slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Z« New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Ust slovenskih delavcev v Ameriki*
rSBag- J^SJiJliJg-JSgg-iSSigj;
The largest Slovenian Daily in* !j	the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
NO. 45. — ŠTEV. 45.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 24, 1925. — TOREK, 24. FEBRUARJA 1925.	volume xxxm.	— letnik XXXIII.
RAYMOND P01NCARE IN
ŠPANSKI KRALJ
Prejšnji francoski predsednik Poincare brani španskega kralja Alfonza, katerega je ljuto napadel pisatelj Ibanez. — Poincare pravi, da je Alfon-zo pomagal Franciji v vojnem času.
Poroča Walter Littlefield.
PARIZ, Francija, 22. februarja. — Vojni predsednik francoske republike slavni Raymond Poincare, se je lotil naloge, da odgovori na knjigo slavnega -španskega pisatelja, Blasco Ibaneza: Alfonso XIII., —razkrinkan. V tej knjigi je obdolžil španski pisatelj španskega kralja, da je tekom vojne igral vlogo nemškega špijona napram Franciji.
Poincare je v svoji obrambi navedel posebne primere, ki dosedaj niso bile znane javnosti. Te ofi-cijelne primere kažejo, da je bila nevtralnost Madrida v svetovni vojni, v kolikor bi prišel pri tem vpoštev kralj, povsem naklonjena Franciji in njenim zaveznikom.
V	uvodu svojih izvajanj pravi Poincare, da sta se italijanski in španski kralj odpovedala svojim pravicam ter jih poverila diktatorjem izključno le iz državnih obzirov. Tudi Francija je imela dva diktatorja, a nima sedaj nobenega več.
V	svoji izjavi pravi Poincare:
—	Odličen španski pisatelj, kojega knjige občudujem, senjor Vicente Blasco Ibanez, mi je poslal pred kratkim senzacijonalen pamflet, katerega je spisal proti madridski vladi in proti Alfonzu XIII. samemu.
—	Med obdolžit vami, katere je dvignil senjor Ibanez proti kralju, je ena, katero jaz lažje zavrnem kot katerikoli drugi človek na svetu. Odlični pisatelj je obdolžil kralja, da je varal Francijo s tem, da se je izdajal za prijatelja Francozov, dočim se je v resnici zavzemal za centralne sile.
—	Ce bi bila stvar taka, bi morale biti vse francoske, vlade, ki so sledile druga drugi tekom vojne, slepe. Dejstvo je, da so se vse te vlade več kot enkrat zahvalile španskemu kralju za njegovo uspešno intervencijo v prilog francoskim jetnikom in v prilog prebivalstva zavojevanih ozemelj.
—	V tej stalni akciji kralja je tičalo nekaj več kot človekoljubje in usmiljenost. Prepričani smo bili, da inšpirira to akcijo pristna simpatija z našo deželo.
—	Res, da je bila španska nevtralna. Nameravala je ostati nevtralna in to je preprečevalo kralju, da bi se javno izrekel za nas. Poudariti pa hočem, da se nam ni bilo treba bati v nobenih okoliščinah sovražnega stališča proti nam. Po napovedi vojne nam je izjavil španski poslanik, da lahko odtegnemo dve diviziji, ki sta bili nastanjeni ob vznožju Pirenej.
—	To pa ni bilo vse. Ze par mesecev preje je izjavil španski kralj:
—	Ce bi bila Francija kedaj napadena od Nemčije ter bi morala braniti svoje ozemlje, dajem svojo častno besedo, da ne bo Španska mobilizirala in da lahko pošlje Francija svoje čete iz jugozapada na svojo iztočno mejo.
—	Francija ni zahtevala več od Španske. Med o-bema deželama ni obstajala nikaka zveza. Dosti je bilo za nas, da smo mogli v slučaju potrebe pustiti pirenejska mejo nezavarovano in da nismo imeli nobenega strahu iz te smeri tekom cele vojne.
—	Dobro se zavedam dejstva, da je Nemčija izrabila ta položaj ter ustanovila po celem polotoku propagando in špijonažni sistem. Kralj pa se ni nikdar izneveril svojemu stališču dobrohotne nevtralnosti, katero nam je obljubil.
—	Senjor Ibanez, če bi imel v rokah vladno moč, bi brez dvoma storil več kot je storil kralj. Vprašam pa, če bi bil uspešen pri tem? Francija je imela na Španskem prijatelje, a tudi sovražnike. Veliko je bilo tudi število mlačnih, ki niso želeli predramiti "pošasti Apokalipse". Kaj je sploh bolj naravno, bolj človeško kot želja, da bi vedno vladal
? '
Velikanska tatvina umetnin.
V Hollywoodu je bilo ukradenih za pol milijona dolarjev umetnin. — Martin Weinschenck, doma iz Gdanska, ki je živel v Hollywoodu, jih je izgubil.

HOLLYWOOD, Cel., 20. febr. Ko .se je včeraj zvečer vrnil Martin Weinschenck, predsednik tvrdke Weinsscheick & Co.. domov s Catalina> otoka, je moral spoznati, da .so mu ukradli v njegovi odsotnosti dragocene slike iz renesančne dobe in druge umetniške predmete v skupni vrednosti pol milijona dolarjev.
Med slikami, ki so bile deloma izrezane iz okvirja, deloma pa ukradene z okvirjem vred, so bili pravi umotvori.
Tatovom so padle nadalje v roke dragocene čipke v vrednosti $12.000 in drugi umetniški predmeti, a so pustili na domu številne druge umetnine, ki so sko-ro prav toliko vredne kot ukradene.
Pet lojenih preiskav je bilo uvedenih, med njimi preiskava zavarovalne družbe, pri kateri so bile umetnine zavarovane.
Policija ceni vrednost ukradenih predmetov na $447.000.
V neki zaprti omari, ki je o-stala kljub splošnemu neredu nedotaknjena, je bilo srbrnine t vrednosti $50.000
Številni dragoceni predmeti, katere se pustili tatovi za -selioj, so bili v naglici, s katero so delali vlomilci. težko pokodovanf. Kip Krlsta iz kararskega mra-111 or j a je ležal na tleli in na kipu so se poznali sledovi umazanih čevljev.
Dosedaj se je skušalo uveljaviti dve pojasnit vi ropa. Kop je bil mogoče izvršen po naročilu kakega privatnega nabiralca umetnin ali pa je imela mednarodna zločinska tolpa namen skrivati predmete toliko ea<ca. dokler bi zavarovalna družba razpisala nagrade za i>ovrnitev plena, brez kazni.
Tatovi so brez dvoma udrli v stanovanje skozi neko okno v ozadju hiše.
Delovanje poslanika Houghtona v Berlinu.
Berlinski listi proslavljajo delovanje Ameriškega poslanika t Nemčiji, Houghtona. — Strese-manov organ ga imenuje enega najbolj odličnih državnikov sedanjega časa.
Kralj Jurij mora na toplo.
LONDON, Anglija, 23. febr. — Sedaj, ko kralj Jurij /.n lost-no okreval, odvsvoje bolezni v sapniku. mora zapustiti ostro podnebje Anglije, če se no!*e izpostaviti nevarnosti nadaljne-sra napada gripe. To so ukazali kralju njegovi osebni zdravniki, lord Dawson. Sir Milton Ree.s in Sir Frederick Ileivett.
Iz buletina, katerega so izdali ti trije zdravniki, je prvič razvidno, kako nevarna je*bila bolezen kralja in zakaj napreduje okrevanje +akt> počasi.
Zdravniki so nasvet oval i kralju. naj preživi kmipc zime n« svoji jahti t?r križari po Sredozemskem morju in ta nasvet se bo fudi vpoštevalo.
V- buletiimi se glasi: — Kralj je preživel precej dober dan. Počajmo izboljšanje na-nred nje, a zvečer se še Vedno po javi lahna mrzlica. Napad influence je bil precej močan in
BERLIN. Nemčija! 23. febr. — L>t Zelt * \ ki je glkisilo nemškega ministra za zunanje zadeve, dr. Stnsemamyi. proslavlja ameriškega poslanika Alaii^on Hc.ii<yh-tona. ki j? odpotoval iz Berlina, da prevzame mesto ameriškega poslanika v Londonu. List pravi, da je Houghton, eden najbolj odličnih državnikov našega ča:sa in da ima lastnosti, vsled katerih je priljubljen pri vseh, ki pridejo ž njim v stik.
List pravi, da so bile poslovilen e besede, izgovorjene na banketu. katerega sta priredila poslaniku predsednik Ebert in zunanji minister Stresemann. <£dosti važnejše kot pa «o običajni ofi-eijelni govori, kaer so ojačile močne osebne vezi prijateljstvo med načelniki nemške vlade ter poslanikom Združenih držav.
List opominja na odločilni vpliv Houghtona na londonski konferenci, ki se je tikala Daive-sovega načrta ter opozarja tudi na dejstvo, da je preživel nemški minister za zunanje zadeve, dr. Rathenau zadnji večer prod svojo smrtjo v stanovanju Houghtona.
Stališče poslanika napram Nemčiji označuje 1 ina naslednji način:
—	Poslanik zasleduje razmere v Nemčiji x prijateljsko .stvarnostjo in lahko domnevamo, da je izboujšanje odnošajev med Nemčijo in Združenimi državami v glavnem njegova zasluga. Pra^
tp oseb ne razumevanje kaže za in-dustrijahii in socijalni položaj Nemčije.
Zeit zaključuje z naslednjimi besedami:
—	Odpotovanje Mr. Houjrhtona ]"e sprejel celi dipl o matični zbor v družbi nemške vlade k obžalovan jem.
Matthews Ilannn, prvi tajnik ameriškega poslaništva, bo vodil poslaniške posle, dokler se ne vrne iz Washing!ona novi ameriški poslanik. Warren D. Roibbins.
Dogovor glede opija je podpisan.
Deset narodov je podpisalo opijski dogovor, ki je baje le lupina ameriškega načrta. — Tako-zvani opijski blok je o-stal in tak t en.—Kajenje m prepoved trgovine.
Morilec spoznan krivim.
NEWARK. N. J.. 20. febr. — Leonard Hoffman, ki je bil včeraj zvečer .spoznan krivim, da je umoril čevljarja Zorak Lipwieha. bo" prihodnji teden sprejel svojo "kazen. Porotniki so se zediniii na pravorek radi umora po prvem redu pi• posvetovanju, ki je tra-jalo sedem ur ter doda1, i pri poro čilo. naj se jra obsxli na dosmrtno ječo ob trdem delu.
ŽENEVA. Švica. 20. februarja. Deset narodov je včeraj podpiralo opijsko konvencijo. — le lu-p i 11 o človeko Ijubnegra dokumenta. katerega so predlagale Združen- države in Liga narodov ob pričetku mednarodne opijske kon-ference. ki se je sestala pred trumi meseci.
Dve deželi. Grška in Perzija, sta podpisali brez reservacij. Nem-čija bo podpisala pozneje, a z reservaeijo. da mora biti zastopana pri centralnem odboru, katerega bo imenovala konvencija. da kontrolira trgovino z omam ljivimi sredstvi, če mogoče. Nobena druga dežela ni stavila take zahteve.
Ostale delegacije pričakujejo navodil otl svojih domačih vlad. iNadaljnih par delegacij bo najbrž podpisalo danes. Zopetno otvor-jenje opijskega vprašanja in sklicanje nove konference je odvisno od ratifikacije sedanjega dokumenta.
Svetovalni odsek se bo sestal avgusta meseca ter je neizogibno, ad se bo prihodnjo jesen plenarna, skupščina Lige narodov pečala s to zadevo.
Belgija. Avstralija. Anglija. Japonska. Ladvsemburška. Iloland-Portugalska in fsiam -so podpisale včeraj brezpogojno. Portugalska pa je preje stavila pogoj, da mora izpolniti sedaj obstoječe in veljavne kontrakte in ta po-<roj jo je praktično popolnoma o-prostil vseh obligacij na temelju nove konvencije.
Najbolj važna točka dokumenta je ustvarjenje eentralnepra sveta. Pa celo to je odvisno od ratifikacije ali odobrenja pogodbe od strani najmanj sedmih narodov, zastopanih v svetu Lieg narodov.
Zanimiva včerašnja točka je bi-'a trditev Sir Malcolm Delavinge iz Anglije, da ni njegov podpis obvezan ku dominije. ki so člani Lifrr*.
V splošnem jrovorjeno. pome-nja popolno izjalovljenje. Portu-galci bodo ohranili še naprej Ma-coa kot Lztočišče. odkoder se preplavlja Kitajsko z narkotičnimi sredstvi. Takozvani opijski otok je ostal nedoktanjen t.u* legalizira kajenje opija, ter trgovino ž njim. 44če so nevarnosti tihotapiva. od s tram jene".
Predsednik Zalile je zaključil konferenco z izjavo, da je zrla konferenca s hvaležnostjo na am;v •iško sovdeležbo. da je < bžalova-fla odstop ameriške delega-eiie ter <la j" z veseljem zavarovala aim-riško pravico, da sodeluje pri izvolitvi centraln-ega odbora in pri splošnem izvedenju konvencije.
Novi davki v nemški republiki.
Nemcem bodo naloženi novi davki.—Inozemci, živeči v Nemčiji, bodo morali nositi isto breme kot domačini.
vn tje sapnika se je razširilo tudi na pljuča — hi ta oblika bolezni je ponavadi precej zamudna.
Raditcga so nas ve t ova! i zdravniki k valju milejše podnebje.
Y>pričo te odločitve se bo poverilo vladarske dolžnosti princu Henrvju. ker je princ iz Vorka v /Afriki ter se noče niti malo izpre-meniti potovalnih načrtov princa ■h: Walesa.
— Ta previdna nevtralnost ni bila tako dobička-nosna za špansko kot je bila za druge narode in o tem sem trdno uverjen. Kljub povišanju denarne vrednosti je vladal v deželi teror, katerega ni bilo mogoče odpraviti, dočim so imeli na drugI strani zavezniki večje dobičke kot pa škodo od španske nevtralnosti.
BERLIN, Nemčija. 20. febr. — Načrti, katere je sestavilo finančno ministrstvo, na temelju kate-irih se hoče reorganizirati celi j davčni sistem v Nemčiji, so doti-jsk.'ini ter bodo v kratkem prallo-' ženi nemškemu državnemu zbo-|ru. Soglasno s temi načrti bodo s ležala davčna bremena cnakomer-ino na Nemcih in iinxzemcih. ki ži-vt trajno v Nemčiji. Domneva se. Ula" bo nova davčna pastava uveljavljena leta 1926.
Dohodki do osem tisoč mark bodo obdačeni z desetimi odstotki in procentna mera raste tako. da znaša pri 50.000 markah že trideset odstotkov, a ne presega niti 'pri višjdi svotali tretine dohodkov. Dr.-.e da j je bilo stili tisoč mark dohodkov meja za deset odstotni davek.
Novi davek za korporacije bo dajal po dvajset odstotkov dohodkov. prišt--vsi deset odstotkov na dobiček. Premoženja, ki znašajo manj kot pet tisoč mark. ostanejo prosta davka. Dohodninski davek določa pristojbin«* od 15 do f,0 odstotkov za direktne dediče in 15 do 00 odstotkov na legate in ustanove.
Davek na novoizdane industrijske akcije je I»i 1 skrro-n od treh ina flva odstotka in na inozemske 'industrijske vrednosti od petih na štiri odstotke. Davki na borzno trgovino in devize so bili skrčeni na polovico. Pridobitev zemljišč je obdačena s tremi odstotki, mesto s štirimi, kot dosedaj. .
Nista mogla v obljubljeno deželo.
Dva Nemca sta skočila z ladje v vodo, da bi dospela na suho. — Prijeli so ju in ne moreta v obljubljeno deželo.
NORFOLK. Ya.. 20. febr. Dva člana jx>sadke pa mika "Po-seidon** bi skoro izgubila življenje pri poskusu, da ostaneta brez nadaljnih cerimonij v obljub!je:ii deželi.
Kurt riilemann. star š-.M in dvajset let in Paul Ilarnwh. >r:ir štiri in dvajset let. sta v sredo ponoči v varstvu vrirla pn-ko kn . va svojo 'prtljago t r razbil.. Indijsko lestvico ter skočila v mr/.In valovje. Oba mlada moža •*<> našli včeraj zjutraj popolnoma izmučena. oprijemajoča se lesi vie.- :: rešilo ju je moštvo skunerja Th<> j mas Rogers. Nato sta »»• !>;i <>> svestila in trebalo j»* cele ure. -In so rhlemana zopet spravili k ■ vesti.
lie^nnva -o izročili pri^d;«- -škim oblastim. ki s-> jn t»r»J.-; ■ • nazaj na parnik. S tem p ■ nile lastnikom ladje dva - • ■' iarjev. katere bi morali j>i. i" . ker omojr-očili bejr inla '.ii s i d:
Dr. Allbutt umrl.
LONDON. Anjrlija. 23. febr. -Včeraj je umrl tukaj Sir Thomas Clifford Allbutt. eden najslavnejših zdravnikov A*njrlije.
Po le j: zdravniške prakse je bil Sir Allbutt tudi ugleden fizik. On je iznašel kratki termometer a-klinienc s vrbe.
Lunn ne bo potrjen.
ALBANY. N. V.. '20. febr. — Prejšnji poti pro verner tlržave Neu Vork. katerejra je imenoval aro-verner Smith prometnim komisarjem. najbrž ne bo potrjen.
Governer proti županu.
ALBANY. N. Y.. 1!». f-br. fJoverner Smith se jt- izrazil p - :: 'Opel ni nominaciji žur>an. IIvl.-i -na.
Bivša igralka — članica angleške visoke družbe.
:s 'tih iinmi|ijjai..ii. m^m ^.^srr'
mim^
KfVITCMK VI* av CD. MC# VOIK
Ena najuglednejših članic anelf*-šUe takozvane visoke družbe Lady Forbes Robertson, ki j«- bila pred svojo poroko znana irl»-dališka igralka ter se je (iertrude Elliot.
POZOR CLEVELANDČANI IN OKOLIČANI!
Yse rojake v Clevelandu in one v okolici opozarjamo na opdaK, ki je danes objavljen v našem listu. V soboto. 2S. februarja in v nedeljo dne 1. marca bo namreč vb-1 fnica otvoritve Slovenskega Narodnega Doma.
Nastopili bodo naši najboljši umetniki in program je v.seskoz zanimiv.
Pričetek bo ob osmih zvečer.




ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOtTSNSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. r

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naSe cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — S85.50
Pri nakazilih, bi znažajo manj hot kot en tiaoi dinarjev računam« »^sefcaj 18 eentav za poštnino in drupe stroške.
Razpošilja na zadnje poŠte in izplatnje "Prttnf {ekoToi mrmiT.
italija in zasedeno ozemlje".
200 lir .......... $ 9.30	500 lir..........S22.25
300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50
Pri naročilih, ki znašajo man£ kot ZM Ur nkma» »irtej po U eenter
za poštnino in druge stroške.
BazpeSfiJa na zadnje počte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trsta.
Za po^ljatve, ki presegajo rETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Dinarjem tn Lirnn sedaj zd sfealaa. i raje ae veCkrat ta Mprt ; Iz tega razloga nam al atogože podati aatantne tvom TaapreJ pa real tistega dne, ka aaai pride pzshinl denar t roke. POfilLJATVB PO BEZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * najkrajšem času teb kacunamo za stroške $1-
Denar aaa Je p—lati najbolje pa New Vork Bank Draft.
Order all po
FRANK SAKSEB STATE BANK
82 Cortiandt Street,	Hew York, H. T.





.-.- --------... . ■■ ^ ■ ■

*;i 'iiir li.llhiTitiŽi^itiT litii*
■r ni
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
** Q LAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko Za New York ep-celo leto .... $7.00
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $i.50
Za pol leta..............................$3.50
Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS !n ARO D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.


STROŠKI VOLITEiV
Kot znano, j'1 bil ix'koiii preteklega poletja dvignjen velik krik in vik, da skušajo republikanci kupiti volitve, da so dobili od velemdiistrije milijone dolarjev in da bi lahko dobili se nadaljne milijone, če bi smatrali to za potrebno.
Sestavljen je bil nato odsek, ki je uvedel preiskavo. Zaslišal je priče ter pregledal rekorde voditeljev. Iz sedaj predloženega poročila fcega odseka je razvidnim, da «ta obe veliki stranki in poleg tega še stranka pristašev La Follet.ta sprejele, ozirom izdale naslednje svote: —
Republikanci: Dohodki $4,360,378; izdatki: $4.270,460.
Demokrat je: Doliodki. $821,037; izdatki: $903,908.
Pristaši La Folletta: Dohodki: $221,797; —
izdatki: $221,837.
Le republikanci so imeli prebitek, a obe drugi stranki sta sklenili svoje račune s primanjkljajem, katerega pa so pokrili dobri prijatelji stranke.
Republikanci so imeli seveda dosti več denarja n-razpolago kot pa demokrati, a nespametno bi bilo trditi, da bi bila ogromna večina, katero je dobil predsednik, posledica te okoliščine.
Tega ne trdijo niti demokratični li^fci. Take večin-bi ne bilo mogoče dosečiti niti z velikansko propagando.
Seveda bi bilo mogoče vreči tako veliko svoto, ko* se jo dobili republikanci, v eno samo državo, da se ustvari tam moaočno agitacijo. Direktno kupovanje glasov je pri sedanjih tajnih volitvah liemogočd, ker človek ne ve. če se bo glasove res '4dobavilo", to je, če bo dotični ki se je dal podkupiti ter sprejel denar, res glasoval za dotičnega kandidata. Vseeno pa bi bilo dobro,,kot priporoča odsek senatorja Boralia, da bi izdzali' v eni državi le one zneske, katere so sprejeli iz one držrtre. S tem bi bila preprečena prevelika propaganda. •
Politična morala v Združenih državah se je tekom zadnjega četrt stoletja izvanreflno izboljšala, fee vedno živi dosti ljudi, ki se spominjajo, kako so privedli dis-triktni kapitani Tammany H alia, volilee v celih tropali na volišča, jim potisnili v roke li^tike ter pazili, da so jih tudi primerno porabili.
To je bilo pred uvedbo avstralskega volilnega sistema.
Nasprotniki Tammany Halla pa seveda niso bili vsled tega dosti na boljšem.
Elihu Root, ki se je več deseftftetij udeleževal političnega življenja dežele, je rekel pred kratkim, ob pri
liki proslave osemdesetega rojstnega dne, da se ne more nikdar več goditi to. kar se je preje godilo v ameriški politiki.
Imel je prav, in senatna preiskava glede kampanjskih dohodkov in izdatkov je najboljši dokaz za to.
To je dosti povoda za domnevanje, da je bila preiskala povsem na mestu, ker bodo na ta način konečno iznirle govorice, da so tukaj volitve kupljene.
Iz Jugoslavije.

Mrkonjioev grad.
Kralj Aleksander je dovoflil. da se mesto Vaear Vakuf v Bosni imenuje odslej naprej Mrkonji-čev grad (Mrkonjieevo mesto) v spomin na eetovaaije kralja Petfra 'ki si je nadel takrat ime Mrko njič, Vakuf ski srez pa Mrkom ji cev srez.
Kraljeva palača na Topdideru.
Na Topčideru pri Beogradu se že več mesecev marljivo vrši grad 'beno delo na viškn 4ir.iba. na katerem tako rekoč raste iz tal im-fpozsantna zgradba: nov« kralj«*.-
kateri bo pozneje voizila tudi električna železnica. Nova palača, ki bo obsegala 34 <*seb, bo dograjena do spomladi prihodnjega leta. Topč,ider in njegova okolica postane s časom bre&dvomno najlesp^ ši del Beograda.
Državni arhiv v Beogradu.
Kakor poročajo iz Beograda, je finančen minister sprejel ravnatelja državnega arhiva Risio Oda-viča, ki mu je podal poročilo o pripravljalnih, delih za gradnjo poslopja za držarvni arhiv v Beogradu. Minister je izjavil, da bo
fcka	I* rast* proti	4*1 na razpolago potrebna sred-
■Wn^ ■> m Mih' «-^Žf "• - -	- -• - *—m ».4 ieiju' -- - ** '	•- _ „ ,-j. .. *. ■-«• » '
Turški tobak je najboljši in najbolj drag za cigarete. Helmar stanejo nekoliko več kot navadne cigarete, ker vsebujejo samo čisti turški tobak in nimajo nobenega dodatka.
Danes je pustni torek.
I>o-ti praznikov je v lettu. toda tt*ga nekateri Slovenci najbolj ea-ste. Ta east in -slava pa nista niti malo namenjeni mojemu prijatt?-Ijn Koverti v CMiieagi. kojega god je danes.
Kljub temu mu pa želim vse lobro. Strašno dolčas bi nam bilo vsem skupaj, če bi nomadoma utihnil ali bi na kak drugi način priči k pameti.
★
V listih čitam. da francoski d<i-plomatje branijo španskega kralja.
Branijo ga pred španskim pisateljem Blascom Iba.netzom. kateri mu je naprtil vse grehe, kar jih premore svet.
Alfonzo si je izbral dobre zagovornike. če si je izbral francoske diplomate.
Doscdaj je še vsakdo kratke-potegnil, kdor je imel ž njimi kaj opravka.
Celo Wilsnna so prepetnajstili. in o \VHsonu se vendar ne more
reči. da ni imel soli v glavi. *■ ■
« Predsednika nemške republike Eberta bodo morali operirati. Baje ima vnetje slepiča.
Oj>eraeija bo najbrž sren-no izvršena.
Za predsednika, nemške republike ima Nemčija zdravila in zdravnike. Sama za.-»e jih pa nima.
Francoski bacil je nekaj izvan-redno vztrajnega, nadležnega m n eo z d ravl j i ve pra.
kotiček. "DTROško ZPRAVJE^
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA i
U m

j -tda.i za tri stopinje bolj <rorka. j kakor je bila v prošli korpališki
>dgovarj-alo pogojem, ki se za- promet. Ker se potresi najbolj quit evajo za čuvanje važnih arhiv- t i jo v bližnjih Cateških toplicah, 'k i h kolekcij iz državne in na- so tamkaj ponovno izmerili topli-.•odne prošlosti.	! no vode in ugotovili, da ie voda
jstd,
Grozen zločin	(
o odkrili v Takovaki uliei v Beo ,s'-™ni. Yal teh perijodienih po~ -radiu Delavec Radento Petro;- tresov se-a lirI1)liŽ110 de*et kil,)" -ie je prijavil policiji, da je nje- nietrov zračne dalj;,v- okoli °P1~ rova žena dne 22. januarja odpo-,ei ntra 113 hribu Crniku. ovala na obisk k sestri. Ker se'
;e ni vrnila, na i bi policija storila Pomilostitev Jove Caruge odklo-mtrebne korake, da se dožene. ali.	njena.
hoC-c	k njemu ali ne. Po-' y7 Osi j ©k a poročajo da je pros-
tornost pa je vzbudila okolnosv. „ ia znanega razbojnika Jovana da je Petrovič — sicer trezen člo- Oaruge za ponološčenje odklon j e-vek — hodil iz ene gostilne v na doeim so njegovi trije tudi na Irugo in se udajail pijači. Svoji ,sinrt obsojeni tovariši pomilošče-
Ulanek 112.
KAJ MATERE NE SMEJO STORITI.
Xe hranite ortoka preveč ali prevečkrat.
Xe stavite otroka spat zvečer ako ni dobil dovolj hrane.
Xe devajte otroka spat zvečer ako se ni dovolj očistil po dnevu.
Xo dovoljite otroku sesati prazne steklenice ali drugih stvari, ki so narejene zato.
Ne dajajte otroku nobenih zdravil ako se niste prej posvetovali z zdravnikom.
Xe dajajte otroku čaja, kave ali alkolioličnih pijač.
Xe dajajte otroku čokolade, "ew-kerčkov'' itd.
njim je bilo Eagle mleko priporočamo po prijateljih in ker so iznašle tla je zelo zadovoljivo. Xa nesrečo pa je še veliko število Slovenskih mater, ki niso bile še nikdar poučene o koristili in uspehih te hrane. Kagle mleko je najboljše in najčistejše sladko čisto mleko in čisti sladkor, pravilno izčiščen. in pripravljen za otroke kadar mati nima dovolj svojega mleka za do-voljno prehranjenje otroku.
I>a pa bodejo slovenske matere
»
vedele kako se uporablja Bordens Eagle mleko je Borden družba natisnila v slovenskem jeziku popolna navodila kako se pripravi Bordens Ea<rle mleko za otroke različnih starosti. Ako želite kopijo teh navodil, jih lahko dobite s tem. da izpolnite kupon katerega bodete našli v našem oglasu v tem listu in sa pošlijte na družbo, na kar vam z veseljem pošljemo popolnoma zastonj navodila in krasno knjižico.
Citajte te članke vsak teden pazno in ji!i ohranite za bodoče.
Včeraj smo praznovali rojstni tla n velikega ameriškega predsednika Washingrtcwna.
Njegovi nasledniki so se po-mehkužili.
Nasveti iz Londona so jim sveti J lekarne, in londonskim poveljem se brc?.-j Xe puščajte otroka pogojno pokore	steklenico.
Nepoznan jezik.
Ruski etnoigraf P. Kozlov prebil zadnjih 20 mesescev v Mongoliji ter prinesel seboj nad 30 zabojev raznih predmetov, ki imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost. Večinoma jih je na-še.l v puščavi liobi.	drugimi
st varim i je prinesel seboj celo bi-\biblioteko 2"t00 zvezkov knjig v Xc dajajte otroku težke hrane jedrnih različnih jezik h. med te-dokler ni leto dni star in še potem lui bj, (,n jezik dosedaj še po-samo i^o malo in take. ki se lahko j j>0]„om;, neznan
prebavi.	Xa -jiodlagi njegovih poročil or*
Xe hranite pri pitni vodi; dovolj j ^anizira sedaj umetniška akade-vode pomaga držati čreva čista. | mija v Petrogradu posebno t k-Xe pihajte z ust mi na vročo lira- špedicijo. bo na dalje zadedo-no. temveč jo pustite ohladiti. va];, Koslova odkritja.
Xe pripravljajte več kot za enkrat hrane. Najboljše in najzdra-vejše je, ako se za vsakikrat sveže
sameira
Kuhanje žganja je prepoveda no. Ce pa hočete kljub temu kr-1 š:ti postavo, naročite kotliček od glasila Katoliške Jednote. Tam i i h jirodajajo.
Tisto čtivo o kotličkih je najbolj zanimivo izmed vsega čtiva :ia osmih straneh.
Neki Xe\v\-orčan je tožil bogato kompanijo za visoko odškodnino.
Je že moral imeti dovolj vzroka. ker nmt je sodišče prisodilo
u„, - • . •• a.' - , i	-	-	desot milijonov pciti^totisoč dolai*-
Je v pijanosti priznal, da je llL Dan za izVršitev smrtne obsod- pev od%0dnine
ženo zadavil in jo zakopal v sta- "h,, še ni določen	*	-V.....
•■cnanjn po.l I)n(lo„,. Polioiia. ki	l)a »' b" ^dovolj«, in je
vložil nadaljno tožbo.
Nekateri ljudje so res čudni. Jaz naprimer bi bil z desetimi milijoni popolnoma zadovoljen.
Koledar za leto 1925,
e bila o tem obveščena, je res Tihotapstvo z vžigalicami in ciga-
lašla pod podom truplo Petrovičeve žene Milice. Petrovič je bil iretiran in je zločin priznal. Ker i<* bil dalj časa brez službe, je <krivaj jemal svoji ženi denar, iar je dalo povod zh hud prepfr 'i končno za tragično smrt n*-«reč ne žene.
Odličen ameriški gost v Zagrebu.
V Zagreb je iz Beograda prispel ameriški učenjak C. B. IIu-'echison. profesor poljedelske fakultete californijske univerze. Hu-ecluson je prestoq>il v službo instituta "International Education Board". Prišel je v Jugoslavijo, da se u po zna z našimi strokovnjaki, da prouči jug. kulturne institucije in da poroča o tem svojemu zavodu, ki namerava svojo dehivnost razširiti tudi na Jugoslavijo.
Brezposelnost v Novem Sadn.
Brezposelnost delavcev v Novem Sadu je v zadnjem času po uradnih podatkih blatno narasla. Skoro v vseh tovarniških podjetjih je bilo delavstvo na eno četrtino dosedanjega števila reducirano. Številk) brezposelnih znaša približno 5000.
Potres na hrvatsko-slovenski meji.
• "Jutranji list" poroča iz Stoj-drasge ob hrvatsko-slovenski meji. da vladajo tamkaj perijodični potresi. Zemlja se trese skoraj vsak dan; dne 18. januarja pa je bil potres tako močan, da se jfe v Ga-brovici nek strmi breg sesul na M	tfE ^ttwo^oeg a .par dni
retnim papirjem.
Organi monop;>!ske uprave na finančne kontrole so že pred tedni opazili, da se nahajajo v prometu vžigalice in cigaretni papir, za katere ni bila plačana mono-polska taksa. Sedaj je finančna ■kontrola v nekaterih zagrebških < rafukah .našla večje množine ta-kih vžgalic in papirja. Vse zaloge so bile zaplenjene, trafikanti pa koznovani z denarnimi globami. Odvzete so jim tudi koncesije '.a prodajo dulia.na in drugih mo-riopolskih stvari. Docnialo se je. da ^o bile, vžigalice in papir rti-Motapljtnc y. Reke.
Zanimiva sodna obravnava.
Zoper postajenačelnika v Bakru Vatroslova Bulvana. je bila pred tedni uvedena kazenska preiskava zaradi tatvine. Ko je kraljica Marija leta 1923 potovala preko Bakra v Dubrovnik in je bila prtljaga prenesena na ladjo Karagjorgjo" je izginila velika katla iS klobuki, last pokojnega PetrovičarXjegoša ter dve knjigi, last dvome dame kraljice Marije, kajtere so pozneje našli pii postaje načelniku Bulvanu. Preiskava proti Bulvanu je bila nedavno končana in je sedaj državni pravdnik v Ogulinu dvignil obtožbo proti njemu zaradi zlo-
V Xevr Yorku nameravajo gospodje z osme ceste ustanoviti moderno šolo za slovenske otroke.
Ideja ni slaba. Le to je vprašanje. kdo bo otrokom vožnjo plačeval — dvakrat na dan v šolo in dvakrat nazaj.
Jutri bo i>epelnica. 1 Ves pepel, kar ga je na «vetu.s naj bi so nasnl.i ljudje na glavo. I pa bi prej pepela zmanjkalo kot! pa njihovih grehov.
V Waishingtonu je v obeh zbor-•nicah skoro petsto jiarodnih zastopnikov.
Te dni je neikdo predlagal, da bi se število znižalo za 131 zastopnikov. češ. da jih je preveč.
Vsako izgubo je težko preboleti. izgubo 131 poslancev bi pa Amerika z največjo lahkoto prebolela.
★
Ko je bil pred tridesetimi leti naš pesnik Župančič dobre volje, je zložil naslednjo razposajen k o: Slušaj. pesem, draga moja. zložil jo je fant vesel; zložil jo je pustni torek
Krvna osveta po 238 letih.
Krvna osveta je najbolj v nava-pripravi.	j prj albanskih plemenih, toda
Ne rabite nobenih gumijevih pri-. SOlla j dosetgel rekord v krvni prav za steklenice izven pravega iz|(lsvt,t; Švicar. Leta 1G86 je vitez
jSclnvanen blizu Basela poklical k N ; sebp nekega Janeha ter ga dal po j svojih slugah ulvti pod pretvezo.
Ne dozvolite vašim uslužbencem t]a ,nu j,, onečastil hišo. Zločin jr, ali drugim, čistiti oprave in poso- j ostal nekaznovan. Nedavno j,-de za otročjo hrano; ako le mogoče ' potomec tega Janeha naletel na storite to sami.	i Sclnvanovega potomca ter ga ii-
Xe pozabiti tedensko tehtati o- | streli!, da osveti smrt sv.ijega prn-t roka.	deda.
X<^ dovolite otroku jesti iz stekle-!-----
nice voč kot dvajset minut.
Xe dovolite otroku spati s "eu-eeljnom" v ustih.
Xe igrajte se z otrokem takoj po jedi. Pustite ga mirno v zibeli.
Xe dozvolite otroku, da se igra z jedili; ga zabavati ali motiti kadar vživa hrano.
Ne dozvolite mu jesti izven ob določeni času.
Xe dovolite, da požira jed prehitro. Dovolj časa naj ima prem-ljcti hrano pravilno predno jo požre.
X*. zanemarite otrokovih zob. To je zelo važno, dati bi se moralo, veliko pozornosti.
Ne silite otroka jesti. Ako noče jesti ob določenem času se o tem posvetujte z zdravnikom.
Že več let je tisoče Slovenskih m,ater gojilo svoje otroke z Bordens Eagle mlekom. Storile so te ker
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot £M letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankom, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj takoj naroči.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA' NAJVECJl SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
cine uradne poneverbe, proti nje-govi ženi Pavli Bulvan pa zaradi P*P**l™no sr«lo pel :
soudeležbe na (poneverbi. Bulvan I K*Pltan' ->e barko v<ydil
u .	- i i	I sredi širnega morja,
se nahaja v preiskovalnem zapo-
ni. V Ogulinu vlada veliko zani-aupje xa to obravnavo. iLifiiŠitaui
I kapitana za -nos vodila , njegova mlada gospa kraj morja...

Naša želja je—
da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše ban-kovne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE
v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere obrestujemo na 4 % na leto in katere so sigurno naložene.
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK
kakor za vse druge bančne posle
t
obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
f

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Ftrtlgn Language Information SarviM. — Jugoslav Bureau.)
PETINA AMERIŠKIH DELAVCEV V UNUAH.
Aiko se primerja skupno število vseh mezdnih delavcev v Združenih državah s članstvom delavskih strokovnih organlizacij (trade unions), najdemo, da so bile unije leta 1920 razmeroma dvakrav močneje, kot leta 1910. O tem pogledu je National Bureau of Economic Reserch izdal zanimivo poročilo pod na^loverni "Porast ameriških delavskih organizacij ou leta 1880 do 1923".
Ta razmemi porast tekom omenjenega deseletja — pravi poročilo — ostane približno isti. naj primerjamo članovo unij z indu-sirijalnim delavstvom ali pa naj ga primerjamo s skupnim delavstvom v industriah in poljedelstvu.
Na koncu desetletja je bila petina mezdnih delavcev v (Združenih državah včlanjena v un!ije. dočim leta 1910 le okolo desetina je bila organizirana. Z drugimi besedami, leta 19920. jo desetih letih znatnega porasta po številu. štiri petine splošnega razreda mezdnih delavcev niso bile včlanjene v unije.
Skupno število vseh mezdnih delavcev leta 1910 je znašalo v Združenih državah skoraj 22 tn pol iniljona. organiziranih pa je
bilo 2.101 .r>02, torej 9.4 odsto.
Leta 1920 pa je bilo v Združenih državah nekaj čez 36 milijonov mezdnih delavcev in ml teh ,ie bilo organiziranih 4,881,200. torej 18.7 odsto. Odstotek j*e je torej približno podvojil. Ako pa od skupnega števila mezdnih delavce v odbijemo poljedelske delavce. je bilo leta 1910 v Združenih državah 19 in četrt milijona in-dustrijalnih delaivcev in leta 1920 skoraj 23 in pol milijona. Ako primerjamo število industrijalnih delavcev z zgornjima številoma organiziranih delavcev, znaša odstotek organiziranih za leto 1910: 10.9 oils t. .in za leto 1920: 20.8 odst.; torej tudi v tem slučaju najdemo. <la se je odstotek tekom desetih let približno podvojil.
O pomenu teh številk pravi poročilo sledeče:
Dočim so te številke že same a sebi izredno zanimive, vendar njihov popolni pomen ne more biti jasen, ako natafčno ne preiskujemo, kjer so vidi unijske moči in slabost L
Taka preiskava se more voditi le, a:ko uvažujemo, da je moč uirije jako različna v pojedinili panogah industrije.
Že od zdavnaj se je splošno ugotovilo, <l.a delavske organiza-eije najprej vznikajo in se naj-močneje razvijejo med takozva-nimi rokodelci (manual workers), t j. mwl onimi, ki delajo v tovarnah in rudnikih, na železnicah in gradnjah; in da razvoj unije najbolj zaostaja meti onimi, ki jih dostikrat zovemo delavce z bolim ovratnikom, kateri se po-primejo unionizma le kasno in počasi. To je oči vidno res po vsem svetu. Ako preiskujemo obseg delavskih organizacij meti tema dvema razredoma vposlencev leta 1910 in 1920. najdemo, da je bilo temu tako tudi v Zdnuže-nih državah.
Dočim je odstotek vseh vposlencev. ki so člani miij. približno
20. so vse važne skupine inanual-liih delavcev stale na jako višji stopinji. Tudi leta 1910, ko je splošni odstotek organiziranih delavcev znašal približno 10. so iste skupine manualnih delavcev pokazale višji organizacijski odstotek. Skupni odstotek organiziranih delavcev je v obeh letih znatno znižan vsled pomanjkanja mnogih velikih delavskih organizacij v raznih strokah, profesijo-nahrih poklicih, med pisamškimi. hišnimi in osebnimi uslužbenci in v javnih službah.
Organizirano članstvo v skupini manualnih delavcev je leta 1910 znašalo 15 odsto in deset let kav ueje 28 odsto vseh delavcev v tej skupini, dočim članstvo med neto vamiškimi delavci je v istih letih znašalo manj od 2 oziroma 5 odsto vseh oseb, vposlenih v takih strokah. Organiziramo članstvo je med L 1910 in 1920 po-rastlo v vseh skupinah, ali razmeroma je največ porastlo v to-varništvu, prometu, plsarništvu in javnih službah. Tudi v rudarstvu I*i stavbenih strokah pa je bil porast precej znaten.
Razlike glede organiziranja med pojedinami industrijami znotraj teh dveh večjih skupin so ravno tako pomembne kot med o-bema večjima skupinama samima. Istočasno, ko je celokupna rudarska skupina pokazala po-rast v organizaciji od 27 na 41 odsto, so premogarji povečali svoje organizacije od 35 na skoraj 51 odsto, dociim unijo v bakrenih, zlatih in drugih rudnikih od leta 1920 imele dejansko nižji organizacijski odstotek nego leta 1910.
Leta 1910 niso delavci v industrijah soli. petroleja in naravnega plina imeli sploh nikake unije ; leta 1920 pa je obstajala znatna organizacija z članstvom o;l 20.000. Zanimivo je. ako še bol i natančno porazdelimo razne skupine. Tako. na primer, je povprečno število premogarjev v Združenih državah leta 1920 znašalo 784.621: od teh je 639,547 delalo v bituminoznih premogovnikih in 1-15.074 v antraeitnih. (Znano j?, da so an t rac itn i premogarji jako boljše organizirani nego oni v jamah mehkega premoga. Leta 1920 je bila morda le polovica bituminoznih premogarjev organizirana.
Obseg organizacije v tovarn>-škili industrijah je jako različen v pojedinih strokah in gre od manj od 1 odsto v kemični in spojenih industrijah do 57 odsto v industriji oblačil. Velikanski razmemi porast organizacije v tej zadnji industriji je zares najbolj čudovita prikazen v vsej skupini tovarniških industrij.
Industrija oblačil (clothing industry) se je od ene izmed -slabotno organiziranih industrij v ]. 1910 spremenila v eno izmed najmočnejše organiziranih "industrij v 1. 1920. To treba v glavnem pri-p!sati porastu organizacije Irntei-national Ladies' Garments W o r k -er.s po njihovi stavki leta 1910 in hitremu razvoju članstva v Amalgamated Olotliing "Workers po njihovi organizaciji koncem leta 1914.
KAJ JE PREHLAJENJE ?
Ce hočemo odgovoriti na t^. vprašanje in ugotoviti, kaj je pra? za prav bistvo prehlajenja. si moramo pomagati nekoliko s fizio-l"gijo. Dura spiro— spero. so govorili stari Latinei. t. j. dokler diham, živim. Potom dihanja uri-haja v pljuča kisik, ki skrbi z ok-sidiranjem za temperaturo našega telesa. Ta temperatura mora biti stalna. Ker smo pa cesto izpostavljeni zunanji temperaturi, ki se često spreminja, je povsem naravno. da bi vplivala slednja na temperaturo našega telesa, ki bi se spreminjala paralelno z zunanjo temperaturo. V takem primeru bi nas organizem tie mogel pravilno funkejionirati. Če hoče normalno delovati, mora imeti
'stalno temperaturo; za to ima n*ri-j še telo svoj lastni regulator — koža in podkožno maščobo. Če je z i-ranja temperatura visoka, prihaja avtomatično v kožo in podkožne plahti več krvi. človeško telo začne potiti, koža izhlapeva ih telo se ohladi. Nasprotno pa se odteka kri od kože k notranjim organom, če je zunanja temperatura nizka. Tako ostane naša notranja temperatura normalno stul-U:a. —
Krvna telesca v koži in v podkožnih plasteh opravljajo to svojo regulativno funkcijo dobro in pravil on samo pod pogojem, če so elastični in vajeni tega dela, tako rekoč vzgojeni za to vlogo. Zato stari ljudje s trdimi arteihijami

BREZPLAČNO Kr*8na barvana
soda z ročaji za sadje za 90 labelnov —
Star in Magnolia Mleka
Ko hočete kuhati ali peči, se boste prepričali, da bodo s temi vrstami kondenziranega mleka postali vaši pudingi, keksi, polivke itd., bogatejši in okusnejši kot ste jih kdaj prej imeli. Domačem jedem dajo iz boren okus ter jih je lažje delati. Polegtega so cenejše in ni treba ničesar vstran metati. Rabili jih boste dosti, ker so dobre in poceni. Sveže ostanejo brez ledu.
BREZPLAČNO
Vsak label s te k on ve je velike vrednosti. Za 9« labelnov dobite krasno barvano posodo za sadje z ročaji. kakoršno vidite naslikano zgoraj. Hranite te tabelne. Knia'u jih boste imeli 9«. To darilo je mogoče dobiti samo v naših premijskih trgovinah. Po
pošti ga ne pošiljamo. Obiščite naše premijske trgovine navadene spodaj in oglejte si še dosti drugih
daril.
rKKMMSKK TRGOVINE
NEW YORK CITY. N. Y.
44 Hudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street
near Ninth Avenue
1427 Th-ird Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue
BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
ku često tudi glede poti vrženosta prehlajenju. Kakor pri vsaki bolezni. velja tudi pri pre-hlajenju princip, da je previdnost vec vredna nego lečenje. Kdor se varuje sam. mu ni treba zdravniške pomoči.
Da obvarujemo telo prehlajenja. se moramo primerno oblačiti. To pa še ne pomeni, da moramo pozimi na vleči nase par kožuhov ali tri do štiri tople srajce. Kožo je treba utrdit: in na-učiti. da reagira na zunanje at-mosi'erive vplive. _,Za dosego tesra Hlj«j zadostuje, da hodimo pozimi vsako jaitro napi nekaj minut po svežem zravku. bodisi po sobi pn odprtih oknih ali po hodniku, po-i leti pa se je treba večkrat kopati v reki in na solncu. Ti nasveti seveda ne veljajo za stare ljtnlii in dojenčke. Eni in drujri zelo težko regulirajo temperaturo in zato se pri takih procedurah lahko prehlade.
Utrjevati se začne telo šolsk* mladine .in ta proces traja pri človeiku dotlej, dokler arterije ne postanejo trde. To pa ni pri vseh. ljudeh enako. Navadno med ."»0 in 60 letom, redko prej.
POZORISCE STARE SLAVE
1 jg
: , i
ummtHT uHomwooo a i
Slika nam predstavlja pogled na okolico Ura v Mali Aziji, kjer so raziskovalci Angleškega muzeja in Pennsvlvanske univerze, izkopali starine babilonskih kraljev, kateri so vladali šeststo let pred Kristusovim rojstvom.
Ce hočete dolgo živeti
PONEVERBE NA POŠTI
Nauk, kako si mora človek podaljšati življenje, je star kakor je staro kulturno človeštvo- Neki strokovnjak svetuje, da je treba jesti čimveč surovih jedil, nerodno je pa to, ker surovih jedil ne more želodec prebavi jati. Za doživetje visoke starosti je tudi telovadba potrebna.
V Ura- -lavi so prišla obla-tva N>ki starorimski filozof se ji veliki si-............1 1	-- '
;i sir pari.n na kovna centra1:? je dobila iz Buča v bližini Bratislavi- v< narejenih čekov. arlasečih
Praška če- i bridko pritoževal nad tem. da je
vaM bila priroda napram ljudem krivi-f>n" čna in skopa, ker jim je določila
;!-!-<-ih se na : povprečno TO let življenja, dočim
skup. znesek JEO.OOO eeškoslovaš. j £ive jelclli in	150 iet. Ma-
kroii. ki jih je tu<I- izplačala. O!)-, krobiotika. ali nauk o tem. kako lastva so prijela tri zlikovce. kt;si luore človek podaljšati življe-so ponarej vali ček.-. 80 to neki | uje j0 >tara kakor je staro kultur Rihard FUluefcr. prejšnji nsmeš-1 n*0 človeštvo. O tem problemu je čeriee policijskega ravnateljstva sl>regovoril slednjič tudi profesor v Budimpešti. Ladislav Dara v.

^MaGHO'J*
NiSkSr- BruJ
bi\-r: madžarski nadporočulk v ■ rezervi, in n< ki Karel Koranv,
Zanimivo je. kako so ponare lili čeke. Kilen od njih je prišel na pošto v Bučo in izdal zn kontrolorja ki ima nalogo, da pregleda poslovanje poštarjevo. Pri te.i priliki je zamenjal nekaj čekov z že pripravljenimi, glaseči m i se na večje zneske, poštar seveda ni za-ipazil zamene, k r je odpravil po-
filologije Charles Richet v reviji •'L.a Medicine*'. Vse svoje nasveti' in nazore je združil v eno navodilo. ki se glasi; Kdor hoče dočakati visoko starost mora normalno živeti. Normalno živeti pa pomeni ne nasprotovati tradicijam osebnega življenja in živeti v skladu s prirodo. Vsaka rotlbina se v živi v svoje davne navade, ki preidejo v meso in kri; te navade podedujejo potomci od predni-
jšto V navzočnosti preglednika", j v Vsi ekstremni člani rodbine
ki je izjavil, da je vse v redu. Po-ŠMirmu orga.iui seveda ni padlo v glavo, da bi šel kontrolirat ček« v navzočnosti tako visokecra jrospo-da. pred katerim ima tudi najpo-šteneji uradnik nemajhen strah.
Jl>enar. ki so si ^a na ta nači slepariji
žive razmeroma malo časa. Ruchet razjiravlja o problemu visoke starosti iz treh vidikov: S stališča prehrane svetlobe in telovadbe.
Kar se tiče prehrane, daje Richet zanimiv nasvet: Jesti je tre-
■ ifci so si era na ta nacm pn-jba j;.im Kur0vih jedil. CloveSk« •Vi. so si vsi trije razdelili in . organizem prenese vse — meso.
lovadbe. Dnevno je treba posvetiti nekaj časa 1'ia'sčni kulturi in -icer najmanj deset minut pri odprtih oknih. Telovadba v čistem ozisičju je nekaj nrpreeenljive-j:a. Slavni i'izioiog zaključuje svoja izvajanja tako-le: Spati do devetih. ko je solnce že trti ure nad obzorjem, ili spat opolnoči ali pred jutranjo zarjo, piti alkohol, čaj. kavo. kaditi, jemati redno zdravila, vdihavati okuženi zrak 11 polniti pljuča z n irobi. ki kar mrgole v ozračju velemest, vse to je smrtni udarec za normalno življenje.
Ali večina nas si žal na ta način prikrajša življenje. Živimo v nezdravih razmerah, kadimo, pijemo alkoholne pijače, čaj. močno kavo. Pa ne samo to. Oivilizacija in navade so nas tako j>okvarile. da zavidam o onim. ki se zavale pozno v noči v posteljo, ki poseda jo do treh zjutraj v tobačnem dimu in prahu. Kes je sicer, da človek nima vedno vsega, kar bi si želel in ker l»i 11111 omogočilo, normalno >iiveti. res je pa tudi. da smo često 'malomarni in da nočemo izkoristiti niti teira, kar ima-
I IM ^,(111 1/-1 111	»'I ' V	* --»V	-	I	1	.	.	t	T
.m vanravw; Mm,fn r'-j.-i/,	..	i	- i	i !nio. \ is<»ka starost spada med ve-
ira sli zapra\ iti \ .Monte < arlo. ribe, sadje, zelenjavo itd. ( lo-vek I .	.
zelo težko regulirajo svojo tem- križu, četrti pa vnetje sluznic v Ko je trojici zmanjkalo denar-1 lahko indiferentno je to ali ono peraturo, kar velja tudi za onelgrlu ali nosu — kašelj, nahod, an-ljudi. ki niso vajeni večjih atmos- guio itd:
efmih sprememb. Poznamo pa šc • Pri vnetju sluznic izgubi orga-
diuigi faktor regualaeije tempera nizem normalno zaščitno sposob- padli v roke pravici, ture. To je podkožna maščoba, j no>t. In zato se bakterije v vneti Slabotne, suhe ljudi skoraj ved- sJnzniei hitro m nože in napadejo
like vrednote našega življenja. Tn kakor ne moremo doseči drugih
ja. vo se vrnili na Slovaško in ho-1 jed 111 se 11 lahko poljubno tuli: ..	, .. , ,	,	» ,
l4 t	, .. •	1 , ,	.	zivljenskih blagrov brez žrtev,
i teli vnovič poskusita srečo. To- odreče Naivaznejse pri tem pi , ,	.......
j,, . v ■ - u 4 . • 1 . , " —	• . •	tako hi tudi življenje ne morem'o
j Krat pa ;» m je izpo lbtelo m so. ie da uživa surove jestvine. Ne	•	, . .
,	. .	1,1	1 t - • 1 1	; podaljšati, ce nimamo v sebi toll-
no zebe.
Regulacija naše telesne temperature je pa odvisna tudi od te-
organizeni. Vsled prehlajenja vneta sluznica nima moči. da bi s° borila proti bakterijam. Zato čn-
ga, kako reagira koža na zunanjo j timo pri prehlajenju mnoge bolezni. ki jih .iinamo tudi sicer v normalnem stanju skoraj vedno v iLstili ali nosu. ne da bi nam povzročale bolečine.
Vsi vemo. da niso vsi ljudje enako podvrženi prehlajenju: ne-
temperaturo. Važno je, da-lije vsa koža ali pa samo en del pod vplivom zunanje temprature. Koža •ie reagira, to se pravi, se ne kr-"i in ne razteza, če je samo neznaten del kože izpostavljen at 1110
Velik mraz po Transkavkaziji.
ko moralne sile. da se odrečemo vsemu, kar ubija človeški organizem.
Rabelj Wohlschlager gre v pokoj.
Znani praški rabelj Leo. W0I1I-
fernim spremembam. Tako -i lah'j kateri bolj. drugi manj. Ali to. ko razlagamo navidez čudne po-! kar ve malokdo, je, da je ena i;i iave. da se včasili človek pri ko-ji-ta oseba f»b različnih časih raz-panju v mrzli vodi in pri največ-j lično prs-dvržena prehlajenju. Za :ih spremembah ne prehladi. do-|la pojav imamo teoretično razla-":m zadostuje često, da pomolimo | ^o. ki nas pa v predmetnem pri-no^re izpod odeje, pa imamo še 1 meru ne zanima toliko. Vsakdo pa nahod. Isto je tudi z nagim ei-( mora vedeti, da se utrujeni človek Tan skim detetom. Drhti .sicer 0*1 j laže prehladi nego spočiti, kar ve-mraza. ali ker je vse telo iz;*)-1 lja tudi za sedeže ali stoječe na stavljeno mrazu in koža vajena enem motu. Kdor se giblje, ni ta-
reagirati na zunanji atmosferni vpliv, se ne prehladi. Nasprotno na srečate po mestih ljudi. ob7e-?ene v kožuhe, s toplimi zimskimi kučmami na glavi, ki pa navzlic vsem varnostnim odredbam prott
ko podvržen prehlajenju kakoT oni. ki stoji ali sedi. Zato ;se zjutraj. četudi nagi ali v lahki halji v mrzli sobi (tudi pri odprtem oknu) ne prchladimo. zvečer, ko smo utrujeni, pa zadostuje za pre-
mrazu kašljajo in hodijo vsi pre-1 hlajenje najmanjši prepih. Ali
hlaj eni. Tako se prodi navadno dasti damam, ki cenijo modo bolj kakor svoje zdravje.
Omeniti treba, da se pojavijo bolečine vsled prehlajenja redko v prelilajenem delu telesa, temveč običajno v drugih organih. Vsak človek ima svojo * slabo, stran — locus minoris resistentiae — in tu se običajno pojavijo tudi posledice prehlajenja. Tako dobe na pr. eni od prehlajenja v nogah
poleg utrujemosti nastopi v organizmu često kolebauje bodisi pod vplivom psihičnega stanja ali zaradi zmanjšanja gotovih notranjih sckrecij ali drueih faktorjev, ki povzročajo, da je naš organizem zelo dovzeten za prehlajenje. Kdo še ni doživel, da je postal l>re? vsakega Tjrananjega vzroka naenkrat zelo slabo razpoložen, duševno in fizično utrujen ali potrt in razočaram v vsem, kar ga ol>da-
bronehit pnevmonijo ali ple^-rit,. ja ? Isto razpoloženje, samo drugi glavobol, tretji bolečine v)drugi obliki, se pojavi pri člove-
gre seveda za to, da bi jedel surovo meso alti ribe. kakor nekulturni severni narodi. -Te^ti tudi nt more surovega krempira ali repe. ker se je organizem take hran-' Iz Bakuja poročajo, da je za-j odvadil. Pač pa je lahko surove J vladal pred par dnevi po vse i paradižnike, salato. redkev. sa Ije
Transkavkaziji strašen mraz. To-Jhl ^eloaie. Zdravniki prepovedu-
,	. -, ,	, _ i ieio iesti surove 1'est vine samo za
iploaner je padel na 3/ 111 celo na r '	, , .. .	. . .	11______ , . , ,	. . .
J 1	1 to. ker bolniki iv morejo dobro sclilager. ki bo koncem leta star
40 stopinj. Mnogo ljudi in živali J>rebavijati Znano je pa, da so 70 let. gre v pokoj. Morda ne bo je zmrznilo.	[ snrrva jajca in meso rešila mno- j nezanimivo povedati par dat iz
C-	i 1*1 iv /r	isrim tuberkuloznim življenje. Su- j njegovega življenja.
om predsednika Monroe, r ^ i- f i , « r,	, ^ •• ,
l ^___________— rove ostrige, ribja mast. vseh vrst 1 Hodil se je leta 18G-) v Osijeku
rastlinsko olje in drucra taka živi- v Slavoniji. Njeirov oče je služil la so za organcizem zelo koristna. let pri vojakih. Po njegovi Poskusiti krmiiti domače zajce ali s smrti se je mati ikmalu omožila z j podgane samo s kuhano hrano, pa z znanim praškim rabljem Pip-vam kmalu poginejo.	j pergerjem. Leopold se je izučil
Zelo važen eruitelj «a dosego vi-' zlatarstva, pri svojem or-imu pa soke Mtarcisfi je tudi svetloba, i rahel jske obrti. Ko je bil 15 let i Richet svetuje vsem. ki bi radi; star. je pomagal svojemu očimu !dol«ro živeli: Solne it e svojo kožo: j l>ri usmrtitvi morilca Janečka v j Sedanji način družabnega živi je-; 1'lznju. I>eta l^TG je že samostoj-I nja večinoma izključuje možnost no obesil v Budimpešti morilca I izpostavljati telo neposrednemu Wagnerja. 12 let nato je umrl ua-j vplivu solnčnih žarkov. Steklo : bel j Pipper^er. Kmalu potem se 1 prestreže ultravijolčaste žarke ta ; j«" pripravljala justifikaeija v ; ko da jn nesmiselno jemali solne- j Kutni Ilori in Wohlschlager jc j ne kopeli pri zaprtih okni h. Če P!'nsil za mn to svojega očima. Ob-; telovadimo se moramo, sleči do^nem z njim se je potegovalo za ; nagega aLi pa nositi samo kopal- mesto še 28 mož. med njimi baje no obleko. Ne nosimo črnih «»blek jtU(li medicinci. Mojstrstvo je do-in dolgih rokavov, nego svetle in I Wohls<dda<rer. Prejemal je prozračne obleke. Komur pa jr j plačo 8C0 gld. na 'leto. 5 <rld. ležečem na zdravju in dolgem ži- -dnevnih dijet in 25 jrld za vsako
vljenju. naj se oblači i po možnosti .športno. Najboljša barva za o či je zelena barva trave in dreves.
Na sliki vidite majorja Jamesa Tretje važno sredstvo, da doži-Edwarda Monroe, najmlajšega vimo visoko .starost, je telovadba, sina petega predsednika Zdru- >lisice je treba uriti od rojstva do ženih držav. Možak je star 109 smrti. Prej lahko človek ostane let ter je še vedno čvrst.	'brez jedi, nego brez vsakdanje te-
usnirtitev. Danes ima mesečno r>!ačo 1000 čehosloških kron in 100 čeh, kron za usmrtitev.
Avstrijo je izvršil 19 usmrtitev, za čehoslovaške republ ke pa dve. Lani 9. januarja je obelil morilea Novaka v Taboru, nekoliko tednov nato pa roparskega morilca Kolinskega v Pra"«i.
Raznoterosti.
Požar v plesni dvorani.
Te dni se je vnela v Kremsu v Avstriji med plesom telovadnica krem^ke občine. Vsi udeleženci zabave so se mogli rešiti. Vzeti so mogli s sefooj pravočasno celo o-bleko in <iruge stvari iz garderobe. Dvorana je pogorela do tal.
Nazadovanje rojstev na Angleškem.
Angl. časopisje se obširno peča z dejstvom, da število rojstev na Angleškem glasom uradnih podatkov stalno nazaduje. Leta 1923 izkazje doslej -najnižje število rojstev. Kot vzrok navajajo neugodne gospodarske razmere iin izseljevanje. Po splošnem mnenju bo število rojstev v prihodnjih 15 letih še dalje nazadovalo. V kropili zdrav«*vene$ra ministrstva zagotavljajo, da se bo v 20 letih število delavcev na Angleškem zmanjšalo za dva milijona.
Komunistični družabni red in družina.
V	Moskvi je te dni posebno sodišče razsojalo v sledečem slučaju:
Delavec Mihajlo, ki je preje živel s .^vojo ženo v lepi slagi, je tožil v\"ojo ženo zaradi zanemarjanja otrok 'in gospodinjskih dolž nosti. Žena. ki je tudi delavka, posveča ves prosti čas javnemu delu, svoje otroke pa pušča brez ne-ge in nadzorstva. Kot državni pravdnik je na razpravi nastopal mlad delavec, ki je v svojem govoru naglasa!, da j^ umetnno uva, janje novega družabnega reda škodljivo in da preti družinam propad.
Žene, kakor je Mihajlova. bodo iz navdušenja za javnost morda rešile tisoč zapuščenih otrok, istočasno pa bodo dvatisoč svojih lastnih otrok izročile pogubi. Možje bodo v žalosti iskali pozablje-nja v kremi tin pri izgubljenih ženskah.
Mihajlova in njen zagovornik &ta naelašala, da je javno delo za uveljavljen je komunističnega dru žabnega reda prva skrb in najbolj zaslužno.
Sodišče je bilo istega mnenja in je Mihajlovo ofurostilo. Znižanje plač samskim mornar!, škim častnikom na Holandskem.
Holandska admiraliteta je odredila. da se znižajo plače vsem samskim častnikom.
Odredba je imHa za posledico, da se mornariški častniki trumo-ma ženijo. Dne 27. decembra je bilo GO porok.
Tajni svetnik dr. Adolf v. Strtim-pell umrl.
V	Lipskem je umrl sloveči zdravnik za notranje bolezni profesor dr. Adolf v. Striimpell, star 72 let.
Za doktorja je bil promoviran že z 20. letom, a že }>ar let nato je dobil naslov docenta. «Še preden je bil 30 let star. je že bil izredni univerzitetni profesor.- Leta 1909 je prevzel na Dunaju vodstvo tretje medicinske klinike, a Be je kmalu vrnil v Lipsko. Ko je pred tremi leti sovjetski diktator Lenin zbolel na težki živčni bolezni, so poklieali k njemu pok. St iimpela. \ elike zasluge si je pridobil pokojnik kot raaiskovalec terapije in pri raznih boleznih živčnega sistema.
Njegova knjiga "Handbueh der speziellen Pathologic und Therapie" je prevedena skoraj v vse jezike.
Ognjenik na prodaj.
V	Boliviji je na prodaj močan vulkan oziroma ga je mogoče, dobiti samo v najem na več let. Iz ognjenika prihaja stalno toliko, pare, da bi 'bilo mogoče v enem letu proizvajati 400 milijonov kilovatov .elektrike.
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIKI:
Duša popolna ................... i.—
Marija Varhinja:
v platno vezano ..'............ .70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano .......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano .............. 1.65
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano..............1.60
ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano.......
1.40
POUČNE KNJIGE:
ALI VESTE, —
fla Je Izjavil znani franeo<»kt finanrnik srrof rte Frae, »la nudi Jugoslavija ie-homo polje za nalaganje tujega kapitala? Ali veste, rla so Helmar cijra-frfc mroo stran tecs tako izborne. ker imajo v r«bt najboljSo kakovost Ctatega turfckoga tobaka? Navadne cigarete vsebujejo navaden tobak. Hel-ir pa Tsebujajc čisti turški tobak.
Abecednik slovenski:
broširano .....................25
Prva čitanka trdovez	.35
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Govedoreja	.75
Domači zdravnik po Kneippu......1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična knjiga ali hitri račnnar za
trgovce z lesom	1.00
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ............... 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Nasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd., vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični račun ar ali hitri račnnar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Ročni slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar...........80
Sadno vino.......................50
Slovensko-nemški besednjak Wolf-
Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00
Sadje v gospodinjstvu.............70
Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana .............1.60
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1.—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1~25 Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Srbska začetnica za Slovence..... .40
Slovensko-nemški in nemško-sloveh-
slri slovar.................... JS0
Slovenska narodna mladina......1.—
Spretna kuharica (trdo vezana)---- 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica.................. J00
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ................. M
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.......% .70
Zbirka domačih zdravil z opisom čl o- ~
veškega života ...... .......••:»
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana ...................3.—
Andrej Hofer ........ ........... .50
Boy, roman trd. ves.............. J80
Burska vojska. ................... M
Bilke (Marija Kmetova) .......... 3k
Cvetke ................ ......... M
Črni panter..................... jfl6
Ciganova osveta ................. .35
Čas je zlato...................... 30
Cvetina Borograjska.............. .50
Čarovnica starega gradu.......... .25
Doli z orožjem................... .50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka ...................... JO
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .................... .60
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki ....................... .40
Elizabeta ............ ........... .36
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Pran Baron Trenk................35
Farovška kuharica .............. .75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................00
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75
Gočevski katekizem .............. .25
Gruda umira .....................50
Golem, roman......................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano___1.20
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda Vez............75;
Hadži Murat, trda vez.............80
Hedvika .........................35'
Helena (Kmetova) ...............40'
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60 j
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz zapešks globeli ................ 1.50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.401
Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75
■Jos. Jurčič, spisi:
Sosedov sin...................40
5.	zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano..........75
Trdo vezano ................ 1.00
6.	zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75
Trdo vezano ................ 1.00:
Karmen, trdo vez..................40,
broširano .....................30,
Krivec, roman, trd. vez............75 \
Kralj zlate reke ali črna brada.....451
Kraljica mučenica, trd. vez........80
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 j
Kresalo duhov ...................70 j
Kraljevič in berač ................25 J
Kuhinja pri kraljici g. nožiei, francoski roman...................40
Ludovika Beozija .................25,
Ljubice Habsburžanov.............40
Levstikovi zbrani spisa:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Pa m as — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana.................. 1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest........................50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
7.	z v. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se ja>z likal, (Brencelj)...............v .. .60
11.	z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubijtadm slike. — (Brencelj) ....................60
15.	zv. JvuMCftMria. Povest iz španskega življenja........*.. .60
j M 16. zv. Ne t Ameriko. Po resnič-
kih dogodkih.................60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano ........................75
Trdo vezano . . .............. 1.00
Mimo življenja, trda vez.........1.—
Mimo življenja, broširano.........80
Mlada ljubesen, trd. vez...........1.35
Mladih sanikerneiov lastni životopis .75
Mrtvo MM6 .................... .70
MrtViGostač .....................35
gatcriria irtev....................80
MusoBuo ........................ .40
Klaus ................ .70
......................... .90
Mirko Postenjafeottt .......... .30
Marjetica ....................... .70
Mofi srastrgatto dol*. Drama na morju. (Meško) ................... 1._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mhtdfm srcem. Zbirka povesti za slovensko inlftdino .............. .25
Notarjev nos, humoreska ......... .35
Narod ki izmira.................. .40
Kaša Ančka .................... .35
Beneška vedtievalka \........;.. -35 > Naša vas, 1. del, 14 povesti.................90
Mgrajski btaer ...... ......... JBllTaia Vik, n. del, 3 pov......................00
Bedakova izpoved............... 1.00 Nova Erotika, trd. vez...............70
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00 Nafet leta, trda ve*..................65
Balkanska turška vojaka v .80 Naša leta, broširano....................45
Na Indijskih otokih ....................J*
Naseljenci ............................Jg
Novele in črtice..........*............JD
Na Prertji .............................................30
Nihilist *...................................................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .............................35
4.	zvezek .................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ................... .36
Spisje ...................... .35
Krvna osveta......................35
-•■ "General Lavdon .......A......70
Napoleon I. ..................... 1,—
Babica ____:.................... 1.20
Nesrečnica........................70
V gorskem zakotju ...............35
Za krnhom ...................... . .35
Žalost in veselje..................1.—
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano - 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez..........80
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Povestice. Rabin dranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe..............25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešera in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsbur5ani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga, velika Arabska..., 1.50
Sanjska, knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne....................50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa...................60
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50
Stric Tomova koča................50
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
Št. 12. Fran MSlčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš. ............ .30
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-ctrart : Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesnni, 112 str., broš.,...........45
"Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil . dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. ;... .25 Št. 19. Gerhart Hanptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš......... 50
Št. 20. Jnl. Zeyer: Gompačš in Komur asaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..........................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst
kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........-................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš....... 50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra,- poslov. C. Golar, 60 str., br. .^0 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................go
št. 26. L. Andrejev: Orne maske,
poslov. Josip Vidmar, 82 str br 35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 28. O. Zupančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str.
broš......................... ^70
Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman. 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str......................65
r i
3. zv. trdo vezano. Vsebuje. 12 povesti .......................... .50
1. zv. trdo vezano. Vsebnjte 8. povesti ...........................50
zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
i. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Jmetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
&deča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami .... 1.00
rrnoljččca, pravljica s slikami_____ 1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
SHike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1,20
3a kratek čas ................... 120
Zaklad za otroka .................1.20
IGRE :
- 4-.SJ

1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30
7.	zv. Jagnje .................30
8.	zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I„ 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, -veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................... .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Emil Gaboriau: Akt itev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš......................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz mi- >'
milosti. 55 str., broš. .......... .25
Št. 11. Pavel Golfa, : Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi. .......... .85
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ....................... .25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
jTatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................1.00
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
"irdo vezano.................75
Volk spokornik in drnge povesti za
mladino ...................... 1.00
Valenttn Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, hnzarja vez.........1.50
Zmisel smrti ......................go
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... „ .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vezano ...................... 2.50
Zločin v Orčivalu, broš........75
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ........................ .66
Zbrani spisi ca mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
di ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................St
Dolina solz. 3. enodejankp: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Vesaloigra v 2 dejanjih.. .30 Oyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 CJe sta dva. Šala v enem dejanju ... .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Bda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 sejanja ..........................30
Medved snnbač....................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejnnka........35
Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
njih..........................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez.
broširano ....................
Bob za mladi zob, trda vez........
Gregorčič, poezije trda vez.......
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko ..
Ko so cvele rože, trda vez..........
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano ................
Moje obzorje (Gangl) ............
Marcic (Gruden) broš...........
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi .....................
Primorske pesmi (Gruden) vez.....
Pohorske poti (Glaser) broš.......
Slutne (Albreht) broš...........
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesani
v angleščini..................
Slovenska narodna lirika. Poezije Sto ugank. (Oton Zupančič). —
Poezije ......................
Vijolica. Pesmi za mladost........
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano ........
Zlatorog, pravljica, trda vez.......
1.25 .80 .40 .75 .40 .60
.75 1.25 .30
.40
.35 .30 .30
1.25 .50
.50 .60
.90 .60
Naročilom je priložiti denar, bodi® v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajite pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino pro3to.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING CO.
; 82 Corttendt st«___ggw York
DEMPSEY IN NJEGOVA ZEN A
Prišla je. kot je obljubila, točno
--ob enajstih. Vstopila je bojazlji-
— Glejte, prlejte! Zobe začenja- vo, mi sramežljivo odzdravila in te kazati. Niti vedel nisem, da jih molče sedla v naslonjač, stoječ v imate. Dobro, imate prav: do, kotu ateliera.
•Sofije Nikolajevne nimam nobene ' — Zelo ste točni, Nadežda Xiko-pravice. Ne boni se več drznil po lajevna. — pravim, metaje barvo nemarnem izgovoriti njenejara im«;- ' na paleto.
na. ^ipak ta.... ta....	Pogleda me in ne odgovori niee-
V razburjenju nekolikrat pre- sar.
meri sobo, stopajoč iz kota v kot. Videl sem. da je v resnici razburjen, a si nisem mogel nikakor razjasniti, zakaj. O priliki zadnjega našepa pogovora je napram tej
— Ne vem, kako bi se vam zahvalil za vašo uslugo.... — nadaljujem. čuteč .kako me obliva od vznemirjenja rdečica. Hotel sem ji povedati čisto nekaj drugega. —
ženski i v besedah i v tonu izrazil — Tako dolgo nisem mogel najti
toliko zaničevanja, a sedaj.... Je li mogoče
—	Sergej Vasiljevič — pravim — vi jo ljubite! —
Ustavi se, me pogleda s čudnim ] »ogledom in za mrmra :
—	Ne. —
—	Kaj vas pa muči? Cemu toliko vika Saj ne morem verjeti.
modela, da sem že hotel povsem f>pus/li to sliko ker ni preostajalo že nič vee drugega.
—	Ali jih mar minute na akademiji ? — ne vpraša.
—	Da, a niso bile za mene. Poglejte to obličje.
Dal sem ji sliko Ane Ivanovne, ki sem jo pobral iz kupa vsako-da skrbite samo za to. kako bi spra- \ rstne šare. ležeče na mizi. Po-
vili inojo dušo iz krempljev tega dozdevnega vraga * —
— To je moja stvar — reče. — A vedite, da na katerikoli naein že. — prepustil vam ne bom.... Ne dovolim! Slišite? — je zadirljivo zakričal.
Čutil sem. da mi je kri stopila v glavo. V kotu, kje; sem ta tre-notek stal s hrbtom proti steni, je bila na vleče na razna šara : platna, čopiči, polomljeno stojalo. Tu je
gledala je in se slabotno nasmejala.
—	Da, to ni bilo za vas, — je izpregovorila. To ni Šarlota Cor-dav. —
—	Vi poznate zgodovino Šarlo-te Corday 1 — vprašam.
Ona me pogleda z nenavadnim izrazom začudenja, pomešanega z nekakim trpkim čustvom.
—	Zakaj je ne bi poznala ? — vpraša. — Učila sem se marsikaj.
izgleda slika, ko jo za ene delati u-metnik. In kako zanimivo je to!... In veste, že v tem mazanju vidim, kaj mora hiti iz tega.... Dobro sliko ste zamislili, Andrej Nikolaje-vič..„ Potrudila se bom. storiti vse, da bo uspeda.... kolikor pač zavisi od mene. —
—	Kaj pa morete narediti ? —
—	Povedala sem že včeraj.... Napravila bom izraz. Lažje boste delali....
Hitro stopi na svoje mesto, dvigne glavo, povesi*bele roke, in njeno lice je izražalo vse, o čemur sem sanjal za svojo sliko. Tu je bila odločnost in tuga. ponos in strah, ljubezen in hudobnost....
—	Tako? — vpraša ona. — Če tako, potem bo mstala, kolikor le želite. —
—	Boljšega mi ni treba, Nadežda Nikolajevna; vendar težko vam bo ohraniti dolgo časa ta izraz. Hvala vam. Sicer bomo pa videli. Do tega je še tlaleč.... Izvolite, prosim, zajutrkovati z menoj....
Dolgo se je branila, a slednjič je le pristila na to.
Moja dojilja in rediteljica Aga-fja Aleksejevna je prinesla za-jntrk. Prvič sva sedla skupaj za
.MrviiitifT.wMMawooe * IMMitWOqAJb %/
Najboljši svetovni boksar Jack Dempsey in njegova žena Estelle Taylor. Poročila ste se pred kratkim.
ve.l", je
tudi stala palica z ostrim, železnim Pozabila sem sedaj mnogo, ko ži-držajein. ki sem za časa poletnega vim to življenje, a kljub temu se dela razpenjal platno nanj. Slu- spominjam še marsičesa. Takih čajno sem vzel v roke to kopje, in stvari ni mogoče pozabiti. — ko mi je Bezsonov rekel svoj: ..no ; —Kje ste se ličili. Nadežda dovolim1*, sem ga z vso močjo za- j Nikolajevna — pičil z ostrino v tla. Štirioglato —Zakaj vas zanima to? Če je železo se je globoko zasadilo v mogoče, začniva! —
Bab je vernost je še vedno v cvet ju J
Res je, da živimo v dvajsetem stoletju, res je pa tu-i di, da se nekateri še sedaj niso otresli babjeverno-! sti. Zanimiv slučaj, ki se je pripetil na Slovaškem. Ciganke igrajo veliko vlogo. Komediji so i napravili konec orožniki.
Iz Košic na Slovaškem poroča- Vsa okolk-a v rdi*-i in rumeni lu-j jo o zanimivem slučaju, ki priča, Potem je potresel vrbo in kri-J kako lahko .se da (preprosto ljud- žcc ki „a prhrdil na stvo speljati na Jed in kako so ee-! lo v 20. stoletju ljudje še tako neumni. da verujejo v čudeže.
Blizu slovaškega trga Radvan-ei je napadel neki Teodor Ulej ciganko Ho TerenČevo, članico on-dotnega ciganskega taborišča. Potegnil je iz žepa nož ter ji zagrozil, da jo uSbije. če ga ne bo ubogala. Zapovc lal ji je. naj poklekne in priseže, da nikomur ne izda.
j •<
a; kar ji pove. Ciganka je padla na ; ljudstvom je našlo nekaj parne-a ! kolena in por-dvljala za njim for- J tnejših mož. ki obvestili o t h
Ko sem se spomnil vsega, kari n,uI° l>ris^e- ki J° •>'" narekoval dogodkih oblasti. Prišli so <>rožni-
jl lej. Nato je Ulej za.k!ica>l: Vsta-!ki .n aretirali ciganko. U!ej jo je
Cerkvena tatvina.
desko.
Niti besede nisem izprcgovoril. a Bezsonov me je pogledal z brezumnimi in, kakor se mi je zdelo, celo prestrašenimi očmi.
—	Z bogom, — reče. — Odhajam. Skrajno razbur/mi ste. —
Medtem sem se že umiril.
—	Počakajte, — sem rekel. — J Ostanite. —
* —Ne. moram iti. Na svidenje!
Odšel je. S težavo sem izpulil kopje iz tal in spominjam se, da sem se dotaknil s prstom malce razgretega, svet lepra železa. Prvikrat mi je prišlo na misel, da je to — strašno orožje, ki bi lahko ž njim na mestu ubil človeka.
Helfreieh je odšel v akademijo, jaz pa sem vznemirjen pričakoval svoj model. Napel sein čisto novo platno in pripravil vse potrebno.
Ne morem reči, da sem tedaj mislil edinole na svojo sliko. Spomnil s^n se včerajšnjega večera, tiste čudne, doslej še neznane okolice. nepričakovanega in zame srečnega slučaja, te čudne, padle žen-
Nenadoma se ji je izpremenil glas: izpregovorila je te besede odsekano in močno, kador je govorila včeraj Bezsonovu.
Obmolknil sem. vzel iz omare modro obleko, ki sem jo že davno sam sešil, čepico in drugo, kar spada k Narlotinemu k<|tumu. in jo poprosil, naj stopi v drugo sobo in se preobleče. Komaj sem utegnil pripraviti vse potrebno za delo. se je že tudi vrnila.
Pred.mano je stala moja slika.
—	Ah, moj Bog, moj Bog, •— sem dejal trepeta je. — Kako lepo je to. kako lepo je to! Povejte, Nadežda Nikolajeva, ali se nisva videla že kdaj preje? Drugače ni mogoče tega razjasniti. Vedno sem si predstavljal svojo sliko takšno. kakršni ste vi sedaj. Zato mislim, da sem vas moral videti kjerkoli. Vaše lice se mi je nco-
paženo vtisnilo v spomin---
Povejte, kje sem vas videl? —
—	Kje bi me mogli videti. Ne vem. Do včerajšnjega dne vas nisem srečala. Začnite, prosim. Po-
i mizo. Kolikokrat se je dogajalo i kasneje!.... Nadežda Nikolajevna ; je jedla malo in molče; očividno | ji je bilo tesno. Nalil sem ji v čašo j vina. ki ga je izpila skoro v dušku, i Rdečica je zaigrala na njenih ble-jdih lieih.
—	Povejte. — vpraša nenadno, — ali že dolgo poznate Bezsonova ?
Nisem pričakoval tega vpraša i»ja.
| se je zgodilo med menoj in Bez-sonovom radi nje, sem postal zmeden.	j
—	Čemu ste-zardeli? Sicer je. pa vseeno; samo odgovorite na mo- ( je vprašanje. —
—	Že dolgo. Izza detinstva. — {
—	Je li dober človek .' —
—	Da, po mojem mnenju je dober človek. Pošten je, mnogo dela , in je zelo nadarjen. Živi v dobrih odnošajih s svojo materjo. —
—	Ali ima mater ? Kje ? —
—	V hišico.
pade! na tla. l~lej ga je hitro bo-; bral in zaklical množicam: To j vam pošilja Marija!
Ljudstvo je bilo navdušeno in j iakoj je zbrana množica proghj-l sila Ulej:-! za svetnika, ciganko pa j za svetnico. Ob-mu so jima princ s'i zaslepljeni okoličani toliko tla-1 ril. da nisi-a vedela kam ž njimi.) Denarja sta imela polne žepe. Ali j ij-.ina srca ni trajala dolgo. Med
tii! ter nadaljeval: Tu imaš podobi Marije, obesi ja v taborišču na šotor in pnižgi pred njo večno luč. potem pa pojdi mod svojce in pri-ipoveduj, da .se ti je prikazala Ma-Jiija ter ti zaipoveda.a izobesiti J njeno podobo, da bi jo ljudstvo |častilo. Prestrašena ciganka je iz-i lilo polnila njegovo povelje in še isti J večer so drvele od vseh krajev I množice ljudstva, ki si klečale o-I krog ciganskega taborišča in nio-
ske, ki je na prvi mah osvojila vse stavite me> kakor je treba _ in moje simpatije in čudnega vedenja I potom slikajte. Bezsonovega — kaj hoče od mene? Mar je v resnici ne ljubi? Čemu potem njegovo prezirljivo obnašanje napram njej ? Ali je ne bi moegl rešiti?
Premišljeval sem o vsem tem. a moja roka je z ogljem hitela po platnu. Snoval sem načrte za pozo. v kakršni sem hotel naslikati ! Nadeždo Nikolajevno, a sem jih brisal drugega za elrugim.
Točno ob enajstih se oglasi zvonec. Čez minuto se je pokazala prvikrat na pragu moje sobe ona. O, kako se spominjam njenega bledega lica, ko je spremenjena in sramežljiva, (da, sramežljivost je zamenjala njen včerajšnji izraz) molče stala med vrati! Kako da se ne bi drznila prestopiti praga sol>e, ker je našla pozneje svojo srečo, edino svetlo točko v življenju in.... pogibel — ne ono pogibel, ki je govoril Bezsonov o njej.... Ne morem dalje pisati. Počakal bom, da se umirim.
VII.
Sonja ne ve, da pišem te težke spomine. Kakor preje, sedi vsak
Prosil sem jo, naj se postavi na mesto, popravil je gube na obleki, se nalahno dotaknil njenih rok in jim elal brezmočen položaj, kakršnega sem si vedno predstavljal, in stopil k platnu.
tala je preel mano.... Tudi sedaj stoji pred mano, tu na tem platnu.... Gleela me kakor živa. Tudi isti žalostni in zamišljeni pogled ima, isto mrtvaško potezo na bledem lieif, kot tisto jutro.
Izbrisa lsem vse, kar sem bil na-črtal z ogljem na platno — in narisal Naeleželo Nikolajevno. Potem sem začel slikati. Niti preje, niti pozneje, nikdar mi ni šlo delo tako hitro in uspešno od rok. Čas je neopaženo brzel in šele po preteku ene ure sem pogledal na lice svojega modela in zapazil, da se bo zdajinzdaj zgrudil^ oel utrujenosti.
—	Opre>stite, oprostite mi.... sem elejal. jo popeljal z vzvišenega mesta, na katerem je stala in jo posadil v naslonjač. — Docela sem vas izmučiL —
—	Nič, je. odgovorila, bleda, a smehljaje. — Če si hoče človek za-
dan kraj moje postelje ali našlo- služiti kruli, mora tudi malce tr-
njača. Često pride k meni tudi moj prijatelj, moj bedni grbavec. Zelo se je postaral in shujšal in večji del molči. Sonja pravi, da nnporao dela.... Dal ns Beg «rčc
peti. Smem li pogledati? — je rekla in pokimala z glavo proti sliki, ki je še ni mogla videti.
—	Gotovo, gotovo! —
—	Ah, kako mazanje!.... vzklikne. — Nikdar fe nisem videla, kako
Tam ima majhno
lile
vso noč. Ciganka je postaja
svoj delež. Ker je začel el vomit i v uspeh svojo akcije, je premišljeval. kako bi odstrani-! ciganko ter ji odvzel čudodelno moč. Prebri-
pravočasno oel k uril. Ciganka se je izgovarjala, da je prisegla in ia ::e more prisege prelomiti. Ke-!e ke .ii je orožnik poveljnik dol--jo prigovarjal, češ da se .ji ne zgo ili i hndrfga. če prelomi prise-go. jc povedala vse. kar se je z«zo-U'eja išr*e sedaj orožništvo.
Pošilja ji elenar in včasih !T?V JiHk'M* svoK»* zloglasna Vo-sam odide k njej. Nikdar nisem <lllka Johanoa ^''Ušče sjplošnega vielel matere, ki bi bolj ljubila svo- ' *auiman-i* in oboževanja. Ljudje jega sina. __so nosili darila lin elenar. tako
—	Čemu je pa ne vzame k sebi ,daJc zavladalo v ciganskem tabo semkaj? __j rišču nepopisno veselje. Ali tudi
—	Najbrže.... sama noče.... Sicer ; Teo^or }r}*{je hoto1 imcti Pri pa ne vem.... Tam ima svoj elon in tam se je tudi privadila. —
—	To ni res. — reče zamišljeno Nadežda Nikolajeva. — Zato ne .	. vzame matere k sebi, ker misli, da saIli sIe,Par si -H' kmalu pomagal iz lzm'ikml • bi mu bila na poti. Ne vem, mis- Ko je bilo vse skrttno pri -n'v tovl lim si pa tako.... Mati bi ga ovi- pi'avljeno- Je Poslal ciganko v bii-rala. To je provincijalka, vdova Žje.vasi' da razcdone -Uud-itvu, da kakega malega uradnika. Samo s" e MariJa prikazala tudi njemu šokirala bi ga. _ irrr mu naročila, naj se ljudstvo
Besedo „šokirala'\ je izgovorila zbere ob dol(>čeiiem na kra-ostro ill zategnjeno .	ki označi njen poslanec.
—	Ne ljubim tega človeka, An- ,Zvečer so re« zbrali vsi okoliča-drej Nikolaje\ič, — pravi.	I ni čakali, ikdaj se jim prikaže
—	Čemu,? Saj je vendar dober. ^fariJa- V tem je odšel Uej v ka~
—	Ne ljubim ga..... bojim se ga... polico- kJcr ukradel z Mariji-
a pustiva to; pojdiva na delo. _ nega kipa križec. S tem križcem
Potlej je stopnila na svoje me-,50 Je skriI v	ljudskega zbo-
sto. Kratek jesenski dan se je 'rovailia za vrbo in prižgal benga-nagibal h koncil.	j lični ogenj, tako da je odsevala
Delal sem do mraka, dajajoč oel
Kam se vse upajo tatovi.
Preel nekaj dnevi ^o neznani storilci oeltrgali in odnesli iz pri-11 iejt justične palače ok(;li 2 nit-tra svinčene cevi. ki je služila za lotok vode oel vodnega rezervoarja. Povzročena škoda znaša 200 dinarjev.
— V noči na 23. jan. pa se je splazil neznan itzinovic do sobe uslužbencev v hotdlu Union, jo šiloma odprl in pobral nekemu uslužbencu uro z verižico ter mu izmaknil še listnico z 250 elinar-iue.
Smrtna kosa.
V ljubljanski splošni be*hiici je umrla Amalija Čebular roj. Clri-crnasehi, tašča odvetnika dr. Vlad. Knaftiča.
—	V Spod y j i Šiški je umrl dm-ttl. januarja po daljši bolezni Pr. Vrhovee. p. el. Plutrar. posestnik in podjetnik.
—	Te dni je zatisn.:!a za vedno o-i Santina Svetinova. absolven-tinja ljubljanske trgovske akademije. stara komaj 22 let.
časa do časa malo odmora Nadeždi Nikolajevni, in šele ko so se mi začele pred očmi, mešati barve in je pred mano, na vzvišenem prostoru stoječi model že izginjal v polumraku, sem odlepil čopič....
Nadežda Nikolajevna se je pre-oblekla in odšla.
(Nadaljevanje prihodnjič.}
Konfiskacija .JHmkovega koledarja.
Državno pravdništvo v Bratislavi je odredilo konfiskacijo Hlinkovega koledarja za L 19925.
Zaplenili so 150,000 izvodov.
Letalska nesreča.
Te dni je padlo vojaško vodno letalo v bližini Suresnesa pri Parizu v reko Seino. Eden obeh pilotov je utonil, drugemu pa sta bili obe noga zdrobljeni.
Potres na obeh bregovih Kanata.
Na južnem koncu Cormvallisa se je pojavil precej močan »potres, ki se je po dosedanjih vesteh raztezal prek« Rokavskega preli ya 4o 3resta ua
'i
OBLETNICA
-v Cleveland, Ohio-
6417 St. Clair Avenue. V SOBOTO, DNE 28. FEBRUARJA 1925. VELIKA PLESNA VESELICA V ZGORNJIH IN SPODNJIH PROSTORIH
- 1T Avditoriju igra Jazzamanian's orkester, v spodnji dvorani pa "SLOVENSKI TAM B URA ŠI" Prosta zabava pri pogrnjenih mizah v spodnji dvorani. --Pričetek ob 8 uri zvečer.-
V NEDELJO, DNE 1. MARCA 1925
popoldan izbran koncert na katerem bodo sodelovala vsa glasbena in pevska društva, kakor tueli posamezni pevci in godbeniki, ter drugi umetniki. Pričetek ob 1:30 popoldne.
Zvečer nastopijo ob 7:30 Slovenski Sokoli s prostimi vajami in vajami na drogu, potem bode zaigral 6 letni Rudolf Kužnik par komadov na harmoniko, Fabianova hčerka boele proizvojala umetne plese, Harold Lausche in Louis Grdina bodeta zapela par komičnih posmi, dramatično društvo 4'Ivan Cankar" vprizori burko "MIŠ" dramatično društvo ."Triglav" pa burko "Bucek v strahu". Za zaključek pa priredi članstvo Sokola in Cankarja pod vodstvom ga. Danilove "MARMORNE KIPE."
Cenjeno občinstvo je vabljeno, da se v najobilnejšem številu vdeleži te prve obletnice otvoritve S. N. Doma.
Direktor*j S). N. Doma.
Kašelj
o?labujs sistem m je vedno
neprijeten. Tukaj pride na porr.cč
Severn's Cough
Balsam,
Teši raiCražer.jr, odpravi pič-
lost sluzov, clajša kašelj In
može preprečiti dzsti rasnih bolezni.
Cer.a 5C In Zj ccr.tcv, Vprož»;t2 vače^a lekarnara.
GLAS NAKODA", TIIE BEST JUGOSLAV ADVEKTISLNG
UKniTIM
Dne 26. jan. poj>oldne je cerkovnik cerkve Sv. .Jožefa opazil, da je neznan tat ukradel iz cerkve dva medena svečnika s svečami vred. Ko je preiskoval nadalje, je ugotovil, ela sta zmanjkali iz dveh spovednic tlA-e koštriuvovi koZu-I no vini.
I -—-
Stari Ljudje, Izčrpani Vsled Živ-I ljenskih Skrbi, Najdejo Pomoč v Nuga-Tone. Je učinkovita in hitra.
i TisoCrm je vudovito piimagano v par Uneh. NTufra-Tone povrne živahnost in m č izčrpanSm živcem in mišicam. l~>ela r<Jof«> kri. močne in mirne živce in na čudovit naC-in poveča njihovo mor vzdržljivosti. Prinese blažilen spanec, dober tt-k. dobro prebavo, reden stoj t«-r ambicijo. — «'e so dobro ne počutite, je vasa dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je prijetna za vži-vati in poCutili se boste boljši tiiknj. e> vam je Se ni predpisat vaS zdravnik, potom pojdite takoj v lekarno in kupite ."a-fio Xupa-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vlivajte jo par dni in če se ne poč-itite boljši in če ne zffledate boljši, nesite ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo p.ivrr.il vaš denar. Izdelovatelj! Nuga-Tone 7.n-
Utev-ajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo 7.n isio in povrnejo denar, i" niste na-dovoljni. — Priporočena, jarafer.a in m prodaj v vseh lekarnah.	—Adv't.
SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
z največjim parnikom francoske proge
u
99
PARIS
36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori.
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73.
Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno lete., ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; ela se dobi tako dovoljenje, je potrebno večati ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše.
Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred oel-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washing ona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji.
Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom.
Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PBEDXO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
__Telephone: Jefferson 6253
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA
COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4PECIJALIST MOŠKIH aOLEZNI. MoJ« ctroka j* zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni Jmx earn t« zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih v ^ . In ker znam eloveneko, zato vas morem popolnoma razumeti in epoanat' vaie bolezni, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi f3 let asm pridobil poaebnc skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zaneetl na mene. moja ekrb pa J«, da vas popolnoma ozdra vlm. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In lis« po telesu, bolezni v priu. la. padanjs las, bolečine v kosteh, slars rsne, oslabelost, živčne in bolezni v me hurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato žilo. naduha !td. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od S>. dopoldne do t. popoldneh v torek, četrtek ln sobota od S. dopoldne do ». are*er; w a»deii»h prazniklb od 10. dopoldne do S. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OUVEB" (£20.
B atrefico ra slovenske čr-
kM.M-. $25.-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lab-ke Tsak pile Hitrost pisanja dobite s vajo.
V*
UjOVENIC PUBLISHING COMPANY
*sw Tock. W. T

PAST.
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.

2:)	(Nadaljevanje.)
Ostrmela je kajti vsa ta izvajanja so presegala njene pojme. Kapitan Treni ay ne pa je neizprosno nadaljeval s svojimi izvajanji, kajti njegova cdma briga je bil blagobit teh dveh ljudi, katere je najbolj ljubi na -sjvetu b'.agobit O'Moya in njeneigove žene. Spoznal je odločno v kaki nevarnosti je zakon med obema in odločno je členil, da mora posredovati, da se ladja zalion>skega miru dejanski ne ugonobi.
—	Ker se je zgodilo to. — je rekel, — morate izvedeti polno resnico, Vna. Poslušati morate. Una, in predvsem vas prosim, da ste razumna. Vaš oče je 'bil moj najboljši 'prijatelj in moja hvaležnost do njega ne pozna ni kaki h meja. Vi in Dick sta meni kot brat in so-tra. Kljub temu pa sem prosil Boga, da bi .prišlo sporočilo, da je Diek mrtev.
Prijela ga je za roko tako močno, da je obmolknil.
—	Molil sem k Bogu za to radi Dieka saanega. Še v večji men pa sem imel v svojih mislih vašo lastno dobrobit ter dobrobit Te-renca.
—	Spoznati morate, da je njegova dolžnost izročiti vojaškim oblastim Dicka, kakorhitro bi ga našli, kajti to je slovesno obljubi1 portugalski vladi.
—	Ah, — je vzkliknila ona. — Tega ne (morem vrjeti. — To je naravnost nesramno!
—	A je resnično. Prisegam vam. Bil sem navzoč Ln sem cul.
—	In ste 1o dovolili?
—	- Kaj sem mogel storiti drugega? Kako bi mogel posredovati? Razvrntega pa ni poznal portugalski minister ki je priše, odnosa -jev med O'Moy-era ter teh pogrešanim častnikom.
—	- Treba bi bilo povedati nvu to . . .
—	To !>i ne imcVj nobenega u*pcha, pač >pa bi ustvarilo nadalj-iie tr/koče.
Una je stala tam, smrtno bleda in pričela ihteti.
—	Teremce je storil to. Terence je storil to! — je ibtela. — Nikdar več ne »bom govorila ž njiin. Niti en dan ne boni več* živela z njim! To je naravnost neisramno. nesramno!
—	Ni nesramno, skoro plemenito je. skoro junaški, — jo je presenetil.
—	Pos'usajte. l.'na. ter skušajte razumeti.
Prijel .io je za roko ter odvedel naprej po staži.
-	O. jaz dobro razumem. — je vzkliknila britko. — Jaz po polnoma razumem. Vedno je bil jezen na Dicka. Vdtlno je delal vi soke gore iz krtin, kadar je bil prizadet pri tem Diek. On vedne pozablja, da je Diek mlad, skoro deček — ter ga sodi s stališča svo je dozorele starosti. Star človek je — in vzloben .star človek!
—	Zc-o nestrpna ste. Una.. Celo malo omejona, — je rekel kapitan. v svoji od k r t o>a vil ost i.
—	Bedasta jaz? Nikdo mi ni še rekel tega poprej!
Po par trenutkih pa se je premislila, pogledala mrzlo nanj tei rekla, skoro zauičljivo:
—	Boljše, da me za pustit i e. Pozabili ste na svoje manlre.
-- Mogoče sem storil to, — je priznal. — To pa ise je zgodilo edinole radi tega, ker mi je pri srcu usoda Sir Teromca, Dieka in vas. Poslušajte, Una.
Dospela sta do majhnega kroga, kjer se je nahajate granitna klop. Una jo sedla na klop, še vedno jezna.
—	Mogoče vam bom pomagal k razumevanju tega, kar je storil Terence, da bi -moral jaz. na njegovem mestu, čeprav imam Dieka rad obljubiti isto, kar je storil on. ali pa bi moral zaničevati samega sebe vse svoje žive dni.
Pojasnil ji je okoliščine, ki so dovedle do usodepolne obljube.
—	Ne dvomite niti malo o tem. — je zaključil. — Če bi Terence izvedel o navzočnosti Dioka na Momsaiito. 'bi mu ne ostala nobena izbira. Izročiti bi ga moral vojnemu sodišču, ki bi ga brez dvoma obsodilo na smrt, neglede na obrambo, katero bi mogel predložiti v svoj prid. On je vnaprej obsojen človek vsled potreb vojne To vam rečem v namenu, da ne sinete nikdar dopustiti, da bi Terence izvedel za navzočnoset Dieka. To vas prosim ne le radi vas same in radi Dicka. — temveč radi tudi Tereiica. katerega bi zadelo v takem slučaju najbolj tragično trpljenje. Ali razumete sedaj"?
-- Razumem, da so moški veliki bedaki, — je bil njeai način priznanja.
—	Ali uvidite, da ste bila krivična, ko ste na tak način sodila Terene a ?
—	Mislim, da.
Ona pa tega sploh ni ralzumdo. Ker pa je Trem a vik- tako prepričevalno govoril, je domnevala. da mora tičati nekaj resnice v njegovih izvajnjih. Bila je vzgojena v prepričani ju. da je Ned Tre-mapne vtelešena zdrava pamet. Čeprav je pogo-to dvomila o ten. kol dvomi človek v dogmah, v katerih je bil vzgojen. — se vendar ni nikdar očito uprla tej svoji veri. Predvsem pa je hotela jokat Vedela je. da jo bok jok potolažil. Pogosto je že našla prav posebno uteho v m zah. kadar so jo mučile stvari, katerih ni mogla razume ti. Misliti pa je morala na tropo čestileev v plesni dvorair. ki bi ta koj opazili njeno žalost in sledove joka.
Kapitan Trrmayne je sedel poleg nje.
—- Sedaj, ko razumeva drug drugejra glede te zadeve, dajva razmšijati o načinu, kako bi se i znebili Dieka.
Naenkrat se je vzravnala ter postala pozorna.
—	Da. da. Ali mi res hočete pomagati. Ned?
—- Lahko se zaneste name. da bom storil vse. kar je človeku mogoče.
H tro je pričel razmišljali ter dal tudi izraza svojim mislim.
—	< e bi mogel, bi ga odvedel v svoje stanovanje v Alcanta-i Tarruthcrs pa ga peZn„ ter hi ga videl tam. Vsled trga ne pride to vpostev. Nevarno je tudi voditi ga naokrog. Vsaki trenutek bi g? lahko kdo videl t?r spoznal.
—	Težko bi ga mogel kdo spoznati. — je rekla Una. _ Nje gova brada ga popolnoma skriva ...
Stasia se je ob spominu na klavrno postavo, katero je videla na vrtu.
-	To je seveda nekaj. — je priznal. — Nato na jo je vprašal. — Kako dolgo ga lahko skrivate?
-	- Ne vem. Tukaj je Bridget. Ona je edina nevarnost.
-	Ali ji lahko zaupate?
-	Gotovo. Rada me ima ter hi storila vse . ... - ..
-	Treba jo je dobro plačati. Udanost.r-ojaoena z materi jasnim dobi kom >t*o skovala vez, -katero m mogoče prelomiti. Ne smemo biti umazani, Una, Zaupajte ji ter ji objutete sto gvinej za njen molk. Denar bo dobila na dan, ko bo zapustil Ddck deželo.

OSEM DNI DO LJUBLJANE I
PREKO HAVRE — PARIŠKEGA PRISTANIŠČA
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
FRANCE 28. FEBRUARJA
DE G R A S S E — 16, MARCA
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
HIB ALI LOKALNI AGENTJE
NEW YORK
velikega, breztelesnega jezdeca, kateri ima sam nesmrtnost in živ-ljenje v očjIi — čas. Ampak tako je breztelesen, da vsaka misel v človeku trepeta, ali se ni oddaljil, ali ni daleč pred nami? ..."
Ta trenutek so se odprla vrata -. luč se je razblcščaAa po salonu, da sva za hip zamižala. Potem smo okno zaprli.
MILIJARDNA GOLJUFIJA
—	Kako pa bi ga mogli spraviti iz dežele.
—	Mislim, da bom našel praivo pot. Lahko se zanesem na Ma<r-eus Glennie-ja. O tem moram še razmišljati. Prepričan sem, da lahko napotim Glennie-ja, da spravi begunca na Telemacha ter ga varnoi zkrea nekje na Irskem, kjer se bo za nekaj časa izgubil. Boljše pa je, če ne raizodeinem Glenn:e-ju identičnosti našega moža. Če bi se pozneje izvedelo za stvar, bi ne foilo mogoče delati ga odgovornim, ker ni poznal resničnih dejstev. Hočem že danes govoriti ž njim.
(Dalje prihodnjič.)
Kretanje parnikov - Shipping Mew* §§

Odprto okno.
Svetle stene -salona so pričele dobivati teimnejlšo barvo. Na obraze nam je padala senca. Skozi odprto ckno se je jel usipati mrak v sobo. Obrnili smo se tja.
"Zaprem okno. Mrak je."
"Ni treba. Pustite!"
"Ne, zaprem! Ni dobro tako."
"Ne! Pri jetrno je tako!" je pritrdil moj temni pnijatelj in gospa se je oddaljila.
Zunaj eesta in ob cesti drevje, ki se j? belilo v eveitju kakor posuto s snegom. Za cesto polje in skoraj -se ni več ločila iz mraka njiva od njive, le bele lise cvetočega drevja «o so že svetile in iv nrirale kakor pastirski ognji na širni planjavi. Zadaj bolmi, kjer so se posameznosti popolnoma izgubljale v mrak. Samo na vrhu najbl ižjpjra holm a ■se je svetilo nekaj belega in luč. Na najvišjem
došel d i let an takemu začetku in za ostalemu mišljenju, omejujočemu se le na posamezne predmete in na predpisane forme ? Slikar lahko v časih z eno poteizo pove, če--ar ne more pesnik spraviti na dolge strani. In kako skrivnostna je roka v i rtu o za, ki sedi ob klavirju! To. kar mene muči vse življenje in ga ne morem izraziti, spravi on v en sam udarec, da za-joee in zavpije vse v človeku: sr-ee in misel. En sam gibljaj plesalca nam razodene nekaj velikega, tako razločnega sacer. kot je ta mrak tain zunaj in plapola nje te svetlobo, pa vendar talko jasnega, kot smo jasni sami v sebi. . . Ali ne vidiš, zakaj je prešla naša doba s svojimi izrazom preko slike v glasbo?"
Temni prijateljev obraz je bil že čisto črn in po njegovih kret-
hribu zadaj je blestel zadnji sled njah sem spoznal, da je razburjen, ^-nega in po levem pobočju se je[z roke -sega;l hlastno v lase fit razlivala osrromna višnjeva sen-1 jo deval zopet na mizo. ca. Nad obzorjem je tlela lahna j "Kaj ti je? Ali ..." rdečkasta svetloba, ki je prehaja-j "Ne! Ampak dopovedal bi rad la v ozkem pasu za debel sklad o- to. kar se ne da dopovedati in kar bi ako v. raztegnjenih nad gorami sam čutiš in razumeš, zato. ker te-V čudovito ravni črti kot tram, Iga nc morem dopovedati drugim, na katere-mlež i temno nebo. Na ki bi teg^ ne Strt-ili in ne razume-desni pa je izza gore lizal v obla- li. _ Zakaj *em omenil glasbo? ke plamen, grozno rdeč in miren. Ta večer, vidiš, ta večer! Pokliči kot okamemel.	človeka, naj izrazi to. kar je v ti-
Prijatelj je sklonil glavo in zrl stih cvetočih ojmjih mra.ka. ki so
zdaj UGrasmili. Kaj ti bo povedal s svojo široko filozofijo in kam bo s tisto lepo, točno formo ? Slikar bo podprl glavo in molčal, ker ni solnea, ki je zanj življenje, ln vendar ista čuvstvo in misel bogata. Udari na klavir, ki ima boga stvo vseh občutij! Poišči aikord. ki bo odaneval v tebi! Kaj me gledaš ? Saj bodo to besede, ki bodo v eni sami vrKtiei vsebovale vse. Urez filozofije? — ne. misel spremlja vsak predmet, kot (človeka senca . . . večno vtelešeni trenutek, ki bo razodeval sebe in tebe in vse vesolj stvo. Akord! ..."
S ceste je prodiral pas svetlobe v sobo.
4'Na jne izrazne jše stvari so v a.kordiu ki je človeku najbližji in pri topen .najnižjemu. Cigar srce je resonančno. da zatrepeta ob vsakem gibljaju. ta ga razume. Nekaterim je vc«č.uo zaprt. — Nr more se ponovuti. ne ipeti. ne de-
s'kozi okno z lahnimi jrubami na čelu; oč-i so mu svetile v tajnem zadovoljstvu. Naenkrat se je zresnil. ogledal me je naglo v dno o-či, pogladil se po bradi, stresel z glavo in segel v lase.
"Gledam," je dejal čez nekaj trenutkov, "gledam, vidim in .čutim. Z vsem tem, kar se dogaja tam zunaj in kar je za nas tako tiho. samovoljno in brezbrižno, primerjam sebe. naš rod in vse. Dostikrat je itežiko najti tisto nit. ki vse veže med seboj; pa je nekje. morda tako blizu, da je radi bližine ne najdemo. Saj vidiš cvo< tne ognje v morju mraka, potem nebo zadaj, tisti plamen . . . Vse rkupa. vsaka stvar posebej pada na srce. En sam neznaten rdeč cvet. ki ga vzarneš na roko, ima za te morda in za vse ljudi toliko vsebine življenja, da b. polnil srce in glavo do smrti. In ta korak. ki ga slišiš na cesti? In ona
luč tam? Če nima za koga vsebi-jklamirati. ne opicsatii. kot se opiše ne. je sam prenizek, da ne vidi \| slika, ampak je in govori sam
V Schwechatu pri Dunaju vzbu ja veliko pozornost ax*eta^ija treh ostb, ki so se že dalj časa kar na debelo bavile s sleparskimi denarnimi kupčijami.
Sprevodnik dunajsko-bratislav->ke električne železnice Leopold Liarrchinger in njegova žena sta že med vojno precej srečno špekulirala. lzposojevaia sta si na vseh koneih denar in ga visoko obrestovala. Ker sta točno vrača-a kapitalije. so se njune kupčije vedno bolj o^bnesle. Po vojni je dobil zakoniki par kompanjnona v o«bi železničarja Josipa Jaek-la, ki je bil zaposlen v Gross-Schwechatu.
Zadnje čase so morali sleparji jemati vedno nova posojila, da bi mogli vračati obresti poprej l/t posojenega denarja. Ko so nekateri upniki zahtevali svoje vloge, niso mogli posojevalci spraviti zadostne s vote skupaj. Sledila je ovadba. Dne 29. januarja je bil Barchinger, ko se je ba povrnil •v. Bratislava, prijet na kolodvoru. Dan poprej je aretirala poli-"ijan jegovo ženo na stanovanju, i Policija je vtaknila tudi Jaeka j pod ključ . Oškodovancev je nad | sto. znesek, ki ga je trojica pri-! sleparila. pa znaša nad dve mili-1 jardi avstrijskih kron in pol.
Aretirani Josip Jackl je bil. "rastniki namestnik in do svoje aretacije poveljnik republikanske zaščitne zveze v Sehwechatu. Nameščen je bil pri obratnem vodstvu deželnih železnic. Deta 1922 i ie bil ondi izvršen velik vlom, in Jaekl je bil takrat takoj po tatvini prestavljen na eno najslabših mest pri kretnicah. Pred dobrim letom pa je bil nenadoma prestav-'jen h generalnemu ravnateljstvu avstrijskih zveznih železnic z dohodki 9. službenega razreda, nemara za zasluge, ki si jih je stekel za republikansko zaščitno zvezo.
Seda^ premišljuje sleparska troperesna deteljica pod ključem minljivost vsega posvetnega.
t8. februarja;
Leviathan. Cherbourg: Frane«, Havre; Berengaria, Cherbourg.
5. marca:
Clevland, Boulogne tn Hamburg: Minnekahdu, Cherbourg in Hamburg.
7. marca:
Olympic. Cherbourg: Pres. Hording, Cherbourg iti Bremen; Conte Verde. Genua.
10. marca:
.Bremen. Bremen: America. Cherbourg in Bremen: Westphalia, llaiu-
bur™.
12. marca
Pittsburirh Cherbourg In Antwerp;
14. marca:
Aquitania. Cherbourg; Suffren, Havre: George Washington, Cherbourg Jn Btcnu'!i;*Xew Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
De (Jrasse, Havre.
18.	marca:
Orduna. Cherbourg in Hamburg.
19.	n>arca:
Albert Bdllin. Boulogne ln Hamburg.
21. marca:
L.pviathji-1. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.	marca:	• Berengaria, Cherbourg.
26.	marca:
Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg; Taris, Ilam: Pres Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
1.	aprila:
Ma.uretania, Cherbourg.
2.	parila:
Deutsehland* Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
La Savoie.
7.	aprila:
Resolute. Cherbourg In Hamburg;
Republic, Cherbourg hi Bremen.
8.	aprila:
Aquiiania, Cherbourg; Havre.
9.	aprila:
Zeeland, Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg.	«
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Vi.lemlam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa..
14. aprila:
Martha Washnigton.
Trst
Cherbourg; Suffren.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; Pe Grasse, Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. aprila:
Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; Orbita; Cherbourg.
21.	aprila:
Belgeniand, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourgt Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetzow, Bremen,
29.	aprila:
Aquitania. Cherbourg.
30.	pftrila:
Ohio, Cherbourg in Hamburg; Albert Dallin. Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg.
16. maja:
Paris, Jlavre. — S tem parniltom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank.
Cosulich Line
Zniž&ne cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj S253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 14. april Presidente Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot z te leznlco.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y
AFERA CASTIGLIONI
Pred par meseci so posebno finančni krogi po vsem svetu govorili samo o Castrglioniju, dotlej < najbogatejšemu Avstrijcu, ki je znal po volj no konjunkturo 'naravnost mojstrsko izrabiti v svoje svrihe. Prišel pa je polom, ki je tega tipičnega avanturista strmoglavil in ga skoraj spravil na be-raško palico. Njegov [>adec pa je imel za posledici polom večjega števila denarnih zavodov, pred vsem Spbcšne depozitne banke, pri kateri je bil Castiglioivi poprej generalni ravnatelj. Proti Castiglio-niju je uvedlo sodišče kazensko postopanje, ker je z raznimi nečednimi manipiiaeijami povzročil polom Depozitne banke.
Sedaj je predlagalo državno
središče vseiga. Največji genij bi (se razodeva To je izraz vsega o- pravdništvo na Dunaju v spora
nega jecljajočega, ki .se drugače zumu s 'preiskovalnim sodnikom
se mogel naslajati nad enim sa
mim praškom celo večnost . . jne da izraziti in ima v setbi samem Najina obraza sta postajala te-j.svoj izra<z ter se zJk»nerazumljivo mnejša in temnejša. Prizor tam, in neumno tistemu, ki išče ja^no-zunaj se je umikal. Le še komaj sti. ki pa je sama na srtbi nepopo! vidne linije so se pojavljale iz'na in smešna, ker s'ika not- v >:i-mraka in nama kazale vso prelest vih barvah, bodi z gotovostjo po svoje zagonetne forme.	| pokrajinaih. ki jih je komaj slut-
čutiš nocoj.' Kaj misliš?", nja dosegla. In v znak omejenega Čutim . . .** sem za jecljal, mi^jenja pona.tiskujejo na zad-" Kje je vsemu izraz? Četi poka nje strani svojih revij najmarkat. žem skorii oliino in -pogledaš moj o tnejše neumnosti v z^led, kako bi braz. ves vse ..."	[ ne smelo biti, tako. da stvar n)im
"Najv eeji umetivilv. ki bi hotel samim reži z grobo zarezano sati-izraziti vse. bi moral biti pesnik, 'ro v obraz ..." slikar, komponist in plesalec. Ne-j Smejal^se je s prisrčnim sme-razumljivo je; v koVkih formah hom in spustil roko na mizo. Lase skriva vse, kar je lepega in po- s je so se mi^usuVi na čelo. Ogron. membnega. večnega, kar beži mi- na senca na zidu r?e je zganila. Na mo nas in. ga ne moremo, .zercabki. nebu je« gorelo nekaj ocvezd. Izraz, ki se nam zdi najodločnej- "Gorje mn\ kdor bi se objehial si. formalno in vsebinsko najba- s tistimi, ki capljajo, se br^til z o nalnejši in najipovršnejai, dobro- nimi, ki gredo, in ne dirjal poleg
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor je namenjen potovati i stari kraj. je potrebno, da je na tanf-no ponfen o potnih listih, prt lja;n in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorem* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselnlške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1D124. zamurejo tudi nedraavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselni.ški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi -New York u pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem 2ene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto, T rojene osebe se tndi ne Štejejo kvoto. Starišl in otroci od 18. di 21, leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Ameriške ladje
Vi lahko potujete v staro domovino ter se vrnete tekom enega leta preko Ellis lslanda. ako si preskrbi te dovoljenje za povratek.
Poizvejte za vse prednosti glede potovanja na ameriških vladnih parnikih. Imajo-ciste, udobne ka-liine za -. 4 in G oseb. Izborna in raznolika brana, prijazna post rež ba, veliki krovi, koncerti ter vsakovrstne udobnosti in prijetnosti.
Uredite da bodo dospeli vaši sorodniki v Ameriko na auier. vladnih parnikih United States Lines.
Vprašajte lokalnega agenta ali pa
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
<mo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor g-a hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloj^i. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naroČili koledarjev, naj se požari j o, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., N. Y. C
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dohlte pri:
NAVINŠEK-POTOKAR 831 Greeve St„ Con®m«u*h. P«.
tJiii slov. bMsttlia picas rol v Amariki. PIŠITE PO NOVI CENIK.
Ima sicer ogromne izgube, posre-
naj .se kazensko postopanje proti C.ilo pa se mu jc z Iastnimi močmi
Kamilu Castiglioniju ustavi. Glede poloma Splošne depozitne banke je namere preiskava nedvomno ugotovila, da j(j bil zavod, ko je Castlgloni zapustil svoje mesto kot generalni ravnatelj, aktiven in zmožen življenja in da se kasnejši polom ne more pripisati njegovemu poslovanju. Poslovanje zavoda pod njegovim naslednikom se lbt> posebej preiskovalo.
Postopanje proti Castiglioniju. ki je bilo uvedeno na podlagi o-vadbe interesentov na špiritu, zlasti Bondvja -in Tvedererja, se je tudi usta^'ik>. ker ne zadeva Cast igl ioni ja ni kaka krivda. Bond v je že tekom preiskave brez pridržka umaknil svojo ovadbo.
Kiakor se govori, se ^ Casti-iglioni sedaj finančno popravil.
rešiti del svojega ogromnega premoženja.
Cast igl ion i je še v Nemčiji udeležen pri večjih finančnih podjetjih.
Zagoneten rop na Dunaju.
Zjutraj 11. jan. .so našli na ulici v LeopoltLskem okraju nezavestnega moža. ki je popolnoma izgn. bil spomin, da niti ne ve, kako se piše in kje stanuje. Govoriti sploh ni mogel, le zapisal je. da ga je| nekdo udaril s palico pre»ko čela in da je imel pri sebi" denarnic«
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI t"Olai Naroda"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete^ ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'*
^ .... .	.ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
z 20 milijoni	avstr. kron, in več 'GLAS NARODA' NAJVEČUI
tujih valut.	Denarnica je izgi-, SLOVENSKI DNEVNIK V
nila-	1 ZDRUŽENIH DRŽAVAH.