policijski
smer
Leto VI' štev. 108.
-------- C	----------
Poitnina plačan« v gatevint.
V Celju, v četrtek 17. maja 1923«
PoMmema itev. I Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telef. int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
Stene mesečno....................20	Din,
za inozemstvo.....................30	Din.
Oglasi: prostor TXG5 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Leinik V., štev. 20. Četrtkova številka „NAPREJA"
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glaailo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 48'— Din, mesečno 4' — Din.
Internacionalni socialistični kongres v Hamburgu.
V Hamburgu, enem izmed naj-večjih nemški trgovskih mest, se bodo 21. maja zbrali socialistični delegati vsega sveta. Zastopani bodo proletarci vseh narodov, bojevniki za boljšo človeško družbo, ki se borijo proti kapitalizmu ir; njegovemu, obstoju človeške družbe nevarnemu imperializmu.
V trenutku, ko sc- zbiraju socialisti vsega sveta na internacionalnem kongresu v Hamburgu, vlada najhujša reakcija kapitalističnega razreda vsepovsod, zlasti pa v Evropi. V Italiji razsaja fašizem, ki onemogoča vsako in še tako majhno politično ali strokovno gibanje delavskega razreda. Umori razredno zavednih sodrugov so na dnevnem redu. Požigi delavskih domov, [razbijanje konsumnih zadrug ter uničevanje socialističnih tiskarn, kolikor jih niso zasedli fašisti sami, se od dneva do dneva množe. Porurje je zasedla francoska soldateska, ki počenja najhujše nasilje nad tamošnjim delavskim razredom, tudi umori delavstva in zapori na večletno ječo so na dnevnem redu. V naši državi imamo izjemni zakon o zaščiti države, ki ne znači nič drugega nego zatiranje svobodnega delavskega gibanja in daje raznim demagogom povod za razbijanje delavskih organizacij.
Kapitalističnim, imperialističnim državnikom se je s tajno diplomacijo posrečilo vplesti narode v takšne kon-
flikte, da jim je bila posledica svetovna vojna. Socialisti so se že pred to vojno bavili s problemom, kako oreprečiti kapitalistične nakane in njih pogubonosno politiko, ampak se bomo morali tega problema šele sedaj lotiti z vso vnemo, ko nam zopet pretijo spori, ki nam hočejo upropastiti vse svetovno gospodarstvo. Še vedno ču-titno na lastnem hrbtu posledice prvega potresa kapitalističnega gospodarskega sistema, ki še ni okreval in ki ga kapitalistični politiki tudi ozdraviti ne bodo mogli. Zato je naša nujna dolžnost, da nastopimo mi, ki vidimo življenje v vse drugačni (uči in poznamo vse drugačna sredstva |za rešitev tega življenja. Pobaviti se bomo morali s vprašanjem, kako odstraniti napake, ki smo jih spoznali in kako si postaviti temelj za boljše medsebojne odnošaje, kateri bi nas usposobili odstraniti vse nakane nacionalnega šovinizma, ki je bi! dosedaj močnejši nego socialistična internacionalna solidarnost in je med drugim tudi povzročil razkol druge internacionale.
Živo se še spominjamo iz prvih časov svetovne vojne, ko je storil tragično smrt goreči antimilitarisiični agitator, francoski socialist Jaures, ki je stal kakor skala v francoskem narodu proti znoreli revanžni politiki. Mlad, nacionalno šovinistično sfanatiziran človek ga je nič slabega slutečega v Parizu v neki revstavraciji zahrbtno ustrelil. Začela se je potem besna žur-nalistična gonja proti socialistom, ki so bili militarizmu nevarni radi svojega idejnega vpliva na široko delav-
sko maso, ki se še ni dala na tako lahek način shujskati do sovraštva enega naroda na drugega. Ta gonja je imela prav tako kakor za prve nemške-francoske vojne za posledico razkol prve internacionale. Buržoaziji se je še enkrat posrečilo razbiti solidarnost delavnega ljucistva in zbuditi v masi nezaupanje v medsebojno zvezo socialistov ene države z drugo in enega naroda z drugim. Kapitalistični časopisi so triumfirali nad razkolom druge internacionale, misleč, da je socializem za vselej uničen. Pa so ti triumfi prezgodnji. Res je sicer, da je socialistični proletariat ne samo v naši ožji domovini razcepljen, temveč sploh po vsem svetu, ampak internacionalna zavest še živi in čeprav bi bila mrtva, roditi bi se morala prej ali slej znova.
Kakor s£ pojavljajo želje po skupni zedinjeni organizaciji v naši državi, tako je rasla zmerom močnejša zahteva po obnovitvi internacionalne organizacije po vsem svetu. Kakor pa je va2no, da se pri združenju v lastni deželi pretehtajo vsi važni momenti in odkrito priznajo vse napake, da bo zopetna združitev na znotraj zdrava in nepremagljiva nasproti vsem poskusom zopetne cepitve in kršenja discipline, ravno tako važno je pretehtati momente za internacionalno združenje. To se bo zgodilo v Hamburgu na kongresu vseh strank druge in dunajske internacionale. Njegovi sklepi nam bodo dajali smernice, kako naj v bodoče bije boj svetovno združeni proletariat proti svetovnemu sovragu delavnega ljudstva. Močnejši nego
kdaj poprej bo izšel socializem iz neštetih ran in bolečin, ki mu jih je prizadela kapitalistična reakcija, močnejši zaradi spoznanja lastnih napak, ki so ga ovirale v napredku. Vse želje kapitalističnih intrigantov in njih mo-mentano veselje nad uničenim gibanjem se bodo zdrobile ob skali razredno zavednega proletariata in njegove internacionalne solidarnosti.
Za sporazum.
Pokrajinsko tajništvo SSJ v Celju je prejelo 14. t. m. sledeči dopis :
POKRAJINSKO NAČELSTVO S S j ZA SLOVENIJO
v Ljubljani.
Cenj. sodrugi!
Oblastni odbor SSJ in KDZ za mariborsko okrožje je na seji dne 6./5. 1923. sklenil:
1. Sklepi konference delegatov oblastne organizacije SPJ in KDZ z delegati pokr. organizacije SSJ in KDZ v Zidanem mostu dne 22. aprila 1923 se v celoti sprejmejo, kakor so bili objavljeni.
2. V svrho priprave in čimprejšnjega sklicanja pokrajinskega kongresa se pooblastijo sodrugi: Bahun, Lapuh, Petejan in Eržen, da v sporazumu z oblastnim odborom in na podlagi sklepov konference v Zidanem mostu stopijo v stik s pokrajinskim odborom SSJ in KDZ oz. pooblaščeno delegacijo.
3. O tem se obvesti pokrajinsko načelstvo SSJ in KDZ za Slovenijo s
A. L.:
Zaplotniko v Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu.)
(Daije.)
Giava sedma.
Francelj se razgovarja s Petrom. — Dogodek na Ljubljanici. — Kako je z ruskim carjem. — Posvetovanje o Maroku. — Otrpnjenje tilnika v Madridu. — Francelj se prebuja. — Spor med Katalonci in Kastllci. — Zgodovinski pohod. — Slovenski kralj na španskem prestolu.
Vladarja sta se vsedla na klopico v parku in si pripovedovala svoje doživljaje.
Ko je Zaplotnikov Francelj končal svojo zgodbo, ki smo jo slišali v prejšnjih glavah, si je Peter Smola prižgal viržinko in dejal:
»Prav dobro so me nalakirali, gospod Francelj, lepo je bilo. Nakratko vam povem, kako sem postal nemški cesar. Sherlock Holmes je vražji dečko. Tudj mene je našel na prečudne viže. Nekoč sem se vozil v koritu — saj
veste, kakor v čolnu — in sem pravkar zavil malo na levo. »Peter,« rečem, «poglej tistole kavko tam v zaboju. Ribe lovi in ravno v naši vodi. Presneto, poba, če se ne umakneš, boš moker.«
Ni se ognil. Kričim nanj: ,Žaba napihnjena, glejte, da zginete s strelne linije/ Toda dečko se je držal na zaboju kakor klop. Mislil pa sem si, če hočeš iti k ribam v vas, pojdi. Korito beži naravnost proti zaboju ; vzamem kavelj, da mu ga zasadirri pod rebra in ga prevrnem v vodo. Sedaj pa se predrznež naenkrat zgane, počepne in že je bil pri meni v koritu, rekoč:^
,Vi ste gospod Peter Smola?1 Bil sem popolnoma paf. ,Da,‘ pravim, ,tako me kličejo po očetu.1
No, takoj mi ie ponudil službo, kjer bi si služil mnogo denarja in stisnil mi je v roko stotak.
,Peter,‘ si rečem, ,daj kavelj tja v kraj, tole se mora premislit!.1
Tako sva sedela v koritu in pobaral sem pritepenca:
,Tak dajte iz sebe !‘
On pa odgovarja: ,Jaz sem Sherlock Holmes...‘
Lahko si mislite, kako je bilo z menoj pri teh besedah. Hvala bogu, slišal sem, da je Sherlock Holmes tako slaven detektiv, da razkrije vsako hudodelstvo, če bi ga tudi zakopali deset klafter pod zemljo. Ničesar se mi ni treba bati, toda parkrat sem vendar naklestil kake mestne škrice, da je posegla vmes rešilna postaja. Nekoč jih je dobil celo oni čopasti stražnik, tedaj pa so me prijeli. Iz te reči je nastal nekak mesec, zraven pa so me še od vseh strani kontrafirali. Na policiji v Ljubljani imajo namreč nekak album, kjer si nalepijo vsakega, ki jim je kaj napravil, v spomin. No, prav nepotrebni strahovi. Ko mi pove, da naj bi igral nemškega cesarja, da sem mu podoben do pičice in da dobim za to polne pesti denarja, prmejš, Peter — čemu bi se obotavljal, in ko je položil predme še par desetakov, sva udarila v roke in istega dne sem se odpeljal v Spandau. In veste, kako me je našel? Preštudiral je vse kriminalne fotografije, kar jih je na policijah celega sveta.
Seveda vzgoja je bila pri meni prav taka kakor pri vas. Moja glava
je malo trda, toda na koncu l^pncev so mi pa vendar vse vtepli v njo, kar mora znati takle cesar. Da to ni špas, pa itak sami veste. Kaj, ti pravi vladarji, ti imajo špas! Lepo sede za pečjo, mi pa moramo zanje vse oble-tati, posebno pa jaz. Koliko se nagovorim, naoblačim in zraven tega še ta umetnost. To je pač trpljenje. Ali govorim resnico ali ne?«
»Da,« je pritrdil vzdihujoč gospod Francelj, »tako sva se tedaj našla v tujini.«
»Vsa reč je pravzaprav vesela. Kdo bi si pa tudi mislil, da najdem v vas rojaka? I no, mi Slovenci« — Peter Smola je pri tem napel prsi—»mi smo popoln rod. Kjer je kaj boljšega, tam smo gotovo na prvem mestu. In ni packe na zemljevidu, kjer bi ne našli Slovenca.«
»Prosim vas, kako vi mislite, ali imajo vsi vladarji svoje zastopnike?«
«Hm,« je rekel Peter Smola, »tale Edvard, vedo, se mi zdi, da je pravi. Angleži imajo boljšo, lepšo ustavo, zato se toliko ne upirajo in ne puntajo. Njihovi anarhisti pišejo samo knjige, bomb pa ne mečejo. Zato pa
pripombo, da naj sc sestane delegacija najpozneje V 14 dneh v kraju, id je primeren in ki ga določi pokrajinsko načelstvo.
Prosimo, da vzamete to na znanje ter beležimo za oblastno organizacijo SSJ v Mariboru: Golouh i. r. (drugi podpis nečitljiv).
•
Kdaj bo seja pokr. načelstva SSJ, še ni določeno.
Celjska organizacija se baje že pripravlja, da pokliče Mariborčane na skupni razgovor. Sicer pa še nismo od nobene strani prejeli poročila o pomanjkljivosti našega programa in pravilnika, tudi v tisku nismo črtali ničesar, tako da zdaj ta pravilnik povsod priznavajo. V tem slučaju lahko trdimo, da bo sporazum v kratkem dosežen.
Nekatere org. pa baje še vedno ne obračunavajo niti nam, niti v Maribor. Ne moremo nadzorovati, če je to res, ker Mariborčani svojih organizacij še zdaj niso objavili, to pa vemo, da tiste organizacije, ki ne obračunavajo nikamor, ne bodo mogle na kongres. Zaspanci ne bodo odločevali!
Tedenski pregled.
Nedelja 6. maja; Francoska vlada je izročila Nemčiji odgovor na repara-cijski predlog. Povdarja, da nemških predlogov ni mogoče upoštevati, dokler traja pasivni odpor v Poruhrju. — Na Dunaju svetovni kongres Židinj. — Ruska cerkvena občina je spoznala patriarha Tihona krivega veleizdaje, izključila ga je in patriarhat sploh ukinila.
Ponedeljek 7. maja; Tudi našo državo je zadela okupacija Poruhrja. Dobiti moramo od tam precej blaga r.a račun reparacij. Francoska vlada pa je takoj po zasedbi vsak izvoz prepovedala. Po poročilih našega pariškega poslanika je to vprašanje 2e ugodno rešeno. — Ameriška vlada je za-branila iz Italije izgnanemu Plameneti, bivšemu črnogorskemu ministrskemu predsedniku, naselitev v Ameriki. — Na Bolgarskem spopadi med makedon-stvujuščimi in pristaši Stambulijskega. Stambulijski je izdal na bolgarski kmetski narod poziv, da naj bo pripravljen. — V Lozani se prijetno zabavajo (pravijo, da hočejo urediti razmere na bližnjem vzhodu).— Češkoslovaško- rumunska defenzivna pogodba podaljšana na 2 leti. — Izbruh stavke pekovskih pomočnikov v Mariboru.
ima ruski car kar dva namestnika. Eden je vedno v rezervi, da je takoj pri rokah, če bi onemu prvemu odtrgala bomba kak ud ali glavo. A on sam, car ruski namreč, pa sploh ne živi v Petrogradu, temveč služi v Parizu v nekem hotelu kot plačilni natakar, da ga anarhisti nikakor ne morejo najti.«
»Kaj vladarji vedno igrajo karte, kadar se sestanejo, da bi se posvetovali o diplomatskih stvareh?«
»Večinoma. To je tako, kakor na manevrih. Vse je že vnaprej dogovorjeno, snidemo se le zato, da imajo časopisi kaj pisati. S tistim ruskim carjem šem igra! mariaš. Pajhlali in skregali smo se tako. da je grozila mednarodna katastrofa. Pri tem sva se pa ' spoznala, da sva oba napačna. Priznal mi je, da ga je Sherlock Holmes naše! svoj čas med avstralskimi zlatokopi In kakor sem rekel, Se bolj paj-hla nego oni.*
»Jaz vendar ne pajhiam,« je zaklical ves rdeč Francelj Zaplotnik.
»No, no, le mikakih mednarodnih zapletljajev, saj pravim le tako. Kaj Če
Torek 8. maja: Te dni deluje samo verifikacijski odbor. Radikali, klerikalci in rmrsltmani nastopajo skupno, dernokratje in zemijoradniki isto-tako. r— Uradniško vprašanje so začeli reševati s predlogom ‘o redukciji urad-ništvag —• Tudi Anglija ni prav zadovoljna z nemškim reparacijskim predlogom, Misli, da bi morala Nemčija staviti nove. primernejše predloge.
Sreda 9. maja: Naša vlada misli odpovedati nesrečno Bleerovo dolarsko posoji|b> — Radikalna vlada je potrošila ob volitvah nad l miiiardo dinarjev. ulavna kontrola jo bo zato obtožila pred parlamentom. --- Krupp, znani tovarnar v Poruhrju, je bil od Francozov obsojen ha 15 let ječe.
Četrtek 10. maja: Krvnik Evrope general Foch na obisku na Poljskem (kujejo se zveze), Posetiti misli tudi Čehe in seveda tudi Jugoslovane. —* Švicarski fašisti so umorili sovjetskega opazovalca na lozanski konferenci, Vo-rovskega. Ranili so tudi dva druga sovjetska uradnika. — Anglija je poslala Rusiji ultirnatum, češ, da se ne drži pogodbe in neprestano rovari proti Angliji v Perziji.
Petek tl. maja: Verifikacijski odbor je svoje delo dokončal. Razveljavi! je demokratsko listo v Črni gori in v timoškem okraju. — Solunska konvencija končno podpisana. — Definitivna pogodba med Jugoslavijo in Ru-munijo podaljšana. — Invalidski zakon je izroči! socialni minister ministrskemu svetu v pretres.
Sobota 12. maja: Radičev: delegati zopet konferirajo z radikalci- — V Zagrebu so aretirali komunista Ču-librkoviča in Tarabuša, ker sta se navzlic prepovedi vračala v Belgrad.
Nedelja 13. maja: Ministri so dobili uradniški, invalidski in druge zakone šele v proučevanje. Celo leto niso imeli časa izpolniti to svojo dolžnost. — Zagorski rudarji izročajo ultimat, v katerem zahtevajo izpolnitev svojih zahtev tekom osmih dni. Drugače napovedo splošno stavko.
Politične vesti.
* »V Sloveniji komunisti ne simpatiziramo z Nezavisno radničko partijo,« nam je v osebnem razgovoru priznal neki pristaš Lemeževe nove stranke. Taki tepci, hvala Bogu, še nismo, da bi ne bili tega opazili brez drugih priznanj iz drugih znakov. Mi pa tudi vemo, kam so slovenski vodilni komunisti svoje simpatije oddali. Fabjahčiči so jih zabili v sedaj kleri-
bi sezopet izprehajala? Ura bo skoro tri in danes imamo posvetovanja o
Maroku«
»Naj bo,« je reke! gospod Francelj in oba rojaka sta družno govoreč stopala proti gradu.
* * *
Neke noči je vrgel Sherlock Holmes gospoda Zaplotnika s postelje.
»Kaj je? Kaj pa je?«
»Hitro ! Hitro ! Oblecite se, čez uro se odpeljemo na Špansko.« Drugače vedno mirni gospod Sherlock Holmes je bil smrtno bled ter je le z največjim naporom zakrival svojo razburjenost
»Zaboga, kaj se je pripetilo?« je vpraševal gospod Zaplotnik, ko si je oblačil hlače. Slutil je, da zve strašno novico. Morda oblegajo grad anarhisti, morda...
»Kralj Alfonz XIII. je umrl«.je pojasni! Sherlock Holmes zamolklo.
»Kaj ?«
»Da, tiinik mu je otrpni!.«
. (Konec prih.)
■ kalne ljubljanske mestne arhive. Le-meži .in Žorge pa čakajo, da se v Vatikanu izprazni kako mesto. Do tistega časa, ko se bo to zgodilo, stkejo na črno prevlečenih stolicah v Marksovem »Kapitalu« za pc slavjem o bančnih in-seratih, da bodo socialisti vedeli, kako jih je treba bnržuaziji zaračunati.
* V torek dopoldne ie bila prva seja narodne skupščine. Gospodje poslanci so se prekljali že pri čitariju zapisnika. Demokrat Dimitrije Čičerič je bil izključen za tri seje, ker je na zadnii seji napravil neko neumnost. Pri čitanjih poročil se je pokazalo, da nekateri radikalni poslanci niso popolnoma pismeni! ;— Referirali so do 11. Nato so se kregali o postopanju pri zadnjih državnozborskih volitvah. Drug drugemu so očitali slaba dejanja, nase so seveda kot ponižni cestninarji popolnoma pozabili. Nesebičnost ! Na tak način pač ne, bomo prišli niti do tia z našo državno ladjo, kjer je svet s plankami zabit.
* Gospod Korošec se je pa isti dan, ko je bila seja narodne skupščine, blagovolil oglasiti pri Pašiču v avdienci oziroma nekakšni konferenci. Malo sta se pomenila, kako bosta še dalje »farbala« ljudi.
* Stališče italijanske, francoske in angleške vlade do Nemčije je ne-izpremenjeno. Vsi pričakujejo, da bo Nemčija podpisala svojo — smrtno obsodbo.
* Francozi so zasedli 13. t. m.
zvečer tvornico za barve v Hdchstu. Delavci iz Frankfurta drugo jutro niso mogli več ria delo Zjutraj so Francozi okupirali še mesto Limburg na nezasedenem ozemlju. Kar naprej — nenasitna zverjad.!
* V avtomobil maršala Focha so neki »ljudožrci« položili peklenski stroj iti veliko množino dinamita. Lvovska policija je aretirala 30 ljudi, katere so spoznali za tajne pristaše komunistične družbe iz Ukrajine.
* Tudi nad Izmed pašo so ljudje, ki delajo v temi, hoteli izvršiti atentat. 'Švicarska policija je prijela nekega Rumuna.
* Angleška vlada je sprejela rusko noto, zadovoljna pa z njo ni. Sovjetska vlada se pač navidez ne ozira veliko na trgovinsko pogodbo, dočim bi bilo Angležem kot rojenim kramerjem malo nerodno zapreti si kak vir za dohodke.
Onevne vesti*
d Naša uprava se je ta teden preselila v Celje, kjer je že začela redno poslovati. Sedaj, upamo, da bo kmalu konec marsikaterih nečednosti, nad katerimi so se nam naročniki v zadnjem času, po preselitvi v Celje, pritoževali. Uprava se je v marsičem preuredila in se še meni preurediti. Prosimo sodruge, da nam vsako ne-rednost takoj javijo in vsako neprejeto številko takoj reklamirajo, pri čemer naj ne pozabijo navesti najnatančnejše podatke. Ugotovili bomo na ta način, kako je bilo mogočei da smo dobili v zadnjih dneh precej izvodov nazaj ki jih sodrugi niso odpovedali, in celo na reklamacijo odposlanih izvodov. V skupnem delu so uspehi za vse —■ to naj si vsak zapomni in zapiše v seznam svojih dolžnosti.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
Celje.
c Slika Invlduallstlčno- kapitalističnega gospodarjenja je bila v pravi luči razvidna v pravdni zadevi čevljarskega pomočnika N. N. proti g. Goren-
jaku na obravnavi dne 15. maja t. 1, Čevljarski jpomočnik v visoki starosti, katerega je svetovna vojna docejg uničila. je prišel pred enim letom v Celje iskat dela. Najprvo je nastopil delo pri tvrdki Štefan Strašek. Tam je opravljal delo na kos (to je na akord), ker pa s plačilom, ki ga je dobil, ni mogel izhajati, je zapustil Straškov, paradiž in šel k diugemu mojstru delat, a tudi tam ni mogel izhajati. Iskal je zopet službe pri kakem mojstru. Sreča ga je doletela, da je našel gosp. Gorenjaka, čevljarskega mojstra in trgovca obenem, kateri ga je sprejel v službo za tedensko plačo 100 Din, reci sto dinarjev. Delavni čas pri g. Gorenjaku je določen še iz starega veka, namreč od pol 6. zjutraj do 10. — 11. zvečer, to je 16 — 17 ur dnevno; zaslužek torej en dinar na uro za kvalificiranega delavca. Pomočnik je molčal in mirno prenašal to zlo, samo da si jc ohranil borno življenje. Prvi teden se je enkrat od veselja ali obupa napi! ter se v pijanosti obnašal tako, kakor s<^ pač pijani ljudje (gosposki ali proletarski) obnašajo. Mojster je o tem vedel in se ni poslužil t? 82, točka Č obrtnega reda, da bi ga odpustil. Niti odpovedal mu ni. (ji 82 točka č obrt. z. avstrijskega predvideva takojšnji odpust brez odškodnine in odpovedi za pijanca ali opijanjenega delavca. Op. uredn.) Torej pijance imajo mojstri radi (nekateri seveda), dokler delajo po ceni in dokler so izdajalci proletariata. Pomočnik je bii odpuščen 14. marca 1923, ker je bi! v januarju t. 1. pijan (smešno) in sicer je bil odpuščen le radi resnične odpovedi v prilog vajenca, katerega je g. Gorenjak pretepal ob priliki intervencije del. zaupnika s. Leskoška dne 14. aprila 1923. Radi takojšnje odpovedi je vložil pomočnik tožbo za 14 dnevno odškodnino. Toženec Gorenjak je pa imel priče, svojo ženo Antonijo Gorenjak in Štefana Straška. Prva je izpovedala o pijanosti, druga pa, da se v Celju čevljarski pomočniki sprejemajo v delo brez odpovedi (kakor dninarji na deželi. Op. po-roč.). Tožnik (pomočnik) je kajpada s svojim zahtevkom propadel, ker so združeni invidualisti (žena in stanovski kolega Strašek) bili proti njemu, pa še prisegli so. Zopet nov dokaz, da je pijančevanje pred meščanskim zakonom potrebno in to tedaj, kadar rabi buržoazija izgovor pred sodiščem, da ie pijanec tisti, ki išče pravice za svoj življenjski obstoj. Kadar pa trezni proletarec na shodu govori, da so lopovi tisti, ki zapeljujejo delavce k pijančevanju in napravijo s tem nesrečne delavske družine, takrat se oglasi kak buržuj ali birt ter vloži tožbo proti treznemu proletarcu, da ga je razžalil. Sodišče ga pa obsodi. Takšna je danes justica, takšna je buržoazija.
Iz stranke*
s Enotne strankine legitimacije In znamke so zelo potrebne in koristne. Niso pa koristne in se sploh ne dajo uvesti tam, kjer ni enotnega strankinega davka. Morebiti bi se dalo še določiti, da velja znamka na Slovenskem toliko, v Bosni zopet toliko — toda rie da se s takimi znamkami plačevati progresivni davek. Pri progresivnem davku pomeni znamka samo potrdilo, da je bilo plačano, ne pa tudi koliko je bilo plačano. Enotne legitimacije in znamke bo mora! uvesti enotni kongres. Kdor poskuša še pred tem kongresom uvajati belgrajske znamke na Slovenskem, dokazuje, da ne razume progresivnega davka, ali pa da ga ne mara. Na Slovenskem pa med zavednim socialističnim delavstvom ni več nikogar, ki bi bil proti temu davku. Ne maramo več v
stranki raznih milijonarjev, da bi bil! z nami enaki samo pri plačevanju, drugoo pa bi hoteli vse najboljše prostore in vso komar.do. Enaki hočemo biti pri plačevanju samo s tistimi, ki imajo enake dohodke, tisti pa, ki več zaslužijo, morajo več plačevati, če hočejo imeti s nami enake pravice. Zato si progresivnega davka tudi z enotnimi znamkami ne bomo dali več iztrgati.
s Za januar sta obračunali še sledeči organizaciji:	38. Črna pri
Prevaljah 168; 39. Ptuj 54; zadnji izkaz 1267 članov, zdaj skupaj 1489
članov.
s Za februar sta obračunali še sledeči organizaciji: 32- Črna pri Prevaljah 168 ; 33. Ptuj 52 ; zadnji izkaz 1199 članov, zdaj skupaj 1419 članov.
s Za marec so obračunale še sledeče organizacije:	25. Črna pri
Prevaljah 168; 26. Ptuj 44; 27. Prevalje 38 ; 28. Oplotnica 21 ; zadnji izkaz 835 članov, zdaj skupaj 1106 članov.
s Za april so obračunale še sledeče organizacije: 8. Radovljica 12;
9. Zabukovca 20;	10. Prevalje 38;
11.	Oplotnica 21 ; 12. Štore pri Celju 107; 22. Ljubljana 18; zadnji izkaz 166 članov, zdaj skupaj 382 članov.
s Za potne stroške našega delegata v Hamburg so darovali sodrugi in organizacije skupaj 1279 Din 50 p. Da smo v tako kratkem času prejeli ta lepi znesek, je dokaz, da bodo^naše organizacije zmožne pomagati stranki tudi v izrednih slučajih. — Organizacije, ki o tem še niso sklepale, naj se potratijo in nam čimprej pošljejo svoje prisuevke. Detajlni izkaz priobčimo prihodnjič.
Tiskovni sklad.
Zadnji izkaz.................Din	10.50975
K.	Kisovec,	Ljubljana .	»	10 —
Iv.	Hribar,	Ljubljana .	»	30'—
3os. Pastorek, Ljubljana
(blok 338)	>	60 —
franc Gros, Tacen . .	»	34'—
Krajevna organizacija SSJ
v Prevaljah (blok 123) »	24'—
Leo Patik, Radovljica >	10'—
I. Selan,	»	»	2'—
Fr. Selan,	»	»	2'—
Franc Bohinc,	»	»	2‘—
l. Zaplotnik,	»	»	5'—
Kraj. org. KDZ v Oplotnici:
blok št. 60	»	70'—
»	» 243	»	12'—
»	» 244	»______28 -
Skupaj Din 10.79875
C
s Diskusijski večer. V četrtek točno ob 20. (ob 8. zvečer) bo pri Svetelu v Gaberjih predavanje o socialistični internacionali. Po predavanju debata. Sodrugi, pridite in privedite tudi svoje žene in sestre I
Sv. Pavel pri Preboldu. Kraj. organizacija K. D. Z. sklicuje članski sestanek pri našem predsedniku na binkoštno nedeljo ob 3. popoldne. Dnevni red: 1. Pobiranje članarine za drugo četrtletje. 2. Pogovor o zedinjenju socialističnih strank v državi in o razmerah v domači kraj. organizaciji. Ker je predmet razpravljanja nad vse važen, se mora sestanka udeležiti vsak zavedni član ! Le s složnim delom nas vseh bomo ka; dosegli!
iz strok, gibam ja..
Pekovska mezdna gibanja v
Sloveniji. Pekovski pomočnik; v Ljubljani in Ptuju stoje v mezdnem gibanju, poleg tega pa v Mariboru še vedno stavkajo pekovski pomočniki, nakar opozarjam? vse zaposlene in brezposelne pekovske proletarce. Naj ne hodijo iskat dela v omenjena mesta, naj bodo pa vsak na svojem mestu v stalnem stiku z organizacijo in izvršujejo vse sklepe, ki se ca to gibanje sklenejo.
Gospodarstvo.
— Vrednost denarja :	1 dolar 94'25 — 9475 Din, 1 češka krona 2'80 — 2'82 Din, 1 lira 4t>2 — 4‘65 Din, 100 nemških mark 22 para, 100 avstr, kron 14'5 par. V Cuhrihu stane 100 naših dinarjev 5'75 švicarskih frankov.
— Po odloku ministrstva za pošte od 4. maja t. I. ne smejo pošte več sprejemati železnega avstro-ogr-skega drobiža po 20 vinarjev, ki je bil doslej izenačen s 5 parskim kovanim novcem. Morebitne pritožbe proti tej odredbi naj pošljejo stranke generalnemu inšpektoratu ministrstva financ v Beogradu.
Dopisi.
Žalec. Že zadnjič smo poročali o krutosti g. Robleka, ki plačuje dnine po 12 K na dan. Danes lahko posvetimo v kapitalistično početje g. Robleka in njegovih priganjačev z bengalično lučjo. G. Roblek ima v Žalcu veleposestvo, gostilno in še nekaj malih stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo po večini delavci in dninarji, ki si pa morajo siužiti drugod svoi kruh, kajti g. Roblek zaposluje svoje ljudi samo poleti. Da se pa popolnoma ne morejo otresti jarma, morajo najemniki g. Robleku najemnino odslužiti. Mnogi bi najemnino rajši plačali v gotovini, a g. Roblek tega noče, ker bi s tem zgubil dninarje in dninarice. Neki njegov najemnik, ki hodi vsak dan v Celje na delo, ima ženo in taščo, ki hodita h g. Robleku na dnino. Prva dobi 20 K, dvakrat cvička in nekaj kruha na dan, druga pa 16 K in hrano. (Mali posestniki plačujejo dninaricam po 30 — 40 K, dajejo hrano in stanovanje !) Omenjeni delavec je imel pred tednom dni ženo na porodu. Do zadnje ure je morala delati, potem pa je bila v najhujših mukah sama in brez vsake pomoči teko dolgo, da je prišel njen mož domov. Potem je tašča stregla porodnici, ker je pač najbližja. Tretji dan pa je prišel Roblekov oskrbnik, ki je taščo nagnal na delo. Po mnenju kapitalistov je torej delo, ki ga opravi ena sama ženska na dan, več vredno kakor življenje mlade matere, ki je dala življenje človeku. Socialna skrb, kje si, da odpraviš takšne nedostatke kapitalistične nenasitnosti ?
Rogaška Slatina. V Rogaški Sla tini se je vršil 14. tm. strokovni shod, živilskega delavstva, na katerega je prišla tudi čudna dvojica, najbrž zastopnika ali pa plačanca klerikalne demagogije, hoteč s silo motiti ta shod. Strokovni tajnik s. Meznarič je na tako izzivanje prav pošteno in dobro odpri oči vsem navzočim, kaj da je prav za prav delavsko življenje, odkod da se rekrutira, za koga da živi, trpi in umre. Razlagal ie državno gospodarstvo, ki je z valutnim vprašanjem in zunanjo ter notranjo politiko glavni tvorec grozne krize in bede delavskega sloja. Povedal je tudi, kaj je eksistenčni minimum in kaj je zaslužek, ter da gorenja politika prodira v vse kotičke industrije in podjetništva na škodo delavstva, ki misli da je njegov zaslužek odvisen od njegovega delodajalca, ne pa od sistema. Socialna zakonodaja, kakor je naša, tudi ni proizvod samo enega delodajalca, lastnika ali koga drugega. Vsa je podobna delavski bedi, delavskemu nerazumevanju lastnih pravic. Delavstvo si ne zna uravnati v državi, tovarni, obratu in drugje svoje življenje tako, da bo imelo dober vpliv na življenje vsega ljudstva. Poljudno je s. Meznarič obrazložil, koliko da se mora strokovno organizirani v svoji organizaciji brigati tudi za politiko in kakšna mo-
ra biti ta, da ne bo kvarna namenu organizacije in da ji ne bo ovirala strokovnega dela. Po shodu so vsi razen gori omenjenih dveh elementov odobravali govornikov pouk, kar ju je pa tako razkoračilo, da je eden med njima brez vsakega vzroka pritisnil nekemu udeležencu zaušnico. Seveda je priliko uporabil takrat, ko ni bilo več ostalih* zraven, razen par prič. Pobalinskega in vinjenega pretepača bomo v kratkem opozorili, naj poravna napako. Če tega ne bo hotel, se bomo kje drugod zmenili, zato bomo za danes njegovo ime zamolčali. O razmerah v Rogaški Slatini in o nagajivosti kapitalizma nad izropanim delavstvom je naš govornik tudi imenitno govoril, kar bomo o priliki opisali.
Trbovlje. Zadnji čas vlada v našem industrijskem okraju, ki ga izkorišča mogočna Trboveljska premogo-kopna družba, veliko razburjenje med delavci. To razburjenje in ogorčenje med vsem delavstvom je povzročila družba z nekim svojim milosrčnim činom sama. Posledice njenega dejanja so danes še nedogleane. Družba, ozir. njen upravni svet se je l. 1923 spomnil, kako najmočnejši slabejšega požre. Če pogledamo nekaj desetletij nazaj, v leto 1848, ko se železna kača, kakor so imenovali naši pradedje železnico, še m vlekla po Siovenskem, industrija še ni mogla tako cveteti kakor danes. Po revolucijskem letu 1848 pa je dobil tudi slovenski kmet in delavec nekaj svobode in bil rešen desetine in tlake. — Gotovo in razumljivo je, da rabi železnica v prvi vrsti premog. Radi večje porabe premoga se je začelo tudi na Slovenskem razvijati rudarstvo. Danes imamo v Savinjski dolini preko Zabukovce, Hude jame, Hrastnika, Trbovelj, Rajhenburga, Zagorja, Toplic, Izlak in Kočevja mnogo premogovnikov. Ogromne plasti črnega diamanta dvigujejo danes v teh in drugih krajih na Slovenskem iz zemlje. Razume se, da leta 1848 še ni bilo tako kakor danes; do leta 1873 so posamezni podjetni možje in rudarji raziskovali tla in kopali za premogom. V Trbovljah se ie sedanje podjetje delilo v Polajoče in Terezijane; ime Baron Hopfenstollen pa spominja najbrž na kakega podjetnika. Zagorski rudnik je bil samostojen do leta 1881, šele tega leta ga je prevzela Trboveljska družba. — Ne moremo jropisovati zgodovino te družbe, kajti samo o izkoriščanju delavcev bi lahko napisali cele knjige. — Že v stari Avstriji je bila Trboveljska družba poleg drugih splošno znana kot najbolj brutalna in izkoriščevalna napram svojim delavcem. Ta družba je letos razvidela iz svojih knjig, da že 50 let izkorišča in zatira delavno ljudstvo. Ob tej priliki se lahko tudi spomnimo, da je zasadila Trboveljska družba svoje kremplje tudi v Istro in na Madžarsko. Ob 50 letnici se je družba ponosno pokazala, kako svoje delavstvo prezira. To dokazuje sklep njenega upravnega sveta: v spomin na 50 letnico svojega obstanka daruje vsem svojim uradnikom in poduradnikom spominsko darilo — enkratni 100 % priboljšek k plači in za 100 % povišane doklade. To, rekli bi trinajsto plačo, so uradniki in pod-uradniki že dobili. Mi delavci jim tega priboljška ne zavidamo, saj jih smatramo tudi za del delavstva (brez proletarske zavednosti), a odločno obsojamo, da je družba delavstvo prezrla. Pokazala je, da ima za svojo dobrosrčnost dvojno mero — paznikom meri z desnico, delavcem z levico. Dočim je torej uradništvu priboljšek izplačala, je delavstvu uradno razglasila, da je upravni svet notiral milijon dinarjev za podporni fond. Denar bo naložen, iz obresti pa bodo dobivali ponesre-
čenci in njih svojci podpore. Trboveljska diužba je s svojim sklepom napravila veliko nevoljo med delavstvom in sovraštvo do poduradnikov. Splošno mnenje je, da bi morala družba tudi delavcem izplačati nekaj na roko, če je že uradnikom in poduradnikom. Delavec, ki gara za družbo 10 — 30 let, ji je napravil pač že mnogo dobička ! Danes pritiska delavstvo na svoje organizacije, da ukrenejo vse potrebno in dosežejo tudi za delavstvo nagrado v gotovini. Že danes bi lahko navedli vse argumente upravnega sveta, da je ustanovitev milijonskega fonda večjega pomena, kakor da bi razdelili milijon v gotovini. Ampak družba je s tem fondom nasula delavstvu samo peska v oči! Kajti družba je ta milijon določila sebi. Nezgodne podpore podjetnik mora plačati. Drugače bi bilo, če bi bila družba izročila ta milijon delavskim organizacijam. Spomnimo se pa tudi nesreč! 26. januarja 1905 se je smrtno ponesrečilo S rudarjev, 6. sept. 1916 pa 6. Na pokopališču v Trbovljah pa najdeš še več grobov, v katerih so pokopane posamezne žrtve. Želeti bi bilo, da bi uprava predvsem varnostne naprave tako izboljšala, da bi ne bilo nič več nesreč in žrtev kapitalizma. — To za danes. K milijonskemu fondu se bomo pa še povrnili. — Zaveden rudar.
Ježica pri Ljubljani. »Slovenec« štev. 105 piše, da se je vršil pri nas shod »Eselesarjev«, in sicer 29. aprila. Na shodu je poročal novopečeni narodni poslanek Kremžar. Zelo smo radovedni, če je povedal tudi kaj o Radiču in kompromisih, ki so jih kleriki sklepali ž njim v Zagrebu. Pred volitvami nas je ' Slovenec« učil, da je v Belgradu vse pod ničlo, uprava in ljudje, sploh vse nesposobno, in kakšna draginja da je, so kričali kleriki, posebno, če je bilo pri njihovih shodih navzočih kaj delavcev. Danes pa, ko je draginja narasla za skoraj sto odstotkov, pa že drugače pišejo in govore. Zakaj? Hm, zato pač, ker so sami odgovorni za celo Slovenijo. »Slovenec« piše dalje, da so se pri nas vsi kmetje in delavci strinjali s klerikalno taktiko in politiko. To pa ni res, to je grda laž, da bi mogli delavci soglašati z njihovo agrarno politiko in zahrbtno taktiko. Prej so rogovilili kot kakšni revolucionarji, zdaj, ko so v Belgradu, so pa čisto pohlevne ovčice. Samo takšni morejo trobiti z njimi v njihove hinavsko zavite rogove, kakor so naš župan Kos in več podobnih, ki dobe samo za mleko na mesec 16 — 17 tisoč kron. Delavec pa in kmet, ki sta oba siromaka, ker si morata z žulji kuhati močnik, se z njimi ne bosta nikdar bratila. Res, morda se je že našel delavec, ki jim je pritrjeval, toda takšen je nezavednež, je dvojen siromak, prvič, ker ga tare draginja, pa mu ne pomagajo kot pristašu, in drugič, ker jim verjame kot izmečkom lažnjivega zaroda. Bogati kmetje in g. Kremžar, ne vprašujejo, koliko velja to ali ono, pač pa to: kam bomo šli, da bo bolj prijetna zabava! Sicer pa bo najbolje, da skličete, gospodje klerikalci, na Ježici javen shod, da se kaj več pogovorimo. Sedaj ne bo več tako, kakor je bilo na volilnem skodu, ko je prignal gospodin doktore Brejc svojo »lajb-gardo« s seboj. Več nas je zavednih delavcev, ki zasledujemo vašo in našo politiko, ki vemo, da vi danes ne morate skuhati ničesar več dobrega. Dobro vam je bilo v Avstriji, ali danes vam je še bolje, seveda le voditeljem, ki izrabljate naše zaspano in slepo ljudstvo. V Avstriji ste hujskali za vojno, mi pa smo bili troti, ki ste nas gonili (ne vodili) v strelske jarke. Vsak klerikalni župan nas je preganjal in posedno zavedni socialisti niso bili
niti minuto varni pred denuncianti, ki so bili kot »dobri kristjani« tako prijazni, da so s prstom kazali nanje, češ, tale pa je še doma in zdrav povrhu. Zaveden delavec.
Radovednežu v Mežiški dolini pojasnujemo sledeče : Res je, da je govoril prvega maja bivši naš sodrug Uratnik v Prevaljah, to pa zato, ker smo hoteli ustreči željam nekaterih, ki bi bili radi pri konsumu, kjer javnost ni pogoj.
Res je tudi, da je guštanjska »Svoboda«, pravzaprav da sta dva pismena samopooblaščer.ca poslala na delegacijski zbor »Svobode« resolucijo, da se naj vzame tudi »Istaa« pod okrilje »Svobode,« da pi nas bilo več, kadar se zavrže socialistično ime, pa tudi tedaj, kadar sreča koga pamet in daje potem take iskre od sebe, kakor pri neki obravnavi naš Joža.
Tudi ne moremo zanikati, da bi ne bilo resnično, da je delavstvo in sicer zavedni del, ki priznava razredni boj, r,a prošnjo Čobalovega tajnika Uleta, nastavilo v Bratovski skladnici v .Mežici njegovega brata Uleta. Ni bilo pa nikakor dvomljivo, da bi tedaj še ne bil znal pisati, kljub temu, da si je pozneje naročil za podpisovanje štampilijo. Bil je v tistem času dober socialist, kakor vsi tisti, ki so prišli od ročnega dela. Bil je nekaj časa celo tako navdušen, da je zasmehoval one Sokole, ki delajo samo na o. ur v srajci. Zaklel se je celo, da on nikoli
ne bo Sokol, da bo poprej visel bog namesto na križu na vratih, pač pa smo slišali, da se je govorilo »Ich bin doch eine Beamtenfrau, der Arbeiter kann meinetwegen am Misthaufen lie-genl« Naši sodrugi so se tudi pritožili, da ga ne naidejo preko leta dni v nobenem seznamu stranke, kjer so oni kot njegovi delodajalci vpisani, kljub temu, da se mu vsak mesec zviševali plačo, da ima mesečno že nad 2.000 dinarjev. Članski imenik Sokola nam pa ni mogoče dobiti, da bi vam pojasnili, če je to res, da mu vi okrut-neži nočete dati 3000 din. mesečne plače, ker je Sokol. Predlagamo vam pa, da čisto mirno poveste, ne tako kakor on navadnim rudarjem 'in ženicam, da bi naj vendar r.e jedel našega kruha, ki je tako poniževalno umazan in rdeč, temveč da se naj pridruži onim gospodom, s katerimi se tako rad brati. Pojasniti vam pa moramo tudi eno njegovih svetlih točk. G. Ule se ni udeleži! ne državnoborskih in ne občinskih volitev, tako da ne moremo dvomiti, da bi volil Radiča, Nemca ali pa celo socialista. Če je bil tudi njegov učitelj tako takten, da se je ab-sentiral, nam ni znano, ker nam njegovo izdajstvo in strahopetnost od bližje ni znana. Pohvalno se moramo tudi izreči o občinskem tajniku vele častitem gospodu Rešu iz Črne. Tudi njega je poslala nekdanja socialistična stranka v skromno službico v Črno, ker je bilo tedaj trdo za kruhek in
saj veste lačne moramo nasititi. Pa
bog ne daj, da bi kaj zinili, drugače nas jezili gospod tožijo in mi moramo zopet plačati, kakor smo že. Torej nikakor ni res, da bi bil ta lepi značajni gospod klerikalec. Naši sodrugi so se pred volitvami motili, ko so videli, da pišejo namesto tajnika klerikalci (neodbornikO v občinski pisarni klerikalne letake na občinskem opalografu. Da so se naši ljudje mogli tako motiti, je pač krivda v tem, da je bil aretirani propagandni Miklavž se vedno v pisarni. Vse tiste naše stranke, ki vedno trobijo, da bi bil gospod tajnik surov itd., so navadne klepetulje! Gospod župnik so na zadnji seji dobro govorili in gospod tajnik ostanejo v službi po možji milosti in po milosti še nekoga, kar bomo pa kmalu pojasnili ne samo tebi, radovednež, temveč tudi vsem sodrugom, ki imajo pravico in prokleto dolžnost to vedeti in upoštevati. Res je tudi, da isti elitni socialisti, ki pravijo, da je stranka za nič, da je Bernot feldve-bel in oficir, da mi nismo socialisti, da je Koren debeluhar — zakotno in nizko napadajo s. Krušiča, ker jim je premalo, da bi bil na delavnik kakor mi vsi pri ročnem delu, ob nedeljah pa zastopal kot predsednik Unije delavske koristi. Najbrž hočejo spraviti kakšnega dohtarja ali pa najmanj skrahiranega študenta na njegovo mesto. Pa saj sam dobro poznaš sodruge v Mežiški dolini.. Skala se ne prebije
in če tudi na kakšem delu skušajo' krhati, napravijo k večjemu kakš«ega »fuksa«, ki razdirače potem ubite Kdor je rudar, razume in se bo varoval, ker smo minerji, a tudi dobri in zelo brezobzirni žagarji.
Odgovori k nagradni tekmi.
Št. 51. L. G., Ribnica na Pohorja.
Največji sovražnik proletariata je nevednost. Glad in strah sta •* nje otroka, ker vedno le iz nje izvirata. Kadar bo proletariat premaga! tega prvega sovražnika, izgineta ostala dva sama po sebi. To bo pač lahko uganil vsak, kdor je količkaj zmožen giedati s svojimi očmi in misliti s svojo itfavo. Bolj zanimive so izjeme, ki jih v današnji dobi opazujemo pri nekih strankah in ljudeh. Namreč : Sinek g!ad se je polastil premoči nad svojo materjo budalostjo, v tern hipu je nastopil tudi tretji sovražnik strah pred še večjo mizerijo. V takem stanju dotičnik ne najde povoljnejšega izhoda, kakor da napravi kompromis, oziroma se pobrati z materjo budalostjo ter ame trobiti v rog osla, in oba ost3Ja sovražnika, glad in strah, se premagana spustita v divji beg.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.J in KbZ). Odgovorni urednik: Franjo Kore«.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
URADNO PREDPISANE
VSTOPNICE
za razne veselice, gledal, predstave. Koncerte in druge prireditve se dobe v vsaki množini blok (lOO list.) paginiran
W po 3 Din v Zvezni tiskarni v Celjn
Klepar
izurjen v vseh delih stiskovanja, vlečenja, upogibanja in odtiskovanja (Stanz-, Zieh-, Falz-, und Druckarbeiten), ki bi se razumel kot delovni mojster (Schicht-meister) v delavnici za pločevinske ambalaže, se takoj sprejme. Dopisi z navedbo dosedanjega delovanja in rodbinskih razmer se pošljejo na 2—2	uredništvo »Napreja« pod šifro »št. 100«.
Zaklopni stoli
7.a vrt se dobijo v tovarni parketov Ivana Šavcerjat
v -Sv. Petru v Sav. dolini.
P»*a«a sredstva lepote I
Ki drže,
Kar obečajo!
že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Fellerja.
Elza-obrazna pomada
zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, solnčni opeklini, lisam, hrapavi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne druge nečistosti. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
Etza-filtjmo mlečno milo najmilejše in najfinejše milo lepote l Ideal vseh mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega, finega duha. 4 velike kose s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev.'
Elza-pomada za past las
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, trganje in cepljenje las, prhut in prerano osivelostitd. 2 velika porcelanasta lonca s pako-vaniem m poštnino 25 dinarjev.
En poizkus zadostuje, da tudi vi rečete:
Nakupovalna zadruga
r. z. z o. z.
V LMBLlillll Dunajska cesta 33 („BilLRilH“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki.
Uvozi
Izvozi
Telefon št. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
To je ono pravo!
Iščite v vseh lekarnah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Fellerja* Različno: Lilijino mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje, najfinejši Hega-Puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek »Hega« v pateiri-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 9 dinarja; sae-hel (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 5 % doplačila. Naročilna pisma adresiratt: Lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elza trg št. 252 Hrvatsho.
Proda se velik
štedilnik
s pečico in kotlom za vodo (15 1) iz glinastih pločic.
Barbara Wieserjeva graščina Prevole pri Kranju.
Nopvice, rokavice!
največja izbira
A. & E. Skabe«*ne
Ljubljana, Mesini ti*g št. 10.
1000 Mov niemno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri r
E. Bock, Wien VI,
Gumpendorferstrasse šlev. 109/14.
Dr. Oto Bauer - Uratnik
Fot ti socializmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi »NAPREJ«.
Naročajte dnevnik „NAPREJ“ in tednik ..................
+ Žene +
pomirite se, če vam mesečni r e d zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
K. Fesq
Hamburg B. 156, Papenstrasse 95.
Žena v hiši gospodinji, mož v gostilni prazni čaše.
Zakaj
Ker mu ne daš doma osvežujočega nadomestila. Skuhaj mu ,fŽiksM» z vročo ali mrzlo ga prikleneš na dom !