Proti draginji. (Iz govora poslanca Roškarja v koustituanti.) Pod draginjo trpimo vsi, razveu bogatib. gospodskih slojev, ki živijo v mestih ln draginje ue občutijo. Naže ljadstvo na deželi pa trpi stjlošno |*!>d uraginjo. Koliko imamo pri nas Ijur-i, ki pri vsej svoji pridnosti komaj za silo preživljajo sebe iu svojce, nikakor pa ne morejo svojim preskrbeti potrebne obleke in obutve. Zato imamo «ndi celo vrsto šoloobveznib otrok, ki ne more.|o obiskovati šolskega pouka, ker jim starši ne morejo preskrbeti najpotrebnejše obleke. AJi pa je ta draginja opraviCena^ Jaz pravim, da ne! Mislim, da smoin odkrito izreči svojo mneiije, da je v tem oziru mnogo kriv na?in sedanjega vladanja, ki pusti j)i-o.ste roke tistirr- , k" ljudstvo izrabljajo. Mi boste pa* pr!7nali, da nikakor ni na mestu, da pos.ajajo posamezniki kar <5ez noč mi lijona>*ji na račuu siromaSnoga ljuc' stva. In to se godi! NaSa. zavest nra vnostj ie vsled vojno žal tako globoko padla. da skoraj nikdo vcft ne po/.na k'-5'%f!nskc Ijubezni do bližnjega, '!<-. je vsakemu verižniku njegov hog sairc inainon in da vsakdo skn-^a izkon»oati svoje^a bližnjcga. Ali bi tcga ne bilo ruogoče pre^ reftiti !•* Ko mislim, da bi viada zamogl.« t>> popclnoma zabraniti. Toga od v!a de !i-ii6b ne zahteva. Toda, f-e ima vla da (o!kc drugih ndredi) in raznih skr bi, kad::r gre za raale ljudi in so ino ra,o t: mali l.udjo brozpogojno ;>OivO nti •.sejj vlatnim ukazom in nared bam, bi tudi labko zar-ovpdala lzkon§<-ovaiLti: Do te moje srneš iti, loliko firn-'.f;jitov do'-iftl-:a smoS zaslnZiti v lovarni, '-covini, obrli i!d. in to^ndovna vesfna Lontroln b' zagotovila nspeli , akc hi s# kr*.vce primerno kA7iiov»iO ' Ako bi so i7dalo fako naredbe, potem mislim, da bi se draginja, če že ne popolnoma odpravila, pa vsaj ublažik Dok!«r pa bo vlada pustila gotovuc ijudera proste roke, da izrablj&jo ljadslvo,dokler bo podpirala verižni ke, (oliko tasa ne ipričakujmo prene lianja draginje. .\H ni čudno, da stane n. pr. v iTrstu 1 kg sladkoria 20—24 K, pri nas pa 54 K. To je na vsak nafcin pre vefi razlike, čeprav vpoštevamo pra tem valuto. Sladkor je življenjska potrebščina za naše priprusto ljudst-.o, predvsem pa za mestno prebivalstvo, in industrijsko delavstvo. Ali ie potrebno, da imamo v naši državi tako drago krušno moko? Ali ni ftudno, da dobivamo iz Amerike ne oziraje se na valuto moko vsaj za tisto ceno, kakor jo plačujemo pridelano doma. Znano je, da se je ob Casu žetve plačevalo žito po 4 K 1 kg. llazumemo, dn so st> danes razmere jako izpremenile. Vendar pa nikakor ni na mestu taka draginja moke, če moreio Amerikanci konkurirati z nami in nam dajejo celo po nižjih cenah raoko za vsakdanji kruh. kakor jo pa plačujemo doma. Dolder so ne bo poskrbelo za to, da bo mogel naš delavec, naš priprost človck živeti cenejše, toliko 5asa tudi no moro ceneje delati. Draginja se tako namenoma vzdržuje na višku in se še »ospešuje. Toda vprašam: Kam priderao s {akim vladnim postopanjem? Ali ne bo minila potrpež^|ivost našega delavs kega Jjudstva? Ali bo to ljudstvo ved*no trpelo naiTrej? Jaz o tem zelo dvomim. Že danes obupavajo in nas venomer prcsi.io: Storite nekaj, da se ubla ži naš položaj, pomagajte nam, da bomo mogh živeti. Vprašam Vas pa: Ali' se mi zadosti brigarao. za to? Mi se pravzaprav za fo tudi ne moremo dovolj brigati, ker imamo drugo delo , druge naloge; naša visoka vlada pr ne čuti potrebe., da bi se za to briga]a, ker ljudstva ne pozna in ga noče poznatt. Draginja se dalje umetno pospeSuje s trošarino na vsakdanje potrebSCine. Ne vem, ali je bilo to potrebno in umestno, da so je trošarinanaložila na vse, kar potrebuje najmanjši ali najnovnejši človek. Ali se ne bi moglo shajati tudi brez tega, da bi bile oproščene trošarine vsaj tiste re«5i, ki jih potrpbirje delavsko ljudstvo. Pred ¦vspm sladkor, moka in druga živila. i i Preha.jam k carini. S carino je ravno tako, kakor s trošarino. Tudi carina se nalaga na vse tiste stvari, ki so najpotrobnejSe malemu Cloveku, — prpdvsem delavou in kraetu. Ali ne bi mogli n. pr. vsaj platna, ki je tako potrebno naSemu Ijiidstvu, uvažati broz carine? Ce smo bili že doma prezaspani, (;a bi v tre!i letih po končani vojni ' 5ddigni!i domaCo >]ai"''no induatrij'.. nai bi so dovolil vs»- mvoz plalra brez carine, da se tak.. '. dcm omof.:^1. da si nabavijo pr<3%-trebnega ppi:!?t. V tem na| rara bodo za vzgled (!»ugp idržave. Kako del^.io ii. p. v Nomčiji in kako (am skrbijo za svoje ljuiisfvo, Mi so pa raje nied sftbo.i prGpn-otno in ne najdemo izboda v «fvareh, ki so naJpotrebnejSe, ne morcmo dr>se5i snnrazuma zn pnvsp.m opravičenp predloge naSepa kluba, ir istotako tudi ne za predloge dmgib opozicijonalnih strank. Vsi lahko uvidimn, knm nns bo to JTovedlo, ako bomn faico gplall naprej. Ako bomo Sl; predaleS, naš siromašni fclnvok tpga nr» ho mogpi ve<5 thtrt gledali, ampal? bo nastopil s silo, k? leži v njegovi nnravi in do katere imn tudi pravfico , al.-o so zanj nii^ no poskrhi.