Didakta oktober 2013 17 Fokus: Obšolske dejavnosti besedilo PRegovoRov kot vsebinski in vizualni element likovnega dela / mag. Špela Udovič / Srednja medijska in grafična šola Ljubljana V prispevku je predstavljena medpredmetna povezava slovenščine in grafičnega oblikovanja (v srednješolskem stro- kovnem programu medijski tehnik), ki združuje jezikoslovno področje frazeologije in tipografsko oblikovanje, ki je specializirano področje grafičnega oblikovanja. Frazemi so ustaljene besedne zveze, rečenice. Vanje sodijo pregovori. Tipografija je področje grafičnega oblikovanja, ki preučuje oblikovanje, izdelavo črk in črkovnih vrst ter njihovo upora- bo v besedilu. Dijaki so pri pouku grafičnega oblikovanja besedilo rečenic uporabili kot vsebinski in vizualni element likovnega dela. Pregovore so grafično oblikovali v barvno uravnotežene likovne sintakse, ki vsebino rečenic izgrajujejo v smiselno estetsko celoto. Uvod »Vidno zaznavanje je pred besedami. Otrok gleda in prepoznava, preden zna govoriti.« (Berger 2008: 21) Medpredmetno povezovanje omogoča učite- ljem širšo invencijo učnih vsebin ter obrav- navo z različnih tematskih in problemskih vidikov. Učna snov, ki je podana le z enega vidika, dijakom pogosto ne omogoča širšega vpogleda v obravnavana področja. (Udovič, Kranjec, Golob 2012: 121–131). Tudi Bevčeva (2005: 50–59) meni, da sodoben pouk zahteva povezovalno načrtovanje izobraževalnega dela in da tradicionalno načrtovanje, ki ga je opravil učitelj mimo povezav z učitelji dru- gih predmetov in področij ter brez ustreznih vertikalnih povezav, ne omogoča doseganja ciljev sodobne šole. Medpredmetno povezovanje na predstavlje- nem primeru omogoča dijakom širšo artiku- lacijo likovne umetnosti z maternim jezikom. Literatura in jezikoslovje ter likovna umetnost so skozi zgodovino umetnosti neločljivo po- vezani, saj je slikarstvo kot upodabljajoča umetnost pogosto služilo kot ilustracija pisani in govorjeni besedi. Tudi pisava, ki označuje govorjeno besedo, je nastala kot področje vizualnega udejanjanja. Na tem mestu gre prav posebej omeniti kaligrafijo, ki je sicer cenjena kot bolj dekorativna »obrt« lepega rokopisnega pisanja, toda praviloma v službi literarne vsebine. Kaligrafija se je uveljavila kot področje likovne umetnosti. Je mešanica združevanja literarnih vsebin in različnih slikarskih ter grafičnih elementov, slogov, tehnik in pisav (Bratuš 1990). Poleg neločljive povezanosti lahko med govor- jeno in pisano besedo ter likovno govorico raz- beremo več vzporednic. Tako z besedami kot z likovnimi podobami opisujemo, ilustriramo stvarnost. Njihove sintakse so strukturirane po določenih pravilih, ki so lahko bolj ali manj čustveno, slogovno ali zvrstno zaznamovane. Literarna besedila so ujeta v lingvistične prvi- ne, likovne besede v likovne prvine. Frazeologija in tipografija – izražanje v podobah V medpredmetni povezavi slovenščine in grafičnega oblikovanja sta bili v 2. letniku programa medijski tehnik povezani področji frazeologije in tipografskega oblikovanja. Učna snov besedoslovja in frazeologije, ki so jo dijaki obravnavali pri pouku slovenščine, je služila kot vsebinska priprava na pouk gra- fičnega oblikovanja, kjer so dijaki oblikovali tipografski izdelek. Pri slovenščini so dijaki tudi izbirali med različnimi pregovori, ki so jim vsebinsko najbolj ustrezali. Slika 2: Karin Rus: Pregovor 18 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti Frazeologija Jezikoslovna raven besedoslovja obsega več vrst besednih zvez, ki jih imenujemo fra- zeologija. Frazem je vrsta stalne besedne zveze, ki praviloma ne spreminja oblike in pomena. Frazemi so po obliki lahko stavčni ali nestavčni. Stavčni frazemi so rečenice ali pregovori, ki nastopajo kot samostojne, zaključene povedi in izražajo življenjski nauk ali modrost. Njihova značilnost je, da pomen posameznih prvin – besed ni več tesno pove- zan s pomenom nove pomenske celote, zato si njihovega pomena ne moremo dobesedno razlagati. Njihov pomen ni napovedljiv iz pomenov njihovih sestavin, za razliko od npr. »prijateljica je zaljubljena do ušes«. Frazemi so izražene podobe – pregovori, ki smo jih uporabili v medpredmetnem povezovanju. Tipografsko oblikovanje Oblikovanje pisave oziroma tipografije je po- dročje človekovega ustvarjanja, ki združuje različna področja tehnologije in umetnosti. Izoblikovalo se je sicer v samostojno in po- sebno umetniško področje, ki je neposredno povezano z grafičnim oblikovanjem in vizu- alnimi komunikacijami nasploh, vzporednice pa vsekakor najdemo tudi v slikarstvu. Udovič, 2010, 19-23. Vsi, slikar, grafični oblikovalec in tipograf oziroma kaligraf, uporabljajo osnovne likovne elemente, likovne spremenljivke in načela likovnega reda. Pojavnost rokopisov, tipografskih elementov in kaligrafskih znakov, pa naj gre le za njihov optični odmev v smislu strukture slikarske površine in njene teksture ali dodatno izpovednost, je v sodobnem sli- karstvu in grafiki prisotna tudi kot posledica procesov v likovni umetnosti in družbi na- sploh. Mnogi slikarji in grafiki v svoje likovne izpovedi tako na različne načine vključujejo pisavo oziroma posamezne črke. V sodobni družbi, ki je zasičena z množično- stjo različnih elektronskih medijev, je uporaba različnih vrst pisav izredno razširjena in zaradi dostopnosti večinoma neomejena. Malokateri uporabnik računalniških orodij pa se zave- da, da je v oblikovanju črkovnih vrst – poleg kreativnosti tipografskega oblikovalca – izre- dno pomembno tudi natančno načrtovanje posameznih tipografskih elementov. Dobra in uporabna tipografija je torej plod izvirne zamisli, nadarjenosti in odličnega poznavanja zakonitosti mikrostrukture posameznih črk ter značilnosti vrste pisave v celoti. Slika 1: Blokovna pisava – futura (Renner 1924) Slika 3: Valentina Resnik: Pregovor Didakta oktober 2013 19 Fokus: Obšolske dejavnosti V sklopu pouka grafičnega oblikovanja smo podrobneje obravnavali blokovno pisavo. Blokovna pisava je vrsta geometrične line- arne črkovne vrste, imenovane tudi futura, ki jo je leta 1924 pod vplivom umetnostne- ga sloga Art Deco oblikoval nemški slikar, grafik in grafični oblikovalec Paul Renner (prim. Renner 1924). Ustvaril je več različic te pisave: lahka, srednja, debela, poševna in druge. Blokovna pisava je tudi izpeljanka pisave rimska kapitala. Kapitale so velike črke, s katerimi so bili pisani napisi na spo- menikih v času antičnega Rima. Pisava je predstavljena na sliki 1. Za linearni slog pisave je značilno, da so poteze črk enako debele in brez dodatkov – serifov. Serif je nastavek oziroma zaklju- ček poteze črke pri nekaterih tipografskih črkovnih slogih, na primer egipčanskih, kla- sicističnih, renesančnih in baročnih. Serifi so oblikovani glede na različne vrste pisav (Možina 2003: 115). Blokovna pisava je torej enostavna linearna pisava. Njene oblikovne značilnosti so zasnovane na osnovnih geo- metrijskih oblikah. Ravni deli črk izhajajo iz kvadrata in trikotnika, okrogli deli črk so izpeljani iz kroga. Likovna naloga in motiv Grafično oblikovanje besedila pregovorov s strukturo blokovne pisave je kompleksna likovna naloga, saj zajema več likovnih pro- blemov kot tudi zahtevnejšo uporabo orodja. Likovna naloga tako vključuje pojme likov- ne konceptualizacije, mersko sorazmerje, enotnost likovne kompozicije ter statično in dinamično ravnovesje v obliki in barvi. Vsebinski cilji likovne naloge so, da dijaki spoznajo osnovne zakonitosti in razmerja blokovne pisave, da usvojijo pojem optične- ga in mehanskega razpiranja črk v besedilu ter se naučijo grafično oblikovati besedilo v smiselno in estetsko celoto v povezavi z oblikovanjem barvno uravnotežene kom- pozicije. Poleg likovno-teoretskih znanj se dijaki naučijo rokovati tudi z orodjem – redis peresom ter pridobivajo občutek za čistost ter uporabnost grafičnega izdelka. Pisava in mersko sorazmerje Sorazmerje oziroma proporc je pojem, s kate- rim označujemo medsebojna razmerja delov neke celote (Šuštaršič 2004: 292–294). Vsako oblikovanje črke oziroma pisave temelji na poznavanju in razumevanju merskega so- razmerja, saj ima vsaka črka svoja notranja strukturna razmerja, ki ji določajo obliko, ter vsaka pisava zakonitosti v razmerjih črk, ki so značilna za določeno tipografsko vrsto. V motivu blokovne pisave so dijaki oblikovali besedilo z uporabo majuskul – velikih črk, medtem ko minuskule – male črke in številke v likovno nalogo niso bile vključene. Dijaki so najprej spoznali zakonitosti razmerij posame- znih črk. Preko tipografskih vaj so spoznali, da uporaba določene tipografije pomeni tudi dosledno upoštevanje razmerij in zakonitosti določene pisave ter da se ta način bistveno razlikuje od rokopisa in kaligrafske pisave, ki sta naši osebni izrazni črti. Ta razmerja je potrebno upoštevati tudi, ko se velikost črke spremeni. Ko se črka pomanjša ali poveča, se mora spremeniti v sorazmerju – torej črka se tudi zoži ali razširi in stanjša ali odebeli. Besedilo izbranega pregovora iz knjige Ljud- ska modrost: pregovori, domislice in reki (ur. Prek 1986), ki so ga dijaki nato napisali, je bilo oblikovano iz štirih velikosti črk. Črke so velikost spreminjale po vrsticah. Dijaki so pri tem upoštevali pravila stavljenja besedila. Be- sedilo je sestavljeno iz črk, besed in praznega oziroma vmesnega prostora, ki je med črkami, besedami in vrsticami. Da bi bila pisava čim bolj berljiva in lepa, smo pri pisanju pozorni na razmike, tako imenovane »beline« med posameznimi črkami in besedami. Določanje praznih vmesnih prostorov med črkami in be- sedami imenujemo razpiranje, žargonsko tudi spacioniranje. Poznamo dve vrsti razpiranja – mehansko in optično. Mehansko razpiranje je stavljenje črk, kjer so razdalje med črkami enake. Vendar besede pri takšnem načinu posledično razpadajo v črkovne skupine, saj ponekod nastanejo razredčine in zgoščenine. Takšno vrsto razpiranja poznamo pri klasičnih pisalnih strojih. Optično spacioniranje pa je razpiranje med črkami, kjer so ploskve oz. prazni prostori med črkami čim bolj enaki. Slika 4: Karin Zatler: Pregovor 20 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti To pomeni, da praznine ob črkah presojamo glede na obliko vsake črke posebej. Kompozi- cijsko, tako likovno kot s stališča uporabnosti, je lepše in bolj berljivo, kadar v rokopisnem oziroma tiskanem besedilu uporabljamo op- tično razpiranje. Tudi dijaki so pri oblikovanju pregovorov upoštevali optično razmikanje in sredinsko postavitev besedila. V njem so izpisali be- sedilo tako, da so bile črke oziroma vrstice v štirih različnih velikostih: 2 cm, 3 cm, 4 cm in 5 cm. Nekatere višine vrstic so bile uporabljene večkrat. Oblikovanje besedila z upoštevanjem barvne kompozicije in vizualnega ravnovesja Osnova sredinski postavitvi je v likovno-te- oretskem smislu prav gotovo statično rav- novesje, saj optično pomiritev vizualne teže takšna postavitev dosega s simetrijo praznin okoli zunanjega roba mase črk v besedilu. Zaradi večje vizualne teže so dijaki manjše črkovne vrstice oblikovali v višjem slikovnem planu, večje besedilo pa v spodnjem delu kompozicije. Ko je bila pisava s svinčnikom pravilno obli- kovana, so dijaki besedilo prevlekli s črnilom, pri čemer so uporabljali redis peresa. Debeli- no redis peres so izbirali glede na velikost črk. Na ta način so črkam dodali še debelino, ki je sorazmerno ustrezala velikosti črk. Dokončno oblikovalno besedilo so dograjevali z barva- njem razmikov med črkami in besedami. Pri barvnem strukturiranju so morali poleg oblike črk upoštevati tudi velikost, svetlost, število in položaj barvnih površin, s čimer so dosegali dinamično ravnovesje in enotnost likovne sintakse. Tako so tvorili barvno in tonsko usklajeno ter dinamično uravnoteženo barvno kompozicijo. Izbira barvnih kombina- cij v strukturi likovne vibracije je temeljila na sporočilni vrednosti barvne simbolike ter na estetskih zakonitostih barvne teorije. Barvne sintakse torej podpirajo sporočilne vrednosti izbranih rečenic. Primer grafično oblikovanih pregovorov pri- kazujejo slike 2, 3, 4 in 5. Zaključek Oblikovanje besedila z blokovno pisavo v po- vezavi z barvno kompozicijo se je izkazala za zelo kompleksno likovno delo. Z oblikova- njem osnutka, določanjem sorazmerij črk in preračunavanjem dimenzij besedila so dijaki spoznali pomen načrtovanja zahtevnejših li- kovnih nalog. Največ težav jim je povzročalo optično razmikanje besedila. Tudi izvedba li- kovne tehnike z redis peresi je zahtevala pred- hodno pripravo dijakov. Dijaki so tako najprej v zvezek naredili vaje s tušem, pri čemer so dosledno upoštevali obliko in razmerja črk ter razpiranje besedila. Pri tem so pogosto imeli težave z uporabo peres. Ko so usvojili tehniko pisanja, so dokončno oblikovali besedilo. Proces oblikovanja in strukturiranja barvne kompozicije je bil v nasprotju s predhodnim načrtovanjem besedila mnogo bolj sproščen ter prilagojen individualnim likovnim pred- stavam. V končnem učinkovanju likovnih sintak, sta bili poleg pravilnih razmerij črk, optičnega spacioniranja ter barvne strukture pomembni tudi natančnost v izvedbi likovne naloge ter čistost izdelka. Z medpredmetnim povezovanjem smo pove- zali znanja različnih predmetov srednješol- skega strokovnega programa medijski teh- nik. Dijakom je bilo znanje posredovano na drugačen način, z različnimi pristopi. Tako jim je bil omogočen širši vpogled v različna področja človeškega delovanja in ustvarjalno- sti, ki se med seboj neločljivo prepletajo. Prek izkustvenega učenja so razvijali ustvarjalnost in samostojnost ter konstruktivno in kritično mišljenje. Medpredmetno povezovanje jim je omogočalo različne načine komuniciranja z učitelji, ki obvladujejo različna področja. Takšno povezovanje vodi v bolj celostno, traj- nejše in kakovostnejše znanje. Slika 5: Liridona Rama: Pregovor Didakta oktober 2013 21 Fokus: Obšolske dejavnosti ŠT. 1 POSLOVNEGA TISKANJA Potrebujete nov multifunkcijski tiskalnik, ampak nimate sredstev? Konica Minolta vam priskoči na pomoč! Za vas smo pripravili barvni in/ali črno-beli A3 multifunkcijski tiskalnik, ki vam ga ni potrebno kupiti. Strošek investicije = 0€! Vaš edini mesečni strošek je vzdrževanje aparata, ki se začne že od 19.00 € na mesec (vključenih 2.000 A4 odtisov). ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE: 01 568 05 11 - MATJAŽ BABNIK Aparat vas stane na mesec! Zaloga aparatov je omejena! Slike aparatov so simbolične. Pridružujemo si pravico do napak v tisku. Literatura Berger, J. (2008), Načini gledanja. Ljubljana: Zavod Emanat. Bevc, V. (2005), Medpredmetno načrtovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnega dela, Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov (ur. Tanja Ru- pnik Vec). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 50–59. Bratuš, L. (1990), Manu scriptum: razvoj lati- nice v zrcalu rokopisa in besede. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Lju- bljana: Grafos. Gomboc, M. (2009), Mala slovnica slovenskega jezika: priročnik za šolo in vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS. Možina, K. (2003), Knjižna tipografija. Lju- bljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Prek, S. (ur.) (1986), Ljudska modrost: pregovori, domislice in reki. Ljubljana: Kmečki glas. Renner, P. (1924), Futura, http://www.identi- font.com/show?M2 (dostop 11. 6. 2013). Šuštaršič, N. idr. (2004), Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojnoizobraževalnem programu umetniška gimnazija – likovna smer. Ljubljana: Debora. Udovič, Š. (2010), Piktogrami Mali človek: oblikovanje tipografske vrste. Likovna vzgoja, l. 11, št. 51/52, Ljubljana: Debo- ra. 19–23. Udovič, Š., Kranjec. V., Golob, L. (2012), Med- predmetno povezovanje – od predloge do izdelka, Zbornik strokovnih prispevkov z mednarodne konference »Vrtiljak učenja in poučevanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju« (ur. Z. Krištof). Ptuj: Šolski center. 121–131.