LO DELAVSKEGA SVETA
LETO V. ♦ 1964 ♦ ŠT. 5
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS
N	/
Novo mesto
1964
Letnik V.
Št. 5 (44)
Maj
Izdaja: * delavski svet
%
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjev^lO
V.
telefon 21-030
VSEBINA:
/
Zunanja oprema: Bojan Brovet
Tisk naslovne strani In vezava
Valvasorjeva tiskarna ln knjigoveznica Vldem-Krško
Naklada:
870 Izvodov
—	Iz zasedanj somoupravnih organov
—	Zasedanje skupščine občine Novo mesto
—	Rezultati leta 1963*
—	Nov rakon o volitvah organov upravljanja
—	Nesreče pri delu in na poti na delo v drug' polovici aprila in začetku maja 1964
—	Spomini iz celice smrti v Begunjah
—	Bili smo v Novigradu
—	Vtisi s sejma
—	Naša kronika
—	Poročilo o finančnem in materialnem poslov3^ v letu 1963 glasila delavskega sveta »Novote Novo mesto
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
V	preteklem mesecu sta zasedala upravni odbor in delavski svet podjetja. Osnovna točka je bila razprava in do-*, končno sprejetje statuta podjetja. Komisija za izdelavo osnutka statuta je predlagala spremembe osnutka, ker je v času, ko je bil sprejet osnutek in predložen na vpogled občinski skupščini Novo mesto, izšel nov temeljni zakon o .volitvah delavskih svetov. S sprejetjem tega zakona je bilo nujno treba
•vnesti popravke tudi v naš statut. Glavne spremembe so nastale v pravicah delavcev pri volitvah samoupravnih organov. Po novem zakonu imajo pravico voliti samoupravne organe podjetja tudi tisti delavci, ki še niso dopolnili 18 let, nadalje vajenci in tuji državljani, ki so v rednem delovnem razmerju v •podjetju. Prav tako imajo volilno pravico honorarni delavci . in sezonski delavci, ki so zaposleni vsaj tri mesece v podjetju. Po novem zakonu so nastale manjše spremembe tudi pri organih za izvedbo volitev v delavski svet ter pri predlaganju kandidatnih list za volitve delavskega sveta.
Na predlog občinske skupščine Novo mesto je bil v statut vnešen tudi člen, ki govori o strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju. Črtana pa sta člena 52 in 53, ki govorila o skupščini podjetja.
Na predlog upravnega odbora, ki je razpravljal o navedenih dopolnitvah, je delavski svet statut sprejel.
V	razpravi o zaključnem računu počitniškega doma v Novem gradu je bilo sklenjeno, da se pokrije razlika v ceni Penziona, ki znaša l,2o9.418 din, ter znesek 137.273 din za investicijsko vzdrževanje doma.
Ker je upravni odbor počitniškega doma določil ekonomsko ceno penziona v letu 1964 na 1.3oo din, je delavski svet sklenil, da se iz sklada skupne porabe plača za delavce našega podjetja in njih nezaposlene družinske člane po 5oo Nin za penzion, ki ga bodo koristili v našem počitniškem domu, Tako bi bile penzionske cene v domu naslednje:
v sezoni
izven sezone
otroci do 7 let otroci od 7 - 15 let delavci in odrasli nezap. družinski člani drugi gostje
15o,-	loo
5oo, -	375
8oo, -	6oo
1.3oo,-	1.000
Posamezen dnevni penzion pa stane din 1.5oo. Sezona traja od 1. julija do 31. avgusta.
2
Ker pa vsi zaposleni ne bodo mogli koristiti odmora v našem počitniškem domu, bodo dobili poseben dodatek za dopust v znesku din lo.ooo. Pravico do tega dodatka imajo tisti zaposleni delavci, ki imajo pravico koristiti poln redni letni dopust. To bo vneseno tudi v pravilnik o delitvi o-sebnih dohodkov.
Ker je v naši občini še vedno zelo pereče stanovanjsko vprašanje nezaposlenih borcev NOV, je delavski svet sklenil, da se iz sklada skupne porabe prodajalne vroči v ta namen 4,000.000 din za dobo 5 let.
V letošnjem letu se v podjetju izvajajo velika dela kot so: gradnja šedove hale, rekonstrukcija kotlarne, v najkrajšem času pa se bo pričelo z adaptacijo prostorov bivše predilnice mikane preje. Delavski svet je že ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1963 določil za ta dela določena finančna sredstva. Ker pa se je pokazalo, da ta sredstva ne bodo zadoščala, je delavski svet sprejel sklep, da se iz sklada skupne porabe prenese na poslovni sklad 2o,ooo.ooo din.
Ker so razpoložljiva finančna sredstva angažirana za večje investicije, je potrebna skrajna štednja, tako pri koriščenju sklada skupne porabe, kakor tudi poslovnega sklada.
Ker zaradi nizkih cen v menzi ta ne krije stroškov poslovanja, je delavski svet sklenil, da se ji odobri dotacija din 2,ooo«ooo za tromesečje.
Svet predilnice česane preje je predlagal, da se zaradi odprave ozkega grla v predpredilnici povečajo kapacitete na V. in VI. pasaži s tem, da se stroja povečata za 4 Slave, v predilnici pa naj bi se povečal dvojilni stroj za 8 vneten. Upravni odbor in delavski svet smatrata, da je ozko Snlo v predilnici česane preje le prehodnega značaja ter bo odpadlo z izdelavo višjih številk preje, zato je bil predlog odložen.
Na predlog sveta abonentov je bilo sklenjeno, da se 2a potrebe menze nabavi univerzalni kuhinjski stroj, ki bo nazbremenil v kuhinji zaposleno osebje.
Upravni odbor podjetja je razpravljal o predračunu sindikalne podružnice v Novem mestu. Ker je smatral, da je Predračun izdatkov previsok, je predlagal, da upravni odbor sindikalne podružnice predračun ponovno pregleda in iz njega cvta vse tiste izdatke, ki niso nujno potrebni ter ga ponov-predloži upravnemu odboru podjetja. Istočasno naj predlo-zi predračun tudi sindikalna podružnica predilnice česane P^eje.
Nadalje je upravni odbor sklenil, da uživajo upokojeni delavci podjetja iste ugodnosti pri koriščenju našega počitniškega dojna kot zaposleni delavci podjetja. Prav tako bodo tudi upokojeni delavci prejemali kilogramske ostanke blaga pod istimi pogoji kot zaposleni.
Jože Udovič
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Oba zbora skupščine občine Novo mesto sta se dne 3. aprila 1964 sestala na skupni seji. Na sejo so bili vabljeni tudi člani plenuma SZDL in plenuma občinskega sindikalnega sveta Novo mesto.
Na skupščini so odborniki razpravljali o statutu občine Novo mesto in o statutih podjetij.
0 občinskem statutu so občani na široko razpravljali na zborih volilcev ter predlagali nekaj sprememb, ki jih je komisija za pripravo statuta upoštevala. V..razpravi so tudi odborniki predlagali nekaj sprememb.
Z vsemi predlaganimi spremembami je bil statut občine soglasno sprejet.
Občinska skupščina je na seji obravnavala statute 32 delovnih organizacij iz področja gospodarstva. Glede na pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu statutov, Priporoča skupščina,naj 'delovne organizacije upoštevajo priporočila občinske komisije ter dopolnijo svoje statute.
V osnutkih statutov nekatere organizacije niso zajele vse problematike, ki bi jo morali statuti zajemati, zalo je skupščina predlagala tem organizacijam, da v statute vnesejo tudi ustrezna določila, ki pa naj ne bodo samo deklarativna, temveč konkretna, življenjska ter prilagojena razmeram delovne organizacije.
Po končani 1. seji se je takoj pričela 2. seja občinske skupščine, ki je sklepala samo o predlogih komisije za volitve in imenovanja.
Zaradi odhoda na novo službeno mesto je bil razrešen dosedanji načelnik oddelka medobčinske inšpekcijske službe ing. Slobodan Rajič. Na njegovo mesto pa je bil imenovan kot.v.d. Franci Kuhar, tajnik občinske skupščine Novo mesto.
- 4 ~
Za direktorja Komunalne banke je bil imenovan Ivo Novšak, dosedar j-: v. d. direktorja te banke.
Kot poslovodja obrtnega podjetja :,Kn jigotisk” je bil odstavljen Prane Lakner. Za v.d. poslovodje tega podjetja pa je bil imenovan Martin Pavlin, upokojenec iz Novega ^ S S "fc O, •
Imenovana je bila tudi komisija za pomoč pri organizaciji krajevnih skupnosti. •'
Jože Udovič
NOV ZAKON 0 VOLITVAH ORGANOV UPRAVLJANJA
Zvezna skupščina je na seji Zveznega zbora dne 31. marca 1964 in na seji Organizacijsko političnega zbora dne 7. aprila 1964_spre jela temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
Z ozirom na to, da ta zakon prinaša več novosti o volilni pravici, volitvah d.elavskih svetov in upravnih odborov, imenovanju direktorja itd., je prav, da se s tem seznanijo vsi dani našega kolektiva.
2 novim zakonom je volilna pravica razširjena na vse elane delovne skupnosti delovne organizacije. Za člane elovne skupnosti se štejejo delovni ljudje, ki. so s polnim a. skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju pri delov— ni organizaciji za nedoločen ali določen čas in jim je to e— aini poklic. Volilna pravica je prizanana tudi tako imenovanim honorarcem, če so bili pred dnem, ki je določen za volitve, zaposleni v delovni organizaciji najmanj eno leto. Ravno cako je priznana volilna pravica sezonskim delavcem, vajen-°em, pod določenimi pogoji tudi delovnim ljudem, ki so v kooperantskem odnosu^z delovno organizacijo. Volilno pravico i-maj° tudi tuji državljani in osebe brez državljanstva, če so delovnem razmerju pri delovni organizaciji, imajo stalno Prebivališče v Jugoslaviji in so bili v Jugoslaviji zaposleni s polnim delovnim časom najmanj eno leto.
v.	Jz določb o volilni pravici vidimo, da je bilo upo-
"cevano načelo, da se da volilna pravica in pravica do uprav-Oanja čim širšemu krogu ljudi, to je vsem tistim, ki s svojim elom kakorkoli ustvarjajo v delovni organizaciji.
- 5 -
Določbe o volilnih organih se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega zakona. Tako volilni imenik sestavi komisija za volilni imenik, organi za izvedbo volitev pa so volilna komisija in volilni odbori. Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilni odbor, sprejema in potrjuje kandidatne liste, določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev in opravlja • tudi druge zadeve. Volilni odbori neposredno vodijo glasovanje na volitvah in o odpoklicu članov delavskega sveta ter skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja. Delavski svet se voli za delovno organizacijo kot celoto ali po volilnih enotah, kar je določeno v statutu delovne organizacije. Statut naše delovne organizacije določa, da se delavski svet voli po volilnih enotah. Člani delavskega sveta so izvoljeni za dve leti, vsako ?eto se voli polovica vseh članov delavskega sveta. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljei za člana delavskega sveta. Volitve so tajne in se glasuje z glasovnicami. Volitve se praviloma opravijo v začetku leta po sprejetju zaključnega računa.
Z novim zakonom lahko za člana delavskega sveta kandidira vsakdo, kdor ima po tem zakonu volilno pravico, torej tudi osebe na vodilnih delovnih mestih z izjemo direktorja. Kandidira se na kandidatnih listah, ki jih lahko predlagajo zbori delovnih ljudi ali določeno število volilcev (v :INovoteksu',: najm-.nj 5o volilcev). S prejšnjim zakonom so to pravico imele sindikalne organizacije oziroma določeno število delavcev. Kandidatno listo lahko predlaga zbor vseh delovnih ljudi delovne organizacije, lahko pa jo predlagajo tudi zbori delovnih ljudi, ki se skličejo za posamezno njeno enoto ali za več enot. 0 tem odloča delavski svet s sklepom. V :,Novoteksun predlagajo kandidatno listo zbori enot.
Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet; če kandidatno listo predlaga določeno število volilcev, pa jih je lahko tudi manj.
Novi zakon tudi predvideva postopek za volitve delavskega sveta v novih delovnih organizacijah, ob pripojitvi delovne organizacije, kakor tudi v katerih primerih se lahko razpišejo nadomestne volitve. N.pr. če se delavski svet zmanjš za eno tretjino ali za več kot eno tretjino, Če se je število Članov delavskega sveta zmanjšalo za manj kot za eno tretjino in je to nujno potrebno za pravilno delo delovne organizacije, kakor tudi, če se število zaposlenih poveča najmanj za 100.
Člani upravnega odbora se volijo za eno leto. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana upravnega odbora, člane upravnega odbora in namestnike voli delavski svet izmed volilcev v delovni organizaciji. Predsednik delavskega sveta ne more biti član upravnega odbora, direktor delovne organizacije pa je član upravnega odbora že
- 6 -
po svojem položaju. Volitve v upravni odbor vodijo predsednik delavskega sveta in 2 člana delavskega sveta, ki jih na predsednikov predlog izvoli delavski svet izmed svojih članov.
Po enakem postopku, kakor je predviden za volitve v delavski svet, se opravijo tudi volitve organov upravljanja delovnih enot.
Podrobneje kot prej obravnava novi zakon odpoklic organov upravljanja. Postopek je podoben, kot je predviden za kandidiranje.
Zakon podrobno določa postopek za imenovanje in razrešitev direktor ja delovne organizacije. Direktor se i-menuje.po javnem razpisu delavskega sveta na predlog razpisne komisije, in sicer za dobo štirih let s tem, da je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Imenovana je lahko samo oseba, ki izpolnjuje, z zakonom in statutom delovne organizacije predpisane pogoje. Razpis opravi posebna 6 članska komisija v delovni organizaciji. V :!Novoteksu:i imenuje polovico Članov delavski svet, 2 člana občinska skupščina Novo mesto, enega člana pa občinska skupščina Metlika. Ko izteče razpis, razpisna komisija predlaga kandidata, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je najprimernejši kandidat. Razpisna komisija mora svoj predlog pismeno obrazložiti. Delavski svet sklepa o predlogu z večino glasov. Razpisna komisija mora o izidu razpisa obvestiti vsakega, ki se je potegoval za razpisano mesto. Te osebe se lahko pritožijo na skupščino občine, če menijo, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da tisti, ki je bil imenovan za direktorja, ne za.t0. Popisane pogoje. Če organ, ki odloča o
opravljen po predpisanem o imenovanju direktorja; je predpisanih pogojev,
t^xuozDi, ugotovi, da razpis ni bil Postopku, razveljavi razpis in skle oe ugotovi, da imenovani ne izpolnj Pa razveljavi le sklep o imenovanju
Tticli za razrešitev direktorja je uveden poseben Postopek. 0 razrešitvi direktorja odloča delavski svet na ,r predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja. Ta komisija se imenuje na enak način kot razpisna komisija. Zahtevo za razrešitev lahko poda delavski svet, najmanj 1/3 vseh volilcev delovne organizacije, najmanj 1/3 čla-ov delavskega sveta, svet delovne enote in skupščina družbeno politične _skupnosti ali skupščinsko telo, ki ga skupščina Pooblasti. Direktorju je omogočena zaščite pred morebitno Pravilno razrešitvijo s tem, da ima pravico pritožbe na općinsko skupščino in tožbe na sodišču. Novost je tudi dolo-oilo, da se direktor razreši po nam cm zakonu, če je s pravnomočno sodbo obsojen in je taka obsodba zakonita ovira, da °i bil imenovan za direktorja.
- 7 -
V zakonu je posebno urejena kazenska odgovornost za določena dejanja v zvezi z volitvami in odpoklicem.in so za to predvidene tako denarne kakor tudi zaporne kazni.
S prehodnimi določbami zakona pa se urejajo sedanja razmerja s prehodom na nova določila zakona. Pri prvih volitvah članov delavskega sveta, ki morajo biti opravljene do 16. junija letos, se polovica članov izvoli za eno leto. ha kandidatnih'listah se mora posebej označiti kandidate, ki se volijo za dve leti in posebej kandidate, ki se volijo za eno leto.
Glede imenovanja direktorja pa je določeno, da začn teči štiriletna doba, po kateri se opravi ponovno imenovanje, od dneva, ko zame veljati zakon. Za direktorje, ki so bili do uveljavitve tega zakona direktorji iste gospodarske organizacije več kot osem let, pa se opravi ponovno imenovanje po preteku dveh let od dneva, ko začne veljati zakon.
Z novim zakonom je tudi določeno najmanjše število članov delavskega sveta (15) in upravnega odbora (5).
S tem smo hoteli seznaniti člane naše delovne organizacije z bistvenimi določbami zakona, po katerem bomo volili organe upravljanja v našem podjetju.
S. M.
REZULTATI LETA 1963
Z letom 1963 je bilo zaključeno četrto leto, odkar vzporejamo produktivnost med podjetji v volnarski industriji po enotnem baznem sistemu. To primerjanje se vrši v republiškem kakor tudi v državnem merilu. Sodeluje 25 predilnic mikane volnene preje, 13 predilnic česane volnene preje in 23 tkalnic volnenih tkanin.
Inštitut v Beogradu prikazuje rezultate vseh teh Podjetij v zbirnih mesečnih, kvartalnih in letnih biltenih.
V mikanih predilnicah je bila v letnem biltenu 1963 prikazana dosežena povprečna produktivnost dela v SFRJ 1>394 kg, bazne hm 10 na eno delovno uro. Iznad tega doseže-nega^povprečka se nahaja 15 predilnic mikane preje, nižje dosežene rezultate pa je imelo 10 predilnic.

a
Naša predilnica mikane preje je zasedla prvo mesto v republiškem in državnem merilu z rezultatom 3,639 kg bazne Nm 10 na delovno uro. Če vzamemo povpreček SFRJ 1,894 kg na delovno uro kot 100 #, je naš dosežek 92,1 # iznad te osnove. V ilustracijo naj navedem še dosežen rezultat podjetja, ki je imelo najmanjšo proizvodno delovno uro, to je '• ZIVT- Zabok z 1,072 kg, kar je 43,4 # izpod povprečka SFRJ. Omenjeno podjetje je proizvedlo torej v letu 1963 v povpreč-ku približno 3 in pol krat manj na delovno uro kot- naša predilnica. Če ima vpliv na zgoraj navedene uspehe dobro stanje strojnega parka, potem lahko v našem primeru prav za predilnico mikane preje z gotovostjo trdimo, da nismo imeli te prednosti.
Vzporejeni rezultati predilnice česane volnene preje pa so pokazali naslednjo uvrstitev med podjetji. Za orientacijo naj navedem zopet povpreček SFRJ, ki znaša 1,383 kg bazne Nm 32 na delovno uro. Boljši delovni učinek od te sredine je imelo 7 predilnic česane volnene preje v državi, slabšega pa 6 predilnic.
Naš povpreček leta 1963 je znašal 2,256 kg bazne Nm 32 na delovno uro, s čemer smo si dosegli drugo mesto v državnem merilu. Za 3,55 °h boljši rezultat od našega je i-melo podjetje -Vunatex;: Karlovac, in to 2,339 kg bazne Nm 32 na delovno uro.
Podjetje, ki se je uvrstilo na zadnje mesto, je bilo :!Ivan Milutinovič- Zemun z letnim povprečkom 0,390 kg bazne Nm 32 na delovno uro. Iz gornjega lahko vidimo, da je najboljše podjetje imelo 6-krat večji delovni učinek na uro od najslabšega.
V tkalnicah volnenih tkanin je bil v letu 1963 povpreček 3,117.000 votkov na delovno uro. Na osnovi izračunanih podatkov se je nahajalo 10 tkalnic iznad povprečka, 13 tkalnic pa izpod državnega povprečka.
Naša tkalnica je' proizvedla v eni delovni uri 4,673.uOO votkov in zasedla leta 1963 prvo mesto v republiškem in državnem merilu. Proizvodnost tkalnice je bila torej 49,9 % nad srednjim državnim merilom.
Najslabši uspeh v letu 1963 je imela tkalnica -Proleter- Zranjanin z rezultatom 0,907, kar je 5-krat manj od Našega rezultata in 70,9 % izpod povprečka SFRJ.
'	_	Zaradi širšega pregleda še kratek pregled podjetij,
ki so zasedla prva tri mesta in podjetij, ki so zasedla zadnja tri mesta v državi;
a. reci i Ini o e mikane preje :
ITajboljse:
1.	;iNovoteks" Novo mesto	3,639	kg	bazne	Nm	10	na	uro
2.	Voln-'- : Laško	3,385	kg	bazne	Nm	10	na	uro
3.	;;Tetex'.' Tetovo	2,859	kg	bazne	Nm	10	na	uro
Naj slabše:								
1.	:: ZIVT;: Zabok	1,072 1,456	kg	bazne	Nm	10	na	uro
2.	n0roteks- Oroslavje		kg	bazne	Nm	10	na	uro
3.	:;Apatex:' Apatin	1,562	kg	bazne	Nm	10	na,	ur o.
b. Predilnice česane preje?
Fajboljše?
1.	"VunaterP Karlovac	2,339	kg bazne	Nm	32	na	uro
2.	::Novoteks;; Novo mesto	2,256	kg bazne	Nm	32	na	uro
Naj slabše:							
1.	BVK "Ivan Milutinovič'"'	Zemun	0,390 kg	bazne		Nm	32 na uro
2. BVK "Oktobarska sloboda- Beograd 0,452 kg b.Nm 32 na uro c. Tkalnice:
Najboljše:
1.	Novoteks- Novo mesto
2.	Branko Krsmanovič- Pai
3.	-Krateks- Krapina
Naj slabše:
1.	:i?roleter;i Zrenjanin
2.	::Tetex-; Tetovo
3.	BVK. 0.Sloboda Beograd
4,673 • 'ooo	votkov	na	uro
4,221.ooo	votkov	na	uro
4,153.ooo	votkov	na	uro
0,907.ooo	votkov	na	uro
2,072.ooo	votkov	na	uro
2,420.ooo	votkov	na	uro.
Kljub enotnim merilom, ki obstojajo za izračun ~eh vzporejanj, pa moramo še vedno predpostavljati razliko med sodobnimi in zastarelimi kapacitetami, kajti vrstni red po kakovosti kapacitet ni vedno enak vrstnemu redu proizvod-n°sti, kar pa je seveda močan činitelj izkoriščanja kapacitet.
Jerneja Čampa
lo
NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO V DRUGI POLOVICI APRILA IN ZAČETKU MAJA 1964
2o. aprila se je ponesrečila na poti na delo Draga Galič, dublirka preje.
Imenovana se je peljala-s kolesom iz Malenške vasi pri Mirni peči na delo. Pri vojašnici v Bršljinu je zavozila na kamen in padla ter si težvje poškodovala nogo v kolenu, tako da je morala iskati zdravniško pomoč v bolnišnici.
24. aprila se je ponesrečila pri delu Marija Brezovar, tkalka.
Imenovana je čistila okoli tkalskega stroja. Med čiščenjem je dvignila premični pod, na katerem stoji med delom, ter ga naslonila na tkalski stroj Ker pod ni bil dobro naslonjen, ji je med čiščenjem padel na nogo ter ji lažje poškodoval stopalo.
?. maja se je ponesrečil pri delu Jože Murn, delavec pri demontaži predilnih strojev.
Imenovani je z ostalimi sodelavci pomagal demontirati predilni stroj seITaktor . S kleščami je hotel odrezati jekleno žico, ki služi za vodenje preje pri navijanju na kopse. Ker je bila žica zelo napeta, ga je tedaj, ko jo je odrezal, udarila po dlani roke ter ga lažje poškodovala.
Pri ugotavljanju vzroka poškodbe je bilo ugotovljeno, da omenjeni ni imel za to delo nobenih poklicnih izkušenj.
V
Mirko Jakša
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU APRILU 1964
Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke -za mesec april 1964 v primerjavi z mesecem aprilom 1963.
april 1963	april 1964
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	# na delov dni	Število . boln.dni brez porod, 1 A	na delov dni	Štev. .vseh boln. dni	% na Štev. delov., boln. dni	dni brez por d.		% na delov. dni
Uprava	60	3,25	60	3,25 3,31	' 9o	4,12	64	2,97
' Tkalnica	512	7,45	272		666	8,77	435	5,73
Predil.	60	2,95	60	2,95	75	5,34	75	5,34
Apretura	215	8,04	137	5,37	2o8	6,55	121	3,81
Zun.obr.	38	3,o4	38	3, o4	88	6,9o	88	6,9o
Metlika	66	1,14	66 *	1,16	35o	6,41	286	5,23
Skupaj	951	4,71	633	3,16 ^1447		7,00	I069	5,06
Iz tabele je razvidno, da se je stalež bolezenskih izostankov v mešecu aprilu 1964 nasproti mesecu aprilu 1963' precej dvignil. Vendar pa se je v primerjavi z mesecem marcem, ko je bilo 7,34 # bolniških izostankov, zmanjšal stalež v mesecu aprilu na 5,06 $>. Največ bolezenskih izostankov je bilo 'budi v tem mesecu v zunanjih obratih (6,9o $), sledi tkalni-??■ (5,73 #•■), predilnica (5,34 %), Metlika (5,23 #), apretura (3,81 #) ter uprava (2,97 %).
Največ boleženskih izostankov je bilo zaradi;
raznih ženskih bolezni rege družinskega člana nesreč pri delu reumatizma
bolezni urirarnega sistema
bolezni želodca
oolezni živcev
nesreč'-izven dela
kožnih bolezni
angine
159 dni,
148 dni,
94 dni,
62 dni,
60 dni,
55 dni,
54 dni,
52 dni,
51 dni,
4o dni itd.
\
Mirko Jakša
SPOMINI IZ CELICE SMRTI V BEGUNJAH
Bilo je meseca maja in zapoznela pomlad se- je ravno začela prebujati iz svojega zimskega spanja. Skozi gosto zamreženo okno smo lahko videli le del »oddaljenih hribov, ki so imeli svoje vrhove še vedno skrite pod snegom, in pa košček neba. Razgled je bil zelo skromen, toda ne tako, da nam ne bi vzbujal upanja na rešitev in svobodo.
Aretirali so nas 11. novembra 1944. Nikoli ne bom pozabila tistega trenutka, ko so me odgnali in sem morala pustiti hčerko čisto samo, brez varstva. Da, nikoli ne -bom mogla pozabiti njenega vprašujočega pogleda in njenih besed: ■'Mamica, kam greš s temi strici? Boš kmalu prišla nazaj?;;
V oči so mi stopile solze in hotela sem* nekaj reči, toda besede- so mi kot mrtve obtičale v grlu. Najraje bi se zjokala, toda nisem se smela. Nemec mi je s puško pokazal, naj grem. Zdelo se mi je, da se je v tem trenutku tudi v njem oglasil človek, toda to ga ni prav nič opravičevalo. Nemce sem sovražila že od vsega začetka, zdaj *pa je moje sovraštvo prerastlo v maščevalnost in bes.
Težko sem se odtrgala od hčerke, toda Nemec me je surovo porinil naprej in morala sem oditi. Že enkrat sem u-jela njen pogled, ki pa tokrat ni bil več tako otroško vesel. Za sabo sem slišala glasen jok: I!Mami, kam greš? Mami!'"
Tako sem bila aretirana in čez nekaj dni skupaj z ostalimi ujetniki odpeljana v Begunje. Tu so zbirali t.alce in ujetnike za koncentracijsko taborišče. Dobro sem se zavedala, kaj me čaka, kajti le malokdo se 'je vrnil iz begunjskega taborišča, imenovanega '“celica smrti1. Vedela sem torej, kakšna je moja pot, toda v meni je še vedno tlela mala iskrica upanja.
Mučilo me je vprašanje, kaj je s hčerko in kaj z ffložem, ki je odšel s partizani v gozd, od koder se skoro že pol leta ni javil z nikakršnim sporočilom. Poleg duševnih muk pa sem morala prenašati tudi telesne. Pretepali so nas tako zverinsko, da sem podvomila v njihovo človečnost. To riso bili več ljudje, to so bile podivjane zveri, ki jih je vojna naredila za svoje robote. Njihova srca so postala zarjavela gmota železa. Mislili so, da bodo s takim početjem izvlekli iz nas vse skrivnosti, ki smo jih tako skrbno čuvali. Veliko smo vedeli, kajti v Begunjah smo bili zaprti le aktiv-ni organizator ji in z našimi podatki bi jim marsikaj razjasnili.
Njihovo mučenje pa je doseglo ravno nasprotne učinke, kot s.o si jih oni želeli. Z vsakim udarcem smo postali bolj zakrknjeni in bolj trdni.
- 13
Že sam pogled po sobi, v katero so te zaradi mučenja privlekli, ti je vzbujal nek trpek strah. Ko si šel v celico, si najprej zagledal sive stene, sam pa tja poškropljene s krvjo,"ob njih so stale zveri v uniformah z zavihanimi rokavi ter srepim volčjim pogledom. Sem pa tja se je kdo spomnil in te prijazno ogovoril, češ da nimaš kaj tajiti, ker je že tovariš malo prej vse povedal. Te sladke, zlagane besede, so v meni zbudile še večje sovraštvo kot kup preračunanih udarcev. Ostala sem nema in čakala, da bo tisti sladko govoreči spoznal, da s tem namernim trike:, ne bo uspel.
Začeli so me pretepati in namesto da bi kričala jaz, so rjoveli oni. Z vsakim udarcem sem postajala bolj zakrknjena in molčeča, sovraštvo v meni pa je vse bolj rastlo.
Vedno znova sem si obljubljala: ::Nič ne povem, ne smem, od mene ne bodo izvedeli ničesar!:: To so bile moje besede in to so bile besede nas vseh, Vstrajali smo in vsak dan nestrpno poslušali streljanje po bližnjih gozdovih. Tam so se borili naši*tovariši, tam so ugašala življenja.
•
Streljanje se je vsak dan bolj približevalo in 4. maja so partizani zavzeli begunjske zapore. Prišel je dan, ki sem si ga takrat komaj predstavljala, danes pa se mi zdi, da drugače sploh ni moglo biti.
Na strehi je zaplapolala naša zastava in oznanjala prihod svobode. Celica smrti pa je ostala prazna in zapuščena.
Ivanka Vičič
BILI SMO V NOVIGRADU
Prvomajski prazniki so za nami. Hitro so prišli, še hitreje pa so minili. Želja vsakega je bila, da čim lepše Proslavi ta delavski praznik. Nekateri so odšli domov, drugi Pa na izlete, na morje ali v planine.
V petek zjutraj, to je 1. maja, nas je pozdravilo sončno jutro. Veseli, da bomo imeli za praznike lepo vreme, smo se ob 8^ zjutraj zbrali pred vratarnico. Odpravljali smo se v Novigrad, kjer imamo počitniški dom. Ob pol devetih smo' sedeli na kamionu pripravljeni za odhod. Res smo kmalu odrinili in v slovo še pomahali vratarju. Bili smo razigrani in dobre volje pa tudi nestrpni ob mislih, kaj vse nam bo prine-®el ta dan. Vsak je mislil le na cilj, čeprav smo bili še tabo daleč od njega.

Vožnja nam je hitro minevala. Kilometri so ostajali za nami in kmalu nas je pozdravila okrašena Ljubljana.
V Ljubljani se nismo ustavljali, hiteli smo naprej proti Vrhniki. Tu smo imeli prvo postajo. Da smo se malo razgibali, si je vsak' privoščil kratek sprenod po cesti do parka in nazaj. Ogledali smo si tudi Cankarjev kip. Zdelo se mi je, kot da to ni kip, ampak živ Cankar in da nas s svojega sedeža skrbno opazuje. Ni bilo časa za razmišljanje. Pri kamionu smo še malo pomalicali, potem pa odrinili naprej. Zdaj smo bili že malo bolj korajžni in smo veselo zapeli. Vedeli smo, da je naša naslednja postaja Postojna. Kmalu smo jo res zagledali. Parkirali smo nedaleč od jame. Pred vhodom v jamo se je kar trlo turistov. Največja gneča je bila pri kiosku, kjer so kupovali razglednice. Medtem ko smo pisali kartice, je tov. Sitar kupil vozne listke za podzemsko železnico. Ob pol enih so nas spustili v jamo. Sedli smo na wvlak;: in se odpeljali v notranjost, Za tiste, ki smo bili v jami prvič, je bilo to res pravo doživetje. Opazovala sem kapnike, zdaj vitke in visoke, zdaj spet kupolaste in nizke. Vsak druge oblike in druge barve. Na čudovito plesno dvorano opozarjajo jamski vodniki turiste v raznih jezikih. Dvorana je lepo razsvetljena in leži 9o m globoko pod zemljo. Biser Postojnske jame pa je vsekakor Zastor, Ob nagnjeni steni so kapljice v stotisočletnem polzenju stkale čudovit zastor. Lepota prelivajočih se barv nas je tako prevzela, da smo nemo zrli in občudovali to mojstrsko delo narave. Kmalu nas je jamski vlak spet pripeljal nazaj na jamsko ploščad. Oe prijazni -'Nasvidenje, srečno! - jamskega vodnika in že smo se poslovili od Postojnske jame. Brž smo posedli na avtomobil in se odpeljali proti morju. Naša edina želja je bila, čim prej priti v Novigrad. Vožnja je že postajala dolga in u-trudljiva.
V Novigrad smo prispeli šele pozno popoldne. Pred domom nas je sprejel simpatični oskrbnik Tine. Takoj nam je odkazal sobe. Ko smo se malo umili in odpočili, smo odšli proti morju. Bili smo veseli, da smo že na cilju, saj nas je čakalo še dva dni počivanja in pohajkovanja. Po večerji ni bil nihče več truden. Zaplesali smo v taktu Avsenikovega valčka in se vrteli še pozno čez polnoč.
Zjutraj ob 7*1 nas je že zbudil veseli živ-žav iz sosednjih sob. Brž smo vstali, pospravili in odšli k zajtrku. Po zajtrku se nas je skupina odpravila v mesto, kjer smo ostali vse dopoldne. Po kosilu smo še kakšno uro počivali, potem pa smo se s kamionom odpeljali v neko vas, presej oddaljeno od Novigrada. S seboj smo peljali pečenega prašiča in sod, ki pa je bil še prazen. Ustavili smo se kar pri prvi hiši, kjer so nas gostoljubno sprejeli. Prašiča smo takoj razrezali. Vsak je dobil zajeten kos, žejo pa smo gasili z vinom, ki smo ga kupili pri tej hiši. Po mastni gostiji smo zapeli in zaplesali. Ko smo čakali na kamion, smo zapeli tudi pred hišo. Od nekje je pritekla starejša ženica
- 15
in se nam pridružila. Čeprav nismo peli preveč ubrano, jo je naša slovenska pesem vseeno zelo navdušila. Na mah smo si postali prijatelji. Peljala nas je do svoje hiše, kjer smo ji še zapeli nekaj pesmi. Takoj nas je postregla z vinom in bili 'smo ';njena djeca". Veseli in razigrani smo se poslovili od prijaznih ljudi in se pozno zvečer pripeljali v dom. Odšli smo spat prijetno utrujeni in zadovoljni.
Drugi dan smo se takoj po zajtrku začeli odpravljati domov. Poslovili smo se od zgovornega Tineta in se okrog enajste ure odpeljali iz Novigrada.
Spe torna smo se ustavili še v Portorožu in Kopru.
V Portorožu smo pomalicali in si ogledali mesto. Ni čudno, da ga prištevajo med naša najlepša obmorska mesta. Lepi parki in hoteli, ki so obdani z rožami, dajejo mestu res lep videz.
Pot nas je peljala naprej v Koper, Samo pol ure smo imeli časa. Raztepli smo se po mestu in ob morju opazovali ladje.
Ko smo spet sedeli na kamionu in se pozibavali v ovinkih, se nismo mogli sprijazniti z mislijo, da se peljemo domov. Vsi bi radi, da bi se nam izlet še za kakšen dan podaljšal. Vključili smo se v kolono avtomobilov in se odpeljali proti Ljubljani in nato proti Novem mestu.
Želja nas vseh je, da bi se še večkrat srečali na tako prijetnem izletu.
Milena Mavsar
VTISI' S SEJMA
Od 17. do 21. aprila sem se udeležil ekskurzije v Milano. Glavni namen ekskurzije je bil, da bi videli nove^ vzorce, ki so bili razstavljeni na milanskem sejmu. Udeleženci so bili v glavnem zastopniki trgovskih podjetij in tovarn.
Potovanje do Milana je potekalo v kar prijetnem vzdušju. Malo smeha, vročine in ogledovanje okolice in že smo bili v Padovi. Kratek postanek, nato smo po ogledu mesta nadaljevali pot proti Veroni. Tudi tu smo si bežno o-gledali znamenitosti mesta, potem pa hiteli v Milano, da smo se pravočasno prišli v zdravilišče ;iTerme di Mirodalo;:, kjer
- 16
smo p ot em ^ triler at prespali. Ta kraj ima pred sezono vedno prazna ležišča in ■•'Kcmpas:; to rad izkorišča, ker so tedaj cene znatno nižje kot v sezoni. Toplice so oddaljene od Milana približno 5o km.
Naš vodič Igor Štrbenc, ki je bil nekdaj dijak novomeške gimnazije, se je kar hitro znašel in nas porazdelil po sobah. Po večerji smo še malo pokramljali, seveda ob dobri črnini, nato pa’ smo odšli k potrebnemu počitku, kajti naslednji dan je bil na programu ogled sejma.
Po zajtrku je trajalo precej časa, predno smo opravili z vsem potrebnim, da smo lahko pričeli z ogledom sejma. Ura je bila že 11, ko smo se porazdelili po grupah. Udeleženci iz :;Novoteksa:: smo bili seveda vedno skupaj. Sejem ni kil samo tekstilni temveč splošni. Y enem dnevu si ne bi mogel ogledati niti četrtino vsega razstavljenega. Razni avto-mobili, stroji, reklame, kamor se ozreš, povsod vidiš kaj zanimivega. Najprej smo poiskali razstavni prostor tekstila. Pričakovali smo vec, kot je bilo. Tkanine in izdelki konfekcije so bili razstavljeni v izložbah, ki so bile urejene kot ulice s trgovinami. Skoro isto smo lahko videli pri ogledu mesta. Zelo veliko je bilo razstavljenih raznih pletilnih strojev. Seveda je bilo tudi veliko svile in tiska, kar znajo Italijani še posebno lepo izdelati. Škoda je le, da človek ne more tkanine prijeti v roke in si jo od blizu ogledali. Jaz bi najraje od vsake tkanine, ki mi je bila všeč, odrezal vzorec za poznejšo orientacijo.
čas je hitro bežal in ko smo se dogovorili, kje se pozneje dobimo, smo se razkropili po Milanu, da si ogledamo '■rgovine. Vr boljših trgovinah okoli centra skoro ne vidiš sintetike v moških oblekah. Zanimivo je, da imajo veliko tkanin iz uvoza, posebno iz Anglije. Seveda so pa tudi cene za te tkanine izredno visoke. Tkanina, ki je približno 4oo gramov težka, stane od lo.ooo do 12.ooo lir. Tropikal iz čiste volne (26o gramski) pa stane kar 8.5oo lir. Če sedaj primerjamo vrednost lire in dinarja, vidimo, da bi to v dinarjih sneslo 2o - 3o # več.
Kamorkoli človek v Milanu pogleda, opazi, da se tjudje oblačijo bolj enostavno oziroma bolj praktično kot pni nas. Podnevi nosijo veliko športnih suknjičev iz pepita ali • prinsegal'1 tkanin, poleg pa enobarvne hlače, večkrat Pa je tudi cela obleka iz športnega blaga. Pri ženskah pa je kar_težko najti dve, ki bi 'bili enako oblečeni, kiju temu,
Ua ima mesto 1,800.000 prebivalcev.
Tretji dan smo po dopoldanskem ogledu mesta odpotovali proti jezeru Como. Na tej poti smo si lahko ogledovali krasno pohištvo, ki ga izdelujejo v tem delu severne Italije.
Na jezeru ni bilo tako lepo, kot če bi bilo vreme sončno. Znano je, da so italijanska jezera ob jasnem vremenu zelo lepe modre barve.
Zopet smo se preko Milana odpeljali v naše toplice, naslednji dan zgodaj zjutraj pa v Benetke, kjer je deževalo, zato si nismo mogli ogledati kaj več, ampak smo si nekateri oskrbeli dežnike, da nismo bili čisto premočeni. Dogovorili smo se, da se čimprej odpeljemo proti Trstu, kajti bliže Jugoslavije smo pričakovali boljše vreme. Tako je tudi bilo in komur je ostalo še kaj lir ali dinarjev, se jih je v Trstu lahko znebil. Mrak se je že naredil, ko smo se poslavljali od neštetih luči Trsta, še malo strahu-na meji in kmalu smo se zbudili v Ljubljani.
Bili smo veseli, da smo bili zopet doma, kljub temu, da je bilo vse zelo lepo.
Janez Zupančič
NAŠA KRONIKA
Poročila se je;
Rozka Brulc - poročena Perne.
Novoporočenki želimo veliko sreče in zadovoljstva ter najlepše čestitke!
Rodile so;
Štefka Zajc - deklico, Betka Radež - deklico, Bariča Šoštarič - dečka in Stanka Dragovan - deklico.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje so prišli;
Anica Križman, Viktor Papež in Anton Prešeren.
Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Dne 29.S.1964 je stanje zaposlenih 819. Od tega je 562 žensk in 257 moških.

18
POROG I L O
o finančnem in materialnem poslovanju za leto 1963 glasila delavskega sveta ;,Novoteks:i Novo mesto
V letu 1963 je izšlo 12 številk glasila. Povprečna naklada je bila 822 izvodov.
Glasilo nima svojih dohodkov.
1
Z ozirom na to, da je glasilo v glavnem obvešče-yalnega značaja, se po veljavnih predpisih stroški krijejo iz materialnih stroškov podjetja.
Za izdajo ene številka glasila je bilo povprečno Porabljeno 97.297 din, en izvod pa je stal povprečno 118,37 din.
Stroški za izdajo ene številke glasila so sestavljeni iz sledečih podatkov:
~ avtorski in drugi honorarji s prispevki
-	tisk ovitka in vezava
-	ciklostil papir
-	matrice
-	barva za matrice
38.733 din 31.873 26.185 :J 3.241 2.76o n
Skupaj s 97.297 din
kole s
Stroški za en izvod glasila pa so sestavljeni ta-
avtorski in drugi honorarji s lisk ovitka in vezava ciklostil papir " matrice barva za matrice
prispevki 47,12	din	39,80	$
38,78	32,76	%
25,17	21,26
3,94	»	3,34	%
3,36	!!	2,84	°b
Skupaj :	118,37 din loo %
V primerjavi z letom 1962 se je v letu 1963 povpreč-a naklada zvišala za 13 %. Z ozirom na to, da so se stroški a izdajo ene številke glasila povečali v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 samo za 0,8 se je cena enega izvoda tanjšala za 11 *.