Priloga k 189. štev. ^Slovenskega Naroda",
RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega, meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega društva" in naročnikom »Slovenskega Naroda" poSilja se liat brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba" ali pa odboru ,SlOvenskoga društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
16. šter. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1893. III, leto*
Kako se delajo pri nas „brezverci"!
Pred kratkim morali smo poročati o dveh slučajih cerkvene nestrpnosti, ki sta se prigodila na Razdrtem in v Kranji. Že tačas naglašali smo, da nas slovenske, naprednjake tista stranka, ki misli, da je pri nas v najem vzela krščanstvo, iz cerkve in drugih posvečenih prostorov meče, samo da bi nas potem ložje psovala za brezverce. Dane3 pa imamo nov dokaz, da je bil žalibog opravičen ta naš sum.
V nedeljo dne 13. t. m. praznovala je svojo tridesetletnico Kranjska čitalnica, ki je, kakor sploh vsa resnično narodna društva, v rokah nas pregrešnih liberalcev. In za ta strašni greh morala se je pokoriti čitalnica! Slavnostni odbor hotel je postaviti na vspored tudi slavnostno sv. mašo, katere naj bi se vdeležila vsa narodna društva, ki so prišla čestitat svoji sestri, z zastavami.  A mi smo
LISTEK.
Ponočnjak.
Izvirna humoreska iz domačega življenja. Spisal Lovro Dremota.
Volkov Tomaž je bil reven samec. Porodil se je pred leti v leseni raztrgani koči tam na Kobališču, kjer so živeli nekdaj, kakor nam pripoveduje stara pravljica, ljudje zdravega razuma in modrih mislij. Ta pravljica, ki pravi mej drugim, da imajo Kobališčani že od rojstva usta pod nosom, pove" tudi, da ženske niso bile tak6 hude, možje pa bolj ponižni kakor so dan današnji. Veliko lepega in resničnega pove pravljica, toda bojim se vse zapisati, ker vem, da bi se Kobališčanom tako zameril, da bi bili do smrti jezni na me. Mej tacirai ljudmi toraj je zrastel Volkov Tomaž. Od svojih sosedov se je navzel vseh dobrih lastnostij, pa tudi marsikatero slabo je pobral od njih. Usta je imel malo na stran pritegnjena, velik nos, nizko čelo, pa dolge, rujave lase. Govoreč je jecljal, grede je pa otepaval in mahal z dolgimi rokami. Prebrisane pameti ni bil in ni prav nič zameril,
obračali, visoki knežješkofji ordinarijat Ljubljanski pa je obrnil. Bog ne daj, da bi ljudstvo videlo ta strašna na* prednjaška društva — V cerkvi. Potem bi jim res utegnilo verjeti, da so poštenega katoliškega mišljenja in zastonj bi bil ves trud dokazati, da obstojajo iz samih brezvercev. In tako se je zgodilo, da je cerkvena oblast prepovedala cerkveno blagoslovljenim zastavam naših narodnih društev vstop v Kranjsko cerkev. Slavnostni odbor moral je vsled tega preložiti celo slavnost na popoludne — in sedaj bodo katoliški možje na raznih shodih slobodno trdili, da se mi naprednjaki ali laži-liberalci (kakor nas imenujejo) ogibljamo pri javnih slav-nostih cerkve! Poštenje — kje si?
A to še ni vse! Na Kranjskem pokopališču počivata tudi dva najodličnejša sina slovenskega naroda. Naš ne-
ako mu je kdo dejal tepec. Posebno gorki prijatelji so mu bili vaški paglavci. Komaj se je prikazal na vasi, začeli so že kričati: »Tomaž, Tomaž, kam volhaš; v Zdensko vas, k Micki v vas!" Poznali so ga tudi otroci v drugih vaseh in so ga isto tako spoštovali kot koba-liški njihovi vrstniki. Tomaž se pa za vpitje paglavcev ni zmenil, h večjem ako je med vpitjem korajžno za-vriskal ali pa zapel :
»Fantje po polj' gredo, Vriskajo in pojo; Jaz pa piščalko imam, Pisksit ne znam."
Vaški fantje ga niso hoteli vzprejeti v družbo, ako tudi bi jim bil rad dvojno fantovščino plačal. Revež ima pač povsod smolo. Časih se je hotel v cerkev gredoč ali kam na polje pridružiti kakemu dekletu, toda kakor da bi bil kužen, vsaka je zbežala hitro naprej, ali ga pa tako oštela, da je sam rad za njo ostal. To pa zopet samo zato, ker ni bil tako lep, da bi ga vsako dekle rado imelo. Stari ljudje so včasih dejali, da vsaka metla svoje držalo najde in v tem imajo popolnoma prav, ker.
smrtni pesnik dr. France Preši ren, ki je daleč preko slovenskih meja zanesel slavo slovenskega jezika in njegov vredni učenec in naslednik Simon Jenko počivata tam. Tema našima duševnima velikanoma so se hotela pokloniti narodna društva zbrana v nedeljo v Kranji in v dostojni slovenski besedi naj bi se bilo dalo duška naši hvaležnosti takima odličnima rojakoma. A tudi tega (čuj in strmi slovenski svet!) ni dopustila cerkvena oblast in prepovedala je vsak govor na naši posvečeni slovenski zemlji. — Mislilo se je v gotovih krogih tu tako-le: Ako se bodo ti vražji liberalci uklonili tej prepovedi, tedaj se bo lahko trdilo, da so hoteli z brezverskimi besedami skruniti katoliško pokopališče, ako se pa ne bodo vdali, tedaj zopet lahko vpijemo, da se že očitno puntajo zoper cerkveno oblast ti grdi brezverci. Brezverci bodo tedaj na vsak način. Poštenje — kje si? A tu zgodilo se je drugače. Društva so spoštovala dani jim ukaz, ki pa ni mogel segati tako daleč, da bi bil usta zamašil vsakemu zasebnemu udeležniku slavnosti in zares dvignil se je pogumen slovensk mož, ki je stopivši h groboma Preširna in Jenka povedal nam, da bi bili podel narod, ako bi se ne upali zaklicati svojim budite!jem : Slava in hvala Vam!
Tako se je godila stvar preteklo nedeljo v Kranji in „Slovenski Narod* je takoj v ponedeljek v bridkih besedah obsojal tako postopanje zoper nas. Glasilo pre-uzvišenega našega knezoškota brumni »Slovenec" skušal je s hinavskimi besedami ovreči to opravičeno pritožbo, češ, da je višja cerkvena oblast že leta 1887. prepovedala vstop v cerkev neblagoslovljenim društvenim za« stavam, na pokopališčih pa da sploh nikomur ne gre beseda, kakor cerkveni oblasti. No, ta izgovor je tako okoren in šepav, ter kaže tako grdo hinavščino, da ga treba pribiti na zid — to pa iz sledečih razlogov :
o resničnosti tega reka se je že marsikdo prepričal in tudi kobališki vaščani so se nekoč; in zato še dandanes radi tako pravijo.
Volkov Tomaž, ki je bil tako neznansko lep, da se ga je vsako dekle ognilo in ga fantje radi same lepote in razumnosti še po noči niso hoteli med se, našel je naposled vendar žensko, ki ni pred njim zbežala, ampak se prav prijazno pogovarjala ž njim. Ta ženska, ki je izkazala tako veliko milost, bila je Slivarjeva Marijeta iz Ponikev. Ženska, ki ni imela nikdar snubača in je bila po mnenju ljudij, ki so se več razumeli na človeško starost kakor TomaŽ, okroglih dvajset let in raji še več stareji od Tomaža. Marijeta je premislila, da bi ne bilo napačno, ako bi se ona vgnjezdila v Tomaževi koči in dobro se ji je zdelo tudi, ko se je spomnila, kako grozno lepo bi bilo zanjo, ako bi kdo za njo jokal, kadar bi umrla.
Volkov Tomaž toraj je hodil v vas h Slivarjevi Marijeti. Znano seveda ni, kaj sta se vse zmenila in domenila, ker Tomaž nikdar sam nič povedal ni, Marijeta, ako tudi ženska, je pa molčala; nepovabljenih po-
1.) So zastave slovenskih narodnih društev blagoslovljene (akoravno so se jim žalibog tudi tu že delale zapreke, seveda tudi zato, da bi se narodu ložje vcepilo, da so brezverske!)
2) So iste zastave, katerim se je v nedeljo prepovedala pot v Kranjsko farno cerkev, bile brez ugovora navzoče pri sv.maši v Št. Jakobski cerkvi v Ljubljani že leta 1889. o priliki Vodnikove slavnosti in celo še letos pred komaj iiieseeiii rtu U v farni cerkvi Kamniški o priliki svečanosti tamošnje čitalnice.
Kar je bilo tedaj še pred štirimi leti in celo letos še dovoljeno, to naj je sedaj pod istim papežem in istim škofom greh!! Zares, pamet bi se človeku zmešala. In tu le še nekaj! Še letošnjo pomlad visela je v Zagorski cerkvi (ob Savi) raz veliki kor zastava ta« mošnjih nemčurskih delavcev, nemčurske tovarne. Pa menda saj ne zato, ker ta zastava nima slovenskih, temveč velikonemške trakove, ka-koršne je pred par tedni naše avstrijsko mi-nisterstvo prepovedalo. Na dotično očitanje »Slovenskega Naroda" brumni »Slovenec" še do danes ni črhnil besedice!
Kar se pa tiče pokopališč, smo tukaj tudi posebnega mnenja. V največ krajih so kot lastnice pokopališč vpisane v zemljiški knjigi občine in vrhu tega treba je plačevati boljše grobove. Mi torej mislimo, da ima cerkvena oblast pač pravico in celo dolžnost paziti na to, da se na teh svetih mestih ne zgodi nič nespodobnega, a to, da bi ne smel zaklicati slovo v grob sorodniku ali prijatelju ali odličnemu rojaku, to nam bo pač težko kdo prepovedal.
Taka je torej stvar in sedaj boš pač vedel, kranjski kmetovalec, koliko veljajo besede tistih katoliških mož,
slušalcev pa ni bilo in na ta način se pogovori niso raztrosili med ljudi. Tomaž je hodil vasovat skrivaj, sevć največ po noči, ko sije fantovsko solnce. Mladi ponikev-ski fantje, katerim se po noči tako strašno nerado spi, zasledili so kmalu, kam Volkov Tomaž zahaja. Sklenili so pa tudi, kaznovati ga takoj za toliko predrznost in nesramnost, ker si upa zapeljevati ponikevska dekleta. Tomaž ni slutil, kaka nevarnost se zbira nad njegovo ubogo glavo. Zahajal je vsak večer v Ponikve, ako je le vreme dopuščalo.
Bila je lepa, topla noč. Na nebu je sijala bleda luna in so migljale svetle zvezdice. Tomaž je prišel v Ponikve po istem potu kakor že večkrat, za vrtmi k hiši, kjer je gostovala Slivarjeva Marijeta. Nihče mu ni zastopil poti, niti oblajal kak pes. Nadejal se je, da je prišel neopazen v vas in toraj lahko brez skrbi potrka. Stopi k zidu, vzpne se in še precej rahlo potrka na okno. Takoj zarožljajo šipe in okno se odpre; Marijeta ga je toraj pričakovala. Objeti je ni mogel, ker je bila previsoko od tal, stegnil je roko, ona jo je prijela in je ob njo podrgnila z licem.
ki se na javnih shodih derejo, da smo brezverci mi slovenski naprednjaki, da te mislimo poturčiti in da ti je jedina rešitev, da se v prah zavališ pred političnimi po-
štenjaki, kakoršni so n. pr. 6. t. m. v Novem Mesta proti neba zavijali svoje oči. Poslušajte oba zvona, potem pa odprite oči in spoznali boste resnico!
Politični pregled.
Kakor vsi avstrijski narodi, ki so presvetlemu vladarju z odkrito in iskreno ljubeznijo udani, tako je tudi slovenski narod slovesno praznoval doc 18. t. m. rojstni dan ljubljenega cesarja Franca Jožefa, katerega ohrani Bog še mnogo let. — ćim bolj se bliža jesen, toliko gosteje se govori o sklicanju drž. zbora. Po novejših poročilih se snide državni zbor dne 10. oktobra. Razen državnega proračuna, baviti se mu bo tudi s premembo domobranstva. Vlada hoče izdatno pomnožiti število domobranskih vojakov, kakor da bi jih že sedaj ne imeli veliko preveč. Ta pomnožitev bo prouzročila novih troškov, vsako leto vsaj za 4 milijone goldinarjev. Radi bi sicer slovenske poslance prosili, naj se zoperstavijo tem po naši sodbi nepotrebnim troškom, a ker vemo, da bi bilo zastonj, jih pustimo pri miru. — Kadar bo državni zbor rešil te predloge, vlada misli, da okolu 10. decembra, sklicali se bodo deželni zbori, da rešujejo tekoče deželne zadeve. Mirna pa deželnozborska zasedanja ne bodo niti na Kranjskem ne in po pravici pričakujemo, da naši poslanci ne bodo držali jezikov za zobmi, ampak brez okolišev pojasnili naše razmere in razložili naše pritožbe, katerih je toliko, kakor peska v morju. — Te dni praznoval je grof Taaife petnajsto obletnico, kar je rainisterski predsednik in prav v proslavo tega dneva je izdal ukaz, da se v Pragi ne smejo napraviti samočeški javni napisi. Čehi so vsled tega silno razburjeni, čemur se ni čuditi. Zdaj se je
znova pokazalo, da smo mi Slovani res narodi druge vrste, da imajo Nemci več pravic kakor mi, da smo mi sploh samo dobri, da plačujemo davke in da na bojiščih žrtvujemo kri in življenje. Pač žalostno, da je koncem 19. stoletja kaj takega mogoče! Državi (a dvojna mera gotovo ni v korist. — Na Madjarskem bili so te dni veliki in krvavi izgredi in to v mestu Veliki Varadin. Prouzročili so jih Madjari. Pobili so rumunskemu škofu Pavelu okna in tudi v rumunskem semenišči ter v ru-munski cerkvi. Madjari bi najraje uničili vse nemadjarske narode na Ogerskem. Najhujše se godi ubogim Slovakom. Kar morajo ti prestati, se ne da popisati. Prepovedala se jim je celo Kollarjeva slavnost v Mošovcih. Žandarje so ljudi, ki so se tisti dan zbrali v Mošovcih, kar z bodali razganjali in kdor je zinil besedico, dobil je s puškinim kopitom po glavi. — Na Nemškem vlada sedaj velika draginja. Rusija je namreč carine na izdelke nemške obrtnosti jako čutno povišala, tako da Nemci nikakor ne morejo izvažati svoje blago na Rusko. Nemčija je na to povišala carine na rusko žito, s tem pa samo Nemcem škodovala, ker je sedaj cena žitu silno poskočila. No, Nemcem ne bo nič škodovalo, če bodo malo stradali, saj so itak tako preširni, da ni ž njimi izhajati. — Na Francoskem se pripravlja sedaj vse za volitve v državni zbor, določene na dan 20. avgusta. — Srbska skupščina je sprejela predlog, da je obtožiti bivše člane Avakumo-
„Marijeta, ali me imaš kaj rada?" vpraša jo, ter gleda v zobe.
Marijeta se nasmeje in odgovori: „Rada, rada!" Tudi Tomaž se zasmeje.
Tisti hip pa planejo izpod sosedovega kozolca fantje
in ga zgrabijo:
Marijeta se malo odmakne od okna in kriči: „Le ga, le ga! zakaj pa hodi!"
„Molči, copernica! Vesela bodi, da je jedenkrat govoril s teboj!" reče nek fantin in z roko zamahne v okno. Marijeta zaloputne z oknom in je zapre.
Tomaž otepa z rokama in brca z nogami, vpije in kolne, toda zaman. Vstopijo se v okroglico, na sredo pa postavijo Tomaža. Tomažu ni bilo nič kaj lahko pri duši, kajti iz dobrega namena in iz prijaznosti ga gotovo niso vjeli. Vroče mu je postalo, ker v duhu je že občutil udarec trdih pestij, ako ne bode morebiti še kaj hujega in trjega. Prositi je začel, naj ga za božjo voljo izpustč, ponujal jim je plačati pijače toliko kolikor bodo mogli piti, ako tudi vso njegovo kočo zapijo,4n obetal nikdar več po noči v vas priti.   Fantje, dasi so bili žejni, po-
nosni so bili vender toliko, da za denar prismojenega Volkovega Tomaža niso hoteli piti, na samo obljubo ga pa tudi niso hoteli izpustiti, ker jih je učila skušnja, da noben ponočnjak ne drži svoje obljube.
„Kaj bomo ž njim?" vpraša tisti, ki ga je prvi zgrabil.
„ Ušesa mu porežimo!" oglasi se sosed njegov.
„Ojes! Ušes pa ne, ušes pa ne!" zajavka Tomaž in se prime za ušesa.
„Za pete ga obesimo!" pravi drugi.
Tako je še vsak kaj groznega povedal, da so To« maža bolj strašili, ki je bil že samega smrtnega strahu ves premočen in je še tisto mrvico pameti zgubil, kolikor jo je imel.
„Veste kaj," pravi star fant, ki je bil njih kolovodja, „na križ ga razpnimo!"
Fantje s krohotanjem pritrdijo.
„Vidva pojdita po dolg močan kol, ti pojdi h svojemu dekletu po kakšno staro pečo, ti pa po dva kravja zvonca! zapoveduje kolovodja.
vićevega ministerstva radi kršenja zakonov in ustave. — Na Bolgarskem vršile so se pred kratkim volitve v so branje. Ker vladajo v tej nesrečni deželi tako žalostne razmere, kakor nikjer drugod na svetu, so bili voljeni
sami prijatelji Stambulova. — Na Angleškem bil je v državnem zboru mej poslanci velik in krvav pretep. — V Argentlniji v južni Ameriki nastala je revolucija.
bol 3
Dopisi.
Is Ljubljane 18. avgusta. [Izv. dop.] O državnih konjerejskih darilih za kobile, ki se bodo delile letos na Kranjskem.) Na Kranjskem se bodo 1. 1893. delila državna darila v srebrnih goldinarjih in v srebrnih svetinjah, kakor tudi priznanjski diplomi in sicer: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno, b) za mlade, t. j. tri- do petletne kobile in c) za jedno- ali dveletne žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah. Delitev bode: dne 4. septembra 1893. leta ob 10. uri dopoludne v Lescah; dne 5. septembra 1893. 1. ob 10. uri dopoludne v Kranji; dne 6. septembra 1893 1. ob 10. uri dopoludne v Kamniku; za konje noriškega plemena za okrajna glavarstva Radovljica, Kranj, Kamnik; dne 9. septembra 1893. 1. ob 10. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva Ljubljanska okolica, Logatec in Postojina; dne 7. septembra 1893. 1. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 12. septembra 1893.1. ob 10. uri dopoludne za okrajni glavarstvi Rudolfovo in Litija; dne 11. septembra 1893. 1. ob 10. uri dopoludne v Št. Jerneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. — Za delitev daril veljajo naslednje odredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih c. kr. poljedelskega mi-nisterstva z ozirom na razmere te dežele. 1.) V postajah Lesce, Kranj in Kamnik se smejo poganjati za darila
samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, v drugih postajah glede plemena ni nobene omejitve. 2) Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom žrebČarniškega plemena samo od svojega petega kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje, brez omejitve na najvišjo starost, in to, dokler so zdrave in dobro rejene, imajo svojstvo dobrih plemenskih kobil ter vodijo s seboj lepo žrebe, ki še sesa ali je že odstavljeno. 3 ) Darilo se sme priznati kobili samo tedaj, kadar žrebe izvira od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spu-ščalnim listom. 4.) Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že jedenkrat ali večkrat obdarjena, ni izključena od nadaljne konkurencije. 5.) Za darila se smejo poganjati mlade, t. j, triletne neubrejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebČarniškega plemena, kakor tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebČarniškega plemena samo pod tem pogojem, če so bile dokazano ubrejene v letošnjem letu. Zgoraj omenjene kobile pa smejo biti obdarjene samo tedaj, kadar izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, oziroma kadar so bile od takšnega žrebca ubrejene, in se to dokaže z zakonitim spuščalnim listom. 6.) Mlade kobile, ki so kot take prejele darilo, smejo pozneje biti obdar-
Razidejo se iskat zahtevanih rečij, kolovodja pa začne Tomažu groziti, kaj bodo naredili ž njim, ako ga še kdaj zalete po noči v vasi. Tomaž je vse obljubil, kar je kolovodja hotel in zarotil se je, da nikdar več ne bode prišel k Slivarjevi Marijeti. Prosil je, da naj za nocoj prizaneso, ali trdosrčni kolovodja se ne da omečiti, ampak reče, da mora Tomaž malo spominka dobiti.
Prineso kol, pečo, zvonce, dobili so tudi belo krilo in pa zelen predpasnik.
Začeli so ga oblačiti. Tomaž se nekaj časa brani, ko vidi, da je še slabše zanj, pusti, da store*, kar hočejo. Najprvo mu opašejo krilo, potem predpasnik. Nato dva raztegneta njegove roke in tretji prime kol ter ga utakne skozi desni rokav in na hrbtu v levi rokav. Takd so ga razpeli, da ni mogel z rokami prav nič ganiti. Potem mu zašemijo pečo na glavo, klobuk pa zmaše v notranji žep kamižolin. Zvonca pa nataknejo jednega na desno roko, druzega pa na levo. Ko so ga tako preobleki i, prepovedo mu še jedenkrat, nikdar več priti po noči do Ponikve in potem ga izpuste.
Skozi vas so ga spremili, potem je pa sam šel. Za
vasjo se pot zoži in na obeh straneh pota raste gosta trnjeva seč notri tja do Predstruge, ki je na pol pota na Kobališče. Po tej poti se je mučil in znojil Volkov Tomaž grede s ponočnega vasovanja. Bodeče trnje je praskalo njegove razpete roke in zvonci so bingljali, da so ga ušesa bolela. Bil je v vednem strahu, da ne bi pridrdral kak voz po poti, ker bi se mu gotovo ne mogel ogniti. Tolažil se je, da ga bodo predstruški fantje osvobodili, ali v vasi ni mogel nobenega priklicati in šel je dalje proti Kobališču. Na vasi so stali kobališki fantje, ko pride po poti v vas našemljeni Tomaž. Fantje, ki take prikazni nikdar še videli niso, zbežć in čimbolj je Tomaž vpil in klical, tembolj so bežali. Kazalo mu ni druzega, kakor iti domu in poklicati svojo dobro mater. Gre h koči in kliče mater, ki pa ni hotela takoj iti iz koče, ampak šele, ko se je prepričala, da je v resnici njen sin, šla je ven in ga rešila neupogljivega kola.
Volkov Tomaž ni šel potem nikdar več po noči iz koče in tudi Slivarjevo Marijeto je pozabil, saj ji ni mogel odpustiti, da je velela ga pretepati, ker hodi k nji.
jene samo kot kobile z lepim žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno. 7.) Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti obetajo, da se pozneje dobro razvijo in izrede. 8.) Do daril imajo posestniki takih žrebic pravico samo takrat, kadar spričajo z zakonitim spuščalnim listom, da žrebice izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, in kadar doka žejo s spričevalom, izdanim od župana, da so jih sami zredili. 9.) Za kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice, ki se sploh smejo poganjati za darila, razdele se v vsaki konkurenčni postaji naslednja darila: a) za kobile z žrebetom pri sesci jedno darilo po 35 gld., jedno darilo po 20 gld. in tri darila po 15 gld. (v Trebnjem samo dve darili po 15 gld.) in 2 srebrni svetinji; 6) za mlade kobile jedno darilo po 25 gld., jedno darilo po 20 gld., jedno darilo po 15 gld. in 2 srebrni svetinji; c) za žrebice v postaji Št. Jarnej jedno darilo po 15 gld., tri darila po 10 gld., in 3 srebrne svetinje, v vseh drugih postajah po dve darili po 10 gld. in po 3 srebne svetinje; skupaj 1270 gld. in 49 srebrnih svetinj. — Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjenja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti.
Vsak konjski lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja po zvršeni delitvi daril ne proda izven dežele, ampak ga obdrži še jedno leto, ga vzredi ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred ob-darjevanjsko komisijo. Kadar bi obdarjeni konj mej tem časom prešel v last drugega posestnika, ostane vender tisti, ki je prejel darilo, porok za to, da novi posestnik dotičnega konja izpolni zaveznosti, katere je prejšnji posestnik prevzel z reverzora in da, ako ne izpolni katerega zgoraj navedenih obetov, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo; ta zavezanost se pri kobrah z žrebetom ne razteza tudi na žrebe obdarjene kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila.
Is Turjaka, 15. avgusta. [Izv. dop.j Malo kedaj se kdo oglasi iz naše okolice s kakim dopisom in še takrat ne sporoči nič vzpodbudnega za narod, marveč samo nazadnjaštvo. Tako tudi jaz ne poročam nobenega
napredka, ampak žalibog le o neki zaspanosti, ki vlada skoraj po celem velikolaškem okraju. Največ povoda k mojemu dopisu so mi pa dala obvestila po časopisih iz raznih krajev, koliko vneti narodnjaki in narodnjakinje darujejo za razna narodna društva, zlasti pa za tako potrebno družbo sv. Cirila in Metoda; takorekoč vse tekmuje, kdo da bo več nabral, oziroma daroval za to šolsko družbo. Le iz naše okolice nisem ničesar čul, dasi je mnogokrat prilika za to.
Zaspala je pri nas celo podružnica sv. Cirila in Metoda v Turjaku pod predsedstvom g. J. Kosca, župnika v Škocijanu, ki je bila pri zadnjem občnem zboru (ki je bil že pred tremi leti!) še dokaj močna, kajti imela je do 30 letnikov, štiri ustanovnike in jednega pokrovitelja. Ni moj namen, obrekovati g. K., ker vem, da ima mnogo opravila, ki mu često ovirajo na kaj druzega misliti, le toliko rečem, da bi se bil lahko vsaj jeden pot toliko potrudil, da bi bil sklical občni zbor, ter se odpovedal predsedništvu, ker gotovo bi se bil potem izvolil kak predsednik, ki ima več časa, kakor pa on, in smelo trdim, ^ da bi bila podružnica še sedaj tako močna kakor nekdaj, če že ne močnejša. Žal, da podružnična ustanovitelja, č. g. Jakob Gruden, vp. župnik v Turjaku, in pa bivši grajski oskrbnik ravno tam g. Janko Vdovič, ne moreta več delovati njej v korist, prvi zaradi bolehanja, drugi pa nas je zapustil ter se preselil v Ljubljano. Že pri zadnjem občnem zboru je bilo govorjenje, da bi se podružnični sedež prestavil v Velike Lašče in se tam združil s tamošnjimi rodoljubi, ki so hoteli celo ustanoviti lastno podružnico. Ali kaj imamo danes? Nič, čisto nič, prva je zaspala, druga se pa ni ustanovila, ker v Laščah vlada nekak razkol. Žalibog je tudi v Laščah malo slišati o narodnem življenji, dasi bi morale biti Lašče za nas nekako središče narodnosti, ker je tam dovolj narodne inteligencije. Vem, da se bo očitalo tem vrsticam, da preveč pretiravajo, a pisane so zgolj iz rodoljubne skrbi. Mogoče, da zbude" kakega rodoljuba iz narodnega spanja, da zakliče potem še drugim: Začnimo delati in sicer vztrajno delati za mili narod slovenski, Želeti bi bilo, da bi se združili vsi Laščanje, Dobrepoljci, Turjačani in Ro-barji v jedno močno podružnico in da bi tako s skupnimi močmi utegnili kaj uspešnega storiti za rešitev narodne dece. To dal Bog in zato brez zamere!
-6>CS@>*i>-
Slovenske in slovanske vesti.
i
Fran Gestrin f.
i
Dne 15. t. m. umrl je v Ljubljani odličen slovenski pesnik in pisatelj Fran Gestrin v 28. letu svoje starosti. Rajnik je bil jeden najboljših sinov slovenskega naroda, duhovit, marljiv, zlata duša in jeklen značaj. Dasi je dlje kakor leto dnij bolehal, deloval je vender skoro do zadnjega hipa na literarnem polju.   Svojo ple-
menitost in goreče svoje rodoljubje pokazal je z oporoko. Zapustil je vse svoje premoženje, nad 25.000 gld. „Pisateljskemu podpornemu društvu".   Slava Franu Gestrinu!
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je občina Sežanska po soglasnem sklepu občinskega odbora pristopila kot pokrovitelj. Slava zavednim Sežancem in naj bi našli obilo posnemalcev.
(Novomeški shod kat. političnega društva.) Dne 6. avgusta vršil se je v Novem mestu neke vrste kato-
liski shod. Zbralo se je primeroma prav mnogo ljudij, a uspeha ta shod vender ne bo imel. Zborovalci so se precej dolgočasili. Govorilo se je sicer mnogo, a tako pusto in nezanimivo, da ni nihče maral poslušati. Jedro vseh dolgih govorov je bilo : Vera je v nevarnosti in ker ljudje vedo, da to ni res, zato so z glavami majali in se vračali domov, kakor da so bili na žegnjanju, kateri je dež pokvaril.
(Narodne veselice.) V prvi polovici tega meseca bilo je več narodnih veselic, izmej katerih naj omenjamo samo štiri, ki so splošno narodnega pomena. Dne 6. t. m. bil je „Slovenskoga pevskega društva" veliki koncert v Mariboru; dne 13. t. m. bila je velika veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Kostanjevici in isti dan tudi slavnost v Kranji, katero je priredila Kranjska čitalnica v proslavo 30letnice svoje ustanovitve. Dne 15. t. m. je bila v Vipavi velika veselica v korist dijaškega podpornega društva „Radogoja". Vse te slavnosti obnesle so se krasno; udeležba je bila povsod ogromna, navdušenost pa nepopisna.
(Nova kmetijska podružnica) se je ustanovila v Čatežu pri Zaplazu in šteje že nad 40 članov.
(Nova železnica.) Iz Boh. Bistrice se nam piše: Nameravana železnica iz L e s e c v Bohinj se te dni trasira in kakor kaže, se bode proga na Tolminsko potegnila, ker po izrekih inženerjev je svet jako ugoden. •    Bog daj, da bi se nam ta vroča želja izpolnila!
(Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu) se bode odprla v kratkem. Ker bi bili stroški za prezidanje gradu preveliki in bi poslopje bilo premajhno, zgradilo se bode na vrtu novo poslopje, ki bode gotovo v treh letih in bode imelo prostora za 80 postelj. Mej tem časom bode pa v gradu začasna bolnica z 22 posteljami.
(Štipendije na kmetijski šoli na Grmu.) Deželni odbor kranjski razpisuje ravnokar 9 štipendij za obiskovanje kmetijske šole na Grmu. Prednost do teh štipendij imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom pečali. Štipendovani učenci dobijo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v zavodu, obleko si pa morajo sami preskrbovati. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, katerim je priložiti rojstni list, zadnje spričevalo dovršenih šol, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju, kakor tudi župnijsko spričevalo o lepem vedenji, izročiti je do 15. sept. 1.1. vodstvu deželne vinarske sadjarske in poljedelske šole na Grmu.
(Blagoslovljenie društvene zastave.) Dne 26. in
27. avgusta vršila se bode v Idriji izredno lepa slavnost, blagoslovljenje zastave mestnega prostovoljnega gasilnega društva. Odbor ukrenil je vse potrebno, da bode slavnost sijajna. V posebno čast šteti si mora društvo, da je pre-blagorodna gospa Plamenikova, soproga c. kr. rudniškega nadsvetnika, prevzela pokroviteljstvo kot kumica. Ker je
j gasilno društvo jedno najbolj narodnih društev na Kranj-| skem in ker ima izključno slovensko komando, nade* ! jamo se, da je počaste slavna društva slovenska v ko-! likor mogoče mnogobrojnom številu. Vspored slavnosti priobčimo v kratkem.
(Nova ognjegasna društva.) Zadnji čas sta bili ; ustanovljeni dve ognjegasni društvi, jedno v K r o p i na I Gorenjskem, drugo v Veliki Nedelji na spodnjem i Štajerskem. Obe društvi sta uvedli slovensko velevanje.
(Okrajni zastop Ptujski) volil je zadnjič svoje i odposlance za okrajni šolski svet in sicer same narod-; njake, tako da je v šolskem svetu večina slovenska. Za 1 zgradbo železnice Ptuj -Krapina dovolil je 3000 gld.
po predlogu zastopnika Gregoriča pod tem pogojem, da j so napisi postaj te proge tudi slovenski in ! da sprevodniki imena postaj kličejo I tudi slovenski.
(Goriški Lahoni) nameravajo ustanoviti slovensk I list, ki bi pa seveda služil lahonskim interesom in pri-i pravljal tla iredenti. Sodimo, da bodo tako korenito pro-. padli, kakor svoj čas Celjski nemčurji s „Kmetskim pri-| jateljem".
(Istarska vinarska zadruga.) Hrvatski rodoljubi j ustanovili so v Pulju vele važno vinarsko zadrugo, i katera utegne postati največjega pomena za isterske hrvatske vinščake. Ti so bili doslej odvisni od italijanskih prekupcev, sedaj pa jim bo mogoče emancipirati se te gospodarske in politične odvisnosti, kar je neprecenljive j vrednosti. Ker je zadruga v rokah odličnih poštenjakov, j bo gotovo dobro uspevala.   Koj prvi dan se je oglasilo 63 udeležnikov, katerih vsaki je založil delež v znesku 100 gld., tako da razpolaga zadruga že sedaj s kapitalom 6300 gld., katera svota se bo pa izvestno izdatno pomnožila.   Opozarjamo svoje ožje rojake že sedaj na to zadrugo, katere ustanovitev pozdravljamo iz gospodarskih in narodnih razlogov z največjim veseljem.
(Lahonsko sleparstvo.) Tržaški iredentovci so še pri vsaki priliki pokazali, da so pravi politični tolovaji. Kjer morejo, sleparijo, pri volitvah, v vseh zastopih in tudi v javnem življenji. Po minolih volitvah v V. (oko-lidanskem) okraju objavljali so laški listi proteste okoličanov proti izvolitvi g. Nabergoja.   Na teh protestih je bilo kacih 200 podpisov, torej veliko več, nego jih je dobil protikandidat Nabergojev (katoliški duhovnik in iredentovec don Pacor.)   Že ta okolnost zdela se nam je zelo sumljiva, tako da smo po vsi pravici dvomili na pristnosti omenjenih podpisov, i In prav smo imeli, da smo dvomili, kajti vsi tisti pro-| testi so bili zgolj, komedija.   Iz Trebič poroča se j nam namreč, da so bila na protestih tudi taka imena, j katerih lastniki so že 15 let mrtvi, j Kolikor ne morejo slepiti živi, pa naj slepe mrtvi — vse i v čast in slavo slavne iredente.
Razne
(Potres v Dubrovnika.) Dne 24. julija zjutraj ob 5. uri bil je v Zadru močan, več minut trajajoč potres. Je-li prouzročil kaj škode še ni znano.
(Pretepi v Gorici.) Minolo nedeljo pijance vali so neki lahonski pogrebci v Solkann in se pozno v noč vračali v Gorico. Na potu so bili baje napadeni in te-peni, rekli smo baje, ker nikakor ni izključeno, da so se mej soboj spoprijeli. Lahonski listi seveda dolže Slovence kot storilce, menda da odvrnejo javno pozornost od drugih dogodeb n. pr. od napada nekih Lahov na mirne Slovence. Trije Lahi so napadli neke Slovence z noži. Tedaj ranjeni Trn o ve c je bil 17 dnij bolan.
(Osepnice v Trstu) so se v poslednjem času razširile posebno v najbolj obljudenih delih starega mesta. Ker zdravstvene razmere tega dela mesta itak niso posebno ugodne, treba je energičnih profilaktičnih odredb, da se zabrani daljnje razširjanje bolezni. Magistrat torej poživlja prebivalstvo, da se takoj pokliče zdravniška pomoč, če se pokažejo prvi znaki bolezni in da se prav marljivo poslužuje cepljenja, oziroma na novo cepljenja koz.
(Morski psi) prikazujejo se večkrat v jadranskem morji. Minuli teden opazili so mornarji dokaj velicega morskega psa v dalmatinskih vodah, blizu Volovske pa je dne 31. m. m. videl kapitan Grisillo morskega psa. Pri kopanji v morji je torej treba opreznosti.
(Materna ljubezen.) Prijatelj z dežele nam poroča o ginljivem dokazu, kako daleč sega tudi pri živalih materna ljubezen. Imel je na neki njivi opaženo prepe-ličino gnjezdo, v katerem so bili jedva izvaljeni mladiči. Te dni padala je v dotičnem kraju huda toča in ko se je zopet zjasnilo, poda se dotičnik na polje gledat, je-li so se obvarovale živalice. A kaj vidi! Na gnezdu sedela je starka-prepelica vsa razmesarjena in mrtva, jpod njo pa so čepeli mladiči popolnoma nepoškodovani. Mati je torej s svojim životom in življenjem krila svoje mladiče, akoravno bi se bila sama prav lahko rešila pod bližnji kozolec.
(Za lovce.) Pred par daevi lovila sta v Ribniški dolini gospoda K. in, R. mlade race. Pes zastane pri košatem, z bezgom in travuljo zarašenem grmu. Še le po dolgem prigovarjanju stopi v grm, iz kateroga se jame žival pomikati. Pes jej korakoma sledi in lovca se pomikata za psom meneč, da se mlada raca psu umika. Ko se pa žival v beg poda, jo pes zaskoči in ujame mlado — vidro. Jeden gospodov jo pritisne in ji skuša vrvico na vrat natakniti, žival se pa brani in vpije po svoje. Kar zapazi drugi gospod, da se trava zopet maja proti njima, zasliši pihanje in zagleda komaj 15 korakov pred seboj zijajočo in puhajočo staro vidro, mater, ki je šla mladici na pomoč, dasiravno je slišala dva človeka in psa Strel je pobil pogumno mater in tudi mladici se je prikrajšalo nje za ribe in rake pogubljivo življenje.
(Grozna nezgoda.) V Nehanicah pri kraljevem Gradci kupil je neki ključar več starih bomb najdenih na polju še 1. 1866. Ko je hotel jedno teh bomb očistiti, razpočila je in siromašnega ključarja raztrgala na drobne kosce.
(Grozna nevihta) uničila je minulo soboto skoro vso žetev na srednjem Štajerskem, kar je je bilo še na polji. Najhuje je bilo okolu Gradca. Dragoceni nasadi v deželni kmetijski šoli v Krottendorfu so popolnoma opustošeni. V vasi Gosting nastala je taka povodenj, da
vesti.
so ljudje komaj rešili golo življenje. V hišah je škoda velikanska, v hlevih pa je utonila vsa živina. Tudi več ljudij je prišlo ob življenje in so dozdaj našli šest mrli-čev. Mnogo prebivalcev je prišlo popolnoma na beraško palico. V Wildonu bila je toča tako silna, da je ležala več Čevljev visoko in da pošta ni mogla odpeljati se. Železnica mej Gradcem in Koflachom je na več krajih poškodovana.
(Nova cerkev v Mariboru.) Te dni vložil in blagoslovil se je slovesno temeljni kamen nove frančiškanske cerkve v Mariboru v navzočnosti knezoŠkofa Mariborskega in mnogih duhovnih in posvetnih dostojanstvenikov in mnogobrojnoga ljudstva.
(Novo jamo s kapniki) zasledili so delavci v Šent-anskem tunelu na progi dolenjske železnice mej Trebnjem in Mirno Pečjo. Jama je, kolikor se je v naglici premerilo, osem metrov dolga in pet metrov široka. Kapniki so jako lepi, ne posebno veliki ali snežnobeli. Kakor čujemo, pre;skala se bo ta jama še natančneje, ker je lahko mogoče, da je v zvezi še z drugimi večjimi jamami.
(Slučaj — ka-li?) Minoli teden pasla sta Martin Ureh iz Gribelj št. 32 in neka šestnajstletna pastarica krave v bližnji lozi, kar nastane strašen vihar. Ureh svetuje, da bi šla pod bližnji hrast, a deklica se brani rekoč: „V šoli so nas učili, da ne smemo ob nevihti pod visoka drevesa". — „Ce naju hoče Bog kaznovati, zadene naju strela tudi tukaj", pravi Ureh in potegne deklico pod hrast. Komaj stopita pod hrast, udari strela vanj, ubije pastirja, 53letnega samca, deklico pa le omami. Ubiti pastir zapustil je precejšnje premoženje.
(Velika tatvina.) Nekemu bogatemu Rusu bilo je v zdravišči Konigstein ukradenih 80.000 rabljev.
(Vprašati se mora znati.) V Berolinu izgubil se je te dni mlad deček, ki na vsa vprašanja ni vedel odgovoriti druzega, nego da mu jdf»ime Pepček, imena in stanovanja roditeljev pa siromak ni vedel povedati. A, kaj, pravi odločno pristopivša žena, jaz bom pa kmalu zvedela, čegav je otrok. Kam pa hodiš po žganje za tvojega očeta, vpraša plakajočega malčeka. K Schvvendiju, odgovori urno deček in z zmagovalnim pogledom odvede ga prebrisana žena v imenovano prodajalnico žganja, kjer so spoznali dečka in ga odvedli domov k očetu, ki stanuje blizu.
(Po viharju nničen gozd.) Te dni opustošil je grozen vihar v Petrovi gori na Hrvatskem državni gozd „Hrastovo". Nad 30 oralov gozda je uničenih, ker je vihar izruval skoro vsa drevesa s koreninami vred.
(Ameriško seno.) Amerika pričela je izvažati že tudi seno v Evropo. Te dni priplul je velik "parobrod v Havre, ki je pripeljal samo sena, stisnenega v bale.
(Čudna skrivnost.) Mesto Pau na južnem Francoskem je sedaj silno razburjeno. Pred kratkim umrl je ondu star gospod, ki je v svoji oporoki zaukazal, naj se ž njim pokoplje skrinjica, katero je vedno skrbno varoval in skrival tudi pred najbližjimi znanci. Ukazal je sicer, da se skrinjica ne sme odpreti, ali sorodniki njegovi so bili tako radovedni, da so jo vse jedno odprli. In kaj so zagledali. Dobro ohranjeno, balzamovano glavo mlade krasne žene. Umrli gospod je to glavo hranil nad 60 let, to je vse, kar se je izvedelo. Z dovoljenjem pristojnega oblastva se je položila ta glava v krsto k mrliču in ž njim vred izročila materi zemlji.
Poučne stvari.
Ušice.
Letos imamo pravo ušivo leto in od naših letopis-cev pričakujemo izvestno, da to gotovo kot posebno znamenitost zabeležijo v svoje letnike in kronike. Kamor pogledamo, je kar uš na uš. Ušiva so drevesa v drevesnici, odrasla drevesa v sadovnjakih, ušive so vrtnice, hmelj in celo kopriva je polna tega ostudnega mrčesa Po drevesnicah je toliko ušic, da ima človek dan za dnevom z njimi opraviti. Pa tudi odrasla drevesa, kakor jablana, češplje, hruške, črešnje itd. so tako ž njimi obložena, da se vsled tega, kjer bodi mladikice že suše. Tudi na lipovem listji smo zapazili neko umazano-belkasto ušico. Boj proti tem stvaricam je jako težaven. Na mladih drevescih jih je sicer še mogoče ugonobiti, da si nalaga to človeku dovolj dela in truda, na odraslih je pa to skorej nemogoče. Tudi v zelo obsežnih hmeljiščih se človek skoraj zastonj ukvarja s pokončevanjem te sicer male, pa v brezbrojnih trumah nastopajoče stvariee. Najbolje se ušice otrebijo, ako se z roko zmečkajo. Ravno tako dobra je pa tudi milnica (žajfnica), s katero se spirajo ušivi deli rastline. Ušice hitro počepajo, ako so se zlasti pri solnčnem vremenu do dobrega skopale v milnici. Zato je pa gledati, da se zmočijo vse ušice in je torej najboljše, da se ušivi vršički potapljajo v milnico ter se ž njimi še malo popluska, kar se prav lahko opravi pri malih drevescih v drevesnici. Pri visokih drevesih pa, kjer se vrh več pripogniti ne da, se pa naj ušive mladike dobro izmijejo. Ker se pa ušice silno plodijo, zato je treba storiti vselej, kakor hitro se znova prikažejo, kar se zgodi dostikrat že par dni po prvem zraivanji. Ravno to je pa tudi uzrok, da jih je prav težko popolnoma otrebiti. Hrošček polonica (božja kravica ali božji volek)
in njegova ličinka pa se hrani z ušicama, in je torej, kar nam vsaj nekoliko pomaga pokončevati ušice, zelo koristen in vreden, da se mu povsod prizanaša.
Da kumare (murke) slabo uspevajo, slišimo mnogokrat zlasti v vročem poletji toževati naše gospodinje. Zalivamo in strežemo jim. pravijo kakor le vemo in znamo, pa vender ne obrode tako, kakor bi želele. Nekdo je zalival svoje kumare le po jedenkrat v tednu, pa takrat dobro in izdatno. Vselej je pa še vodi pridjal ^ gnojnice. Zalival je pa s to tekočino tako, da je nekoliko varoval cvetje ter je tudi vselej še na zadnje vse poškropil s samo vodo brez gnojnice. Tako oskrbovane kumare so kaj bogato obrodile. Pri sosedovih pa, kjer so jih vsak dan zalivali in škropili, jih pa niso nič imeli. Iz tega sledi, da je bolje zalivati bolj poredkoma, pa dobro, nego pa po gostem, pa le malo. Pri vsakdanjem zalivanji se navadno le tla malo poro-sijo in ohladijo, koreninice pa navadno le malokaj dobe.
Cepljenje ameriških trt
v suh les po zimi in na spomlad ni tako brezuspešno delo, kakor se je navadno mislilo. Cepljeni rezniki, posebno pa dobro cepljene ukoreninjene trte se precej rade primejo, kakor so se letos v Krškem in na Slapu prepričali. Na Slapu hvalijo, da se jih 70% prime, in v Krškem se je najboljšemu učencu posrečilo, da se jih je skoro 40°/0 prijelo, čeravno je bila veli k a s u š a. Iz tega se prepričamo, da kaže na vsak način cepljenje v les po zimi izvrševati.
L.oterijs.lce srećke.
Gradec, dne 12. avgusta* 80, 8, 54, 37, 78. Dunaj, dne* 12. avgusta:   61,   50,   46,   36, 75.
Tržno cone v LJubljani
dne 19. avgusta t. 1.
P&enica, hktl. Rež,
Ječmen, , Oves,
Ajda, , Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leca,
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh friSen
kgr.
g	kr.	Špeh povojen, kgr.    . .		kr.
7	60		—	66
6	60	Surovo maslo,  „      . .	—	80
B				02
7	—		—	10
8		Goveje          meso, kgr.	—	G i
6	(55	Telečje             „ „	—	50
6	bo	Svinjsko           „ „		60
8	so	Koštrunovo        „ „	—	36
12	—		—	35
12	—		_	17
10	...	Seno,   100 kilo ....	2	50
	98	Slama, „    „ ....	214	
	70	Drva    trda, 4 Ometr. .	6 60	
1	62	„   mehka, 4 n	5	—
Zaupni mož v vsakej fari. ETK? stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje in spoštovanje uživajoče domače dennrstveuo podjetje (poroštveni zaklad znaša čez 20 milijonov kron), čegar glavni sedež je na Dnnaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državni) vlade in čegar vsestransko priznano blagonosno delovanje se razteza po vseh pokrajinah naše avstrijske domovine, pooblašča v vsakej fari po jednega saupnega moža z nalogo, pospeševati večje razširjenje tega podjetja v dotičnem kraju.
Razumne, čislane in v denarstvenem obziru popolno zaupanje uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslužek za mnogo iet, blagovolijo naj pod znamko „201.101, Grai poMtlagernd" več poizvedeti. (18 9)
Slavnoznana
gostilna „Poličanski" v Zatičini
središču in mestu sodnemu okraju Zatifikemu
divje od 1. Januvarja 1894 pocenil pod ugodnimi pogoji v najem. i'-'-'-l)
Z gostilno je združena tndi mesarska in pekarska obrt. Natančneje poizvč se v gostilni „Poličanski" t Zatičini.
BtEuaiBuaiBisuaiaiaiaiBUEaBUEUBiauaiaJBg D 0 0 D B E I
0 D D 0 0 0
i
Vsled svoje starosti prodam podpisani domačijo, obstoječo iz hiše v 2 nadstropji, v kateri je gostilna in ki stoji sredi vasi poleg ceste. Hiša ima dober vodnjak in prostorno dvorišče. Poleg hiše je velik, dobro zidan hlev. Jed n kozolec 19 6t.an.tov je na vrtu, drugi 7 štantov pa na polji. Na vrtu je 200 mladih sadnih dreves, na polji pa 36, poleg tega je 0
Bpa še druga drevesnica na vrtu; v njej je nad 2000 cepljenih n dreves, ki vsako leto prinašajo nad 150 gld. — V bližini j« [J je 10 oralov dobro zagnojenega in obdelanega polja, 13 ora- Q lov travnikov in 7 oralov gozda.
Prodam tudi 2 lepi kobili, 2 žrebefi, 6 velhih, pisanih krav, 35 jarcev, 8 prašičev, krmo in žito, kakor tudi dobro zastavljeno kmetijsko orodje. Posestvo leži iji ure od železniške postaje Lesce in 1 uro od Bleda. Cena mu je s pritiklinami 9000 gld., brez pritiklin pa 6500 gld. Plačati ni treba takoj. (26—J)
Vse kupce uljudno vabi na ogled
Janez Gogala po domače Grom v Hrašah p. Lesce na Gorenjskem.
•   "iiiooii   [/.   liĐO^Đ  na uuicujoavu.
I     Igu. Faschinga udove \
I ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3
priporoča bogato svojo zalogo Sledilnih ogojlše solidnega dela po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna gtavblnaka dela. (7—10)
BflF"" Zunanja naročila izvršujejo se točno. ~aM X
Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na Starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu.
Tu se dobivajo vsake ,vrste kmetijski stroji, kakor tudi bla-gajnioe, varne pred tatom in
ognjem. P. n. gospodinjam, šiviljam
krojačem in " čevljarjem priporočam svoje izvrstne
šivalne stroje W   mziog-o ceneje, nego drvigod **9*t za katere tudi 5 let jamčim (garantirani). (8-16) Popravila izvršujejo se pri meni točno in po ceni.
šil
Na najnovejši in najboljši način umetne
zobe in zobovja
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibo-vuuja in vse sobne operacije,  — odstranjuje sobne bolečine z usmrtenjem živca (11—16)
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr.
N
o
o a
K/i
•s?
§
p
0
iz?
■§
S c8
Ji *°
w M (A
K
O d Ptfit
ta ej ■8 cf5
Ofil-H •N &
(O J
»S
»bleke^J
L Mikusch^j
tovarna dežnikov LJubljana. Mastni trg 15.
Odlikovan 7 Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Ljubljana (Kranjsko).
Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim ravnal cem. (14—16)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
2341
rokovičar in obvezarijar
Kongresni trg 7, Iijubijana Kongresni trg 7.
Velika zaloga vseh
kirurgienih obvez in kilnih pasov.
Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovio iz c. kr. pr. dvorne tovarne J. E, Zacharia na Du-naji; zavratnikov, manšet, angleških in francoskih dišav, modercev itd. (4-1)
□
□
J. Kunčic
izdelovatelj soda-vode
■v I_ij-u."bljanl, v Križevniških ulicah št. i o filijalka v Lescah, Bled,
priporoča Čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode.
Zunanja naročila izvršujejo se
točno. (16—15)
□
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.
Glavni zastop
Bartholijevega originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje.    (5—16)
J. Traun v Ljubljani
mehanični mlin, tovarna JeSprenJČka in Jeilha, trgovina a Ipeoerljo, žganjem, žitom, pridelki in drvamt
priporoča veliko zalogo svojih izdelkov: pšenično, ajdovo« rženo in komino moko, ješprenj, ješprenjcek in pšeno, najmočnejši in najokusnejši vinski kis in kisov cvet. Priporoča tudi dpeccriJHko blago, žganje, špirit* suhe in oljnate barve. Kupuje vse doinace pridelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo kaljlva semena. Živinorejcem priporočam zadnja moka za Živino, ker je ceneji in izdatneji kot druga'«i*edstva. (3—16)
•^Mijjjgiinanja naročila se hitro in natančno izvrše.
03
>0
ti
(f)
o
Ki Q
cx3
nrd O
'S1
1
j   "T" i
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito
n
4
^^f^llffl^HMMMB^I^ jOJ rezalnice za krmo
samodelujoče
aparate proti peronosperi
tlacilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
lop* 2/2 Praterstrasse Nr. 78. ~wi
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jeziku ar. tis ion j in (4H8---1Ž) podtniiie prosto. (17—10)
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se nova znižale!   Pretaporolcei znaten popust!
Izdaja „81ovenako drufitvo" v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.