XIV. letnik. V Gorici, dne 15. novembra 190(5. 46. številka. .lovenakoljud stvo' na' Us. varo dom ggsar i— Iihaja vsak Četrtek ob 10. uri dopoldne. Ro koprni so ne vra-fiajo. Nefrnnkovann pisma bo ne sprejemajo. Cena listu znaSa . ■ celo leto 4 krone, ta pol leta 2 krom. Za manj premožno ta celo leto 3 krone, •a pol leta K l &U. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge delelo izven Avstrije 6 K. ^-JSghMjise sprejema '^\JSiK>yfitaiiikarna“ t Gorici, ulica Vet-lurini St. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bnjt v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lnkežič) v Naročnino in naznanila s pr e j cma upravniStvo, Gorica, SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Como) št. I t. po K vin. Oglasi in poslanic« se računijo po polit vrstah in sicer: Cio so tiska enkrat I 1 v., dvakrat 12 v„ Iri-krat 11) v. Večkrat po pogodbi. Gorici. Duhovniške plače. Našim liberalcem ni pri nobeni stvari na tem, da bi se prepričali o resnici; njih glavni smoter je, vsako stvar zaviti tako, da lopnejo lahko po duhovnikih. Blazna „Soča“ je prinašala zadnji čas o duhovniških plačah tako gorostasne članke, da , ao se morali vsakemu bralca zježiti lasje, ko jih je bral. Seveda se zapeljanemu ! revežu, ki je naročen na „Sočo“ niti ne sanja ne, kakšni ljudje pišejo te članke. Protestantovski pastor goriški je lahko zadovoljen s svojimi podkupljenimi hlapci okrog .Soče1*. Ne za tiste, ki verjamejo „Sočiu in drugim liberalnim listom, ampak za tiste, ko so si še ohranili zdrav razum, pišemo te le vrstice, da vidijo kaj je v resnici s tistimi „ velikanskimi milijoni*4 V čem obstoji povišanje duhovniških plač? V proračunskem odseku je bil sprejet predlog, naj se da duhovnikom, ki se pečajo z dušnim pastirstvom, za vsako petletno službovanje 100 K. Oni duhovnik torej, ki služi 10 let, dobi 200 R več plače na leto; tisti ki služi 40 let pa 800 K več. Glede pokojnine je stvar sledeča. Doslej so dobivali samostojni dušni pastirji po 40 letnem službovanja 800 goldinarjev ali 1600 Kron pokojnine ; odslej bodo dobivali po 1000 goldinarjev ali 2000 Kron. Vsak, ki ho.ie stvar pravično presoditi in upoštevati razmere, v katerih žive dušni pastirji, da je to zboljšanje gmotnega Btanja povsem opravičeno in dovolj malenkostno To priznavajo vsi prijatelji in neprijatelji duhovnikov, le „Sočin“ rokomavhar tega nikdar ne bo priznal. — Kdor pa se boji, da bi se radi tega povišanja ne zvišale naklade, teipu povemo, daje prazen njegov strah. Niti vinarja več ne bo plačal kmet •za to povišanje. Kdor to trdi, je lažnik. Da to trdi „Soča“, je umljivo, ker j ona se je z resnico že zdavnaj skregala. Naučni minister dr. M a r c h et, liberalec od nog do glave, je sam izjavil v i m e-nu celokupne vlade, da se davkoplačevalci radi tega ne bodo prav nič obrenili. In ravno temu liberalnemu ministra, ki je ves čas prav toplo priporočal predlog, se je zahvaliti, da se je lo zvišanje sploh doseglo. O tem ministru se sploh trdi , da je celo frani a z o n, a je izjavil, da zahteva pravičnost do duhovščine, zboljšati ji slabo gmotno stanje. »Klerikalni11 poslanci, o katerih pišejo naši prismojeni liberalci, hi no bili nikdar nastopili tako odločno, kakor pa je to storil framazonski Mar-chet. O liberalcih je znano, kako oni kmetu narede vse .brezplačno11. Od Ga-brščeka, ki je „voditelj“ naroda zato, ker mu to nese, pa do Treovega pisača Gilčverla, ki bogati s tem, da spravlja na boben kmečka posestva, se vsi liberalci dajo za vsako stvar prav mastno plačati; duhovnikom pa zraven očitajo razne štolnine in bire. Kdo bi bil bolj zadovoljen ko ravno duhovniki, ko bi se odpravile bire in štolnine in bi dobivali dostojno plačo ko drugi uradniki. Če liberalci odpravijo biro, jim bodo duhovniki prav hvaležni, čeravno liberalci to delajo le iz sovraštva do duhovščine. Naravnost krivično je res, da mora ljudstvo ponekod skoro samo plačevati duhovnika. Dosti velik je verski zaklad, iz katerega plačuje vlada duhovnike in drage potrebščine, da bi duhovniki imeli zadostno in stanu primerno plačo ter da bi bilo razbremenjeno ljudstvo. Duhov- LISTEK. Prostozidarstvo. Nekateri degodki najnovejšega časa nas silijo, da se tudi mi Siovenci pečamo s čudno skrivno družbo, ki si je nadela ime prostozidarjev. Navesti hočemo samo nekaj posebno kričečih dejstev. Centralna prostozidarska loža vodi celo protiversko gonjo na Irancoskem. Glavno orožje so ji denuncijacije. Pariškemu listu „Figarou Be je posrečilo podkupiti tajnika lože «Veliki Orient , in ta je izdal izvirne listine. Loža je imela glavno besedo pri vseh imenovanjih v državni službi, posebno Se pri imenovanjih častnikov v armadi. Povsod je imela svoje zaupnike, ki so o svojih tovariših, predstojnikih in podložnikih natanko poročali: Hodijo-li v cerkev, so morebiti celo prepričani katoliki in kot taki pri volitvah tudi nastopajo i. t. d. Vsako povišanje zavednih katolikov v v državni slažbi je bilo v zadnjem časa izključeno. Ko je to postalo javno, ja seveda moralo vzbuditi pozornost. Mnogo se je o tem govorilo v parlamentu. Ministri so po vrsti obsojali, da se je kaj tacega zgodilo, zatajili so vsako sodelovanje pri tem škandala in ostalo je pri starem. Kmalu so se pokazali tudi sadovi tega delovanja. Prišla je zloglasna francoska postava o ločitvi cerkve od države, katere duh se posebno jasno kaže v 28. členu, ki se glad: „V bodoče je prepovedano napraviti kakoršni si že bodi verski znak ali versko znamenje na javnih stavbah, ali javnih prostorih izvzemši te stavbe, ki so namenjene bogoslužju, grobišča, spomenike na grobeh, muzeje in razstave. Seveda vse to-le, da ne bode nikako znamenje krščanstva več motilo framasonov pri njih delu. V Avstriji je prostozidarsko od cesarja Franca I. sem prepovedano. Ker pa je družba Bkrivna, si je tudi v naši državi znala pridobiti tal. Dunajski katoliški list „Vaterland“ je z vspehom zasledoval prostozidarske organizacije, ki so se znale pod krinko raznovrstnih dobrodelnih društev vtihotapiti. Na podlagi citatov iz framasonskega lista „der Cirkel** so se dognale zanimive stvari. hovniki bi bili pripravljeni zastonj opravljati vsa opravila, ki spadajo k du-šnemn pastirstvu, če jim da vlada primerno plačo, da no bo treba pobirati bire in štolnine. Kako velikanske dohod-he naravnost dobiva država potom duhovniških oradov od kolekov, ki jih plačujejo stranke za razne listine. Pred kratkim se je zgodilo nekemu duhovniku, ki je imel poroko, da mu jo moral plačati ženin okoli 9 K za same koleke na raznih listinah. Mož bo po pravici govoril okrog : „Toliko me je veljala poroka !“ Vsa jeza pade na duhovnike, ker vsak ima le nje pred očmi, češ: dnhovnik je potegnil. Pri vsem tem pa vlada pusti, da se duhovski stan na najnesramnejši način blati in obrekuje po časopisja ter no migne niti z mezincem, kakor se zdi, ko se z najsurovejširni in ostudnimi besedami naravnost hujska ljudstvo proti duhovnikom. Če so gotovi ljudje tako surovi in ob enem tako hudobni, bi morala pa vlada biti bolj — pametna. Gabršček v ekstazi in »svobodni državljani.*1 Za nedeljo popoldne je bil napovedan v Št. Petru shod nSloge1'. Dvorana „kmetijskega društva-* je bila ob ljA že skoraj polna samih vrlih Št. Peterčanov. Bilo jih je nad 200. Tik pred otvoritvijo shoda se začuje na dvorišča upitje. Gabršček je prihajal na čelu vseh svojdi, ki jih je bilo okrog 60. Prihrumel je v dvorano in kričal : „Tu bom jaz govoril tu bomo zborovali mi kot svobodni državljani I- Hotel je kar k predsedniški mizi, a naši so ga krepko potisnili nazaj. Stopil je gori na stolico, okrog njega pa „8vobodni državljani- gg. koncipijentje Tudi pri nas je že vkljub prepovedi mnogo najvišjih državnih uradnikov prostozidarjev. Posledica teh razkritij je bila, da je vlada razpustila posebno kompronitirano društvo nlluinanilas1* na Dunaju, ki se je pečelo z vzgojo mladine. Ko se je na Ogrskem bil boj med krono in vlado na jedni strani in združeno opozicijo na drugi strani so stali prostozidarji na obeh straneh. Prostozidarsko glasilo je svoje pristaše pomirilo s tem, da je opozorilo na velike skupne cilje, ki se lahko še najložje s tem dosežejo, da se prostozidarji bore včasih ločeno. Naši listi opozarjajo na veliko vseslovansko organizacijo „Svobodna Misel1*, ki je priznani del mednarodne prostozidarske dražbe. Med nami Slovenci je zastopnik prostozidarstva duhovnik-od-padnik A. Aškerc. Ta mož tako pada od stopnje, ker noče pripoznati svoje zmote. Da se med Slovenci širi akrivna dražba prostozidarjev, je lorej dejstvo, s katerim moramo računati. (Konec prihodnjič.) dr. Puc, dr. Leupušček, dr: Podgornik, dr. Janc, ki jih debele denarne verige silijo kazat svoje svobodno državljanstvo v družbi človeka, kakor je Gabršček. Kmetu je prišel pomagat na shod tudi znani „prijatelj“ kmetov Treov pisač Dragotin Gilčvert in pa še Gabrščekov brat, koncipijent pri dr. Franku. Bolj zadaj pa ro stali pijani reveži, ki jih je prignal Gabršček naravnost iz gostilne. Kar jih je bilo iz Št. Petra, so bili le mladoletni fantiči, vsi drugi so bili iz Gorice. Prišla je in corpore vsa Gabrščkova tiskarna, vse pisarne liberalnih odvetnikov in vsi liberalni zavodi. Cel dan jih jo lovil Gabršček okoli in nabral je le 60 tako svobodnih državljanov. Na stolici se je čutil očividno vzvišenega in jo zato kričal: „Jaz vam že pokažem,“ kar je vzbudilo med našimi bučen smeh. .Surovost morete pokazati, drugega nič 1“ „Kšeft vam je delo za narod 1“ Take in podobne reči so neprijetno zadovale njegovo uho. V slepi jezi je zaklical nazaj: „Kar mi očitate, se ničesar ne sramujem 1“ S tem je zaslužil pohvalo in naši so mu ploskali, „svobDdni državljani1* seveda tudi, kar je provzro-čilo, da se je obnašal Gabršček kakor v ekstazi. Beditelji so opominjali Gabrščeka, naj vendar da mir, da se bo zborovalo. Kričal je sicer, da je prišel dostojno zborovat, a pokazal tega ni. Zato je stopil na mizo dr. Gregorčič hoteč izjaviti, da Bhoda ne bo. Vihar navdušenja se je dvignil, da je kar zagrmelo po dvorani, ko je ljudstvo pozdravljalo svojega voditelja. Ko se je polegel vihar je izjavil dr. Gregorčič, da danes shoda ne bo in naj vsi zapnste dvorano. Gabršček pa kliče: „Ne, mi bomo zborovali kot svobodni državljani 1“ In svobodni držav- Iz zapiskov St. Kocjančiča, profesorja svetopisemskih ved in rektorja osrednjega semenišča v gorici. Priobčuje dr. P. (Dalje). Kakor hitro solnce vstane in se na nebu prikaže, nese devet v to odločenih duhovnikov kose razsekanega jagnjeta, to je, vsak dnhovnik svoj kos, ki ga kvišku drži, gor na altar žgavnih darov v lepem redu ; in ko se to godi, duhovniki in ljudstvo molijo molitev, ki se začenja z besedami: „P o s I u š a j I z r a e I ! G o-spod t v ojj Bog je en sam Bog.“ — Te darivne kose postavijo dragi duhovniki na velik ogenj na altarji, da se sežgejo. En duhovnik gre zdaj gor na altar, nzame sabo zgoraj popisani močni dar, mn pridene soli in kadila, nzame polno pest od tega daru. in ga vrže v žerjavico ; kar ma ostane je njegovo. Za njim pride drug duhovnik, ki nese na altar daritev velikega duhovnika, obsto- Ijani bo mu zaklicali: „£ivio 1“ Klen ho je celo OHokoli in zaklical: Živio Ga- bršček! Živio dr. Lavriči- To jo naše razjarilo in klicali so Gabrščekh: .Kaj vi se primerjate z Lavričem, vi, ki živite od narodnega denarja? Vi »te Psovdo-Lav-rič 1“ Gsbršček je bil vslod tega ves zelen od jeze in je zaklical enemu naših: „Tiho bodite vi z lepo brado;- Dotiil je odgovor: nVi bodite tiho in pojdite študirat pojme o zakonski zvestobi 1" V tem pa nekdo zakliče: „Ven z Gabrščkom !“ „Ven ž njim 1“ je zadonelo po dvorani, Gabrščeka je zgrabilo par kmečkih rok in frčal je doli s stolice. Potitnili so ga tja do vrat. Le treznim našim možem se je zahvaliti, da pijana banda ni padla po stopnjicah. Čez dolgo časa šele so Bi upali priti nazaj in zopet bkušali delati nemir, čeravno shoda sploh ni bilo. Dr. Gregorčič jih je ope-tovano pozival, naj odidejo, a niso hoteli, češ, da bodo zborovali. Naši možakarji so začeli počasi odhajati, ker se je delal že mrak. Liberalci so hoteli, da bi dr. Gregorčič poprej odšel. „Tega ne dj-živite! je bil odgovor. Ko so liberalci videli, da nič ne opravijo in bo že žejni postali, bo jo odkurili med hrupnim ploskanjem naših ljudi. Na dvorišču je bilo že vse polno naših. Liberalci bi bili radi spodaj počakali dr. Gregorčiča, da bi mu demonstrirali, pa si niso upali. Imeli so piščalke pripravljene, čeravno je Gabršček kvasil nekaj o dostojnosti. Odšli so v gostilno pit. Bila je prav pisana družba okoli Gabrščeka in jo bomo še opisali natančneje. Št. Poterčani so bili ogorčeni nad obnašaniem teh indi-vidDOv. „Sedaj še le vidimo, kakšne barabe so ti liberalci", so govorili št. pe-terski možje. Nedeljski shod je dokazal, da ljudstvo ne mara za liberalne surovosti, ki so privileg le pijanih barab, ,,nesebičnega” Gabrščeka in pa od liberalnih posojilnic odvisnih koncipijentov. — Drugi thod se bo vršil v nedeljo teden. Dopisi. Iz goriške okolice. — „Soča“ je nedavno pisala o oblasti, katero imajo županstva pri kaznovanju radi prestopka policijskega reda. V tem članku podtika nekemu menda »klerikalnemu- županstvu, da je nekaj fantov kaznovalo radi tega, ker niso hoteli županu okopavati trte. Koliko je v tem resnico ne vemo. Povemo pa nek slučaj, kako liberalna županstva v tem oziru ravnajo. V krčmi nekega liberalca v goriški okolici, so se fantje pri p jači, ki jim jo je dotičm krčmar z veseljem nosil, nekaj skregali. Krčmar jih je hitro županstvu naznanil, med tenu tudi enega, ki niti zraven ni bil. Dobili so vsi po 48 ur zapora, tako tudi tisti, ki ga ni bilo zr87en. Nič ni pomagalo vse opravičevanje. Dotičnik je nato s pričami hotel dokazati svo|0 odsotnost, a se mu ni dovolilo. Da je bila ječo v dvanajjtih hlebe.h, jih osoli in na ogenj vrže Na zadnje pride duhovnik z vinoin v posodi, stopi gor n:i altar, in izlije vino v tam stoječo srebrno posodo, ki je od zdolaj imela luknjo, skozi katero je vino v votli vogal pod altar teklo in od tod v potok Kidron se izgubivalo. Prtcej potem začne dvanajst levitov gosli in peti in dva duhovnika trobentati ; zakaj vsak dan tedna se drug psalm poje in zraven gode. Potem sledi znani blago*Ijv duhovnika, kteremu so o časih druzega tem-peljna še neke molitvice pristavljali, ki se pr*d in za njun molijo. Stem je bklenjena vsakdanja jutrnja božja služba, pri kateri so bili pričujoči starešini, in pa tisti Izraelci, ki so hoteli zraven priti. Ako so se iratl* še druge daritve prinašati, ki jih je kit*ri iz pobožnosti ali pa iz dolžnosti opraviti moral, ali ki so se imele o priložnosti praznikov opravljati, se je to godilo še le po dovršeni vsakdanji jatrnji službi božji. Večerna služba božja. Mojzesova postav« je velela, da se ima drugo enoietno jagnje z vsemi obre- za stvar še bolj liberalna, moral jo v zapor ravno tisti dan, ko jo imelo libe-raluo društvo svo|o veselico. Opomniti moramo, da je dotičnik najbolj miren mladenič v celi vasi, le to slabost ima da je njegov brat „klerikalec-, in zato jo županstvu trn v peti. Politični pregled. Državni zbor. stranke prava iz leta 1891. V Rocialnom pogledu bo stranka razpravljaja vsa socialna vprašanja na krščanski podlagi. Pjljska deputaclja pri nadškofu. Poznanjski nadškof Stablevvski je vspreiel veliko depntacijo Poljakov, ki so mu je zahvalila za stališče, ki je zavzema. Gjvornik deputacije jo bil Graščak dr. J«kowski. Nadškof »e je zahvalil za udannstno izjavo ter izrazil nado, da podeli Bog Poljakom zmago. silno prijaznega ter ho dela, kakor bi le liberalci zamogli pomagati kmetu. V člankih dolgoveznih ko »Šuštarjeve* dreta skuša nekdo dokazovati, da ho le liberalci kmetovi prijatelji. Menimo, da ga mi zavednega kmetu, ki bi sedel na tako neumno nabavljeno past. Liberalci, ki podpirajo oderuštve, ljudje, katerih voditelji žive le od oderuštva in kmetove nosreče, ti ljudje, naj bi bili kmetu prijatelji? Te ljudi je treba razkrinkati do nazega, da bo ljudstvo vedelo, kakšni hinavci so to I „Soča“ hc smeši, ko objavlja razne dopise iz Marijecelja. Č. g. Šmid, kurat v Lokovcn, obžaluje, da ga „Soča in ^Primorec1' ne nehata hvaliti in ne nehata vdrihati radi njega po knezo-nadškofu. Zato je proti prijatelja izrazil željo, naj mu nehajo prejšnje njegove ovčice kaditi po imenovanih listih, če ga res ljubijo. Pokoren svojemu škofu je šel v Lokovec, kjer se čuti zadovoljnega, posebno ker si je koj pridobil Ijabezen tudi tamkajšnjega ljudstva. Želi imeti torej mir. Veselica društva „Skalnica“ se je vršila v nedeljo ob določeni ari v dvorani pri nZlatem Jelena* ob prav obilni udeležbi. Vse točke so se opravile prav dobro in na obče zadovoljnost. Živahno ploskanje po posameznih dejanjih je pričalo, kako izvrstno so bila izvežbana priprosts dekleta, ki so prvikrat nastopala na odra. Draštvo „Skal-nica“ sme biti ponosno na ta večer. P e tj e, ki je je vodil preč. g. I. Kokošar, je zelo dopadalo. Pesem; „La-stovki v slovo* in pa „Venček narodnih pesmi11 ro morale ponavljali. Deklamacijo Simona Jenka pesmi : Zaklad je proizvajalo prav razločno in zelo naravno dekle Jožefa Godina, drago deklamacijo Simona Gregorčiča pesmi : Domovini pa dekle M a r i j a Pan j tar istotako izborno. Igro: V posredovalnici, ki je trajala skoraj tri četrt ure, so proizvajala zelo naravno in dobro dekleta: Mirija Pajntar, kot gospa posredovalka, Frančiška Ko b I a r, kot cofa, Marija B r e m e c kot učiteljica angleščine, Alojzija Ličen kot vratarica, Ana Vovk, kot gospa, ki išče kuharice, Alojzija Ž g u r, kot kuharica, Marija Kermavner, kot sobarica, Jožefa Godina, kot učiteljica petja in klavirja, Julija G o r j a n e c. kot frizerka in Terezija Rutar, kot dekla Zadremal. Na koncu je nastopil še p. n. E. Klavžar, ki je vodil zadnje vaje, za kar mu je društvo zelo hvaležno. Že njegov nastop na odra je vse občinstvo) razveselil. Rekel je, da smo lahko dekletom iz društva „Skalnica“ hvaležni za izredni užitek, ki so nam ga napravila z veselico. Iz hvaležnosti hoče jih on zdaj razveseliti s pravljico: .Izgubljeni raj“, ki jo je v verzih spisal Vesel—Koseski. In začel je g. Klavžar predavati tako jasno in zanimivo, da je ves čas vladala največja tišina. Na koncu mu je občinstvo navdušeno zaploskalo. Veselic* je trajala eno uro in pol to je od 5. do 6*/a zvečer. Gmotni dobiček je prav povoljen, ako pomislimo na nizko vstopnino. Vseh dohoiov je bilo 160.52 K. H koncu kličemo: Hvala vsem, ki so pripomogli, da se je priredil ta prijetni večer! H»ala zlasti gospici predsednici Gabrijeli Abramovi in drugim, ki so se za udeležbo veliko trudile ! Poučni tečaj ..Goriške Zveze*- — V četrtek dne 8. t. m. se je v prostorih „Goriške Zveze- zvršilo prvo predavanje gospodarsko-poučnega teča;a ki ga je imenovano društvo vpeljalo posebno za one, ki sodelujejo pri naših goriških zadrugah, a tudi za širše občinstvo, ki ga zanima ta stroka. Vreme je bilo skrajno neugodno, zato nismo pri- V ponedeljek je nadaljeval državni zbor podrobno razpravo o načrtu, ki ga je izdelal odsek za volilno r formo. Vae-netnte Stein je govoril proti in se zaganjal v one nemške poslanca, ki so za volilno reformo, napadal je vlado, cesarja, posebno surovo pa se je spravil na slovenske poslance dr. Ploja, Šukljeta in dr. Šušteršiča. Na strani so mu stali slo^ venski liberalci, ki bi ho v sovraštvu zoper krščansko misleče svoje rojake združili tudi z vragom samim. No pa so jo pošteno akupili vsi. Vsa zbornica je ploskala dr. Šušteršiču, ki je zavračal Slei-nove surovosti. — V torek je češki poslanec Choc zahteval, naj st odpravi gosposka zbornica, razni poslanci so zahtevali za svoj narod zvišanja mandatov, med temi so tudi Lahi zahtevali en mandat v Zadru. ,,KancelparagrafJ. Zasluga slovenskega liberalca dr Ferjančiča je, da ]e v pododseku za volilno reformo spravil na dan goro-stasno prisrnodarijo, kakor on pravi, „kancelparagraf‘. Po tem paragrafa bi bilo za duhovnika najbolje, ko bi se približale volitve, opustiti vse duhovno pastirstvo, ker bi liberalci vedno upili, da agitira. Vzemimo le en vzgled: Razpišejo se splošne volitve za državni zbor. Veri sovražne stranke gredo v votivni boj s protiverskim programom: n. pr. razdružijivo^t zakona, brezverska šola Ud. Avstrijski škofje izdajo pastirski list, kjer opozarjamo vernike na pretečo nevarnoBt in jih opominjajo na versko dolžnost, da kandidatom takih strank ne dajo glasu. Posledica: Vsi avstrijski škof,e, s kardinali na č-lu zapadejo po Ferjančičevem paragrafu kazni zapora od 1 tedna do 3 mesecev ali pa globi od 50 K do 1000! Iz tega dovolj jasno uvidi vsakdo, katn meri ta „kancelpa-paragraf*. R izume se, da nobena pametna stranka ne bo glasovala za take beda toče. Slovenski liberalci pa so na Dunaju v državnem zboru s svojo „farško gonjo- prišli že tako daleč, da se je celo en nemški liberalec izrazil o njih, da „so najpodlej.šn stranka v tej zbornici-. Češka zmaga v Budjejevicah. Po tridnevnem bo u za tretji razred so bile volitve zaključene, štetje glasov pa je bilo končano šele v ponedeljek. Oddanih je bilo 3973 glasov. 01 teh so Nemci dobili 1914 glasov, G “hi pa 2010. Volitev v II. razredu se Cehi niso udeležili, v prvem razredu so prop dl’. Krščansko-socialna stranka na Hrvatskem. V Zsgrebn se je minulo sredo vrfil kon«titujcči shod nove krščansko-socialne stranke, katerega se je udeležilo več sto oseb. Shod je dolučil program nove di, močnimi in pitnimi darovi, kakor vsako jutro, tako tudi vsak popoldan proti večeru darovati, in sicer med dvema večeroma. Sveto pismo ne razloži, kteri čas dneva hh prav za prav imenuje „med dvema večeroma". Izraelski učeniki pa razlagajo te besedo po ustnem izročilu tako le : Liči se velik večer in kratek večr. Veliki ali dolgi večer se začne pol ure popoludne, to je, o p >1 ene po našem, ker s« takrat solnce že proti zahodu obrne in meče tenco proti izhodn ; mali ali kratki večer se začne ob deveti uri diinva in pol, to je, po našem, o pol štire popoludne, in gre nr-ter do solčnega zah )da. C is torej med dvema večeroma je od pol ene do soln-čnega zapada in o tem času se je morala večerna daritev opraviti; ustmeno izročilo so jo med Izraele, da se je ta večerna daritev vselej opravila o deseti uri dneva, to jo, m *d tremi in štirimi popoludne po našem; zatorej Judje še dandanašnji po svojih sinagogah svoje večerne mollvo o tern času opravljajo. Vfčerna služba božja je obstajala v zaklanju enoletnega jagnjeta, ki se je ravno tako godilo, kakor pri jutranji Novice. P. n. gg. naročnike, ki šo niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih poštnih nakaznicah. Veselica društva „Skalnica“ se ponovi v nedeljo dne 18. t. m. v dvorani „pri zlatem jelenu" ob 5. uri popoludne. S tem naznanilom ustrežemo mnogim, ki so izrazili željo, naj bi se veselica ponovila. Vabimo slavno občinstvo v Gorici k obilni udeležbi, da se prepriča, kako lepo se vzgajajo slovenske delavke in služabnice v društvu »Skal-nica«. Čistega dobička polovica je namenjena »Šolskemu Domu«. Za »Slovensko sirolišče*: vP. n. gg. Val. Knavs, vikar 4 K, Karol Čigon, vikar 1 K 30 v, Jos. Mavrič 10 v. Bog plačaj I Uprava „Prim. Lista“ je prejela za „Šolski Dom- 1 K 30 v, kateje je daroval veleč. gosp. Karol Cigon, vikarij Vojščica. Društvu „Skalnica“ bo poslali o priliki zadnje veselic* svoje prispevke p. n. gg. Andrej baron \Vinkler 5 K, Franjo Ferfila 2 K, Frančišek Oreštc 2 K, Anton Breščak 2 K. Preč. duhovfičiui se naznanja, da je prevzel po inons. Alpi-ju vodstvo družbo sv. Družine in za razširjenje sv. vere, mons. Jožef Pavletič, stolni župnik v Gorici. V tej zadevi naj ae torej preč. duhovniki nanj obrnejo. Ali Hkrbi liberalna stranka zn kmeta ? — Gabršček pravi da no I Nh nedeljskem shodu v Št. Petru je nekdo zaklical: „A kaj! za kmeta se noben ne briga, n« liberalci, ne klerikalci-. Gaberšček je na to odgovoril: „Prav imate mož, tako jel Za kmeta se n hče ne briga*1. Gabrščekrje torej potrdil, da se njegova stranka, za kmeta nič ne briga Nas veseli, da je Gabršček to tudi sam priznal. Mi vemo, da se on za kmeta nič ne briga, mi vemo, da se tudi za de-avca nič ne briga, iu tud. z i liberalce bi se on nič ne brigal, ko bi moral pri tem njegov žep kaj trpeti. Kmetje in delavci, te njegove besede si dobro zajonnite! Lov na kaline. — Priznano neumno liberalno glasilo „Soča-, ki bi te vsled svoje vsebine bolje imenovalo „gnojnica“. se kaže zadnji čas kmeta službi božji z vsemi tistimi obredi, šegami, pitnimi in močnimi darovi, kakor je bilo že zgoraj popisano ; kadilo so je tudi ravno tako sežigalo, kakor zjutraj. Sed^m lučic na velikem zlatem svečniku so prižgali, da so gorele do dragega jutra. Večerna daritev je gorela pri zmernem ognju skozi celo noč na altarji 2gav-nih darov. Precej po sclnčnem zshodu so molili tisto žh zgoraj omenjeno mol,-tev : „Poslušaj Izrael 1“ itd. in potem so pristavili še druge večerne molitve. Leviti so sedaj čistili posode, in vsako na svoje mesto stalili za službo I ožjo prihodnjega dneva Potem so oni, t akor tudi duhovniki in sUrašine čakali na prihod tistih, ki so imeli prihodnji dan vso to opravljati, in pri tem se je vse tako godilo, kakor smo že od konca povedali. Vsikdanja služba božja se je na ta način vedno in nepretrgani opravliala tudi o sabotah in o praznikih o katerih se je samo več daritev prinašalo in več drug h obredov in ceremonij še pristsv-jalo. (1 Videm) 1 marca 1853. čakovali poslušavcev z dežele; kljub loma smo opazili več vnunjih udeležencev. G. dr. Pavletič je pozdravil v imenu „Zveze“ posebno prisotne mnogoštevilne bogoslovce. Nato jo uradni vodja „Zveze“ g. Premrou, v predavanju, ki je trajalo blizu 2 uri, govoril o po -»tanku zadružni St va in njegovi nalogi, posebešeo nalogi Reif-T e i h e n h k i h posojilnic. Zadružništvo, je rekel, je vzniklo v dobi gospodarskega liberalizma, kot odgovor in reakcija na razkrajajoči vpliv liberalnih gospodarskih naukov in oblik. ■Geslo gospodarekega liberalizma je „svo-bodna" konkurenca ki je pač osvobodila turovo silo kapitala, a ponižala človeško delo. Zadružništvo je postavi- lo nasproti moči velikega kapitala združene moči malih denarnih sredstev. Pokazal je gosp. predavatelj, kako je ReilTeisen dal zadružništvu povrhu tega gospodarskega smotra Se nravstveni pečat s tem, da je postavil zadružne organizme na etično podlago ljubezni do bližnjega Zadrugam ReilTeisenovega sestava n. namen : Dobičkanosnost, ampak meteri-jalna pomoč bližnjemu v potrebi, ki se mu imp. pa tako podeliti, da obenem blagodejno vpliva na njegov značaj. Zato se pri Reiff. pos., kadar se daje posojilo, predvsem gleda na osebo prosivčevo, jeli vreden in čema rabi. V tem tiči tndi izobraževalna sila Reiffein-senskega zadružništva. Ono namreč uči kmeta prav obračati najeti kapital ter ločiti investicijski kredit od tekočega ali obratnega. To poslednjo razliko je znanstveno obražložil, razkazal njen pomen 'in dalekobežne posledice. Predavanje je bilo res aktualno ter je dokazalo, kako tesno in s kako ljubeznijo se g. Premrou bavi s svojo stroko. Željno pričakujemo nadaljevanja. Knko znoju naši liberalci ‘i — Neki posestnik je nameraval odstopiti od zavarovalnice „Slavije“, ko je pretekla pogodba določenih let. Napravi odpoved. A kaj se mu odgovori I O lstop mi je radi tega zabranjen, ker je zavarovalnina vinkulirana v korist posojilnice v Cerknici. Posojilnica imu paO pravico zahtevati, da je dolžnik zavarovan, da pa ga tišči k neki določeni zavarovalnici, — to je krivično. Pobojilnice ne smejo biti agitacijski uradi za zavarovalnice. Sicer pa imamo naših denarnih zavodov dovolj. .Občinska uprava1* glasilo slov. ^Županske zveze", prinaša v zadnji številki razprave o upravnem in o državnem sodišču in o državnem sodnem dvoru ih ministersice tožbe, dalje cel) vrsto važnih sodb najvišjih sodišč, med raznimi vestmi mnogo za občine zanimivih novosti in konečno odgovarja 11 vpraševalcem na nič manj kot 16 pravnih vprašanj, ki so za naše razmere zelo aktualne in zu vsakogar poučljive. Umrla je v Gorici na Kornju zasebnica gospa Marija vdova Lukman, stara 73 let. Pogreb je bil v pond. ob 4. popoldne. Ponočnjaki zgradili so v nedeljo dne 28. pr. m. po polnoči na treh krajih cesto, ki pelje iz Smasti na Libušnje. Kako lahko bi se bila pripetila velika nesreča! Žandarmerija jim je baje za petami. Vsemu temu je vzrok pijača — posebno pa to, da se ne drži policijska ura. V libušenjskem županstvu je sedaj 12 gostiln pa 1500 duš, torej pride skoraj na vsakih 100 duš ena gostilna — ni čuda, da se gode nerednosti — in vendar prosi sedaj nekdo še za trinajsto gostilno. Občinsko starešinstvo je prošnjo odbilo — menda vendar c. kr. okr. glavarstvo gostilne ne bo dovolilo. Novo streho ie dobil zvonik v Kobaridu po prizadevanju prei). gosp. dekana; streha je krasna, s škrilji krit«, >Q prav velikon.estno kraljuje v trgu. Na Libušnjein — prekrili so cerkveno streho z etrnitom, kakor so krite »Irehe železniških poslopij — vse to se Je napravilo brt-z naklade z darovi du-hovujanov. Naj bi se duhovnjaui potrudili, da tudi zvoniku napravijo primerno slreho, kajti Iibušenskl zvonik se vidi S lepo iz doline, pa ima sedaj slreho, ^kor kaka stara grajšina. Kato lepj bi bilo, če bi imel zvonik slreho podobno ^°Wi3kemu zvoniku. Na noge Libušenjcil Občinsko zemljišče — so razdelili n® Trnovem pri Kobaridu. Vprašanje v delitvi vleklo se je nad deset let, in So sodaj ho baje vstrelili volikoga kozla; žo prod leti ho namreč napravili pravilno pogodbo zh delitov z nekim zemljemer-com — seduj ho pa delo oddali dru-g^mn, no da bi prvo pogodbo razveljavili. Ce hoče prvi zemljemerec jim sedaj delati sitnoHti, jim lahko velike napravi. Moško pač niso ravnali. Slaboumno pogrešajo. — V torek je odSla z doma neka 58-letna slaboumna Roza Markočič iz Cerovega obiskat svojo omoženo hčor v Ločniku. Ker je zvečer ni hilo nazaj, ho Sli prašat v Ločnik, kje je mati. Hčer je povedala, da je bila pri njoj, a da je kmalu odSla. Doslej je Se niso našli. Našlo se je v nedeljo po veselici v hotelu pri „Zlatem Jelenu" knjižica: „V o d i 1 o otrokom Marijini m“ s posebnimi pravili dekliške Marijine družbe v Ročinja. Kdor je izgubil, naj se oglasi pri našem upravniStvu. Novo Izobraževalno društvo — V nedeljo popoldne se vrSi v Ratajah občni zbor novoustanovljenega izobraževalnega društva. Z nožem. — V nedeljo okrog 10. ure zvečer ho se stepli pivci v gostilni Aniona Mil os ta v Solkanu. Brata Ciril in Alojzij Vončina sta se sorla z nekim Jožefom Draščekom. Štefan Kancler je prišel zraven mirit. A nasilna brata sta ga z nožem osuvala v v trebuh, da so mu ranjena čreva. Marali so ga v bolnici operirati. D.'aSček pa je le malo ranjen. Kuga v Trstu. — Preteklo sredo je priplul iz Benetk v Trst neki parnik, na katerem je obolel mornar D a b o v i č. V Trstu je drugi dan v bolnišnici umrl. Zdravniki so dognali, da je bolezen naj-brže kuga. Takoj so oblasti storile vse priprave, da se bolezen ne razširi in doslej tudi ni. Mornar je umrl že pretečeni četrtek zjutraj, a bolezni ni opaziti na nikomur drugemu. Hudi gimnazijci. — Na gimnaziji v Cetinju je zdaj odprt tudi peti razred. Petošolci so torej letos najvišji črnogorski dijaki in razvijajo menda zato na nenavadne načine Hvojo moč. Neki profesor nemščine je dajal nepovoljne redove, ker se dijaki nečejo učit. Petošolci ho se zato uprli, sklenili pretepsti profesorja in ravnatelja in vložili proti gimnaziji tožbo. Vso stvar prerešetuje zdaj ministerstvo prosvete. Drugi tak znamenit dogod«k se je vršil med dvema profesorjema. Eien od teh dveh ima v gimnaziji sina, ki prezira vse profesorje. Na ulici nobenega ne pozdravi, zabavlja z nje v šoli in jih naravnost zmerja. Eden od teh profesorjov se je zato pritožil na ravnateljstvo a dijakov oče, njegov kolega, ga je pretepel na to na ulici s palico. Dijaki petega razreda se »ploh vedno opirajo in ob takih časih stražijo gimnazijo na Cetinju od vseh j strani — orožniki. Ženski detektiv. — Gospica He-witt, lepa mlada dama iz čislane newy-orške rodbine, je bila pri milijonarju Perkinsu privatna tajnica. Zidnje čase je milijonar prišel na sled, da se mu redni dohodki zelo krčijo ter je zaupal svoji tajnici, da ga gotovo kateri uradnikov goljufa. Ker detektivi niso mogli priti nepoštenjaka na sled, ponudila se je gospodična Hywit prostovoljno za detektiva. Svoj posel je izvrševala v velikim uspehom ter je v svojih poročilih razložila vsak dan jasneje, da je blagajnik Bird tat. Na podlagi njenega materiala so hoteli v soboto blagajnika aretovati. Toda v soboto ni bilo Birda v urad, a zmanjkalo je tudi gospodične Hevvitt, pač pa je poslala pismo, v katerem je naznanila, da se je tekom opazovanja ziljubila v blagajnika ter ga valed tega ne more izročiti policiji. Šale čez več dni se je izvedelo, da sta zaljubljenca odpotovala v Vera Cruz pod imenom župnika Smitha m soproge. Mi-lijouarju sta odnesla 80.000 fantov šter-lingov. Porotne obravnave. Poncverjenje. — V pondeljek so se pričele 7 Gorici porotne obravnave. Na zatožni klopi je sedel v pondeljek Evgen Juh, bivši sodni kancelist v Ujvcu in Gorici. Ko je čutil, da prihajajo na sled njegovim sleparstvom se je v Trstu sam javil na policiji. Rizne vloge strank jo Hpr«vljh1 zh hp. in si prisvojil na ta način 11 T>34 K 17 vinarjev. Mož je živel v slabih razmerah in slabo plačan. Obsojen je bil na eno loto joče. liho). — V torek je stal prod porotniki 43 letui Jožef Mavrič iz Dol. Cerovega, tožen radi ubojstva. Dno 16. julija t. I. ho jo sprl v neki domači krčmi s poHestnikom Antonom Kumarjem radi borih par kron. Bilo je to pozno v uoči. Kmaln na to je obto-žonec Sol iz gostilne z Janezom Kumarjem. Kar naenkrat jo Mavrič Htekel naprej in pri nekom hlevu zadel na Antona Kumorja, h katerim so le pričel rovati Ko je prišel priča Janez Humor na mesto, je Anton llumer že umiral. Mavrič je bil obsojen na 3 leta težke ječo s trdim ležiščem vsako tri mesece. Vdovi ubitega mora plačati 100 K. Tožnik jo bil drž. pravdnika namestnik dr. S n i d e r, zagovornik dr. L e v p u S č e k, vdovo pa je zastopal dr. Pavletič. Včeraj so je pričela obravnava proti 11 vlomilcem in jo določena za cele 4 dni. Listnica. — Fotoschizzigra-fia v „L’Eco del Lilorale“ z dne 5. t. m. je zelo neumestna. Uredništvo naj vrže v prihodnje take neslanosti v koš, ker drugače bi se utegnili mi spet oglasiti Sicer pa nam je nedoumno, kako pravi, du nima niti za pogreb, ko je vendar drugod zatrjeval, da ima celo obrestonosno k a p i t a I e. A. L v K. Oprostite I Ni bilo mogoče I Oglasite m So kaj. Zdravi 1 Književnost in umetnost. Kubelik v Gorici. — Premala je bila v četrtek zvečer sicer velika dvorana „Hotala Central*, da bi mogla vaBe i sprejeti vse, ki so prišli poslušat velikega ' mojstra na gosli dragega Paganinija Jana K a beli k a. Borno ovacijo ma je priredilo občinstvo, ko je naBtopil. Takoj pa je nastala sveta tišina, ko se je slavni mojster postavil, da zaigra. Igral je silno težavno Bruchovo fantazijo z občudovanja vredno lahkoto; istotako je naravnost i nedosežno igral divjo tarantelo Wienov-' skega. Po burnem odobravanja je dodal ; izven programa še Schamaunov sladki i „Senj“. Višek občudovanja pa je dosegel, I ko je igral Paganinijev »Ples čarovnic" ' s tako mirnostjo in hladnokrvnostjo, a j vendar takim občutkom in vtisom, da si I očarano občinstvo ni upalo niti dihati. Po dolgotrajnem aplavza je dodal še Ha-berjevo romanco „Zelir“, v kateri je krasno posnemal glasove slavčka. V presledkih je igral na klavir pianist Edvard Goli, Kubelika pa je spremljal na gla-sovirja prof. Schvab. Socialne vesti. Italijanski katoličani in stavke. — Italijanski katoličani so pričeli podpirati stavkajoče delavce. V Nombra sta posredovala tajnik Ballini in profesor Pasqainelli za podporo 750 stavkajočim delavcem. Intrskim tkalcem so ob stavki poslali podpore katoliška zveza v Gra-vellanu, škofijski odbor in uovarski škof. Tudi v Bergama je podpirala liga katoliških žena stavkajoče tekstilno delavstvo. „Oiservatore Cattolico1* se bavi v daljšem sestavka a to zadevo in priporoča podpirati stavkujoče delavstvo in piše proti predsodkom, ki jih imajo še nekateri katoličani proti stavkam. Gospodarske vesti. Ilaztava goveje živine v Itomans-u v Farlaniji se je vršila za celi politični okraj dne 6. t. m. in je prav dobro vspela. Ži razstavo je bilo oglašenih okolu 250 glav goveje živin«, a prignanih je bilo le kakih 220 glav. Živina je bila prav lepa in je pokazala, da Furlanija napreduje v živinoreji, vendar pa tudi, da je še dovolj prostora za še več;i napredek. Toliko biki kakor tadi krave in junic' jO imponirali po velikosti. Tu so bile junice, ki so prekašale marsikaterega vola iz naših okrajev, kar je pač razumniku lahko umljivo, ako pomisli, da se goji in izreja v gradiščanskem političnem okraju večinoini goveja živina I simentalne pasme — za mesarje. Kr.jve v naših okrajih so pač manjše, a dajejo vkljub tema dosti več mleka nego far-lanske velike. Razstava se je vršile na prostoru, namenjenemu za sejme, in je tarnanje županstvo skrbelo za to, da je bilo vso v redu in da so jo vršilo ocenjevanje in promiranjo živino gladko in hitro. Na razstavi nmo videli tudi precejšno število Slovencev, kar kaže, da je zanimanje za živinorejo mod njimi zelo živo. Videli smo iz Tolmina g. ži-vinozdravnika Martelanca, iz Kanala g. /ego, iz Komna gosp. c. kr. notarja dr. Kotnika, iz Sožanščino gg. Kocjana, Muho, Tarka, Ohersnela, Dujca, Černeta in drugo. Iz Gorice sta došla g. potovalni ačitelj Štrekelj in poslanec in župan podgorski g. Klančič. Popoludne si je ogledal razstavo tudi deželni glavar vitez Pajer, ki je bil od konisije prijazno pozdravljen in sprejet. Kakor Rino se prepričali, postopala je juri-ja pri ocenjevanju živine zelo strogo in objektivno in je rešila svojo nalogo šele okola sedme ure zvečer po napornem delu, kar je lahko amljivo pri tolikem materijala. Razstava goveje živino v Kanalu bo je vršila dna 8. t. m. Oglašenih je bilo za razstavo 99 glav, a došlo jih je le, 60, menda radi slabega vremena. Zjutraj pred osmo aro je lilo, kakor da bi bilo nebo odprto, človek je zamogel jedva izpod strehe. Zato se je zbirala živina v velikem hleva Križničnega hotela namesto na razstavišču, katero je občina navlašč v ta namen priredila. Opomniti nam je najprej, da je občina Kanal prispevala z lepim zneskom 300 K in kanalska posojilnica z zneskom 200 K k darilom in nagradam za živino. To je najboljši dokaz, da so na čela občini in posojilnici za napredek okraja vneti ljudje, kar konštaiiramo z veseljem in pohvalo. Le tako naprej, kanalci, vspehi ne izostanejo I O živini sami se komisija ni kaj ugodno izrekla, ni čisto pasme in malo ali nič popolnih govedij zato ni bilo pripoznano in oddano nobeno darilo, marveč le nagrage po 20 K, 10 K in 5 K in pa nekaj odškodnine za pot. To pa naj nikako ne žali niti tamošnjih rodoljubov, ki se trudijo in so se trudili za zboljšanje šivinorejo, niti živinorejcev samih, marveč naj jih spodbudi, da podvojijo svoj trad in svoje delo ter da prihodnjič nastopijo s ponosom na razstavišče, kazoč: Evo nas I Sedaj oglejte Bi našo živino in sodite 1 — Kanalsko ima vse pogoje za racijonalno živinorejo, ima dobro vodo in lepe travnike in pašnike, česar drugim krajem, n. pr. Krasu, manjka. Po dokončanem delu ogledala Bi je komisija, koji je predsedoval grof Žiga Attems iz Podgore, hlev gospoda veleposestnika Mihe Ztga, ki služi celemu kanalskemu okraju lah'ko kot vzorec živinskega hleva. Živinorejci naj bi se ga marljivo ogledovali ter svoje hleve, kolikor možno, po tem vzorcu prinarejali. Razstavi goveje živine na Cesti pri Sv. Križa na Vipavskem in v Gorici sta se vršili dne 10. in 12 t. m. Ta in tam je bila živina relativno lepa, a ni bilo enotnega plemena, marveč živina je mešana. O obeh teh razstavah, kakor tudi o onih v Sežani in Komna, ki bosta dne 14. in 16. t. m., prinesemo obširneje poročilo kasneje. Ravnanje z mlekom pri molži. — L'* tam, kjer se pri mobenja ne pazi dosti na snažnost, zgoditi se more, da se premeša k njemu razna nesnaga, lasje, dlaka itd. Vendar še kljub temu, da se skrbi za snago, se včasih primeri, da se prikrade v mleko kaka malenkost. Da je pa mleko popolnoma čisto, treba je neobhodno, da se ono takoj po motenja preced1. V ta namen se rabi navadno plehasta posoda z g isto in drobno mrežo od žice („dratu“). Razume se, da treba vse, kar v posodi ostane, odstranit', nato pa cedilno posodo lepo omiti. Hitro po molzenju ima mleko do 37° C toplote, kar je navadna gorkota telesa krave. Ne smemo pozabiti, da mnogo drobne glave, katere mleko kaze, prihajajo vanj od zraka v hlevu in shrambah. Radi teg* je dobro inleko koj po molzenju in ca-denju do 12° C shladiti, kar se zgodi, ako se postavi mleko na hladen kraj, če drugače ni mogoče, s tanko posodo v škaf mrzle vode. Tudi je dobro, da je shramba za mleko vsaj po le n hladna in radi muh bolj temnn, vselej pa zračna, L? tako se bode mleko okusno vzdržalo, kar je za gospodarstvo velike važnosti. Ako se pa kljub t«ma mleko kvari, treba poskusiti mleko od vsake krave posebej shraniti kajti večkrat se lahko zgodi, da je ena krava bolehava ter nje slabo mleko k v «ri vso drugo. Tem polom tudi najlažje pridemo oh »led bolezni, kutera ae večkrat od zunaj no opazi, da do-tični žiiali pohkrbimo za polrelma zdravila. — Za kratek čas. Zagovornik zatožpncn: .Vidite, tako ucm Vuk zagovarjal, kHkor bi bili Vi moj nin 1“ — On : „Ali je Vaš Hin Indi lak lump V!'4 Posten [len. -- A : .Vaš pes kr-do!“ — n : „Krade, pa le meso, v denarnih stvareh je pa čisto zanesljiv 1“ Pred preiskovalnim sodnikom. — Sodnik: la So prisegli slo čeravno niste ničesar videli. Ali vam ni nič mar za ihšo dušo V’4 Z a t o že n e c : .Imam li duSo?'4 Sodnik: .Goloto!44 Založen ec: .Iti li prisegli, da |o rea imam V" Sodnik: .Gotovo!44 Založen ec: .Torej vidite, gospod sodnik, da lahko priseže, kdor hoče, če tildi ni videl !“ — Ilndolino, — Poročnik: .Gospodične mojo prejSnjo garnizijo bodo gotovo obžalovale, da sem premeščen. Zapustil sem v srcu marsikatere neizbrisne spomine44. — Prijatelj: .Verujem. Pa tud po hotelih v marsikateri računski knjigi14. Žalost na kmetih. — Kmetica pride na pogred svoje znanko v drugo vas ter vpraša : „Aii pri vas jokate že, ko mrliča iz hiše neso, ali šele na grob I44 lla/.loček. — Pri revežih nadomešča glad kuharja; pri bogatinih pa kuhar glad. ]S'ekuj zastavic. 1. Iz česa obstoji samostan ? 2. Včem sta si enaka pastir in za-nikerni učenec? 3. Če prva črka nosi kljuko, Ljudje me radi vživajo ; Če prva črka je brez nje, Ljudje na meni bivajo. 1. Včem sta si podobna konj nese jezdeca in kura? ki Loterijske številke. Trst Line K), novembra. ... 65 2 34 86 82 ... 16 62 47 77 57 Rojahi! kupujte narodni kolek .Šolskega Doma". Več železniških vozov lepega krompirja se dobi pri Francu Cerar v Domžalah- Cene so nizke po dogovoru. ST v.