6. štev.
Junij.
1884.
Letnik VII.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Prijateljska pisma, v.
Ne bodem Te več dolgo nadlegoval z dopisovanjem, zato zastavim danes zadnjo besedo, opirajoč jo na izrek svetopisemski: „Iz njihovega sadu jih bodete spoznali". Kakošen sad pričakujemo toraj od naših pevskih zborov? ali z drugo besedo: Po čem bodemo spoznali, je-li glasba po naših cerkvah cecilijinega duha ali ne?
1.	Po k oralu. Ti veš, da ima polifonino (večglasno) petje, čegar čast je rešil o priliki tridentinskega zbora (1561) Palaestrina s svojo „Missa Papae Marcelli", cerkveno potrjenje (adoptacijo) in da se tudi inštrumentalna glasba, dokler ne prestopi meje cerkvene dostojnosti, o posebnih priložnostih trpi pri službi božji, — vendar pa je Cerkev koralno petje kot pravega, lastnega otroka v svoje posebno varstvo vzela in ravno zato ga tudi mi ne smemo zanemarjati. Res je, da ima koral, ki se giblje v prostem deklaniatoričnem ritmu in je zato neodvisen od taktovega strahovanja, nekaj nenavadnega na sebi: toda kadar ga bodeš slišal prav peti, mora Te povzdigniti, da! celo pretresti. O koralu se je že veliko govorilo in pisalo; in vendar je treba, da se lepo izvrši, samo dveh reči: a) naravne izreke besedi in l) dovršenega znanja njegove melodije. O priliki 2. občnega zbora cecilijinega društva kranjske dekanije 1. 1883. smo imeli priliko slišati tak koral, ki je zato tudi vsem dopadel. Spoštujmo toraj cerkveni pevski kor, ki daje koralnemu petju častni prostor, kakoršen mu po pravici gre in opustimo vse predsodke, kateri nam branijo,
sprijazniti se s koralom. „Ich bitte Sie.....sich nicht zu argern an dem
einfachen, ernsten, acht armen Christusgewande des liturgischen Gesanges". (Haberl: „Magister choralis", 1870, pag. 51.)
Pravi cerkveni pevski zbor se spozna
2.	i)0 tem, da se vjema njegovo petje natančno z onimi molitvami, katere moli mašnik pri peti maši. če bi bilo toraj v kaki cerkvi tako lepo petje, da bi slovelo daleč okoli: ako se pa brez ozira na praznik poje n. pr. „Ave Maria" za graduale, „Jesu dulcis memoria" za offertorium, „0 salutaris hostia" po povzdigovanji, ako se opuščata „Introitus" in „Communio", krajšata „Gloria" in „Credo", ako se mešajo domače pesni med liturgijo: — tedaj odločno oporekamo, da bi deloval tak kor v cecilijinem

duhu. In če je to ojstra sodba, ni pripisati nam, temuč Cerkvi sami, ki tirja pred vsem drugim liturgično pravilnost. Ko so bili sv. oče Pij VII. v Parizu, podarila jim je neka gospa dragoceno svilnato palo, z rubini ozališano in z zlatom prepleteno. Papež občudujejo lepo delo, toda opomnijo zraven, da pale ne morejo sprejeti, ker mora biti — platnena. Ravno tako in ravno zato ima Cerkev priprosto petje raje, da je le liturgično, kakor kako drugo zelo lepo in umetno, katero pa ni cerkveno. Naši pevovodje toraj, ako se hočejo imenovati „cecilijanci", morajo takorekoč z misalom v roki opravljati svojo težavno pa tudi zelo častno službo. Toda ker niso vajeni latinščine, naj jim vselej prečastiti gospodi duhovniki blagovoljno pokažejo tekst dotične maše. Sicer se je pa »Glasbenikovo" vredništvo letošnje leto poprijelo blagega in koristnega dela, da podaja v vsaki številki liturgične spremenljive molitve za nedelje in praznike, ki se obhajajo čez mesec. Toda ako hočemo to peti, potrebujemo razen besedi tudi koralnih melodij, ki se najdejo v „Graduale Eomanum". In ravno te tolikanj potrebne knjige nam manjka. Na Gorenjskem, ki še nekaj slovi zarad cecilij anstva, bi se znala dobiti kaka dva (!) eksemplara; koliko jih imajo drugod, mi ni znano; ali se nahajajo v Ljubljani po vseh mestnih farnih cerkvah, — tudi ne vem. Kako hočemo vse to peti, če knjige (conditio urne qua non) nimamo? Zato bi pač vsi preč. gg. cerkveni predstojniki prav storili, ako bi organistom, respect. farnim cerkvam, to knjigo omislili.
Pravi cecilijanci naj si toraj zapišejo za svoje vodilo besede: liturgična popolnost in pravilnost. Vsled tega naj odpadejo vsi naši izgovori, „da je maša predolga, da so ljudje nejevoljni, da gospod težko čakajo ..." itd. Slavni Battlogg (sedaj eksposit v Gurtis, Vorarlberg) piše v svojem cerkveno-glas-benem listu „Der Kirchenchor" (št. 4., 1884) tako-le: „Kein Opfergang, keine Procession, kein Jahrmarkt, keine Landtagssession, keine Vergntigungstour, keine Kalte, keine Hitze, keine Predigt soli mehr den Grund abgeben, den liturgischen Text kiirzen zu diirfen. Niemals soli es mehr vorkommen, dass der Organist ohne einen gewichtigen Ausnahmsgrund von dieser Regel abweiche, ohne dass er nicht vom Rector der Kirche zur Rede gestellt werde. Niemals
soli es mehr vorkommen, dass der Pfarrer selbst eine Kurzung dictire....."
To so besede moža, kateri je že veliko storil za cerkveno glasbo in kateri si upa tako govoriti zato, ker so njegove besede zastavljene na stališči S. R. C. Toraj si smemo tudi mi prilastiti pravico takega govorjenja.
3. Tretja lastnost, po kateri se spozna, da so se naši pevovodje poprijeti boljšega duha, je ta, da so napevi pri navadnih mašah cerkveni. V tem obziru se je, hvala Bogu! v zadnjih letih nekoliko zboljšalo v škofiji. K temu so najbolj pripomogle muzikalične priloge „Glasbenikove", in zbirke P. Ang. Hribar-jeve in P. Hug. Sattner- jeve. Vendar pri tem ne smemo ostati. To je šele prva stopinja — moralist bi rekel „via purgativa" — do popolnosti. O kako obširno polje (sub 1, 2.) se nam zraven tega še ponuja za obdelovanje, ako se hočemo približati namenu, ki ga ima naše Ce-cilijino društvo?
Zdaj pa, dragi moj, sem pri konci. Nisem Ti prikrival resnice in še k sklepu Te vprašujem, ali veš znabiti Ti v celi škofiji za cerkev, v kateri bi
se držali pevovodje strogo navedenih pravil? Težavno nalogo naklada Cerkev „cecilijancem"; da jo izpeljejo, jim bo častno in pred Bogom zaslužljivo. Toda pred vsem treba ljubezni in vneme do reči same, požrtovalnosti, velikega truda, potrpežljivosti. In patientia vestra possidebitis — chorum. Vale!
--J. Borovski.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direlctoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
8. junija. Presveta Trojica (Ss. Trinitatis) Bom. I. p. Pent., dup. 2. cl.
Introitus.
BenecUcta sit sancta Trinitas, atque	Češčena bodi sveta Trojica iu nerazde-
indivisa unitas: confitebimur ei, quia fecit ljena edinost: hvalimo jn, ker je nad nami nobiscum misericordiam suam. Ps. Domine skazala usmiljenje svoje. Ps. Gospod, naš Dominus noster, quam admirdbile est no- Gospod, kako čudovito je Tvoje ime po vsi men tuum in universa terra! V. Gloria zemlji! V. Čast Očetu. Ton VIII. Patri. Ton. VIII.
Graduale.
Benedictus es Domine, quiintueris abys-	Češčen si, o Gospod, ki pregleduješ brez-
sos, et sedes super Cherubim. V. Bene- dna in sediš nad Kerubi. V. Češčen si, o Go-dictus es, Ddmine, in firmaminto coeli, et spod, na trdnjavi neba in hvaljen na veke. laudabilis in saecula. Alleluja, alleluja. Alleluja, alleluja. t. Češčen si, Gospod V. Benedictus es, Domine Deus patrum Bog očetov naših, in hvaljen na veke, alle-nostrorum, et laudabilis in saecula, alleluja. luja.
Offertorium.
Benedictus sit Deus Pater, unigenitus-	češčen bodi Bog Oče, in edinorojeni
que Dei Fllius, sanetus quoque Spiritus: Sin božji, in sveti Duh: ker razodel je nad quia fecit nobiscum misericordiam suam. nami usmiljenje svoje.
Communio.
Benedicimus Deum coeli, et coram om-	častimo Boga nebes in slavimo ga pred
nibus viventibus confitebimur ei: quia fecit vsem, kar živi: ker storil je z nami usmi-nobiscum misericordiam suam.	ljeoje svoje.
12. junija. Presveto Rešnje Telo (Ss. Corporis Christi), dup. 1. cl.
cum Oct. privit.
Introitus.
Cibavit eos ex ddipe frumenti, alleluja:	Živil jih je z maščobo pšenice, alleluja:
et de petra, melle saturavit eos, alleluja, in z medom iz skale jih je nasitoval, alle-alleluja, alleluja. Ps. Exultdte Deo adju- luja, alleluja, alleluja. Ps. Radujte se Bogu tdri nostro: jubilate Deo Jacob. f. Gloria našemu pomočniku: ukajte Bogu Jakobovemu. Patri. Ton. II.	t. Čast Očetu. Ton II.
Graduale.
Oculi omnium in te sperant, Domine:	Oči vsih upajo v te, o Gospod: in ti
et tu das illis escam in tempore opportuno. jim daješ jed ob pripravnem času. V. Ti V. Aperis tu manum tuam, et imples omne odperaš roko svojo, in napolnuješ vse živo animal benedietidne. Alleluja, alleluja. z blagodarom. Alleluja, alleluja. t. Meso tr. Caro mea vere est cibus, et sdnguis moje je res jed, in kri moja je res pijača: meus vere est potus: qui manducat meam kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane carnem, et bibit meum sanguinem, in me v meni in jaz v njem. manet, et ego in eo.
Seguentia.
Lauda Sion Salvatorem, slovenski prevod glej nCecilija", št. 96, 97 in 98, str. 157—161.
Offertorium.
Sacerddtes Domini incensum et panes	Duhovni Gospodovi kadilo in kruke Bo-
offerunt Deo: et ideo sancti erunt Deo suo, gu darujejo: in zato bodo posvečeni svojemu et non pdlluent nomen ejus, alleluja.	Bogu, iu ne bodo oskrunjevali imena njego-
alleluja.
Communio.
Quotiescumque manduedbitis panem	Kolikorkrat bodete jedli ta kruh in ke-
hunc, et calicem bibetis, mortem Domini lih pili, bodete oznanovali smrt Gospodovo, annuntidbitis, doneč veniat: Uaque quicum- dokler ne pride : kdorkoli tedaj bode nevre-que manducaverit panem vel Mberit calicem dno jedel ta kruh ali pil kelili Gospodov, Domini indigne, reus erit corporis et sdn- bode kriv telesa in krvi Gospodove, alle-guinis Domini, alleluja.	luja.
15. junija. Sv. Vid in tovariši mučenci (Ss. Viti et Soc. Mm.) dup.
Introitus.
Multae tribulatidnes justorum, et de	Mnogo nadlog zadeva pravične, in iz
his dmnibus liberdvit eos Ddminus: Domi- vsih teh jih je rešil Gospod: Gospod varuje nus eustodit omnia ossa edrum: unum ex vse njihove kosti: kar ena izmed njih se ne his non conterdtur. Ps. Benedicam Domi- bode strla. Ps. Hvalil bodem Gospoda vsaki num in omni tempore: semper laus ejus in čas: njegova hvala bode vedno v mojih ustih. ore meo. t. Gloria Patri. Ton. II. t. Čast Očetu. Ton II.
Graduale.
Exultabunt sancti in gloria, laetabun-	Sveti se bodo radovali v slavi, veselili
tur in cubUibus suis. t". Cantdte Domino	se bodo na svojih ležiščih. V. Pojte Gospodu
canticum novum: laus ejus in ecclesia sanc-	pesen novo; njega hvala (naj se razlega) v
tdrum. Alleluja. V. Sancti tui, Ddmine,	zbirališči svetih. Alleluja. t. Tvoji sveti,
benedicent te: gloriam regni tui dicent.	o Gospod, te bodo hvalili: slavo kraljestva
Alleluja.	tvojega bodo oznanovali. Alleluja.
Offertorium.
Mirabilis Deus in Sanctis suis: Deus	Čudovit je Bog v svojih svetih: Izraelov
Israel ipse dabit virtutem, et fortitudinem Bog sam bode dal moč in krepost svojemu plebi suae, benedietus Deus.	ljudstvu, hvaljen (bodi) Bog.
Communio.
Justdrum animae in manu Dei sunt,	Pravičnih duše so v roki božji, in ne
et non tanget illos tormentum malitiae: visi bode se jih dotaknilo trpljenje zlobe: oččm sunt dculis insipientium mori, illi autem nespametnih se je dozdevalo, da so umrli, sunt in pace.	oni pa so v miru.
22. junija. Sv. Ahacij in tovariši mučenci (Ss. Achatiiet Soc. Mm.) dup.
Introitus.
Sapiintiam Sanctčrum narrent pdpuli:	Modrost svetih naj pripovedujejo narodi:
et laudes edrum nuntiet EccUsia: nčmina in srenja naj oznanuje njihovo slavo: njih autem edrum vivent in saeculum saSculi. imena pa bodo živela na vekov veke. Ps. Ra-Ps. Exultate justi in Domino: reetos decet dujte se pravični v Gospodu: poštenim se collaudatio. f'. Gloria Patri. Ton. I. spodobi hvalno petje. t. Čast Očetu. Toni.
Graduale.
Anima nostra, sicut passer, erepta est	Duša naša je bila oteta, kakor vrabec,
de laqueo vendntium. fr. Ldqueus contrl-	iz zadrge lovcev. V. Zadrga je pretrgana
tus est, et nos liberati sumus: adjutdrium	in mi smo rešeni: pomoč naša je v imenu
nostrum in ndmine Domini, qui fecit coelum	Gospoda, ki je vstvaril nebo in zemljo. Alle-
et terram. Alleluja, alleluja. Ps. Justi	luja, alleluja. Ps. Pravični naj se gostujejo
epulentur, et exultent, in conspdctu Dei:	pred obličjem Božjim: ter naj se radujejo
et delectdntur in laetttia. Alleluja.	v veselji. Alleluja.
Offertorium.
Exultdbunt Sancti in gldria, laetabun-	Sveti se bodo radovali v slavi, veselili
tur in cubllibus suis: exultati6nes Dei in se na ležiščih svojih: poviševanje Božje je faucibus eorum, alleluja.	v njihovih grlih, alleluja.
Communio.
Dico autem vobis amicis meis: Ne ter-	Rečem pa vam, prijateljem svojim: Ne
redmini ab liis, qui vos persequuntur.	bojte se onih, ki vas preganjajo.
29. junija. Sv. Peter in Pavel, apostola (Ss. App. Petri et Pauli),
dup. 1. cl. eum Oct.
Introitus.
Nune scio vere, quia misit Dominus	Zdaj vem resnično, da je poslal Gospod
Angelum suum: et erlpuit me de manu He-	angelja svojega: in me je otel iz roke Hero-
rodis, et de omni expectatione plebis Judae-	dove in vsega čakanja ljudstva judovskega.
orum. Ps. Domine probdsti me, et cogno-	Ps. Gospod preiskoval si me in me spoznal:
visti me: tu cognovisti sessionem meam, et	ti poznaš sejo mojo in vstajenje moje. resurrectidnem meam. ^ čast Očetu. Ton III.
t. Gloria Patri. Ton. III.
Graduale.
Constitues eos prtneipes super ornnem	Postavil jih bodeš poglavarje nad vso
terram: memores erunt nominis tui, Domine,	zemljo: spominjali se bodo imena tvojega,
t. Pro pdtribus tuis noti sunt tibi filii:	o Gospod, t. Namesto očetov tvojih so ti
proptdrea populi confitebuntur tibi. Alle-	rojeni sinovi: zato te bodo narodi hvalili.
luja, alleluja. t. Tu es Petrus, et super	Alleluja, alleluja. V. Ti si Peter in na to
liane petram aedificdbo Ecclesiam meam.	skalo bodem zidal cerkev svojo. Alleluja. Alleluja.
Offertorium.
Constitues eos principes super ornnem	Postavil jih bodeš poglavarje nad vso
terram: memores erunt nominis tui, Domine,	zemljo: spominjali se bodo imena tvojega,
in omni proginie et generatione.	o Gospod, od roda do roda.
Communio.
Tu es Petrus, et super bane petram	Ti si Peter, in na to skalo bodem zidal
aedificdbo EccUsiam meam.	cerkev svojo.
(Dalje prih.)
Dopisi.
— Iz Ljubljane, (f Dr. Gogala pa cerkveno petje.) — Nepričakovana smrt, ki se je res kakor tat prikrala ter nam iz naše srede iztrgala prečastitega gospoda, prizadeva tudi našemu društvu veliko izgubo. Pristopil je blagi gospod k društvu že kot ustanovnik ter se je tudi pozneje vedno zanimal za njegov napredek ter bil naklonjen njegovemu prizadevanju. Bil je ranjki gospod velik prijatelj lepo ubranega petja sploh, posebno pa še cerkvenega. Spominjam se, kako mu je vselej od veselja žarilo obličje, kadar smo mu bogoslovci zapeli častitko za god ali pri drugi priliki. Tako se je vedno tudi udeleževal z nami vred večerne službe Božje v domači kapeli v majniku in devetdnevne pobožnosti v adventu. Večkrat mi je zatrjeval, kako ga ganejo napevi Marijinih pesen. Ker smo imeli do sedaj le slab, star harmonij v kapeli, je pokojnik že dalj časa gojil željo, da bi se napravilo kaj boljšega in primernejšega. Pa to željo izpeljati se mu je posrečilo še le malo dni pred smrtjo, ker se mu je na zopetno prošnjo dovolila potrebna subvencija. A dočakal novega harmonija, žali Bog, le ni, ker smo ga dobili še le po njegovi smrti. Toda ne samo to, ampak imel je tudi prepričanje, da mora biti duhovnik popolnoma vešč koralnega petja. Kakor znano je imel pokojnik sam lep, krepak glas, in je bil tudi vešč v koralu toliko, da je pri službi Božji prav lepo, pravilno pel in nam tako z izgledom kazal, kar je od drugih zahteval. Večkrat, kadar smo bili skupaj zbrani,
nam je kazal, kako neprijetno je za vernike pri službi Božji zbrane, ako duhovnik ne zna korala in pri tej priliki nas je vselej opominjal, da naj se bolj urimo v koralu, da bi znal slekern vsaj tudi autifone za božič in velikonoč pravilno peti. Da bi nas k temu bolj spodbudil in vnel, je obljubil blagi gospod celo iz svojega nekaj odškodnine onim, ki bi kot že bolj vešči druge podučevali in urili. Iz tega podatka že lahko sprevidiš, č. čitatelj, kako živo je čutil ranjki potrebo, da bi se v tem obziru kaj več storilo. — Ne glede na vse druge okolnosti, moramo toraj bridko žalovati radi njegove tolikanj prezgodnje smrti še posebej vtem obziru. Gotovo je, da bi bil preč. gospod, posajen na škofovski sedež, tudi v tej važni stvari mnogo storil, ker imel je že sedaj prepričanje, da je treba samovoljo ti nekoliko omejiti. Pa kaj hočemo, v Božje sklepe revni človek ne more segati. Dobrot-Ijivi Bog nam naj toraj podeli naslednika, ki bi bil za vse dobro, tudi za cerkveno petje tako vnet, kakor nepozabljivi ranjki. Blaga duša pokojnega dr. Gogala pa naj se raduje nad čistimi nebeškimi harmonijami!	Bogoslovec.
—	Iz Rudnika. — Četrto nedeljo po Veliki noči imeli smo tu cerkveni shod in trojno duhovno opravilo. Omenim naj le, da smo pri opravilu ob 10. uri prvikrat peli: „Missa in hon. s. Aloysii", zložil Singenberger. Ta maša je lahka in lepa, ter pripravna za manj izurjene zbore. Pela se je korektno in sicer po številkah, kakor je bil pevke preč. gosp. župnik G. Jakelj v prav kratkem času sam naučil; hvala mu! Orgle sprem-ljevale so le vsaki samospev, drugače pa se je pela brez orgel. Jako lep je tihi tercet ,,Et incarnatus est" pri „Credo". Za „offertorium" se je pel G. Veselakov „Confitebuntur", a „introitus", „graduale" in „commuuio" so se z orglami spremljevani le recitirali. „Tantum ergo" vzel se je bil L. Hudovernikov „Cerkveni Glasbenik" 10. 1., 1880. Popoludne bile so pete lavretanske litanije, katere pa sedaj o šmarnicah vsako nedeljo in praznik pojemo. Naučili smo se trojih: 1) A. Foerster-jevih. 2) P. Angelik-ovih iz „Dejanja sv. Detinstva" in 3) J. Mohr-ovih iz „Cant. sacra" str. 217, katerim smo slovenski tekst podložili. Te litanije pa, če tudi imajo mnogo spremenjave in so veliko pravilnejše od nekdanjih, pri katerih se je na vsake tri speve le en odpev jemal, vendar priprostim ljudem nič kaj ne ugajajo in ti še zmiraj po nekdanjih zdihujejo. Zato in pa nekoliko ljudem na ljubo smo pri nas že pred nekaj časom začasno vravnali tako, da za vsakim petim odpevom omenjenih litanij, enega starega n. pr. „0 prosi Marija" kot ponavljanje vpletamo in s tem se skoraj obestransko vstreza.
Bodi mi dovoljena še ena želja. Pri nas pojemo pred slovesno peto mašo vselej „Asperges", od katerega znamo dva napeva, a pred tiho mašo pojemo vselej ,,Pokropi me", zložil Rihar. Ta napev zdi se mi, ako prav vem, v par krajih nekako okoren in melodija njegova nekako naveličavna. Zato bi najraje gosp. vrednika „Cerkv. Glasbenika" prilog naprosil, da bi nam hotel druzega in lahkega napraviti. Morebiti bode s tem tudi drugim orglavcem vstreženo.	S. P .... h,
orglavec.
—	Iz Gorice. — Odkar se je goriško cecilijino društvo ustanovilo, vidi se že nekoliko napredka v zboljšanji cerkvene glasbe, ali vsaj prizadevanja, da se naše, do sedaj tako zanemarjeno in pokvarjeno cerkveno petje spodobno reformira. V mestu Gorici smo sicer še na nizki stopnji, ker nam tukaj nasprotni elementi prevladujejo, vender pa imamo upanje, da bo tudi tukaj zasijala kmalo jutranja zarija cecilijanske ideje. Čč. gg-bogoslovci goriški si mnogo prizadevajo, da se to zgodi; goji se v tem zavodu strogo ce-cilijansko petje, in kaj bi se ne, ko ima v v. č. g. profesorju Sedeju, strogemu cecilijancu, tako krepko podlago. Sad njegovega prizadevanja je, da so tudi že v stolni cerkvi začeli sim in tam bolj cerkvene skladbe popevati, tako n. p. so že peli združeni z bogoslovci dvakrat mašo: J. Singenberger „in hon. S. Stanislai", dvakrat tudi mašo: A. Foerster „in hon. S. Jacobi" in v kratkem bodo peli mašo Witt „in hon. S. Francisci Xav."; tudi pojejo Haller-jeve in Schaller-jeve skladbe.
V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici se je tudi že vdomačil boljši okus v cerkveni glasbi; vsaj ni več slišati tistih goriških popevk-pokvek, ki so bile v naših krajih tako priljubljene in so še tu pa tam. Po mnogem prizadevanji in trudu se je rodil na
Kostanjevici majhen pevski zbor, ki šteje osem fantičev šolarjev, kateri kot sopranisti in altisti z nepopisljivim veseljem izvršujejo častno nalogo, katero jim naklada kraljevi pevec, rekoč: „Laudate pueri Dominum". Komaj šest mesecev se vadijo in že precej spretno pojejo pet latinskih maš, namreč: Schweitzer: „in hon. Ss. Mantis Jesu", op. 26; Schweitzer: „in hon. Ss. Angelorum Custodum", op. 27; Molitor: „in hon. S. Angelorum Custodum", op. XIII; koralno „in festis Solemnibus" in „Adventus et Quadragesimae"; zdaj so pa začeli mašo: A. Foerster: „in hon. S. Caeciliae". O večih praznikih zapojejo tudi „introitus" enoglasno, koralno, in ravno tako tudi „ graduale", „offertorium" in „communio"; za vloge služi Mohr-ova zbirka. Pri blagoslovu se pojejo „Tantum ergo" iz „Cecilije" vsi. Da se petje v domačem jeziku ne prezira, ume se samo o sebi, in tudi v tem oziru je „Cecilija" priljubljena pesmarica in P. Angelika „Venec Marijni" priljubljen cvetličnik. Na enak način bi se z nekolikim trudom povsod lahko kaj doseglo, samo da bi se čč. gg. učitelji in organisti z resno voljo poprijeli in se ne ustrašili žrtovati nekoliko časa in truda. To bi se posebno lahko godilo na deželi, kjer imajo gg. učitelji svojo mladino na razpolaganje, vsaj bolj, kakor v mestu, kjer mora človek več reči v poštev jemati, da najde kako uro za poduče-vanje v petji.	(Konec prih.)
Dr. Janez Krstnik Gogaia,
kanonik ljubljanske stolne cerkve, vodja duhovskega semenišča, vitez reda železne krone III. vrste, novoimenovani knezoškof Ljubljanski itd itd.
umrl je dne 4. maja ob '/2 9- uri zvečer.
Dasi tudi že skoraj mesec dni zemlja pokriva truplo blagega rajnega, vendar je naša dolžnost, da tu naznanimo njegovo smrt in mu postavimo skromen spomenik v „Cerkv. Glasbeniku".
Prečastiti gospod dr. Gogaia je bil rojen v Kranji 22. junija 1825. 1., posvečen za mašnika 30. julija 1850. 1., je postal doktor bogoslovja na dunajskem vseučelišči 1. 1856., katehet na viši gimnaziji v Ljubljani 1. 1859., bil vodja v Alojznici od 1. 1862.—1881.; imenovan 1. 1880. častnim in 1. 1881. pravim kanonikom in vodjo duhovskega semenišča. Ustanovitelj družbe sv. Vincencija, bil je ves čas njen predsednik ter si postavil neminljiv spominek sfe sirotišnico za dečke „Collegium Marianum". L. 1883. odlikovan je bil rajni z redom železne krone 3. vrste, in teden pred njegovo smrtjo razglasila se je bila za našo škofijo prevesela novica, da so presvitli cesar podpisali njegovo imenovanje za knezoškofa ljubljanskega.
To so glavne poteze njegovega življenja, katerega ne moremo natančneje slikati; samo iz cerkveno-glasbenega stališča bi radi podali svojim čitateljem kratko črtico o rajnem Gogali. Prijatelj glasbi sploh, zanimal se je posebno za cerkveno glasbo. Kot vodja Alojz-nice postavil je v tamošnji kapeli orgle, katerih prej ni bilo, skrbel za poduk v igranji na glasovir in v petji in zlasti v cerkvenem petji. Zahteval je strogo, da so se morali vsi gojenci, „bodoči duhovniki", učiti koralnega petja. Zato pa tudi nahajamo med mladimi gg. duhovniki in bogoslovci, kateri so bili nekdaj pod njegovim vodstvom, lepo število izvrstnih koralistov. V pospeh pevskega poduka kupil je bil tudi jako dober harmonij, ki je stal nad 400 gld. in je oskrboval novih muzikalij. Ranjki je bil veren prijatelj „Cecilijinemu društvu", kateremu je koj kot ustanovnik pristopil in se vedno zanimal za njegov razvoj. Ženskih glasov v cerkvi nij maral in mnogokrat je rekel, da, ako bi mu bilo mogoče, bi je rad vse zamenjal z deškimi in možkimi, kajti „ženski glas je strasten in nima prostora v cerkvi že po besedah sv. Pavla: mulier taceat in ecclesia". Skozi in skozi zvest in pokoren sin sv. cerkve nij se mogel prečuditi onim, kateri „so patent vzeli na svoje katolikanstvo", ki pa se protivijo znanim in jasnim določbam cerkvene oblasti glede službe božje in z njo sklenjenega cerkvenega petja, rekši: „kako pač taki morejo zahtevati od svojih župljanov, da bi spolnovali cerkvene zapovedi, da se redno in spodobno udeležujejo službe božje, da se postijo in sv. zakramente prejemajo, ako sami nasprotujejo ukazom, katere je dala ista oblast?!" — Take in enake so bile ranjkega misli o prenovljenji cer-
kvene glasbe, o cecilijanski ideji, kateri bi bil sš svojo vztrajnostjo iti močjo kot škof pomagal, da bi se bila uresničila, ako ne bi bila nemila smrt blazega življenja niti prestrigla. Bog ga je k sebi poklical v lepši kraj, kjer je deležen nezvenljivega venca izveličanih in se raduje nad krasnim petjem angelskih zborov. R. I. P.
Razne reči.
—	Občni zbor splošnega nemškega „Cecil. društva" se v Mogunciji ne bode vršil, kakor srno v zadnji štev. povedali, dne 5. in 6. avgusta, ampak, kakor štev. 5. „Flieg. Blatter fiir katb. Kirchenmusik" naznanja, stoprav 19. in 20. avgusta.
—	Ker se je vlivanje glavne podobe J. Seb. Bach-ovega spominka, ki bi se bil imel letos 28. junija v Eisenach-u razkriti, ponesrečilo, morala se je ta svečanost prenesti na prihodnje leto.
—	Dr. Carter Moffart v Londonu je izumel nek instrument, ki se imenuje „amoniafon" in o katerem se trdi, da širi ogrodi in boljša glas. Ta stroj hrani v sebi neko snov, namočeno z vodenčevim prekisom, zgoščenim amoniakom in drugimi pridatki. Ako se skozi to zmes zrak spelje in potem diha, postanejo prsi krepkejše in glas doneč kot zvon. Moffart si je z amoniafonom svoj prej hripavi glas -popravil v lep tenor nenavadnega obsega, in po komaj 14dnevnim poskusu je zapazil, da so se mu prsi za pol palca razširile. Na Škotskem se neki že mnogo to novo iznajdbo poskušali in to, kakor pravijo, z dobrim vspekom. — Ne obupajmo toraj nad tenori, kateri so bili doslej tako redki I
—	Vsakdo bi bil mislil, da bodo nasprotniki „avtentičnih liturgičnih pevskih knjig", ki se na povelje S. R. C. tiskajo pri Pustet-u v Ratisboni, po razglašenem dekretu „Romanorum Pontificum sollicitudo" od dne 10. aprila 1883 utihnili. A to se nij zgodilo, zlasti Francozje in med njimi v prvi vrsti gg. Ilessus in Bonhomme se niso hoteli udati, marveč po brošurah, časnikih in v shodih napadali „Ratisbonske knjige" (kakor jih zovejo) in njih zagovornike. In ko so letos dne 5. marcija sv. oče Leon XIII. slavnemu benediktinu Dom Pothier-u za njegov trud na polji gregorijanskega petja častilno pismo poslali, sklepali so Francozje in njih pristaši, da so papež s tem pismom Dom Pothier-ov ,,Graduale" avtentičnim pripoznali. Že so po raznih časnikih (tudi v francoski „Musica saera") „victorial"" vpili, kar pride drugo pismo od sv. očeta do Dom Pothier-a od 3. maja, v katerem pravijo, da lepa in marljiva dela učenega benediktina iz vednostnih uzrokov sicer visoko cenijo, a da dekret od 10. aprila 1883, kateri v zadnjih letih pri Pustetu tiskane liturgične pevske knjige avtentične pripoznava in razglaša, ostane v svoji popolni veljavi in moči tudi v prihodnje, ter da nikakor niso mislili, poslani jim Graduale (Dom Pothier-ov) s pismom od 5. marcija potrditi za liturgično rabo. — Radovedni smo, bodo li francoski in jim prijazni cerkveno-glasbeni časniki o drugem pismu sv. očeta od 3. maja kaj omenili, ali le molčali, kakor je njih navada v enakih slučajih.
—	(Nov harmonij.) Po prizadevanji preč. gosp. f dr. Gogale in po posredovanji preč. gosp. prof. Smrekar-ja in gosp. Foerster-ja dobila je semeniška kapela nov, krasen harmonij. Naročil se je pri firmi: „Peter Titz' Nachfolger T. Kotykiewicz" na Dunaji. Inštrument ima štiri igre, prijeten in krepak glas. Cena je nekaj pod 400 gld.
D. Fajgelj. Missa ad unam vocem cum organo, op. 9. — Ponatis iz „Cerkv. glasb."
s posebnim naslovom. Cena partituri 60 kr. — — Missa in lion, B. M. V. ad 4 voces, op. 7. — Ponatis iz ,,Cerkv. glasb." s posebnim naslovom. Cena partituri 50 kr. Dve mični skladbi marljivega in Spretnega skladatelja vrlo priporočamo.
Želeli bi
pač tudi posameznih glasov, pa naše revne razmere so že take, da so enaka podjetja navadno založniku na škodo, — slabo pripoznanje trudapolne marljivosti skladateljev in založnikov. — Dobivate se skladbi v tiskarni gosp. R. Milica v Ljubljani.
Listnica vredništva prilog: ,,Ecce panis" je vkljub dobremu namenu glede cerkvenega duha še nezrelo delce; toda ne odjenjajte, marveč pogumno napredujte, in v nekoliko mesecih si bodete sami lahko skladbico popravili.
Pridana je listu 6. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.