GEOLOGIJA 58/1, 96-98, Ljubljana 2015 
V spomin mag. Francu Cimermanu 


Na ve~er 1. junija 2015 nas je zapustil priznani mikropaleontolog in vsestranski geolog mag. Franc Cimerman. Rodil se je 22. novembra 1933 v Kranju. Po maturi na kranjski gimnaziji leta 1952 se je vpisal na {tudij geologije s paleontologijo na Prirodoslovno-matemati~ni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzi na Dunaju (1963) in na École pratique des hautes études v Parizu (1976). Leta 1984 je magistriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. 
Že pred diplomo se je konec leta 1956 zaposlil v Prirodoslovnem 
muzeju Slovenije, kjer je najprej delal kot preparator in po 
diplomi kot kustos. Od leta 1979 je bil zaposlen kot raziskovalec na Paleontolo{kem in{titutu SAZU, pozneje preimenovanem v Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca ZRC SAZU. Leta 1997 se je 
upokojil, vendar je {e naprej znanstveno delal in aktivno sodeloval 
pri in{titutskih projektih. Osrednja tema njegovega raziskovanja so bile male bento{ke 
foraminifere, s katerimi se je za~el ukvarjati že v diplomski nalogi z naslovom Razvoj oligocena pri Polj{ici. V {estdesetih letih je v okviru raziskovalne naloge Terciar Posavskih gub, ki jo je vodil prof. dr. Du{an Ku{~er, preu~eval oligocensko in pozneje miocensko foraminiferno favno. Glavnina rezultatov je žal ostala samo v rokopisnih poro~ilih, objavil pa je taksonomski {tudiji rodov Pavonitina in Halkyardia. Za rod Pavonitina in miocensko vrsto Pavonitina styriaca Schubert je ugotovil, da je za~etni del biserialen in ne triserialen, kot je veljalo dotlej. Iz oligocenske morske gline pri Polj{ici je leta 1969 opisal novo vrsto Halkyardia maxima, ki je zna~ilen oligocenski mikrofosil in se že po velikosti razlikuje od starej{e vrste Halkyardia minima (Liebus, 1911), opisane iz eocenskih laporjev v Dalmaciji. Da bi obe vrsti bolje spoznal, je na tipi~ni lokaliteti pri vasi Smokovi} v Dalmaciji nabral primerjalni material in na preparatih iz izoliranih hi{ic prvi opisal notranjo zgradbo te foraminifere. Originalni Liebusov opis namre~ podaja samo zunanjo obliko. Pozneje je preu~eval {e eocenske foraminifere Vipavske doline (rokopisna poro~ila) in paleogenske planktonske foraminifere v Gori{kih Brdih (objavljeno 1974). 
V 70. letih se je na pobudo in v sodelovanju z dr. Katico Drobne lotil raziskovanja recentnih foraminifer Jadranskega morja. Najprej je {tudiral foraminiferno favno kvartarnih sedimentov iz vrtin v Se~ovljah in v Koprskem zalivu. Pozneje se je posvetil vzorcem s sten podvodne vzpetine Kampanel pri Paklenih otokih južno od Hvara in material uporabil za magistrsko nalogo z naslovom Recentne foraminifere iz morja zahodno od otoka Hvara (srednja Dalmacija) v lu~i aktuopaleontologije. Nazadnje je obdelal foraminiferno favno iz sedimentov v Velikem jezeru na Mljetu. O raziskavah jadranskih foraminifer je poro~al na kongresih CIESM (Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée) in na drugih znanstvenih sestankih. Ve~ let je bil pri CIESM tudi ~lan Komiteja za bentos. Sinteza vseh raziskav v tem sklopu je monografija Mediterranean Foraminifera, ki jo je leta 1991 objavil v soavtorstvu z dr. Martinom Langerjem, in se v svetu {e danes uporablja kot temeljno delo za raziskave recentnih foraminifer. 
V 90. letih in po upokojitvi se je ponovno ve~ posve~al fosilnim foraminiferam. Sodeloval je v skupini, ki je pod vodstvom dr. Bogomirja Jelena preu~evala Sote{ke plasti na tipi~nem ozemlju med Socko in Dobrno. V teh plasteh je dolo~il foraminiferno združbo, zna~ilno za zgornji eocen. Tako je razre{il poldrugo stoletje ugibanj o starosti Sote{kih plasti, ki so jim vse od njihovega prvega poimenovanja leta 1858 pripisovali razli~ne starosti, od eocena in oligocena do miocena. S temi raziskavami je tudi dokazal, da so klasi~ne Sote{ke plasti starej{e od podobnih razvojev v Zasavju, ki so oligocenske starosti in torej ne morejo pripadati Sote{kim plastem, kamor so jih uvr{~ale prej{nje raziskave. Po letu 2000 je najve~ delal na projektih, ki jih je Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca izvajal v okviru varstva geolo{ke naravne dedi{~ine na gradbi{~ih avtocest. V poro~ila je prispeval poglavja o terciarni foraminiferni favni na odsekih Pera~ica–Podtabor, Vrba–^rnivec in Spodnja Senarska–Cogetinci. V zadnjem ~lanku se je vrnil k oligocenskim foraminiferam iz svoje mladosti. S {tudijem notranje strukture mikrosferi~nih in makrosferi~nih oblik je pojasnil morfogenezo foraminifere Halkyardia maxima Cimerman, ki jo je opisal pred 46 leti. Izida ~lanka ni do~akal. 
V letih, ko je bil kustos v Prirodoslovnem muzeju, se je veliko ukvarjal s poljudnimi predstavitvami 
geologije. Razstavne zbirke je takrat preurejal iz starega na~ina postavitve, pri katerem je bil glavni poudarek na sistematiki, v modernej{i, tedaj sodobni dioramski na~in. Pripravil je na~rte za dioramsko predstavitev življenja na Zemlji od paleozoika do pleistocena. V naslednjih letih je postavil dve obsežnej{i ob~asni razstavi: Ledena doba s tiskanim vodnikom (1961) in Okamnine, pri~e izumrlega življenja, prav tako s tiskanim vodnikom (1971). Takrat in tudi pozneje je zavzeto pisal poljudne paleontolo{ke ~lanke, najve~ v revijo Proteus. Na poljudne prispevke je nasploh gledal kot na pomembno dolžnost stroke, bil 
pa je neprizanesljiv kritik pretirano poenostavljenih razlag, ki negeologe zavajajo, namesto da bi jim 
približale logiko geolo{kega razmi{ljanja. 

Od nekdaj se je zanimal tudi za zgodovino geologije. Bil je izvrsten poznavalec življenja in dela geologov, ki so slovensko ozemlje raziskovali v 19. in na za~etku 20. stoletja. Kot pisec njihovih biografij je v 80. letih sodeloval pri Enciklopediji Slovenije. Od leta 2011, že kot upokojenec, je bil podro~ni urednik za naravoslovje pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. 
V zgodovini geologije bo Franc Cimerman zapisan kot odli~en raziskovalec foraminifer z izostrenim ob~utkom za taksonomske detajle. Enako pomembni so rezultati njegovih biostratigrafskih raziskav, s katerimi je odlo~ilno prispeval k natan~nej{i stratigrafski raz~lenitvi terciarja v Sloveniji. 
Vsi, ki smo Francija poznali osebno, se ga bomo spominjali po veliki ljubezni do geologije in {iroki splo{ni razgledanosti. Odlikovala sta ga iskriva duhovitost in spo{tljivo prijateljstvo do vseh ljudi, s katerimi se je v življenju sre~eval. Še dolga leta po upokojitvi, vse do lanske jeseni, ko je hudo zbolel, je redno prihajal na in{titut. Najbližji sodelavci smo ga cenili zaradi bogatega geolo{kega znanja in izku{enj, pogosto pa smo se nanj obra~ali tudi z manj strokovnimi vpra{anji. Bil je neprecenljiv svetovalec pri pisanju poljudnih ~lankov in za vsak tehni~ni problem je vedno na{el domiselno prakti~no re{itev. Z inteligentnim spontanim humorjem in igralskim talentom je znal ustvariti spro{~eno razpoloženje in poskrbeti za prijazno delovno okolje. Izgubili smo vrhunskega strokovnjaka, plemenitega ~loveka in dragega prijatelja. Zelo ga bomo pogre{ali. 
Mag. Franc Cimerman: bibliografija 1961–2015 
Seznam obsega objavljena znanstvena in strokovna 
dela. Povzetki predavanj, poljudni ~lanki in prispevki v enciklopedijah v pregledu niso zajeti. 
Popoln seznam bibliografskih enot je dostopen na 
spletnih straneh v sistemu COBISS. 
ciMerMan, F. 1961: Ledena doba vodnik po razstavi. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 16 p. 
ciMerMan, F. 1965. Henrik Freyer -geolog in paleontolog. Proteus, 28/ 9–10, 242–247. 
CiMerMan, F. 1967: Oligocene beds in Upper Carniola (Slovenia, NW Yugoslavia) and their foraminiferal fauna. Bulletin scientifique. Section A, Sciences naturelles, techniques et medicales, 12/9–10: 251–253. 
CiMerMan, F. 1969: The genus Pavonitina Schubert (Foraminiferida) and its systematic position. Micropaleontology, 15: 111–115. 
CiMerMan, F. 1969: Halkyardia maxima n. sp. (Middle Oligocene) and Halkyardia minima (Liebus) (Middle Eocene). Annales Societatis Geologorum Poloniae, 39: 295–304. 
CiMerMan, F. 1971: Okamnine, pri~e izumrlega življenja. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 26 p. 
CiMerMan, F., Pavlovec, R, Pavši^, J. & toDesco, 
L. 1974: Biostratigrafija paleogenskih plasti v Gori{kih brdih. Geologija, 17: 7–130. 
oGorelec, B., Miši^, M., šercelj, A., CiMerMan, F., FaGaneli, J. & steGnar, P. 1981: Sediment se~oveljske soline. Geologija, 24: 179–216. 
DroBne, K. & CiMerMan, F. 1984: Die vertikale Verbreitung der Lituolaceen und Miliolaceen (Foraminifera) an einem Unterwasserkliff in der Adria (Jugoslawien). Facies, 11: 157–172. 
Špela Gori~an 
GoluBi], S., caMPBell, S.E., DroBne, K., caMeron, B., BalsaM, W.L., CiMerMan, F. & DuBois, 
L. 1984: Microbial endoliths: a benthic 
overprint in the sedimentary record, and 
a paleobathymetric cross-reference with foraminifera. Journal of Paleontology, 58/2: 351–361. 
oGorelec, B., Miši^, M., FaGaneli, J., šercelj, A., CiMerMan, F., Dolenec, T. & PezDi^, J. 1984: Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu. Slovensko morje in zaledje, 7/6–7: 165– 
186. 
CiMerMan, F. 1985: L’analyse statistique des foraminiferes arénacés et porcelanés a l’ouest de l’île de Hvar (Adriatique moyenne, Yougoslavie). Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l’Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée, 29/5: 345–346. 
DroBne, K., Pavlovec, R., DroBne, F., CiMerMan, F. & šiKi], L. 1985: Nekatere velike foraminifere iz zgornjeeocenskih in bazalnih oligocenskih skladov v severni Sloveniji. Geolo{ki glasnik (Sarajevo), 28: 77–177. 
Pavlovec, R., Kulenovi], E., ^i^i], S., junGwirth, E., Panti], N.K., Mihajlovi], \.S., šiKi], L., teMKova, V., DroBne, K., DroBne, F., CiMerMan, F., šiMuni], A., šiKi], K., Mitrovi]-Petrovi], J., BaBi], L., zuPani], J., MilaKovi], B.B., Pavlovi], M.B., Pavši^, J., Pleni^ar, M. & herlec, U. 1985: Simpozij o “Doga|ajima na granici izme|u eocena i oligocena u Jugoslaviji” u okviru Me|unarodne potkomisije za stratigrafiju paleogena: project 174. Geolo{ki glasnik (Sarajevo), 28: 204 p. 
Pleni^ar, M. & CiMerMan, F. 1985: Oligocenske bazalne usedline v Sloveniji. Geolo{ki glasnik (Sarajevo), 28: 179–183. 

CiMerMan, F., DroBne, K. & oGorelec, B. 1988: L’association de foraminiferes benthiques des vases de la baie de Veliko jezero sur l’île de Mljet et de la falaise Lenga, ouverte vers la mer (Adriatique moyenne). Revue de Paléobiologie, Vol. spécial 2: 741–753. 
CiMerMan, F. & lanGer, M.R. 1991: Mediterranean Foraminifera. Dela 30, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca, 2), Ljubljana: 118 p., 93 pls. 
jelen, B., KeDves, M., sKaBerne, D., BreziGar, A., Buser, S., CiMerMan, F., DroBne, K., Monostori, M., Pavlovec, R. & Pavši^, J. 1994: Dorog type (Middle Eocene) spore-pollen assemblage in the Socka Beds of Slovenia. Plant Cell Biology and Development, 5: 20–28. 
oDin, G.S., jelen, B., DroBne, K., uhan, J., sKaBerne, D.,Pavši^, J., CiMerMan, F., cosca, M. & hunziKer, 
C. 1994: Premiers âges géochronologiques de niveaux volcanoclastiques oligocenes de la Région de Zasavje, Slovénie. Giornale di Geologia, 56/1: 199–212. 

Márton, E. & CiMerMan, F. 1995: Paleomagnetism of Oligocene andesite tuffs near Pera~ica (Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU, 36: 277–285. 
Márton, E., DroBne, K., CiMerMan, F., ]osovi], V. & Košir, A. 1995: Paleomagnetism of latest Maastrichtian through Oligocene rocks in Istria (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia). In: vlahovi], I., veli], I., šParica, 
M. (Eds.). Zbornik radova = Proceedings. Institut za geolo{ka istraživanja, Zagreb: 355–360. 

turK, I., CiMerMan, F., Dirjec, J., PolaK, S. & MajDi^, J. 1995: 45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdi{~a Divje babe I v Sloveniji. Arheolo{ki vestnik, 46: 39–51. 
jelen, B., BalDi-BeKe, M., CiMerMan, F., ^ar, J., ]osovi], V., DroBne, K., FoDor, L., KeDves, M., Márton, E., Monostori, M., sKaBerne, D., touMarKine, M. & zaGoršeK, K. 2000: The Eocene in the Dobrna area. In: Bassi, D. (Ed.): Shallow water benthic communities at the Middle-Upper Eocene boundary: southern and north-eastern Italy, Slovenia, Croatia, Hungary: field trip guidebook. Annali dell’Universita di Ferrara, Sezione Scienze della Terra, 8, supplement: 99–104. 
jelen, B., šiMuni], A, DroBne, K., sKaBerne, D., ]osovi], V., avani], R., BalDi-BeKe, M., CiMerMan, F., ^ar, J., FoDor, L., KeDves, M., Márton, E., Monostori, M., Pavlovec, R., Placer, L., šiKi], L., touMarKine, M., turnšeK, 
D. & zaGoršeK, K. 2000: Eocene in NE Slovenia and NW Croatia : excursions 6 and 7. In: Bassi, 
D. (Ed.): Shallow water benthic communities at the Middle-Upper Eocene boundary: 
southern and north-eastern Italy, Slovenia, 
Croatia, Hungary: field trip guidebook. Annali dell’Universita di Ferrara, Sezione Scienze della Terra, 8, supplement: 104–147. 

turK, I. Dirjec, J., Bastiani, G., PFlauM, M., lauKo, T., CiMerMan, F., Kosel, F., GruM, J. & cevc, 
P. 2001: Nove analize “pi{~ali” iz Divjih bab I (Slovenija). Arheolo{ki vestnik, 52: 25–79. 

CiMerMan, F. 2002: Pismo profesorja Necker-Saussura o železovih rudnikih na Kranjskem Alexandru Brongniartu = Extrait de la Lettre de M. le professeur Necker-Saussure a M. Alexandre Brongniart, au sujet des breches en méme temps osseuses et ferrugineuses des mines de fer de la Carniole. Proteus, 64/ 9–10: 417–423. 
CiMerMan, F. 2003: Obisk frankfurtskega geologa Friedricha Kinkelina v Kropi in okolici poleti 1888. Vigenjc, 3: 41–43. 
CiMerMan, F. 2003: Pismo profesorja Necker-Saussurja Alexandru Brongniartu o železovih rudnikih na Kranjskem. Vigenjc, 3: 35–40. 
CiMerMan, F., jelen, B. & sKaBerne, D. 2006: Late Eocene benthic foraminiferal fauna from clastic sequence of the Socka – Dobrna area and its chronostratigraphic importance (Slovenia). Geologija, 49/1: 7–44. 
CiMerMan, F. & Košir, A. 2015: Remarks on the shell structure of Halkyardia maxima Cimerman: its umbilical plug and the microspheric form. Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie. Abhandlungen, 277/1: 43–48.