Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Državni zbor se snide v prihodnji torek ter se posvetuje na dalje o proračunu za leto 1893. Besedovanja bode pa na novo in več, kakor ga je treba, stvar pa ostane po celem, kakor se pač nastavlja pri ministrlh, tako pri stroških, kakor pri dohodkih. — Za vladno večino hodi neki trdo in nihče ne zna, pride-li grof Taaffe do nje, sicer pa nam ni veliko za-njo, saj bode taka, da ne dobi slov. ljudstvo od nje nič kaj prida. — Iz vseh kronovin so ces. namestniki te dni na Dunaji in pravi se, da slavijo 401etnico, kar stoji grof Taaffe v ces. kralj. službah in bil je več let ces. namestnik v Tirolah. Štajarsko. Ker se dež. glavar, grof Wurmbrand, obnaša samosvesto, oblastno, daje se mu ime »vojvoda štajarski«, to pa mu ni povolji in on celo trdi, da sta si s ces. namestnikom, baronom Kiibeck, še vselej »na roko«. To je sicer mogoče, ali kdo se ne spominja njegove vožnje po Savinjski železnici ? — V Gradci je trgovec Grabner svojo štacuno visoko zavaroval, potem pa je nastal v njej požar, toda ognjegasci so bili kmalu prišli in so, brž na nevoljo trgovca, pogasili ogenj, kajti mož si je štirikrat prebodel prsi z nožem. Ge preživi svoje rane, dobi ga sodnija v roke. Mož je liberalec, kolikor ga je v koži. Koroško. Nemški strelci bi radi v Gelovci »zavezno streljanje« t. j. strelci bi od vseh stranij naj prišli v Celovec ter bi ondi nekaj dnij streljali. Kakor pa se čuje, np bode nič iz tega, kajti »drobiža« ni za to: v Brnu so imeli lani enako streljanje in preostalo jim je 60.000 fl. dolga in pa spomin, ne znamo pa, je-li ta vreden toliko denarja. Kranjsko. V Ljubljani so osnovali podporno društvo za obrtnike« in je bila to srečna misel. Na čelu društva so zanesljivi katoliški možje. Nas pa ne osolpnp, čp dobimo k malu novico, da osnuje tudi napredna stranka enako društvo. Pri Kranjcih je že tako in kaj čudo, če tudi tokraj Save niso »naprednjaki« mogli spati, dokler si niso pripravili orožja, da se lahko začnp. tudi pri nas bratomorska vojska! — Hlov. gledišče bode v Ljubljani dne 22. januvarja posebno sijajno, ker pride Ije tudi več gospode iz naše, Stajarske dežele. Kdor premore lahko stroške, njemu brž ne bode žal, če se pridruži. P r i m o r s k o. V Gorici je sicer redko kedaj snega, letos pa ga imajo ondi obilo. — V Ločniku pri Gorici imajo v kratkeni občinske volitve, ravsajo pa se med seboj tudi ondi liberalci in katoliški možje. Liberalne nesnage pač ne manjka nikjer, celo po vaseh človek naleti na-njo. — V Trstu bi radi laško vseučilišče in začetek je za-nj že storjen, kajti Nemec - Lab, posl. Burgstaller, je daroval za-nj 100 11. To pa je nekaj! Hrvaško. Predvčeranjim je pričel sabor ali deželni zbor v Zagrebu svoje delovanje. Kaj bode sklenil, čemo videti a ni trpba, da pričakuje elovek Bog zna, kaj od njega! — Nadškof postane neki vendar-le korar Haudek: da je madjarska vlada za-nj, to nam ga opiše dovoljo. Ogersko. Madjari ne dajo mirii in čejo, da svitli cesar napravi posebno skupino uradnikov na svojem dvorci — madjarski cddelek. Ne vemo, ali privoli svitli cesar v to, toliko pa je gotovo, da ga ni treba. — V državnem zboru se pretresuje načrt postave, ki prepove narejanje vina in se ve, da še bolj prodajanje. Največ tacega vina se prepravlja pa ravno v kleteh madjarskih judov in bode torej težko kaj iz te postave. Vunanje države. Rim. V nedeljo je bilo pri sv. očetu Leonu XIII. kacih 500 otrok iz mesta častit jim k njih »zlati škofovski maši«. Sv. oče so dali vsakemu otroku svetinjico za spomin. Jako ganljivo je bilo gledati toliko krdelo nedolžnih otrok in sredi njih sivolasi starček, namestnik Kristusov! Italija. Nova postava nalaga jako visoko kazen tistim, ki ne marajo poroke pred posvetno oblastjo in župnik, ki poroči take v cerkvi, pride še za to lahko v zapor. Tako hoče framasonstvo in brž ko ne mu obvelja v državnem zboru. Francija. Stvari s »panamsko rabuko« stoje za republikance jako slabo, kajti največje glave republikancev so v vrsti onih, ki so dali svoje glase za — denar. Več prejšnjib in tudi nekaj sedanjih ministrov je krivih zločina in sedaj so odstopili ter ima minister Ribot sestaviti novo ministerstvo. Anglija. Sedaj je že vendar-le gotov načrt za postavo, ki daje nekaj pravic katoliškim Ircem. (iladstone pa še mora vse sile napeti, če hoče, da mu načrt obvelja v ministerstvu in potem v državnem zboru. Ne smemo še po takem reči, da bode tudi iz načrta kedaj postava. Nemčija. Volilni red se spremeni in sicer tako, da se delijo volilci v tri razrede in se ve, da se godi volitev po davkih in višji ko so davki, kar jih človek plača, v višjem je potem tudi razredu. V prveni bode najmanj volilcev, pa največ glasov in v zadnjem največ volilcev, pa najmanj glasov: tako je vsp v redu! — V WurUemberškem kraljestvu je treba večjih davkov in sicer najbolj zavoljo vojaStva. Ljudje so nevoljni, toda pomagati si ne vedo, treba jini bode pač bili varčnim. Rnsija. Kjer ni prave vere, tam ludi ni pravice. V ruski državi imajo v dveh deželah Nemce, in sedaj dela tamošnja vlada na to, da se nemški olroci poučujejo samo v ruskem jeziku. To je kriviea in obsodimo jo ravno tako, kakor obsodimo našo državo, ako slovenske otroke sili v nemške čevlje. Dobrega pa iz take sile ne more priti nikjer, tudi v mogočni Rusiji np. Rumunija. Kralj Karol nirna otrok in vsled lega je njegov brat, princ Ferdinand, kedar do tega pride, njegov naslednik. Te dni je bila njegova poroka v nemškem meslu Sigmaringen z neko angleško princesinjo. Slovesnosti so bile pri tera velike, tudi nemški cesar je bil v pričo. Srbija. Odkar je vlada v rokab liberalcev, izvršijo se tudi po vseh mestih volitve v"občinske zaslope za libe/valce srečno. Povsod pa ne gladko, kajti v dveb, treh mestih so se volilci stepli do krvi. Sila ni mila. Turčija. Sultan Murad ima zvite ministre in tako se izvije on večkrat iz hudih stisk. Tudi sedaj, ko nima denarja, da izplača vojaštvo in vojno odškodnino Rusom, napravili so tako, da dobijo vojaki nekaj plačila, Rusi pa imajo tolažbo, da kedaj dobijo denar in vendar so vsi s tem zadovoljni. Kako je bilo to mogoče, pa nam ni znano. Afrika. V Egiptu so imeli gostijo in ženil se je strijec khedijev Muot paša. Celih osem dnij je trpelo gostovanje. Druge nesreče pa pri tem ni bilo. Amerika. V Novem Yorku, v severni Ameriki, stavijo eerkev, kateri ne bode, kedar bode gotova, na svetu »glihe«. Tako velika in lepa bode — za20milj. dolarjev. Pridige bodo v njej lahko v enem času, vsaj v sedmerih jezikih. Vse v njej bode amerikansko.