Elektrifikacija dravske doline. Dr. Ing. Kral. •••¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦««»¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦>¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦ Nadaljevanje. Jasno je, da se mora v ceno le-teh električnih enot računati: cena, ki jo je plačati neposredno elektrarni, in potem še stroški, ki se povzročijo s prepeljavanjem električne moči k posameznim odjemalcem. Cena v elektrarni je odvisna od proizvajalnih stroškov, cena za prenašanje elektrike pa od stroškov za izvršitev in vzdrževanje celega omrežja. Ceno električne moči na Fali je določila elektrarna sedaj na 2500 K za en KW na leto. Stroški za napravo omrežja, ki bi predvsem služilo za okraje : Ptuj, Slov. Bistrica, Ormož, Varaždin in Čakovac, ugotovili so se pač le v toliko, kolikor jo to v današnjih razmerah sploh mogoče, v sledečih svotah : 1. Za daljnovod, s katerim bi se prenesla električna sila od Fale do glavne razdelilne postaje, s postajo vred 25 milijonov kron. 2. Za razdelilno omrežje in za občinske mreže, s katerimi bi se prenašala elektrika čim najbližje k posameznim odjemalcem 30 —40 milijonov kron. Kako se namerava nabaviti ta sredstva, je znano iz prejšnjih poročil: prvi del naj bi se pridobil s pomočjo delniške družbe, drugi del pa bi morali pokriti ali vsaj obvezno zajamčiti vsi interesenti z upisovanjem temeljnih delnic, ki bi prišle šele takrat v obrestovani e, kadar bi dosegle prve delnice že svojo zagotovljeno dividendo. Preostaja še vprašanje, kako bode treba določiti cene za odjemanje toka, da bode podjetje dobro uspevalo. Naše podjetje, — označimo ga kratkomalo električno podjetje — bode moralo predvsem plačati prvotno ceno električne sile neposredno Fali, potem bode moralo skrbeti za izplačevanje dividend od prvotnih delnic, nadalje bode treba plačati uslužbence, ki bodo vzdrževali celo om- . režje in vodili vse trgovske posle; nadalje je treba misliti na to, da se po gotovi vrsti let razni deli naprave obrabijo, tako da jih bode treba nadomestiti z novimi; potem bode treba plačati davke in konečno bode treba zlasti v prvih letih hitro odplačati razna posojila, ki se bodo morala najeti za razdelilno omrežje, ker se s temeljnimi delnicami najbrže ne bode dobilo celih potrebnih 40 milijonov kron. Na podlagi mnogoštevilnih izkušenj so strokovnjaki izračunih, da bode potreba toka v prvem Času znašala okroglo 2500 KW na leto. V omrežju in v posameznih odcepih se izgubi približno 10% toka, bode torej električno podjetje moralo letno plačati na Fali neposredno za tok 2750X25000 — 6,880.000 K. Ostali preje omenjeni stroški pa dajo sledečo svoto : 1. Dividenda delniške glavnice 6% od 25,000.000 — ... K 1,500.000 — 2. Obratovalni stroški približno „ 2.000.000- — 3. Amortizacija 3% od 65,000.000-— . . . pribl. „ 2,000.000 — 4. Davki ... „ „ 1,000.000 — 5. Odplačila posojil: 8% od K 40,000.000-— . . „ 3,200.000- stroški za prenašenje električne moči.....K 9,700.000- — neposredni stroški za tok na Fali znašajo, kakor preje ugotovljeno.....„ 6,880.000-— Ako vzamemo za nepričakovane stroške še dopolnjujočo svoto „ 420.000.— predstavlja svota : K 17,000.000 — višino potrebnih celoletnih dohodkov, ki jih mora družba dobivati letno od svojih odjemalcev. Na podlagi statističnih podatkov, ki se naslanjajo na dolgoletna opazovanja, predlagajo strokovnjaki, da se razdele ti stroški na posamezne odjemalce v sledeči obliki : 1. Za eno normalno žarnico, 25 sveč, ! na leto 150 K. I 2. Za 1 konjsko silo za poljedelske in gospodarske etroje 1000 K. 3. Za industrijsko silo (t. j. za silo, ki jo bodo uporabljale tovarne) določi se cena toku v posameznih slučajih z ozirom na način uporabe od 5000—7000 K za leto. 4. Za malo obrt se bode po možnosti upeljalo štetje vporabljenega toka s pomočjo števcev. Najbolj pravično bi pač bilo, da bi dobil vsak odjemalec svoj lastni števec. Ali en števec za normalno hišno inštalacijo stane danes 5000 K; ako bi se prijavilo samo 6000 odjemalcev, bi bilo treba samo za nabavo števcv ogromne svote 30 milijonov kron. Je torej jasno, daje vsaj za sedaj splošna uveljava Števcev neizvedljiva. Nadaljevanje sledi.