TecLn.i3s:
Učiteljski Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Štev. 23.	V Ljubljani, 8. rženega cveta 1906.	XLVI. leto.
»Učiteljski Tovariš« izhaja vsak petek. Akfije na tajkn praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo »trofreijskega Tovariša« v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). —Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Oglasi in poslanice stanejo za stran 30 K, pol strani 16 K, '/, strani 10 K, '/. strani 8 K, "8 strani 4 K; manjši inserati po 30 h petit-vrsta. Večkratno objavljanje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.
Vsebina« XVIII. glavna skupščina »Zaveze«. — Naš denarni zavod. — Korak naprej! — Podaljšanje šolskih počitnic. — Glavne počitnice na Štajerskem. — Začetek in konec mojega učiteljevanja. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
XVIII. glavna skupščina „Zaveze".
Letos smo zborovali v Šoštanju. Pohiteli smo tja od vseh strani slovenskih pokrajin, da se udeležimo zborovanj svojega parlamenta. Bilo nas je okrog 300 učiteljic in učiteljev. Združila nas je stanovska zavednost, medsebojna ljubezen in skrb za povzdigo našega stanu in šolstva.
Vsa zborovanja so bila zanimiva, vse debate živahne in stvarne. Zborovalci in zborovalke so dokazali, da so se na skupščino resno pripravljali, da so prišli v Šoštanj delat. Tako je bil naš praznik obenem dan dela, resnega in poštenega, ki je dokaz, da naši neprijatelji lažejo, ko trde, da ni naprednemu učiteljstvu nič do stanovskih vprašanj, nego da jim je vse samo prazna liberalna politika.
Zborovanje se je začelo in završilo v najlepšem redu in natančno po določenem programu. Vladala je in vodila našo skupščino vzorna stanovska disciplina, ki je neomajni temelj naši krasni organizaciji.
V nastopnem podajamo o XVIII. glavni skupščini »Zaveze« kolikor mogoče natančno poročilo.
Sprejem.
Dne 2. junija smo se ob 1. uri popoldne pripeljali v Šoštanj. Deževalo je, kakor bi se odtrgal oblak. Vkljub temu se je zbralo na kolodvoru mnogo odličnega občinstva s pripravljalnim odborom in z narodno godbo, ki je ob prihodu vlaka zaigrala »Naprej«. Skupščinarji so izstopili iz voz in se razvrstili ob pripravljalnem odboru. V njega imenu jih je pozdravil častni njegov predsednik, g. dež. poslanec in tvorničar gospod Ivan Vošnjak. V navdušenih besedah je pozdravljal zastopnike in zastopnice slovenskega učiteljstva, ki jim je zaklical presrčen »Dobro došli I«
Zahvalil se je »Zavezin« predsednik, tov. L. Jelene, ki je izrazil odkrito veselje in iskreno zahvalo nad lepim, bratskim sprejemom.
Potem so skupščinarji z godbo na čelu odkorakali v hotel »Avstrija«. Tam nas je pričakovalo ljubeznjivo šoštanj-sko narodno ženstvo, ki nas je obsipalo s šopki. Tamkaj sta nas pozdravila v imenu narodnih društev in čitalnice g. odvetnik dr. Mayer, v imenu okrajnega zastopa pa njega
načelnik, g. Vinko J e ž o v n i k. Za pozdrave se je zahvalil zopet tovariš Jelene.
Pripravljalni odbor nam je potem odkazal stanovanja. Pri obedu je svirala narodna godba. Z mnogih hiš so vihrale zastave. Zavladalo je veselo razpoloženje, ki so ga provzročili prelepi sprejem in iskrene simpatije vrlih šo-štanjskih rodoljubov.
Seja upravnega odbora.
O 3. se je sešel upravni odbor »Zaveze« k seji, ki je trajala do 6. ure. Upravni odbor je redigiral razna poročila za zborovanje delegacije in za glavno zborovanje ter se razgovarjal o mnogih važnih zadevah, ki jih bo izvesti v povzdigo in napredek našega Šolstva. Pred vsem je izrekel upravni odbor neomejno zaupanje svojemu predsedniku, tovarišu Jel encu.
Zborovanje delegacije.
Takoj po seji upravnega odbora se je začelo zborovanje delegacije v dvorani hotela »Avstrija«.
Ko je stopil na oder, kjer je bil zbran upravni odbor, predsednik Jelene, ga je delegacija pozdravila z dolgotrajnim, burnim ploskanjem.
Nagovor predsednikov.
Predsednik L. Jelene: Slavna delegacija!
Na poziv upravnega odbora »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« ste se zbrali nocoj v prijaznem Šoštanju k XVIII. delegacijski seji. Vaša društva, cenjeni delegati in delegatinje, so Vas poslala tu sem, da položi vodstvo in upravni odbor račun o svojem delovanju od zadnje de-legacijske seje, ki je bila dne 14. avgusta 1. 1. v Pulju.
Poročilo o delovanju Vam poda »Zavezin« tajnik. Vodstvo in upravni odbor pričakuje, da izrečete o vsem, kar smo ukrenili, odkrito svojo sodbo. Pravične in odkrite kritike se ne bojimo; vspodbudila nas bo k intenzivnejšemu in vztrajnejšemu delu. (Dobro!)
Vaša društva pa Vas niso poslala k delegacijski seji samo zato, da čujete in odobrite ali zavrnete razna poročila. Tvoja naloga, cenjena delegacija, je mnogo važnejša, za našo organizacijo vitalnega pomena. Poudarjal sem že lansko leto pri delegacijski seji v Pulju, da je »Zavezina« delegacija posredovateljica med »Zavezo« in njenimi društvi, ki mora skrbeti za to, da so ti člani naše organizacije vedno v najtesnejši zvezi. Smatrajmo se kot ena družina, ki si podaja roko v tesno zvezo preko mej okrajev in dežel. Kar teži in duši učitelja v kršni Istri, naj čuti učitelj tod okrog. Kjer najbolj teptajo učiteljstvu pravice, tja hitimo najprej na pomoč. Tako bomo delali vsi za enega in eden za vse. (Ploskanje )
Učiteljska društva morajo podpirati vsako koristno učiteljsko organizacijo. Zal, da se to ne godi vedno! Učiteljstvo si je ustanovilo v Ljubljani »Hranilnico in posojilnico Učiteljskega konvikta«. In koliko »Zavezinih« društev je, ki podpirajo ta naš denarni zavod s tem, da so vzela kak delež? Srce me boli, povedati resnico, da je samo 8 »Zavezinih« društev pristopilo k »Hranilnici in posojilnici« z 11 deleži. To je žalosten pojav naše zavednosti. (Res!)
Ustanovili smo letos »Učiteljsko tiskovno društvo, re-gistrovano zadrugo z omejeno zavezo.« Glavni namen tega društva je, da ustanovi lastno tiskarno, kar se mu posreči v kratkem času. Od Vas, velecenjeni delegati in delegatinje, je prav zelo odvisen uspeh in razvoj tega našega podjetja: Zato ga Vam toplo polagam na srce. Vsako »Zavezino« društvo naj postane član »Učiteljskega tiskovnega društva«, vsak posameznik teh društev naj ga podpira po svojih naj boljših močeh. Upravni svet se ozira pri svojem težavnem in odgovornem delu z zaupanjem v Vas. Prosim Vas, bodite tolmači mojih želja v svojih društvih in prepričan sem, da bodo slišali Vaš glas! (Dobro!),
Od zadnje delegacijske seje lanskega leta v Pulju je izstopilo iz »Zaveze« »Učiteljsko društvo kotara Volosko«. Vsled soglasnega sklepa glavne skupščine v Mihotičima dne 17. aprila t. 1. se je razšlo društvo. Poročalo se mi je, da hočejo člani pristopiti »Učiteljskemu društvu ,Narodna Prosvjeta' v Pazinu«, Prejšnja leta je bilo »Učiteljsko društvo kotara Volosko« jako delavno, zadnja leta pa je spalo, ker se člani niso udeleževali zborovanj, in »Narodna Prosvjeta« se ne bo okrepila z njimi. Bolje bi bilo, da preosnujejo istrsko-hrvaŠki tovariši »Narodno Prosvjeto« v zvezo istrsko-hrvaŠkih učiteljskih društev, a bi ne smeli ubijati obstoječih društev. Vidi se, da naši istrsko-hrvaški tovariši ne pojmijo važnosti velike in močne organizacije. (Tako je!)
Zapustilo nas je »Učiteljsko društvo kotara Volosko«, a ustanovilo novo za Trst in okolico, pristopilo k »Zavezi« ter nam dovedlo novih čilih moči. Društvo ima že 67 članov. (Burno ploskanje. Klici: Živio, GermekI Živio, Martelenc!)
Kolikega pomena je »Učiteljsko društvo za Trst in okolico«, mi ni treba poudarjati. Vsakdo sam lahko presodi, kdor pozna tamoŠnje razmere. Veselja mi kipi srce, ker mi je dana prilika, da iskreno pozdravim delegate novega »Za-vezinega društva«, Poživljam te, cenjena delegacija, da z navdušenim srcem zakličemo tema našima vrlima tovarišema krepki nazdar in živio! Ob enim Vaju prosim, da sporočita vsem članom društva naše iskrene pozdrave. (Odobravanje.)
Pozdravljam prav iz srca tudi druge delegate in delegatinje ter otvarjam sejo!
Ovacija predsedniku.
Predsednik: K besedi se je oglasil tovariš Gangl.
Tov. E. Gangl: Naš predsednik vodi letos enajstič naša zborovanja. V vsej tej dolgi dobi je bil mož dela in vztrajnosti. Neprijatelji se zaganjajo vanj z neutemeljenimi napadi in mu kradejo čast in pošteno ime. To še bolj utrja naše zaupanje vanj. V imenu delegacije mu izrekam globoko spoštovanje, ki bodi dokaz našega odkritosrčnega zaupanja t
Delegacija priredi predsedniku viharno ovacijo. Odmevali so glasni klici: »Živio, Jelene !«
Predsednik se zahvali.
Legitimiranje delegatov in delegatinj.
Tajnik tovariš Dragotin Česnik prebere imena delegatov in delegatinj, ki se jih je udeležilo osemdeset.
Pozdrav pripravljalnega odbora.
Tovariš Koropec pozdravlja delegacijo v imenu pripravljalnega krajevnega odbora najpresrčneje, proseč jo, naj se zadovolji s tem, kar ji je pripravil krajevni odbor. (Živio!)
Tajniško poročilo.
Tajnik Dragotin česnik: Čestita delegacija!
O delovanju »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v pretekli upravni dobi, t. j. od zadnje glavne skupščine v Pulju do današnjega dne, mi je čast poročati nastopno:	'
Naša »Zaveza« ima danes 33 društev, ki štejejo 58 častnih, 1810 pravih in 58 podpornih članov, torej skupaj 1926.
Od teh društev jih spada na Kranjsko 12, na Štajersko 15 in na Primorje 4.
Vsa ta društva so imela v pretekli upravni dobi 125 zborovanj z 155 predavanji, oziroma hospitacijami. Nekatera društva so prirejala poučne izlete, zabavne večere, veselice in koncerte večinoma na korist našemu »Učiteljskemu konviktu«, ki pod spretnim in marljivim svojim vodstvom kar najbolje napreduje. Vobče je postalo delovanje naših društev v zadnjem času živahneje, zanimanje za našo stanovsko organizacijo se vedno bolj širi med učiteljstvom, in smelo lahko trdim, da zavzema naša »Zaveza« v tem pogledu odlično mesto med drugimi učiteljskimi zvezami v naši monarhiji. (Res je!)
Za Trst in okolico se je osnovalo novo slovensko učiteljsko društvo, za kar gre največja zasluga tovarišu g. Germeku. (Ploskanje.)
V	Ljubljani se je osnovalo »učiteljsko tiskovno društvo«, ki bo v naši organizaciji dalekosežnega pomena. Natančneje podatke o tem bo podal drage volje g. predsednik.
V	naši organizaciji pa se je pojavilo v zadnjem času tudi neko nesoglasje med učitelji in učiteljicami. Naše tova-rišice, ki so večinoma dolgo let zavzemale nekako upatično stališče v naši stanovski organizaciji, so se zdramile ter stopile v javnost z odločnimi svojimi zahtevami. Glede službenih prejemkov učiteljstva brez razlike spola je naše stališče znano. A ta odločni nastop iz vrst naših tovarišic nas vendar veseli, ker kaže, da se je tudi pri njih zbudila stanovska zavednost, ki pa naj se javi tudi v sploš-
nem sodelovanju in v krepki duševni in gmotni podpori pri naši skupni stanovski organizaciji. (Dobro.) Tudi učiteljicam je stanovska dolžnost, da se aktivno udeleže dela v dosego naših skupnih teženj in naših stremljenj. Potem ne bo med nami nikake disharmonije; s tem boljšim prepričanjem bo mogoče zastopati njih opravičene zahteve, zakaj: enakemu delu enako plačilo! (Živahno odobravanje.)
»Zavezino« vodstvo je imelo v pretekli upravni dobi 5 sej, upravni odbor pa dve. V teh sejah so se obravnavale in reševale vse važnejše zadeve, manj važnejše ali pa nujne stvari je reševal predsednik sam z naknadnim odo-brenjem vodstva, oziroma upravnega odbora.
Vložni zapisnik šteje do danes 561 številk. Seveda pa to ni še vsa korespondenca »Zavezina«: Pri »Učit. Tovarišu«, »Popotniku« in »Zvončku« je takisto veliko pisa-rije, ki zahteva mnogo časa in truda.
V listih »Omnibus« (Pulj), »Triester Zeitung«, »Domovina«, »Novi list« (Reka) »Slovenski Narod« in »Učit. Tov.« se je priobčila zahvala vsem osebam in korporacijam, ki so pripomogle in sodelovale, da se je zadnja glavna skupščina v Pulju tako častno izvršila.
Zadnja glavna skupščina »Zaveze« je provzročila precej hrupa med učiteljstvom pa tudi med drugimi slovenskimi in hrvaškimi sloji. Nič ne del Po viharju tem lepše zopet zašije zlato solnce, tem čistejše je zopet sinje nebo. Ko bi se plašili boja, ko bi se bali dela, ne bili bi to, kar smo in kar hočemo ostati. Naša »Zaveza« je že ponovno dokazala, da stoji neomajno na stališču napredka, svobode in enakosti. (DobroI) In v tem programu tiči naša gotova končna zmaga. Za to nam je porok narava sama, nam je porok zgodovina, to nam potrjujejo tudi zadnji dogodki na Hrvaškem, kjer so napredne in svobodomiselne ideje vzlic velikanskim zaprekam z elementarno silo zmagale in dosegle nepričakovan triumf. Pri nas se sodi človeka po »liberalcu« ali »klerikalcu«, pozablja se pa, da smo vsi bratje in sestre ene matere, ki bi se morali med sabo ljubiti, pa ne pobijati in prezirati. V »Zavezi« združeno učiteljstvo je gotovo narodno, četudi ni klerikalno. Kako se narodno učiteljstvo v Istri ceni, je pokazal »sprejem«, ki so nam ga priredili narodni »voditelji« istrski ob zadnji glavni skupščini v Pulju. Takega preziranja ni doživela »Zaveza« Še nikjer. Povsod so nam prihiteli narodni veljaki naproti z ljubeznijo, kakršno izkazuje brat bratu; a v Pulju nas je zazeblo v srce, ko smo se ozirali krog sebe, a ga ni bilo, ki bi nam bil zaklical vsaj skromen, a v »tujini« tem prisrčneji: »Dobro došli, bratje in sestrel (Res je!) Oni, ki so se pri občinskih volitvah v Pulju (iz taktičnih razlogov!) družili z Italijani najradikalnejše struje, niso imeli za nas, ki nam teče po žilah bratska kri, prijazne besede, nego preziranje (najbrže tudi zaradi taktaI). In če je bilo vse zbrano učiteljstvo zaradi tega ogorčeno, je bilo po pravici. Na tozadevni Laginjev članek v »Slov. Nar.«: »Drugi glas iz Pulja« je reagiral »Zavezin« predsednik in odločno zavrnil nekatere njegove neresnične trditve. Zavedno istrsko učiteljstvo pa se iz teh dogodkov lahko o marsičem pouči. In to je vredno premisleka.
Tudi afera z »Družbo sv. Cirila in Metoda« se je rodila povodom glavne skupščine v Pulju. Ta zadeva je čestitim delegatinjam in delegatom gotovo še v spominu. Tudi se je razburjenje, ki je bilo nastalo, že kolikortoliko poleglo. Zatorej ne bom te stvari zopet ogreval. Pripravljen
sem pa — na željo I — podati čestiti delegaciji, ako treba, na-tančneja pojasnila. Sicer pa poudarjam še enkrat, da stoji »Zaveza« prejkoslej na stališču, da se da učiteljstvu pri »Družbi sv. C. in M.« primerno zastopstvo in to iz pedagoških in narodnih ozirov. Izjavljam pri tej priliki, da učiteljstvo doslej še vedno nima svojega oficijal-nega zastopnika v odboru. Na neutemeljen napad tajnika Žlogarja ne bom reagiral. Rečem samo to: »Dr. sv. C. in M.« se ne sme smatrati sakrosanktna. Ona je javno društvo in si mora dati dopasti tudi javno kritiko. Rednemu razvoju družbe to ne more škoditi, nego le koristiti. (Res jel)
Glede osnovanja avstrijske učiteljske zveze je stopila naša »Zaveza« v dogovor z italijanskim učiteljskim društvom v Trstu (»Lega degli insegnante«). Tozadevne okrožnice so se razposlale vsem avstrijskim učiteljskim zvezam v svrho, da se o tem posvetujejo ter se potem skliče ustanovni shod avstrijske učiteljske zveze na Dunaju.
Pri »Prešernovi slavnosti« v Ljubljani je bila »Zaveza« zastopana jako častno. Udeležila so se je v častnem številu skoro vsa učiteljska društva. Pri tej priliki je prišlo slovensko učiteljstvo tudi v osebno dotiko s srbskim učiteljstvom, ki se je tudi udeležilo te znamenite slovenske slavnosti.
Na Štajerskem in Kranjskem sta bili lansko leto sklicani deželni učit. konferenci. Dočim se je štajerska dež. učit. konferenca redno izvršila, se je morala kranjska zaradi obstrukcije delegatov takoj v začetku ustaviti. (Dobro 1) Uvedla se je napram vsem delegatom disciplinarna preiskava; mi pa pravimo, da bi se naj uvedla preiskava proti tistim, ki so krivi neznosneitlu stanju učiteljstva na Kranjskem. (Odobravanje.) Ali ni vnebopijoč greh, da ima danes kranjski prov. učitelj 66 K mesečne plače, dočim ima najnavadnejši kmetski delavec po 4 K na dan, česar mu končno ne zavidamo ob sedanji draginji ? »Ljudski« voditelji seveda trde, da ni denarja za nas; za šolo ni denarja, a zanje ga ie dovolj, ko kopičijo stotisočake, ki jih izmozgavajo iz »ubogega« ljudstva, dočim učiteljske družine skoro ginevajo pomanjkanja! Ko bi bilo Še kaj pravice na svetu, bi morali ti ljudski sleparji že davno sedeti na obtožni klopi in pod ključem, ali — ni je! Ali se je čuditi torej, ako se učiteljstva loteva obup ter v svoji obupnosti seza že po skrajnih sredstvih ?
Glede novega šolskega in učnega reda je sklenilo vodstvo, da se pošlje c. kr. dež. š. svetu vlogo s predlogom, da se skliče enketo ljudskih in meščanskih učiteljev, ki ga naj podrobno prouče, se o njem posvetujejo ter stavijo potem morebitne primerne preminjevalne nasvete.
Deželnim odborom na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem in naučnemu ministrstvu se je predložila prošnja za podporo našega strokovnega lista »Popotnika«, seveda najbrž brez uspeha.
Na deželni šolski svet goriški in štajerski se je takisto vložila prošnja, naj priporočajo šolskim vodstvom ozir. krajnim in okrajnim šolskim svetom naročitev »Zavezinih« listov »Zvonček« in »Popotnik«.
Spominjati se nam je odličnega prijatelja in tovariša Jožefa Travna, upokojenega nadučitelja, ki je dne 29. marca umrl v Ljubljani. Vse svoje imetje je ostavil našim društvom in ustanovam ter tako še ob zadnji uri izpričal, da je bil pravi učitelj. Slava njegovemu spominu! (Delegacija vstane.)
Prihodnje leto od 5. do 10. avgusta se bo vršil v Lon -donu II. mednarodni higijenični kongres združen
z razstavo. Na poziv c. kr. dež. vlade kranjske z dne 23. jan. 1906, št. 25068 ex 1905, se je sestavil ad hoc poseben odbor, ki se je takole koštituiral: predsednik: župan Hribar; podpredsednik: dež. šol. nadzornik Leveč; tajnik: Jelene.
Hrvaški pedagoŠko-književni zbor je imel dne 8. febr. t. 1. svojo 34. glavno skupščino, ki jo je predsednik »Zaveze brzojavno pozdravil.
Raznim tvrdkam se je razposlala okrožnica, naj pri-občajo svoja oznanila v »Učit. Tov.«, a učiteljstvo naj se tudi samo drži gesla »Svoji k svojim«.
Vsem okrajnim šolskim svetom se je še enkrat razposlala okrožnica, s katero se jim naznanja »Zavezin« sklep, da se morajo vsi v »Zav.« listih priobčeni razpisi služb plačati. Na ta sklep se opozarjajo zlasti zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih.
Meseca aprila t. 1. so se zbrali na Dunaju pooblaščenci in odposlanci raznih učit. zvez na posvetovanje o preosnovi učiteljske izobrazbe. Naša »Zaveza« je bila pri tem shodu zastopana po svojem pooblaščencu.
V pretekli upravni dobi je storila »Zaveza«, kar ji je bilo naročeno. Največje veselje, ki nas navdaja danes, je to, da se je v tej dobi pojavljala samozavest našega učiteljstva tako, kakor morda še ne doslej. Samozavest je moč, in zato se ne bojimo nikogar! Sedaj pojdimo med ljudstvo
in bodimo učičelji tudi izven šole. Učimo evangelij enakopravnosti, bratstva in svobode, in tako dojde našemu šolstvu in nam samim velik dan popolne osamosvojitve. Od šolstva in učiteljstva, ki služita zgolj svojemu najplemenitejšemu namenu, naj pride narodu, ki smo mu učitelji, blaginja poživljajoče vere v lastno moč. Ta ga uvrsti v število močnejših in kulturnejših narodov. Tako se dvigne in zave svoje veljave. To bo našemu delu najlepše plačilo! (Dolgotrajno ploskanje.)
Poročilo računskih pregledovalcev.
Tov. V. Rus poroča v imenu pregledovalcev računov. Omenja, da so računi v popolnem redu ter predlaga abso-lutorij predsedništvu. (Sprejeto).
Blagajniško poročilo.
Upravnik »Učit. Tov.«, tovariš Fran Črnagoj, poroča uvodoma svojega poročila, da ga je sicer pred dvema letoma navdajala neka bojazen zaradi razširjatve lista, ker se ni vkljub temu, da je list postal tednik, cena povišala. Tva-rine sicer ni primanjkovalo, zakaj list je prinašal skoro vedno prilogo. Zato je v istini račun nekoliko bolj žalosten, a to nas naj ne moti, temveč vztrajajmo v svojem delu. — Potem poda ta-le račun:
Dohodki.
Denarni promet.
Izdatki.
Račun blagajne:
Gotovina iz 1. 1904 .	. . „ naročnine:
Plačana naročnina do 1.	1902
za „	1903
„ „	1904
„	„ „ „	1905
n	n	fi n	1906
„ inseratov:
Plačani inserati.....
„ hranilnih vlog:
Dvigi iz hranilnice .	. . Dvignjene obresti ....
K
132 — 371 1129 2205 97
1150 6
65
05
K h
554
3934
156
1156
29
65
05
580099
Račun tiskarne:
Za tisk „Tovariša" . . . . „ nagrad:
Uredniku, odgov. uredniku, korektorju, upravniku, pisateljem
„ pošte:
Časopisne znamke za 52 štev.
„ uredništva in upravništva:
Znamke, papir itd......
„ poštne hranilnice:
Manipulac. in prov. pristojbine
„ raznoterosti:
Davek, kolki i. t. d.....
„ hranilnih vlog:
Vloge v mestno in učit. hranil.
„ blagajne:
Gotovina dne 31. dec. 1905 .
K
K 1800
1205 941 82 14 17 30 1180 — 560 54
80 35
580099
Aktiva.
203 Pasiva.
Račun blagajne:
Gotovina dne 31. dec. 1905
„ hranilnic:
Vloga v Mestni hranilnici . „ „ učiteljski „ . . „ „ poštni	„ . .
knjižnih terjatev:	
Zaostala naročnina	
za 1. 1903 . .	. 1614*—
Odpis 90% . . .	. 1452-06
Zaostala naročnina	
za 1. 1904 . .	. 1969-—
Odpis 70% . . .	. 1378-30
Zaostala naročnina	
za 1. 1905 . .	. 4195-—
Odpis 30% . . .	. 1258-50
inseratov:	
Neplačani inserati .	
inventarja:	14 K — h
Odpis 10% . .	1 „ 40 „
K
32 30 200
161 40
580 2936
K
560 262
3678 348 12
h
54
4861
60 22
60 96
Pri razgovoru o računu »Učit. Tovariša« predlaga delegat A. Germek (Trst), da se naj dela tako, kakor delajo nemška društva, to je, da se list pošilja brezplačno vsem članom, a zato se poviša letnina.
Upravnik »Popotnikov«, tovariš Fr. Luznar, poda ta le račun:
Dohodki.
Denarni promet.
Izdatki.
	K	h	K	h
Račun blagajne:				
Gotovina dne 31. dec. 1904			198	90
„ naročnine:				
Za 1. 1903 in 1904 .	1533	20		
Za 1. 1905 .......	1646	80		
Za 1. 1906 .......	61	—	3241	—
„ posameznih listov ....			60	80
„ inseratov:				
Za 1. 1904 .......	103	—-		
Za 1. 1905 .......	141	10	244	10
„ obresti........			12	35
			3757	15
				
Račun tiskarne:
Tisk in upravništvo . . . . „ nagrad:
Uredniku......
Upravniku.......
Pisateljem.......
„ tiskovin........
„ poštnine:
Poštna hranilnica.....
Upravništvo.......
Pro diversi .........
Račun „Zavezine" uprave:
Na račun „Zavezi" 1. 1904 . .
K
K
2498
h
37
500
240-142 -
16
36
63 85
882 50
53 23
250 3757
48 30
15
Račun tiskarne:
Za tisk „Tovariša" . . . . nagrad:
Korektorju in odgov. uredniku naročnine:
Za 1.1906 predplačana naročnina „Zavezine" uprave:
Dolg „Zavezi" koncem 1. 1904 Odpis vsled izgube 1. 1905 .
3550 17 2267 61
Aktiva.	Bilanca.	Pasiva.
		K	h	K	h					K	h
1	Račun poštne hranilnice: Temeljna vloga......			100	_	1	Račun tiskarne: „Zvezni tiskarni" dolg . . .			1030	83
2	„ knjižnih terjatev:					2	„ knjižnih dolgov:				
	Zaostala naročnina .... Odpis 20%........	982 196	40	785	60		Za 1. 1906 predplač. naročnina			61	—
3	„ inseratov: Neplačani........			26	_						
4	„ „Zavezine" uprave: V pokritje izgube 1. 1905 . . Dolg „Zavezi" 1. 1904 308*90 Odplačilo 1. 1905 . . 250*—	239 58	13 90	180	23						
				1091	83					1091	83
											
Upravnik «Zvončkov«, tov. L. J e 1 e n c poda ta-le račun:
Dohodki.	Denarni promet.	izdatki.
I :*	.
			K	h	K	h	i i		K	h	K	h	
1	Račun	blagajne: Gotovina z dne 1. jan. 1905 .			245	15	1	Račun tiskarne: Za tisk „Zvončka* ....			2100	_	
2	n	naročnine: Plačana za 1. 1905 . . 3860*28 Plačana za prejšnja leta 750*50	4610	78			2	„ nagrad: Uredniku........ Upravniku........	325 240	—			
		Predplačana za leto 1906 . .	45	75	4656	53		Pisateljem........ Slikarjem........	228 45	24	838	24	
		zaloge: Za posamezne letnike . . . inseratov: Plačani inserati...... poštne hranilnice: Dvignene obresti..... \											
4 5	•> »» »»				180 14 7	46	3 4 5 6 7 8 9 10	„ klišejev: ,, pošte: Časopisne znamke..... „ poštne hranilnice: Čeki in pristojbine..... „ knjigoveza: Vezanje „Zvončka" in ovitki . „ upravništva: „ mizarja: Za nabijanje klišejev .... „ „Zavezine" uprave: Prispevek........ „ blagajne: Gotovina dne 31. dec. 1905 . .			807 221 31 152 146 30 340 435	27 85 81 04 24 20 36 13	
					5103	14					5103	14	1
	1												1


Aktiva.
Bilanca.
Pasiva.
	K	h	K	h			K	h	K	k
Račun blagajne:						Račun tiskarne:				
Gotovina dne 31. dec. 1905 . .			435	13		Za tisk „Zvončka".....			400	—
„ poštne hranilnice:						„ naročnine:				
Temeljna vloga......			100	—		Za predplačano naročnino . .			45	75
„ naročnine:						„ klišejev:				
Zaostala naročnina za 1. 1905 . . . . 754-85 Odpis 30"/,..... 226-46	528	39				Jericke, Lipsko...... „ „Zavezine" uprave: Čisti dobiček 1. 1905 . . . . Oddano 1. 1905 . . . 340-36 Dolg iz 1. 1904 . . . 94-35	973 246	37 01	190	
Za 1. 1903 in 1904 . . 618-62 Odpis 70% .... 433-03	185	59	713	98					727	36
„ inventarja:										
										
Vrednost koncem 1. 1904 . . Odpis 5"/o za obrabo ....	120 6	—	114	_						
			1363	11					1363	11
										
Blagajnik »Zavezin«, tovariš Fran Luznar, polaga račun »Zavez»«:
Dohodki.
Izdatki.
	i	K	h	K	h				K	h	K	h
1	Račun blagajnice:					1	Račun	potnln:				
2 3	Gotovina dne 3. avgusta 1905 . „ društvenine: Vplačana........ „ listov: Zvonček ........			42	92			Upravni odbor......	295 54	40	349	40
				47 340	80 t' i 36	2 ■	»»	nagrad: Predsedniku....... Blagajniku.......	120 120 100	—	340	
4	„ zasebnih posojil:			600		3 4 5	M M N	uprave: hranilnih vlog: Delež hran. in pos. Učit. kon. . blagajne: Gotovina dne 31. dec. 1905 . .			191 52 97	86 50 32
				1031	08						1031	08
												
Aktiva.	Bilanca.	pasiva.
		K	h	K	h			K	h	K	h
1 2 3	Račun blagajnice: Gotovina dne 31. dec. 1905 . . „ društvenine: Zaostala članarina..... „ listov: „Zvonček" ........			97	32	1	Račun zasebnih posojil: Stari dolg........ Posojilo 1. 1905 ......	300 600	—	900	
		727	36	394	—	2	„ listov: Popotnikova izguba 1. 1905. . Dolg 1. 1904 .... 308-90 Odplačilo..... 250-—	239 58	13 90	180	23
	„Učit. Tovariš": Dolg tega koncem 1. 1904 3550-17 Odpis vsled izgube L 1905 2267-61	1282	56	2009	92	3	„ glavnice: Čisto premoženje dne 3. avg. 1905	3997	34		
							Izguba 1. 1905 ......	2b/b	33		
							Cisto premoženje 31. dec. 1905			1421	01
				2501	24					2501	24
											
h.
Volitev pregledovalcev računov.
Izvoljeni so bili tovariša Fr. Rojina in Vilibald Rus ter gdč. Janja Miklavčičeva.
Določitev letnih doneskov.
Tov. Luznar pravi, da s sedanjimi dohodki, to je, s prispevki posameznih članov »Zaveze« ne more shajati. Sklicuje se na dejstvo, koliko prispeva navadni delavec za svojo organizacijo, namreč 20 h tedensko. Predlaga 1 K za rednega člana, 50 h za podpornega člana.
Delegat Grmek predlaga, da naj vsak društvenik dobi »Učit. Tov.« zastonj, zato naj plača večji donos.
Delegat Lichenwalner pravi, da delegacija ne more tega sprejeti, ker bi s tem društva trpela.
Delegat Fr. Brinar se strinja s predlogom delegata Lichtenwa'nerja, predlaga pa, da naj se z listi preneha. Potem bo učiteljstvo samo trpelo in prosilo liste.
Delegat StrmŠek se protivi temu, pravi, da pričnimo agitirati za naše liste.
Delegat Pulko meni, da se naj list ustavi takoj, ako se ga ne plača.
Upravnik Crnagoj pravi, da to že praktikuje.
Delegat Fr. Brinar želi, naj »Tov.« vsak naprej naroči. Ta misel naj se uvažuje.
Delegat Grmek prosi, naj se »Zaveza« obrne v smislu njegovega predloga na vsa učiteljska društva.
Delegat Fr. B i i n a r: Naročnina za »Zavezine« liste naj se izterjuje v naprej I (Sprejeto.)
Blag. Luznar: Nastavijo naj se poverjeniki (Sprejeto.)
Delegatinja Dovgan pravi, da se to v postojnskem okraju že izvršuje. Uspeh je dober.
Delegat Pulko se strinja s predlogom blag. Luznarja, da se plača I K od pravih, 50 h od podpornih članov.
Delegat Kosi meni, naj se počaka vsaj še eno leto.
Delegat Pulko prosi, da se sprejme njegov predlog. (Sprejeto.)
Določitev vzporeda za glavno zborovanje.
Tajnik Česn i k poroča, kak vzpored je sestavil upravni odbor za glavno zborovanje. Vzpored je bil sprejet.
Določitev časa XIX. skupščini.
XIX. skupščina se vrši 1. 1907. v glavnih počitnicah, in sicer je na vrsti Kranjsko.
Volitev.
Z vzklikom so bili izvoljeni v vodstvo »Zaveze«: predsednik L. Jelene, tajnik Dragotin Česrik, blagajnik Fr. Luznar. V upravni odbor: za Kranjsko: Dimnik, RežekinŠega, za Štajersko: Gradišnik, Kocbek in Strmšek, za Primorsko: Anžlovar, Boginec in K r i ž m a n.
Slovanska učiteljska zveza.
O tem vprašanju je poročal tovariš Ivan Šega. Celotno poročilo prijavimo pozneje. Po živahni debati sta bila sprejeta ta dva predloga:
I.	Delegacija »Zveze avstr. jugoslovanskih učit. društev« zbrana v Šoštanju, izberi odsek 3 članov, ki naj vse potrebno ukrene, de se čim prej ustanovi avstrijska slovanska učit. zveza. (Odsek tvorijo vodstvo in poročevalec.)
II.	Delegacija »Zveze avstr. jugoslovanskih učit. društev«, zbrana v Šoštanju, izvoli 3 člane, ki naj se udeleže srbskega učit. kongresa v Belemgradu dne 4—9. avgusta 1906. da se
dogovore o vsem potrebnem s srbskimi tovariši zaradi ustanovitne jugoslovanske učit. zveze. (Izvolijo se: Gangl, Jelene, Šega in en srbski učitelj iz Trsta.)
Novi šolski in učni red.
V duhovitem, izbornem referatu je o novem šolskem in učnem redu poročal tovariš Janko Likar. O referatu iz-pregovorimo pozneje. Delegacija je izrazila tovarišu Likarju zahvalo in priznanje s hrupnim odobravanjem.
Predlogi in nasveti.
Tovariš Fran Šega: Delegacija »Zveze jugoslovanskih učit. društev« naj določi odsek 3 članov za vsako deželo, ki naj natančno pretrese novi učni in šolski red ter naj potrebne opazke pismeno odda c. kr. dežel, svetu dotične dežele.
Vnela se je živahna debata, v katero so posegli gg. Pulko, Brinar, Rus, Belina, Matko, Križman, Ger-mek, Košir. Končno je bil poročevalcev predlog z veliko večino sprejet.
Tovariš Ivan Šega: Delegacija »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« pooblašča predsedništvo »Zaveze«, da poda posameznim c. kr. dež. šolskim svetom predlog, da naj se velike počitnice po dotičnih slovenskih deželah uredi tako, da trajajo povsod v dobi kakor na srednjih šolah.
Delegat Fr. Kocbek: Pred osmimi leti smo z navdušenjem osnovali šolski muzej. Zaradi nedostatnih prostorov nima sedaj prave veljave. Prostori bi se mogli dobiti na Ljubljanskem gradu. Novo preosnovani šolski muzej naj bi imel 4 oddelke: 1.) šolsko-higijenični muzej; 2.) oddelek z vzornimi učili ; 3.) oddelek z zastarelimi učili le zgodovinskega pomena; 4) strokovno knjižnico. — Predlaga resolucijo: »Zaveza« prosi velezaslužnega župana g. Ivana Hribarja, oziroma mestni zastop ljubljanski, naj brezplačno prepusti dovoljno število prostorov na Gradu v nastanitev šolskega muzeja s 4 oddelki. (Sprejeto z odobravanjem).
Izprememba pravil.
Tajnik Česn i k je poročal o izpremenjenih pravilih. Vse nasvetovane premembe so bile sprejete brez ugovora.
Sklep.
Predsednik zahvali delegacijo za pozornost in poročevalce za referate ter zaključi zborovanje. Zborovanje je trajalo čez polnoč.
(Konec poročila priobčimo prihodnjič.)
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
- reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom. ===
Promet do konca vel. travna 1906 K 78 818 27. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Korak naprej!
Uradna »Laibacher Zeitung« z dne 2. t. m. prijavlja med uradnimi oglasi nastopno:
__Firm. 341
Zadr. IV. 42/1.
Razglas.
Vpisala se je v zadružni register firma :
Učiteljsko tiskovno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Zadruga se opira na zadružna pravila z dne 11. aprila 1906, ima svoj sedež v Ljubljani in namen pokrivati tiskovne potrebščine svojih članov, pred vsem potrebščine pridobitnih in gospodarskih zadrug in z izvrševanjem tiskarske obrti pospeševati pridobitek svojih članov.
Ta namen dosega s tem, da opravlja proti plačilu vse tiskarske posle in izdeluje in dobavlja vsakovrstne izdelke tiskarske obrti.
Zaveza zadružnikov je omejena v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70; zadružni delež znaša 100 K.
Načelstvo zadruge je upravni svet, sestoječ iz pet članov in dveh namestnikov, katere voli občni zbor za dobo treh let. Upravni svet izvoli izmed upravnih svetnikov predsednika in njegovega namestnika, ter podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta predsednik ali njegov namestnik in še eden upravni svetnik pod zadružno tvrdko.
Prvi upravni svet obstoji iz sledečih gospodov:
1.)	Luka Jelene, mestni učitelj v Ljubljani, predsednik;
2.)	Karel Vider, mestni učitelj v Ljubljani, predsednikov namestnik;
3.)	Franc Črnagoj, mestni nadučitelj v Ljubljani, član;
4.)	Ivan Bernot, mestni učitelj v Ljubljani, član;
5.)	Fran Trošt, nadučitelj na Igu, član.
Svoje sklepe razglaša zadruga izvzemši sklicevanje občnega zbora s tem, da jih nabije na desko v zadružni delarni.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je 14 dni prej v »Učiteljskem Tovarišu«, izhajajočem v Ljubljani, in če se upravnemu svetu zdi umestno, tudi v drugih listih.
Ljubljana, dne 25. maja 1906.
* *
*
S tem je storjen v naši organizaciji korak naprej. Sedaj pridemo kmalu do svoje tiskarne, in tako začne naše tiskovno društvo delovati. Slovensko učiteljstvo je v Avstriji prvo, ki ima svoje tiskovno društvo in svojo tiskarno. To nam je v veselje in ponos!
Podaljšanje šolskih počitnic.
(S Štajerskega.)
Pod tem naslovom je prinesla 20. št. »Učit. Tovariša« članek od tovariša Z-r, v katerem se ogreva za dvomesečne počitnice od 16. avg. do 16. oktobra. Omenjeni tovariš hoče s tem prepričati nekaj šolskih voditeljev o pravilnosti svojega mnenja.
Počitnice ki bi bile edino kaj vredne za nas in za otroke, bi bile le one od 15. julija do 15. septembra. S temi se strinja tudi deželni šolski svet. Noben človek bi se ne smel ustavljati takim počitnicam. Tovariš Z-r se hoče ozirati na lokalne razmere, zlasti na delo. To bi pa morali vendar vedeti, da otroci od 6.—14. leta niso namenjeni za delo, am-
pak za šolo. Ako pa ima tovariš Z-v slab obisk, naj pa pri šolskih zamudah nekoliko strožje postopa, in kmalu bo bolje. Sicer naj se pa prelože počitnice na te ali one mesece, obisk bo gotovo enak; kmetje najdejo vedno delo za izgovor in to v kateremkoli mesecu.
Drugič pravi tovariš Z-r, da naj bo šola v mesecih najhujše vročine. Jako lepo moderno in higijenično stališče to ! Lansko leto smo prosili za vročinske počitnice in res se nam je nekoliko ustreglo. Letos pa, ko imamo priliko, da se lahko iznebimo s počitnicami najhujše vročine pa naj bi imeli šolo? Ali mislite, da nam bodo dali potem še vročinske počitnice ?! Lepo bi se nam smejali pri deželnem šolskem svetu, ako bi bili taki. G. Z-r mora vendar vedeti, kako je s poukom ob vročini. Doseči se ne da nič; otroci so leni in zaspani, z njimi vred tudi učitelj. Upamo, da pač ne bo nobenega več, ki bi se ustavljal počitnicam od 15. julija do 15. septembra. —
Glavne počitnice na Štajerskem.
Vsaka glava svojo pamet! In tudi moja ima svojo, da se nikakor ne ujemam z dopisom g. tovariša Z-r, zadevajoč glavne šol. počitnice.
Kdaj naj bodo? — Čudno, da si niti učitelji ne moremo biti v tem složni, da jih hoče vsak imeti, po svoji glavi, da nihče ne uvidi, kako brezuspešen je pouk v največji vročini. G. tovariš pravi, da je v prvi vrsti ozir jemati na delo na polju. Jaz pa rečem : kratko nikar! Dolžnost vsakega zavednega učitelja je v prvi vrsti uspešen pouk v šoli. Za delo na polju bodo že dovolj skrbeli starši. Sicer pa, če se hočemo ozirati na delo, bo hotel imeti kmet počitnice od Velike noči tja do adventa, ker delo ima spomladi, ko orje in seje, kopa in sadi, poleti, ko kosi in žanje in jeseni, ko spravlja poljske pridelke domov. Kdaj naj bodo torej počitnice, da se kmetu ustreže? — Če pa pogledamo, s kakšnim delom se otroci pečajo skozi vse leto, videli bomo, da edino le s pašo. In kaj bi tudi drugega delali, saj za težje delo so oproščenci doma?! Gospod Z-r omenja, da se mu otrok smili v vročini na polju. Lepo to, ako bi bilo res tako! Pa kolikor jaz vem, pase zjutraj na vse zgodaj in pozno popoldne. Ob največji vročini, ko se mora truden otrok v šoli kuhati, živina v hlevih počiva. G. tovariš, ali se vam v tem slučaju otrok ne smili!? In glejte, niti kmet ni tako nespameten, da bi si ne privoščil malo počitka v hladni senci, ko solnce najhuje pripeka. A nežen otrok, ki zjutraj na vse zgodaj vstane, ki pride že truden ob 9. v šolo, mora v šoli mirno sedeti in pazljivo poslušati. Je li potem čuda, da začt:e učenec za učencem dremati, da ni v šoli prave pazljivosti!? Je li čuda, da se ne more učenec premagovati v vročini, ko se učitelj sam komaj po konci drži!? In kaj more učitelj sploh doseči v šoli v takih razmerah? Ven na izprehode naj bi šli z učenci, v gozde! Prav bi bilo, ako bi imel vsak učitelj gozd pred nosom; če pa mora */2 do 1 ure do njega hoditi in ravno toliko nazaj je ljubi popoldan proč, in vprašajmo se, kaj smo pravzaprav dosegli!? Nič kot nevoljo staršev, da morajo pošiljati svoje otroke v šolo, da se učitelj z njimi po gozdih izprehaja in zabava ob žuborečem potoku. O pouku v gozdih ne bodo hoteli vedeti in to z vsem upravičenjem! — To se lahko napravi enkrat, dvakrat, pa ne dan za dnevom skozi vse poletje. Z vročinskimi počitnicami je pouk tudi jako prikrajšan, da ni učitelju nikakor mogoče obravnavati vse predpisane snovi.
Iz teh razlogov mislim, da je dovolj jasno, da je najbolje, ako so počitnice v najhujši vročini, in sicer od 15. julija do 15. septembra. Daj Bog, da bi bili skoraj vsi v tem edini, da bi se to še letos uvedlo I —	— č i č.
Začetek in konec mojega učiteljevanja.
Spisal Ivan Lapajne.
Cenjeni čitatelji in tovariši naj ne mislijo, da se hočem s temi vrsticami že od njih posloviti; saj sem že lani nekako o tem času o priliki uradne učiteljske skupščine v Radečah poudarjal, da od šole se bom poslovil, od svojih tovarišev pa tudi potem ne, ko stopim v pokoj. Kakor znano, me je bil uradoma upokojil že lani c. kr. deželni šolski svet. Zaradi moje pritožbe na c. kr. naučno ministrstvo se je pa stvar tako zavlekla, da sem stopil v penzijo šele s 1. junijem t. 1. Tudi zdaj kot upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem bi še rad ostal v nekakšni duševni zvezi s slovenskim učiteljstvom. Da se ta zveza vzdrži, bom priob-čeval, kolikor še nisem, tuintam po časopisih kakšno črtico iz svojega učiteljskega življenja, ali pa bom svetoval svojim tovarišem, ako pridejo še v kakšne zadrege, in ako bi mojih naukov potrebovali. V večjo dotiko bi pa rad stopil odslej zlasti s tistimi svojimi tovariši, ki so po nekod s posojil-ništvom v zvezi.
Danes nameravam cenjene čitatelje seznaniti le s koncem svojega učiteljevanja. Ker je pa to preveč prozaično, je boljše, da pričnem s tem, kako je bilo, ko sem začel uči-teljevati. To je bilo tako lepo, tako poetično, da mi je še na stare dni od te poezije ostalo nekaj dobre volje, tako da mi je lahko sedaj izvrševati, kar hoče reči nemški pregovor: »Zum b&sen Spiel gute Miene machen«. —
Dovršivši učiteljišče z dvema tečajema v Ljubljani leta 1868. sem dobil prav dobro svedočbo, t. j. izpričevalo učiteljske usposobljenosti za učitelja »na glavnih šolah«. Zaradi svedočbe mi ni bilo treba delati drugega izpita za ljudske šole. Vendar nisem mogel dobiti s tem izpričevalom takoj primerne službe na glavnih šolah ali normalkah (t. j. četvero-razrednicah), katerih je bilo takrat na Kranjskem komaj 'deset. Zato sem kot nastopni učitelj l. 1868. in 1869. nadaljeval svoje študije in vstopil v 5. razred realke v Ljubljani, katerega nisem bil dovršil 1. 1866. zaradi bolezni v Gorici, kjer sem bil od 1. 1861.
Peti razred ljubljanske realke — pisal sein že v »Slov. zadrugi« — sem dovršil z odliko in bil po lokaciji prvi. Kaj pa zdaj ? Nastal je v moji duši dilema: rad bi bil z novim šolskim letom vstopil v 6. razred ; zakaj študije so me veselile, a rad bi bil vstopil tudi v praktično življenje, rad delal za narod, za šolo, za domovino in užival več svobode, kakor jo je dijaku odmerjeno.
Moja želja je bila vedno v vsakem oziru, zlasti pa v duševnem in narodnem oziru Slovencem pomagati. Da bi imel kot učitelj, kot slovenski učitelj največ prilike v tem obziru delovati, mi je bilo jasno. Saj sem bil tudi kot učitelj usposobljen. — Kmalu se mi je prilika ponudila, da se moje želje izpolnijo. V Idriji, v mojem domačem mestu, je stopil na glavni šoli s 4 razredi in 3 dekliškimi paralelkami učitelj Eržen v pokoj. Razpisali so njegovo mesto. Dobil ga je on-dotni učitelj Jakob Inglič, ker je bilo to mesto bolje dotirano nego njegovo, ko je bil stopil leto prej na Šerkovo mesto. Službena stopnja Ingličeva je bila meni v začetku šolskega leta 1869/70 podeljena na predlog c. kr. rudniške direkcije
po priporočilu c. kr. deželnega šolskega sveta*) od c. kr. poljedelskega ministrstva. Ribi se ugodi, ako se jo v vodo vrže, meni se je najmanj tako ugodilo, da se me je praktičnemu šolstvu izročilo. (Kljub temu sem ostal v nekaki zvezi z dijaki 6. realnega razreda, ki so mi pošiljali svoja »scripta«; nameraval sem privatno študirati ta razred, kar sem pa bil opustil). V lepši dobi ne bi bil mogel postati učitelj, kakor je bila baš doba okolo 1. 1870. in med boljše kolege, kakor sem jih imel v Idriji, ne bi bil mogel priti. Naj nekaj omenim o teh svojih tovariših. Začasni*"') ravnatelj je bil katehet Juvan, še zdaj župnik v Spodnji Idriji. — Čeravno duhovnik, je bil z dušo in telesom vnet za šolo. Čudno, nastopila je bila nova šolska doba, ki je bila šolstvo in učiteljstvo iz rok iztrgala cerkvi in duhovnikom. S tem se je bila država zamerila prvi in drugim, časopisje konservativne stranke je ostro obsojalo nove šolske zakone; med tem časopisjem je bilo skoro tudi vse slovensko časopisje razen »Naroda«. »Novice«, tedanji orakel slovenski, so v šolskem vprašanji bolj »lavirale« z »Učit. Tovarišem« vred, ki pa se je itak bil kmalu odločil. Tedaj so duhovniki hrbet obrnili šoli, in to skoro vsi. Le nakaj je bilo častnih izjem. Med te častne izjeme je spadal tudi ravnatelj in katehet Juvan. Z veseljem je poleg kateheze vodil šolo, imel vse v redu, pazil na vse in posebno rad skliceval domače učiteljske konference, ki pred 20. avg. 1870 še zaukazane niso bile. Pri teh domačih učiteljskih skupščinah sicer ni on bil duša, ampak učitelj Stegnar.
To je bilo veselo življenje v Idriji 1. 1869, 1870, 1871. Mladi smo bili, vneti za šolo, mladino, učiteljstvo in za narod. Imeti dobre tovariše, dobre sodnike, to ni vsak dan in vsakemu dano! Zvezda med tovariši je bil Feliks Stegnar, mož ki je sploh v letih 1870—1890 slovel med kranjskim in slovenskim učiteljstvom. (Zdaj je 1. učitelj na c. kr. kaznilnici v Mariboru in uvrščen v 9. činovni razred in bil nedavno odlikovan.) Mladi mož je bil izobražen v vsakem oziru. Dovršil je bil 6. realko in je vedno skrbel za svoje nadaljno izobraževanje. Bil je muzikaličen, imel lep družabni nastop in bil je skoz naroden. Učitelj je pa bil »non plus ultra«. Učil je v 4. razredu. On je bil duša domačih konferenc; od njega smo se vsi tovariši in tovarišice učili. Jaz se mu imam v marsičem zahvaliti, da sem v svoji šolski praksi storil svojo dolžnost. Osobito sem si od njega pridobil pravilnejši lepopis in pravilno postopanje in dobro metodo pri tem tako važnem predmetu ljudske šole. Nikdar ne bom pozabil, kako bra-tovsko me je posvaril, ko je pri meni začetniku zapazil silno pomankljive lepopisne vzorne vaje na šolski tabli in kako ljubeznivo me je učil pravilnejših črk, boljše metode itd.
V zvezi ž njim in tovariši smo delali z veseljem za šolo in narod, na pr. za čitalnico, za društvo »Šola« (zdaj »Narodna« šola v Ljubljani), za javno ljudsko slovensko knjižnico; hodili na slovenske veselice, tabore itd.
Takšno življenje je bilo dve leti v Idriji. V Ljutomeru je bilo sedem lepih let, v Krškem pa skoro 28 let, o katerih bom pisal prilično z »mešanim čuvstvom«. Tu je bilo treba delati meni, slovenskemu učitelju na nemški šoli. i Težko je bilo to v soglasje spraviti, vendar je šlo. Ovire so nastale šele pred kakimi 12 leti. Dobile so kranjske nemške šole, ki pa imajo razen na Kočevskem največ le slovenske otroke — krška nemška meščanska šola ima
*) C. kr. deželni predsednik baron Conrad, pri katerem sem bil takoreč domač učitelj, je baje še napisal k priporočilu: »Persönlich bekannt.«
**) Bilo je sicer vse učiteljstvo začasno nastavljeno.
komaj vsako drugo leto enega Nemca — nemške okrajne šolske nadzornike, in to ostre, strastne Nemce iz tiste hiše v Ljubljani (realke), ki jo je postavil nemški denarni zavod (Kranjska hranilnica), in v kateri niti za vse slovenske realce ni slovenščina obligaten predmet. Ti nemški inšpektorji: Knappitsch, Proft, Benda, Belar, vsi veliki Nemci in nem-škutarji, so dobili tudi mojo šolo in mene v oblast in se z grdenjem mojega postopanja maščevali nad mojimi slovenskimi grehi, kolikor sem jih zakrivil s svojim delovanjem zunaj šole za korist slovenskega naroda. Toda ti nemški mogočneži mi niso mogli priti do živega, dokler sta bila deželna šolska nadzornika Smolej in Šuman. Pozneje pa se je zgodilo glede moje šole, da so iskali na njej nemških učencev in povpraševali, kako nemške učence slovenščino učim. Drugo delo je bilo, da so mi dali ukor, ker nisem mogel postreči z učnim načrtom naše šole v originalu, ki ga meni ni nihče dal v roke. (Natisniti sem dal pa v 25 letih načrt trikrat po konceptu, ki odgovarja originalu do pičice.) Tretje delo je bilo, da so mene glede metode (a šolo so hvalili) tako počrnili, da je referent (Nemec, hud nemški nacijonalec) predlagal moje upokojenje. Moje pritožbe zoper to je sicer ministrstvo odbilo ; vkljub temu pa nastanejo vprašanja, ki jih utegne upravno sodišče rešiti: Ali je zakonito, da mora iti v pokoj učitelj, ki je dokazal z zdravniškim izpričevalom, da je še zdrav; učitelj, ki se je ponudil (česar mu pa niso ustregli), da gre še enkrat k izpitu? Ali je zakonito, da mu niso odmerili cele pokojnine? Ali je po zakonu, da mu niso osem mesecev šteli za celo leto? Ali je po zakonu, da niso neke stalne remuneracije v poštev vzeli, ko so mu odmerjali pokojnino ? Ali niso zakona rušili, ko se je moral poldrugi mesec pred koncem šolskega leta od šole posloviti ?
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 3. maja v Čadramu ob jako izborni udeležbi. — Predsednik pozdravi navzoče, posebno pa g. Ferka, učitelja, gg. Tribnika in Lamuta, oba visokošolca, kot goste. Nato se prečita zapisnik. Tovariša Brumen in Serajnik L. ml. želita, daj bi se predlogi natančneje objavljali, kar se je vzelo na znanje. Kot tretja točka je bilo predavanje tov. Jurka (nadaljevanje). Ko je končal, mu je učiteljstvo burno aplavdiralo in izreklo željo, naj bi priobčil imenovani celo predavanje v kakem listu, kar je predavatelj obljubil. Tudi predavanje tov. Rosensteina (na kaj naj učitelj pazi pri prestopu iz nižjega razreda v višjega), je vsestransko želo obilo pohvale. Razvila se je o tem predavanju živahna debata. Iz vprašalne skrinjice se je rešilo tudi par vprašanj. Za namestnike delegatov za Zavezino zborovanje so se določili gg. Časi, Čuček, Serajnik Beno. Tov. Pleskovič predlaga, naj se vsi predlogi izroče poročevalcema formulirani in napisani, da se izogne na ta način neljubih pomot. — Prihodnje zborovanje se določi v juliju v Stranicah. Nato je predsednik zaključil sejo.
Književnost in umetnost.
Književno naznanilo. Prvi in drugi del svoječasno naznanjene štiridelne pesmarice »Šopek šolskih pesmi z nar. in v narodnem duhu zloženimi napevi« sta dotiskana, in pričnem ju razpošiljati takoj, ko prejmem še tudi II. del omenjene pesmarice od tiskarne. (Prvi del je že v mojih rokah.) Razpošiljanje se bo vršilo po onem redu,
kakor so se mi oglašali naročniki. Prosim torej potrpljenja 1 Pesmaric se je tiskalo samo 200 izvodov nad številom naročnikov. Kdor se še torej ni oglasil, pa si želi te pesemske zbirke, naj mi to blage volje čim najhitreje sporoči, zakaj brez izrečnega naročila ne nameravam pošiljati zbirke nikomur.
V Središču, dne 20. majnika 1906.
Anton Kosi.
„Zvonček" št. 6 ima naslednjo vsebino: 1.) Pravljica. Borisov. Pesem. 2.) V slovo. Sokolov. Pesem. 3.) Očetov list. Ivo Trošt. Povest. 4.) Rajske ptice. Lad. Ogorek. Prirodopisni spis s podobo. 5.) O čudnem plesu. Juraj Pan-grac. Narodna pripovedka. 6.) O Krištanci, ki je na praznik sv. Marjete spravljala seno. Juraj Pangrac. Narodna pripovedka. 7.) V šolo. E. Gangl. Pesem s podobo. 8.) Moj, moj očel Andrej Rape. Povest. 9.) Vesela godba. Podoba. 10.) Težka pot. Kompoljski. Povest. 11.) Igrišče. I. B. Zabavni spis. 12.) Pouk in zabava.
Popotnik. Letnik XXVII. Štev. 5. Dragotin Pfibil nadaljuje svoj temeljiti članek o »Obiteljskih večerih« ter govori v tej številki o načinih stikov med šolo in domom in o tozadevnih pedagoških poizkusih in nasvetih. — Potem čitamo nadaljevanje Heričevega, zadnjič začetega članka »O bistvu, pomenu in važnosti Kerno-vega določnega glagola«. — Josip B r i n a r prijavlja konec svoje razprave »O reklih in njih uporabi v šoli« — Zanimivo je nadaljevanje Kocbekovega in Neratovega poročila »S I. mednarodnega kongresa z a š o 1 s k o h i g i j e n o vNorimberku 1. 19 0 4.« — V »Književnem poročilu« je natisnjena ocena »Učnih slik«, ki jih je izdala Slovenska Šolska Matica. — Polne ironije in sarkazma so tri slike, ki jih prijavlja J. Rt pod skupnim naslovom »Iz perspektive«. Zadnja je celo — hud tobak! — »Razgled< je bogato založen. V celoti je tudi ta »Popotnikova«^ številka lepo izpričevalo trudoljubivosti in temeljitosti sotrudnikov in urednika.
Ljudmila Poljanec: Poezije. Založil L. Schwentner. V Ljubljani 1906. Str. 120. Cena broširani izvod 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno vezan 3 K, po pošti 3 K 10 h. — O teh lepih »Poezijah« izpregovorimo še obširneje.
Ves tnik.
Kako sodi Jaklič o našem delu, smo povedali zadnjič. Danes povemo, kako sodbo goji dalmatinsko učiteljstvo. »Učiteljski Glas«, glasilo »Saveza dalmatinskih učitelja«, priobčuje v zadnj i številki to-le kratko notico: »Nama na izgled. Kako čitamo u odličnom »Učiteljsko m Tovarišu«, naša slovenska brača, učitelji u Kranj-skoj, živo rade i na prednju na korist svoga stališča i naroda. Skoro su imali zbor u Ljubljani, na kojem je odlučeno, da se osnuje »Učiteljsko štampar-sko društvo«. Pravila su več pregledana i potvrgjena, te podnešena vlasti na odobrenje. Osim raznih koristnih ustanova, oni imaju još i svoj vlastiti novčani zavod, kao regi-strovanu zadrugu s ograničenim jamstvom. Do konca mje-seca travnja t. g. promet je Zadruge iznašao u novcu 67.413 K. O ovoj korisnoj ustanovi naše srodne brače i kolega, mi čemo skoro opširnije progovoriti, eda se njeno blagotvorno djelovanje protegne i na naš kraj.« — Kdor ni popolnoma prevzet od politiške strasti, mu ne bo težko uganiti, čigava sodba je prava.
Naši listi. Na »Zavezini« skupščini smo izvedeli, da so naši listi provzročili 2576 K 33 h izgube, tako da je čistega imetja namesto 3997 K 34 h samo 1421 K 1 h. »Popotnik« ima dolga »Zvezni tiskarni« 1030 K 83 h. Pri »Učiteljskem Tovarišu« se je moralo samo za lansko leto odpisati zaradi izgube 2267 K 61 h. Tiska se »Učit. Tov.« v 841 izvodih, a plačujočih naročnikov je le 788. »Popotnik« ima 751 plačujočih naročnikov, a tiska se ga 925 izvodov. »Zvonček« se tiska v 1400 izvodih, med temi je plačujočih naročnikov 1079. Edini ta list je bil aktiven s 727 K 36 h.
Otvoritev trgovine. Soproga vrlega našega tovariša Hinko Likarja je otvorila trgovino s šleskim suknom. Držeč se gesla »Svoji k svojim«, priporočamo cenjenim kolegom, da omenjeno trgovino po možnosti podpirajo in to tembolj, ker smo prepričani, da se imenovana trgovka tudi naših učiteljskih društev spomni. S tem opozarjamo obenem na inserat v tej številki.
Javno ljudsko knjižnico ustanovi pevskQ društvo »Adrija« v Barkovljah pri Trstu.
Razgled po šolskem svetu.
—	„Hrvatski pedagoški književni zbor" v Zagrebu je izbral na zadnji skupščini s triletno funkcijsko dobo za predsednika Stjepana Basarička, za tajnika Josipa K i -r i n a in za blagajnika Josipa Klobučarja, torej trojico mnogozaslužnih prvoborcev bratskega hrvaškega učiteljstva.
—	Dobrohotnost vlade v Bosni. Bosanska vlada je tudi letos oddala tri prosta mesta v kopališču Iiidže za c. kr. uradnike iz Dalmacije. Popolnoma je prezrla učitelj-stvo, dasi ima prav to mnogo zaslug, da je to kopališče zaslovelo. Povsod dele dobrote z dvojno mero. Učiteljstvu je vedno določena tista, ki je — prazna.
Listnica uredništva.
Današnje poročilo o »Zavezini« skupščini nam je vzelo toliko prostora, da smo morali obilico drugega gradiva odložiti tako v uredniškem kakor v inseratnem delu do prihodnjič. Prosimo potrpljenja! j Vse pride polagoma na vrsto.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1290.	Kranjsko.
Na štirirazredni ljudski šoli vSodražici je popolniti stalno, oziroma začasno učno mesto.
Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do dne 29. junija 1906.
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za službovanje.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 2t. maja 1906.
Št. 1198.
Na enorazredni ljudski šoli na Erzelju se razpisuje s tem učno mesto v stalno nameščenje. '
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 2 9. junija 1906.
Prosilci, kateri v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Postojni, dne 28. maja 1906.
Št. 671.
V litijskem okraju se razpisuje učno. oziroma voditeljsko mesto na enorazrednici v D oleh v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj podpisanim potom do dne 23. junija 1906.
Prosilci za stalno nameščenje, kateri v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šol. svet v Litiji, dne 25. maja 1906.
Št. 764.	Štajersko.
V političnem okraju Celje se sledeče službe učiteljev, oziroma učiteljic s pričetkom zimskega tečaja popolnijo :
1.)	Dvoje mest okr. pomožnih učiteljev in sicer: eno mesto definitivno, eno pa provizorično, za politični okraj Cel j e s plačo po I. krajnem razredu ;
2.)	na 4 razredni ljudski šoli v Petrovčah (III. krajni razred) eno mesto učitelja oziroma učiteljice;
3.)	na 3 razredni ljudski šoli na Frankolovem (III. krajn. razred) eno mesto učitelja, oziroma učiteljice (dobi eno sobo proti plačanju stanarine 3 K na mesec);
4.)	na šolski podružnici spadajoči k ljudski šoli Št. Juriju ob Taboru na Ojstrici (III. krajni razred) mesto učitelja s prostim stanovanjem (eno sobo);
5.)	na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Štefanu (III. krajni razred) mesto nadučitelja;
6.)	na 3 razredni ljudski šoli v Zibiki in na 4 razredni pri Sv. Vidu pri Grobelnem (III. krajni razred) po eno mesto učitelja oziroma učiteljice;
7.)	na 5 razredni deški šoli v Trbovljah-Vode (krajni šolski svet Trbovlje, II. krajni razred) eno mesto učitelja;
8.)	na 3 razredni nemški ljudski šoli v Laškem trgu (II. kr. razr.), eno mesto učitelja, s prostim stanovanjem in kurivom.
Prošnjiki za te službe imajo pravilno opremljene prošnje vložiti predpisanim uradnim potom do dne 30. junija 19 06 pri dotičnem krajnem šolkem svetu (za mesta pomožnih učiteljev pa pri okrajnem šolskem svetu v Celju).
Okrajni šolski svet v Celju, dne 24. maja 1906.
Naznanilo otvoritve.
Cenjenemu učiteljstvu naznanjam, da sem otvorila
trgovino s trpežnim in finim šiesliim suknom.
\ nadi, da me cenjeno učiteljstvo podpira s svojimi naročili, zatrjujem istemu, da mi bo prva skrb, da postrežem vsakomur z najboljšim blagom po najnižjih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Ludovika Likarjeva
trgovka s suknom.
Grahovo pri Rakeku na Notranjskem.
N. B Vzorci se pošiljajo franko.
Šolske tiskovine
priporoča
tiskarna J. BLASNIKA naslednikov
v Ljubljani.
® s. -f , ^ • /j «*r»t«rt MIN IM loMln • ^{/yilrove žitne kave7* KSg^ . OSKUSITEI wr*. Viortt 9r*(OV«<)n* L ® domaČi prijatelj- l^**1 /W«r»# firm		„l	Ne zabite Jčiteljskega konvikta !"	
	I			
Šolske tiskovine
odobrene po dež. šolskem svetu ter vse tiskovine za obrtne nadaljevalne šole po najnovejših predpisih priporoča tvrdka
Oragotin Hribar v Ljubljani.