Dolonjske \ovico izluijajo vsuk jkíIoíí ; ako : : je t!i (lan pi'uznik, duti jtojirtij, ; :
Ceiia jim je celo leto (od ajirila ilo apriJaj H ii, zn i)ol leta Tôt) K. Nai'oniitia 7AÍ .Neiiiiiîjo, Ba-siio in dnigtî Dvrojiske države ziia^a .'i'ôO K, zn Ainoriko -t-".')!) K. hist ill oglasi se pliitiiijojo iiaiire.j.
Vso dopise, iiurofiiiiH) iti «/iiiiiiilii spn^Jciiia tiskarna J. Kiajet; nasi.
Raba žvepla v kletarstvu.
tKonec.)	^PiJu B. Skalickj.)
Žveplanje mošta.
Ker je žveijlov dvokis itiočaii stiiip za glivice sploli, prepreči seveda lahko tudi dolovaiije kipeliiili glivic.
Ce tedaj sladek tnošt še prcdiio zaitic kipeti, moćno KaŽveplaino, ne kipi toliko časa, kolikor časa vscl)uje veijo množino prostega žvepbvcga rtvokisa.
To lastnost izkoriščajo zlasti TÍnski trgovci, ki kiipnjcjo inoSt daleč od donia, iia niestn, pri vinogradnikih in ga potem nioČno žveplajo, da jim med prevažatijem na dom ne pi'ićne kipeti.
To sc vrši na sledeči način:
Sod sc najprvo dohro pomije in močno zažvepla, potem se ga naiiolni do one tretjine z moštom. Nato se sod zatnaši in se ga toliko časa kota sem ter tja, da mošt ves žveplov dvokis posrka, i'otem se sod zopet odmaši, vnovič zažvepla in se napolni do druge tretjine ter se kotanje ponovi. KoneČno se zažvepla sod v tretjič, se napolni z moštom do vrlia, zabije in odpošlje.
Tako liudo žveplan mošt gotovo vsaj 5 do 8 dni nc hode kipel. Ďc ga pa takoj
uatp,Šii.Xiilnpiiio, ostane lahko več mesccev sla^dák. Ďa se ohrani mošt sladak, se mora zažveplati tako močno, da vsebuje najmanj 100 iniligi'amov žveplovega dvokisa lîa liektoliter. Oe se rahi tenko azbestno žveplo, je tedaj treha zažgati na vsak hektoliter lli gramov žvepla, to je 4 azbestne trščico,
Tredno se pa tako močno žveplan mošt spravi v konzum, treba ga je večkrat pretočiti in dobro i)rezračiti, da iz njega preobilen žveplov dvokis izpuhti. To se zgodi na ta način, da nataknemo na pipo kako cedilce, podobno onenm, ki ga rabimo pi'i zalivalniti kanglah, tako da prši mošt v tenkih curkih v podstavljen škaf ali kad. Ćc nimamo takega cedilca, potem pa si pomagamo s tem, da pipo le napol odpi-emo, tako da mošt v Škaf Imdo prsi in ga pri tem še mešamo z obeljeno brezovo metlico.
Kadar potem mošt še nekaj časa leži, ga lahko spravimo v konzum. Če pa hočemo, da most pokipi, pridenemo mu po zračenju čistih drož.
Pa še tudi v drugih slučajih žveplamo mošt, in sicer zlasti tak mošt, ki vsebuje obilo Škodljivih glivic. Tak tiiošt je n, pr, oni iz gnilega grozdja.
Znano je namreč, da so škodljive glivice bolj občutljive proti žveplanj» kot koristne, zlasti kiiiehie glivice. Ôe tedaj mošt pred kipenjem zmerno zažveplamo, ( I gram žvepla na 100 litrov, to je eno azbestno trščico na 3 hektolitre), bode n)u to le koi'istilo. "Mošt prične siccr nekaj dni pozneje kipeti, ampak potem poki])î hiti'o in gladko, vino dobi lepo svetlo Itarvo, je stanovitnejše in se tiitreje čisti,
Zlasti se jia priporoča žveidanje tiiošta v mokrih letih, ko grozdje več ali manj gnije in ima teilaj mnogo škodljivih glivic na sebi. Žveplati se nioi-a seveda mošt takoj od preše, ko je še sladak, ne pa še-le potem, ko je pričel v kadi na tropu že kipeti.
S pomočjo žveplanja se jia da tudi iz samega gnilega grozdja pripraviti dobra in stanovitna ]ujača. Gnilo grozdje je v fo svrlio v trgatvi odbirati. Takoj ko se ga
nabere za eno prešo, se ga iztisne In se napolni mošt na že popisan način v močno zažveplan sod. Tekotii dveh dni se poleže vsa nesnaga, ki obstoji iz uničenih škodljivili glivic in diuzega blata, na dno soda.
Potem sod nastavimo in mošt dobro pi'ezračimo In napolnimo v drug snažen sod, blato pa zavržemo,
V tako očiščen in ])rezi'ačcn mošt vsejemo potem dobrili kipelnili glivic s tem, da mu pridenemo čistih drož ali jia vsaj po 1 liter na 100 litrov burno kipečega mošta iz zdravega Jgrozdja.
Žveplat\je vina.
Vino je treba Žve]dati iz i'aznili vzrokov. Ďe je vino čisto in zdravo, potem žveplanjelahkoodiiado, vendar pa z m er n o žveplanje vinu na kakovosti nikdar ne škoduje, temveč le ko]'ist!. Tako vino .se hitreje Čisti, je stanovitnejše, lepe svetle barve in čisiega okusa.
Oo že vino iz kateregakoli vzroka žveplamo, moramo si ]>a zapomniti enega, namreč, da se sveže žveplano vino ne smo nikdar takoj spj'avitî v k o n z u m , temveč, da mora vino po vsakem žveplanja toliko časa ležati, da se žveplov dvokis v njem izpremcni v drugo, zdi'avju neškodilo obliko.
Zakon o živilih dovoljuje, da sme za kop/.um najiienjcuo vino vsebovati največ 8 miligramov žveplovega dvokisa v 100 liti'ih, ker se je vsled preiskavanja po odličnih medicinskih veŠčakili izkazala taka tiinožina žveplovega dvokisa v vinu zdi'avju popolnoma iieškodno,
VešČaki v klctai'stvti so pa s poskiiš-njami dognali, da vsebuje ono vino, ki smo ga zažveplali tako, da smo sežgali na 100 litrov vsebine v sodu, iiredno smo vanj vino napolnili, 1 gi am žve})la, Smiligi'amov (tisočink grama) žveplovega dvokisa v litru, torej če ga zažveplamo tako, da porabinm eno tenko, azbestno trščico žvejda za 3 kektol. vina.
Ùe todaj vino tako zmerno zažveplamo, vsebuje komaj takoj po žveplanju toliko množino žveplovega dvokisa, kolikor dovoljuje zakon. Že po pi-eteku nekaj ur pa mtioŽina žveplovega dvokisa znatno pade, po pi'cteku nekaj dni pade Že na polovico in 14 dni pozneje se žveplov dvokis skoraj ves spremeni v zdravju ne-šliodno obliko.
Iz tega je razvidno, da zmerno žveplanje vina zdravju vinopivca nikakor ne more škodovati, zlasti če se pusti žveplano vino primerno dolgo ležati in da se potetii tudi po duhu ne more spoznati, Je-li vino žveplano ali ne.
Le močneje Žveplano in takoj zaužito vino se zamore po okusu in duhu si)oznati in jiovzročiti vinopivcu težkoČo, a tako vino ne sme ne po zakonu, ne po pravilih umnega kletarstva priti v konzum.
Kdaj in koliko vino ž veplamo, je ]'azlično. Vino žveiilamo navadno samo pri pretakanju. Če je vino zdi'avo, to je če ne kaže nikake napake, potem ga ne žveplamo bodisi Čisto nič ali pa le neznatno, to je z eno azi)estno trščico na 3 lil vina.
Nekaj druzega je, ako kaže vino kako napako ali kako bolezen, na pi-. rjavenje, vlaČljivost, cik ali celo zavrclko. Če vino, ki smo ga pred pretakanjem postavili v kozarcu „na probo", v njem zrjavi in se pri tem še celo zgosti, potejn vsebuje veliko škodljivih kvasil in glivic, ki jih je
treba pri pretakanju z žveplanjem zatreti. V tetii slučaju je treba vino malo bolj zažveidati kot sicei'. Navadno se vzame en azbesttu trak žvepla na vsak hI vina. Če vino na zraku samo zrjavi in se pri tem nič ne zgosti, potem zadostuje polovi(!a te množine žvepla. — Mesto žvepla rabimo za žveplanje rjavečih vin tudi nati'ijev bisuKit, ki se v viini i'azki'oji in razvija žveplov dvokis. Na vsakili sto litrov vina vzamemo 3 do 5 gramov tega praška, ga raztopimo v kozai'cu vode in pomešamo v vino. Več kot 5 gramov na 100 litrov natrijevega bisulfita po vinskem zakonu ni dovoljeno in tudi ni potrebno vzeti. Tako močno zažveplaiio vino itiora seveda dlje Časa ležati, predno se ga spravi v konzum. Navadno zadostuje 4 do 6 tednov, da se duh po žveplovem dvokisu iz vina zopet izkadi.
Euako močno žveiilamo tudi vino, ki diši 1)0 žveplovem voiliku (gnilih jajcih), ali vino, ki postane vlačljivo, volno.
éo močneje je pa treba zažvei)lati vino, ki kaže kako hudo bolezen, n. pr, cik ali pa zavrelko. Ako nam hoče n, pr. vino zavreti, ga moramo podobno zažveplati, kakor je bilo ]iopisano pri žveplanju mošta za trans[)ort.
Po preteku kakih S do ] O dni je ti-eba tako vino čistiti ali še boljo filtrii-afi. Pri tem se vino tudi prezrači in ko nekaj tednov loži, se ga Čim t>nij mogoče porabi.
Ako viuo leži v nepolnem sodu, se razvija na njegovi površini kan, ki' nni jeitdje moč in nni kvari okus. Če pa je vino močno in na gorkem, se tudi prav rado scika.
Da to preprečimo, je najbolje, da vino iz nepolnega soda pretočimo v manjšo posodo, ki jo do vrha zalijemo. Ako pa hočemo le za nekaj časa vino ohraniti brez kana in cika, zna biti predno ga prodamo, ga lahko od vrha zmerno zažveplamo in sod zabijemo. To obvaruje načeto viuo pred kanom in cikom. Vendar pa ne smemo vina, ki je namenjeno za konzum, to je n. pr. vino pri gostilničarjili, ki je na pii)i, nikdar žveplati, ker bi se navzelo žveplovega dvokisa, kar bi škodilo njegoveitui okusu in zdravju vinopivca. Zapomniti si moramo vedno, da sveže žveplano vino ne sme priti v konzum.
Če tedaj žveplo, ki je važen in neobhodno ])ofreben piipomoček v uuuiem kletarstvu, pravilno in pametno vporabljamo, zamore to le vinu koristiti. To dognati in pojasniti jc bil poglaviten namen tega st>isa,
K pomanjkanju vsakdanjega mleka.
v Novem mestu je sedaj občutno pomanjkanje iideka, V poniirjenje vseh tistili, ki napačiio sodijo sedanji položaj na ndečnem ti'gu, bodi povedano, da primanjkuje iideka povsod, ne samo v Novem mestu, ampak po vseli mestih začenši od Dunaja dol do zadnjega mesta in trga v naši državi. Povsod se čujejo tožbe, da je ndeka zmeraj manj in da ga je sploh premalo.
iiaiadi nastalega pomanjkanja jc seveda vse, kar je prizadeto, po kojicu. Kakor so te jíritožbe umevne s stališča odjemalcev, tako je umevno tudi sedanje pomanjkanje mleka, le s to razlik*», da se glede
dobave mleka uc da dosti pomagati, dočiiii sc moremo in moiamo sjírijazniti s položajem, ki nam ga nalaga sedanja vojska. Nič ne pomaga! Tako, kakor v mirnem času, ne moremo biti postreženi z mlekom.
Ako imamo danes v Novom mestu l)rcmalo mleka, tiči glavni vzrok v tem, da se je Število prebivalstva močno pomnožilo z begunci in vojaškimi bolnicami in daje danes potreba mleka dosti večja kakoi-je bila pred vojno. Ta po-ti'cba je tako velika, da ji danes si)loh ni mogoče več zadostiti.
Pii vsej tej pomnoženi potrebi mleka se pa danes v okolici manj molze kakor prej, in to je drugi glavni vzi'ok, zakaj nam mleka primanjkuje. Mlečnost krav gre nazaj in tudi število krav se je v zadnjem času znižalo. Visoke cene pri živini in pri krmi so enega in drugega živinoi-ejca liripi'avilc do tega, da je proiial svojo kravo, zlasti tako, ki je bila slaba za užitek in za pleme, ker mu je to več neslo, kakor če bi jo molzel in redil. Tako smo jtrišli v zadnjem »''.asu ob marsikatero molzno žival in ob mai'sikateri liter mleka.
Mlečnost trp,i pa ludi zaraditcga, ker nimamo kravam kaj boljšega dajati kakor seno in slamo, 'J'isle ki'ine, ki l)i ugodno vplivala na večjo iidečnost, ne miu'emo jio-lagati, ker je sploh nimamo ali je pa vsled zasege ne smemo dajati. .Močna krmila so tako draga, da jih pri scdanji-f.eni mleka ni mogoče kupovati. Sicer jih ))a tmli dobiti ni. Na otiobi Še zmeraj zastonj čakamo. I'o mlinih ležijo, dol)iti jih j)a ni mogoče. In tako trpi vsa kravja i'eja in vsa mlečnost. Doklei' bo ti'clia računati s takimi razmerami, toliko časa ni misliti, da bi sc dobava mleka na bolje obrnila, amjiak preje naspi'ofiio.
Kar se da v teh težkih razmerah storiti za boljšo pi'eskrbo z ndekom, je edino to, da se uredi vsa oddaja mleka, ker le na ta način bo mogoče saj deloma odpomoči iirevelikomu pomanjkanju pri posameznih sti'ankali.
Uohi-man.
DomaČe in tuje novice.
Vpoklic letnikov 1872, 1873 in 1874
na dan 15. dec. 1915. I. v krogih črno-vojnikov so sc pojavili dvomi, ali se nanaša zadnji pozivni razglas „M/ii (L/O" tudi na 1872, 1873 in 1874 rojene čnio-vojnike, ki so po § 2, drugi odstavek črnovojnega zakona z dne (j. junija 188«, ker so pred pi'ičelkom či'Jiovojiie (divez-nosti vstopili v prezenčno službo vojske, ali pa 1)0 § 1. domobi'anskega zakona iz leta I8i)3 (oziroma § 9 deželnobrambnega zakona za Tirolsko in 1'redarlsko iz leta 181)5 — vsled v prezenčnem stanju c. ki-, domobranske (deželnih strelcev) dopolnjenega treljega pi-ezenčnega leta — ])red-časno izstopiti iz činovojiie obveznosti in šc-le vsled s cesarsko naredbo z dne 1, maja 1915 ozir, s cesarskim patentom za Tirolsko in Predarlsko z istega dne ustvarjenega ])odaljšanj a črnovojne obveznosti zopet v isto stopiti. K temu je c. kr. ministrstvo za deželno bi'ambo sledeče ])rijavilo: Omenjeni pozivni razglas že (lo svojem besedilu ne pripušča nobenega dvoma, da se razteza na vse pri prebiranjih za črnovojno službo z orožjem si)Osobnim spoznane avstrijske
řriiovojiiike rojstiiili iettnkov 1872, 1B73 ill 1874, tedaj tudi na pi'iidoziiaceiie osdjc iineiiovaiiili letnikov, ki so šclo /,opct /.nova vstoiiiîi v Cinovojtio o!)VC>:iiost. Oditi imajo tedaj dne 15. deccnibra liU5 v služlio-vanje zlasti Midi oni črnovojiiiki jio raz-
f,dasn	„M/2 (1^/1)" pi'izadeiili rojstnili letnikov, ki so liili [H'clji'aiii i>o l'azghisu „M" ter iJO razglasu „1/.
Umrla je ilai'ija baronica Watiiboldt pl. Uinstailt., roj. bai'(}ni(::a I^'alkeustcin, po-sesttnca gradu irineinik na Dolenj.skeni, dno 20. novembra v Ujnsladt na Nemškem in bila pokopana dne 24. novemijia v dnižhinski rakvi v Birkeiiau na Hoškem. Zapnstila je ti'i Otroke; starejši je baron Filip Hugo, C. kr. koinornik in vitez Maltežkega reda, ki je v vojni sinžbi oil jtrvega začetka vojne. Oženjen je na gradn Fiiscliaii na Moravském / grotico Harraeli \n vodi oiidi nemške krŠcaiiske Kocialce. Oiiigi, Bardo, živi na NetiiŠkoin ; ličerka Elizabeta je i^e-dovnioa Sacré ("o(!ni' v Pressbanm pi'i Dii-iiajn, liaroii Hugo je, dcdiČ gradn llniclnik in foiilo priporoča mater vsem znanccm v liobožno molitev. Naj počiva v inijMi!
Umrla je v Novem mcstn ti, t. m. v líelčevi vili, na stanovanju svoje bćerke gosjie Aiiramovc, gospa Marija ToniaŽIć po daljšem bolelianju, previđena s sv. zakramenti, v 67. letu starosti. Pokoi)ana je bila 8. L m. 1'okojiiica Je bila soproga znanega rajnega gospoda poštnega iiad-kontroloi'ja in ])osestnika Vînjc gorice pri Trebnjem, Na milejše dolenjsko podnebje je pi iàla iskat zdravja, pa je našla smrt. Većen ji pokoj !
Umrla je v Kamliji, dne 5. decembi'a gospa Mai'ija Agençais roj. MaliorčiĆ, po dolgi, zelo mučni bolezni, jirevidena s sv. zalii'aineiiti, v 54. letu stai'osti. Pogreb je bil 7. decembj'a na šinibelsko pokojiališće. Veliko je tipela udana v voljo božjo, zato ji naj ))o Bog rajsko jilačilo !
Umrla je v št. Unpertii na Doleiij-skcni gospa Ana Frelili roj. Bizjak, dne 6. decembra po lindein trpljenju, previđena s sv. zakramenti, v 5IÎ. Ictn starosti tei' bila pokopana v sredo 8. decembra. — Naj počiva v niii'u!
Odlikovanje. G. di'. Vladimir O o 1 i a, sedaj iiadporoćnik-avditoi' pj'i divizijskein sodišču v Zagrebu, je bil za hrabro zadržanje pred sovj-ažnikom kot nadi)oroČnik 2. bos. bere. polka odlikovan s „signum laiidis".
Srebrno svetinjo z vojno dekoracijo
je dobila gospa Uoza Kovač, sod. svetnika sopi'oga, sedaj v Kandiji, za marljivo delovanje v bolnišnici UdeČega Križa v Gorici. Čestitamo !
Nova župna cerkev v Mirni peči. Četrto nedeljo v adventu dopoldne ob lU. iii'i botlo milostjjivi g. pi'ošt dr. Elbert blagoslovili novo župno cerkev, ki je sedaj toliko dovršena, da se bode laliko služlia božja v njej vršila. Stavba je veličastna, lepoto cerkve znotraj povzdigujejo krasno slikana okna in inonaiČni apostolski križ) na stenali. Sedaj treba misliti na noti'atijo opravo, ki bo veliko stala; obi'aćamo se tem potom na dobj'oinike od blizu in daleč, da nam priskočijo na pomoć. Vsak, še tako iiiajlien ilar, se hvaležno spi-ejmc. Napi'odaj je sedaj ttidi les zidai'skega odi'a, veliko je itorabnega lesa za kako st.rcbo in di'uga po.slo])ja, krajši lionci pa za kurjavo. Ti-odalo se bo dne 19. decembra, to je ćeti'to nedeljo v adventu popoldne ob polu ii. uri. Vabimo kupce za les.
Poročil se je e. in kr. stotnik g. Kand KoŠak, sin rajnťiga deželnega ijoslanea
g.	Fi". Košaka iz Orosnplja, z velečislano gdč.Poldi J avorník iz Xaljne. Odličnima Dolenjcema nase najprisičiHsjše čestitke!
Vojaško. Nil il.alijanski fronti je bil pri Ostavjn ranjen rtiz. poi'oČnik J\latija JlalešiČ, l)elokranjski rojak iz (h'nomlja. Zdravi se v rezei'ni bolnici št. 7 Sterutlial ]jri Ptnjn. — Na istem hojišču je bil i'arijen v nogo Ivan .lentian, doma na iJrski pri Novem mestu. Zdravi se v garjiizijski bolnici v Ljuljljani.
Sprememba v našem ministrstvu.
Odstopili so notranji iinnisler baioii Ileinold, linančni minister baron b^iigel in trgov, minister ])1. Seliuster. Novim ministrom so imenovani : Komad princ 11 o li e n 1 o h oS cli i 1 i n g s ť ii r s t za notjiinjega ministra; di'. Kari ]il, Leth za finančnega ministi'a; dr. Aleksaiuler pl. S p i t z m ii 11 c r za ti'gov. ministra.
Izkaz cesarice Elizabete rezervni bolnišnici v Novem mestu došlih darov: Preč. g. župnik Leber v Semiču 5 vreČ krompirja, H vreČe zelja, 1 vrečo sadja; g. Frane Stalzer v Semiču 12 vreč razne zelenjave in krom[>itja; g. Frane Tratnik v Lutrškem selu i) vreč kromjjirja in zelenjave; g. Anton OsoUiik v Muhaberjn 3 vi'eče kromjiii'ja, 3 vreče zelja; g. A. Končina v Zatični 23 kg jeter, pljuč; g. ]\lai'ija Povše v Mirnipeči 1: 1 vrečo krompirja, 1 vrečo zelja; g. Marija Kikelj v Mirnipeči I vrečo krompirja; g, Franc Vii'c v Vel. Kalil 3 vreče krompirja; g. pl. Latiger v Bršljinu 3 vreče krompirja, 1 zaboj jui)olk; g. di*. Bertselic v Pogancih
1	vrečo jabolk ; Šolsko vodsf.vo naTi'ebtdnem
2	zaboja in .'i vreče jabolk oz. suh. sadja; odbor III. l'tîda Sela pri Mii'nijieči 1 voz repe in korenja, pripeljal d. Ocrdenc; va-ščani iz Gor. in lïjl. Karleljeva J voz repe, kroni])irja in kortinja, pripeljal J. Gerdenc; preč. župni urad v Stopičah zbirko, obstoječo iz I voza krompirja, po 1 vrečo jabolk, suli. sadja, zelja in zelenjave; ])r(;č. žn))ni urad v PreČtii istotako, obstoječe iz 5 mernikov suhega sadja in 1 vreče zelenjave; vaščani iz Gor. in Dol. Karteljcva 3 vreče krompirja in zelenjave, pripiîljal .T, Genlene.
Vsem p. n. nabiralcem in dai'ovalcem iskrena zahvala!
Razglas. Po dekretu dvorne jiisarne z dne 8. avgusta 1814 in po § 878 sps. dež. zak. je vsaka pogodba, s katej-o civilna oseba od vojaške oseb(i kupi, zamenja ali dobi podarjeno itd. erarične pi'edmete, prepovedana in ničova. Erai'ične ]iredinetc, ki so ostali v stanih po odhodu čet, je smatrati za zgubljene ali založene stvari in tvori tedaj njih prisvojitev po v to neupravičenih osebah po kazenskem zakoniku kažnjivo dejanje. Zlasti i)ogosto se naletijo civilne osebe v posesti eraričnih Čevljev. Večinoma trdijo, da so knpili čevlje od vojakov, vendar ne morejo navesti nobenih podatkov za iiadaljne poizvedbe. Na prepoved erai'iéno pi'edmete, zlasti obleke in obutev kupovati, oziroma na drug način si in-isvojiti, se tedaj splošno opozarja. C. k]', (dirajno glavar.stvo v Uudolfovcin.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesecu novembiu denarnega prometa 238.i)f)B kron 95 h. Vložilo je I 12 sti-ank tj9.<J7H kron 83 h, a dvignile 102 stranke 25.413 kj'on 67 h. Posodilo se je ,5 strankam 1760 kron.
Za kip presvetega Srca Jezusovega v ka])iteljski cerkvi so še dai'ovali gg.: Neimenovani 5 kron; ^larija Turk, Novo mesto 10 K; Neimenovana iz Sv. Ivriža pri Tjitiji 5 K ; Le*»]). Kolbezen, Či'uomelj 10 K; Pani BobiČ, Novomesto 2 K; Neimenovan 10 vin. — Sedaj so vsi stroški iiokidti za ta kip, L'resveto Srce .fezusovo bodi vsem darovateljem in sotruilnikom, ki so kakorkoli lU'ipomogh, (la se je lep kip omislil, bogato ptačilo! — Po vojni se boilc še nabavil enak kij) prcsladkega Srca Marijinega, za katerega je že darovanih 100 kron; pač je pa tudi za ta kiji bil ob enem naročen enak marmornat podstavek, ki velja 31 ]{ 50 vin,, kat.ei'i pa še lîi plačan. Če bi kdo želel Icaj lirispevati radevolje, lahko pošlje v knjigarno .T. Krajec nasi, v Novem mestu.
Računski zaključek za kip presvetega Srca-lezusovega: Dobrotniki so prispevali skupno 1 65 K 70 vin. — Ta svota je ravno zadostovala in se je porabila: za naku[i kipa 130 K; jiodstavek iz marmorja 31 Iv TiOvin.; vožnina (za dva) podstavka 4K; l)ošlinna za pošiljatev denarja kamnoseku 20vin.; to je tedaj sknjiaj 165K 70 vin.
Volitev župana na Mirni. 1'oročali smo že, da se je inirnški župan g. M. Strah
zaradi bolezni odpovedal nadaljnetiiu žu-panovanju in da je bil na novi volitvi 21. nov. izvoljen za žujiana g. A. ICastelic, ki je ita to čast zelo nerad prevzel. In v resnici; novi občinski predstojnik seje ie županove oblasti tako dolgo branil in oti'esaval, baje tudi zaradi bolezni, da mu jo e. kr. okr. glavarstvo končno to butaro milostno odvzelo. Torej se je vršila 2, dec. zopet nova volitev, pri katei i je bil žu[ianom izvoljen izmed 24 glasov z 22 glasovi ■posestnik g. .lože Bule iz Mirne. Ker je novi župan trden, čvrst in panieteïi mož, je upati, da bode zares vstrajal sicei' na težavnem županskem stolu.
Skupno sv. obhajilo vseh otiok po celi Avstriji. Kakor poroča litomeriški škoiijski list, je zadnja konferenca avstrijskih škofov sklenila, da naj na božični praznik pristopijo k sv. obhajilu vsi otroci, katero naj darujejo za ccsarja, armado in zmagovit mir.
Iz ruskega ujetništva se je že o])e-tovano oglasil Ivan T o m i č iz Loke, obč. Prečina. Bil je v Karpatih ozebel, ni mogel za svojo Četo, našla ga je ruska patrula ter poslala na Rusko, kjer je bil več mesecev v raznih bolnicah. Ko je ozdi'avel, jjoslali so ga dalje; zdaj je v Skobcljevu v Turkestanu v srednji Aziji, Njegov brat ))a se nahaja v Sidiiji v naši vojski, a več tednov že ni glasu o njem.
Iz laškega bojišSa pi-še Jakob B u k o-vec, doma iz Rakovnika, župnije Št, Jernej, Dolenjsko, med drugim tikajoče sc domaČih razmer in i)ozdravov tudi sledeče: „Dj'agi stai'iši in brat! — Jaz sem, hvala lîogu, še vedno zdrav. Ko sem odhajal od doma, ■ ste mi podali, di'aga mamica, v slovo rožni venec, jiosvečen sv. Družini, ki ga vedno nosim seboj in ki me varuje pred sovražnimi kroglami. Kakoi' vedno, tako setn tudi jirt nekem napadu na Rusk o-Poljske m izmolil nekaj očenasev in se zaupljivo priporočil sv. Družini. In glej ! Oetudi sem bil ■vedno v prvi vrsti in v jivavem dežju sovražnih krogelj, so mi ni nič hudega pripetilo. Mantel je bil ves prestrelj(;n, sama luknjica pri luknjici, a mojega telesa se svinčenke niso prijele. In kdo me je obvaroval smrti ? Gotovo sv. Di'užina, in me vai'uje tmli na laškem bojišču. Ce je pa volja božja, da iiadem na polju slavc,Jpa tudi rad uiurjem junaške smrti za domovino. Na smi't sem vedno jiripravljen in bodite zaraditega brez skrbi. Če ita hoče Bog, se jia povrnem enki'at zopet k Vam itd."
Čudno dete se je porodilo po.sestnici Neži t-iiiezda iz Jeli^nega vrha pri Idj'iji. Otročiček, ki je moškega spola, ima štiid oči, dva nosa in dvoje usta in je sicer razvit pa noriiralno. Glava je ])i'ccej velika in čelo je eno. ICrstili so ga za Miklavžeka. Otrok se nahaja v deželni bolnišnici,
Prodaja brejih krav. Vojaška ui)rava proda nekaj s(-o biejih krav íii nekaj takih, ki so \iravkar storile, in sicer )io prejšnji maksinuilni ceni, t. j. po IK 80 vin. za kilogram žive teže. Kdor hoče eno ali veČ teh krav kupiti, naj sc nemudrio zglasi potom svojega žu[)anstva ali pa ustno ali liisineno naravnost pri deželnem odboru v Ljubljani. Ki'ave se bodo oddajale v Ljubljani in bo svoječasno vsakemu zglasilcii prijavljeno kdaj in kje. Če bo iz Gorenjskega ali Dolenjskega priglašenih dovolj ku])cev, se utegnejo te krave oddajati tudi na kaki železniški postaji v središču teli pokrajin. Notranjci lahko dobe nekaj teh krav v Postojni ter se morejo zanje zglasiti vsak dan pri intendatici 5. etapnega po-veijništva v Postojni.
V vsaki župniji na Dolenjskem se
zgodi vrliku zanimivih novosti dan za dnevom. Zatoraj lepo prosimo, blagovolite nam jih sporočati tei' tako vrlo pomagati Ic boljšemu razvoju iii'epotrebnega našega domai^ega lista „Dolenjskili Novic". — Pa tudi z inserati in naznanili svojega blaga lU'idite na pomoč dolenjski trgovci in (dnt-niki! D(denj(d, t.udi za luis velja: Z združenimi močmi do dobi'ega uspeha!
Vojni pregled.
Kakor posnamemo po sledečem iietii-škem uradnem jioročilu vrhovnega vojnega vodstva z (ine 28. novembra, je vojska s Srbijo v glavnem končana. Le Bolgari še bodo imeli oiu'aviti v južni Si'biji s Francozi, .Angleži in sibskimi ostanki. Seveda šc z nastopnim nemškim uradnim naznanilom ni rečeno, da ne bomo morda več zasledovali umikajoče se srbske armade In ji povrnitev v Srbijo nazaj dobro zabranili, ampak s tem je doseženo, da za srl)sko bojišče ne potrebujemo veČ tako velike armade, ker je srbsko bojišče sedaj postalo bojišče druge vi'ste. ICer je srbska ai iiiada popolimma poražena, se tam tedaj ne more nič odločilnega več zgoditi. — S končanjem vojske s Srbijo postane iia mnogo naših čet na razpolago za druga bojišča, kar je ])osobno velike važnosti. — Tudi Črnogorci so odnesli svoje pete iz Bosne in Hercegovine. Torej bi bila tudi v tem oziru za nas vojska v glavnetii končana.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 28. novembra. — Zasledovanje se nadaljnje. Zaseden je Rudnik, ki leži južnozaliodno od Mitrovice. Zvezne čete so ujele nad 2700 ujetnikov; zaplenile so veliko vojnega orodja.
Z begom ostanka srbske vojske v albanske gore so velike operacije proti njej končane. Dosegel se je glavni namen, da se odpre prosta zveza z Bolgarijo in s turško državo.
Premikanje vojnih delov ])od višjim vodstvom generalfeldtiiaršala pl. Maeken-sena je pričela avstro-ogrska armada generala 1)1, ICovesza, ki so jo ojačile nemške čete, proti Drini in Savi, in armada generala jil, Galhvitza proti Donavi pri Smederevu in na pi'ostoru Ram-Bazias dne G. oktobra; bolgarska armada genei'ala Bojadjeva pa 14. oktobra proti črti Negotin-Pirot. Ta tUiii je pričela operirati tudi druga bolgarska armada pod generalom Todorovom proti Skoplju-VeleSu. Zvezne čete niso od takrat le hitro in gladko izvedle silovito podjetje prehoda Čez Donavo pred sovražnikom, ki ga je oviral še zloglasni vihar „Kosovo" ob za nas ncpriličnem času; sovražna obmejna tr<hijava Belgi'ad, ob katere zavzetju se je i)oleg brandenbtir-škega rezervnega zbora šc posebno odlikoval avstrijski B. armadni zbor, Zaječar, KnjaŽevac in Pirot, ki so padli v roko naših hi-abiik bolgarskili zaveznikov, so bili kmalu pretiiagani, marveč je bil tudi popolnoma zlomljen vztrajen po ozemlju podpiran odpor vojske vajenega sovražnika, ki seje iirabro boril. Prodiranja našili Čet niso mogla zavii'ati niti skrajno slaba ])ota, niti nepi'estoi)ne zasnežene gore, niti pomanjkljiva preskrba in ne pomanjkanje bivališč. Ujetih je nad lOO.tJOO mož, to se pravi, skoraj polovica cele si'bske vojne sile; njih izgube v boju in vslcd bega od zastav se ne (ladó preceniti; zaplenjeni so bili toiiovi, med njimi težki, in vojni m'a-terijal vsake vi'ste, ki ga šc nismo pregledali. Nemško izgube se lahko imenujejo zelo zmerne, kakor jih samoposebi moramo obžalovati. Na boleznih Čete sploh niso trpele.
Vrhovno vojno vodatvo. *
Mackensenov oklic Srbom,
Belgrad, 2y. nov. Maršal Mackensen je izdal oklic:
Srbi! Vsled sovražnega ravnanja Vašega kralja in vlade so vkorakale združene artiiade Nemčije, Avstrije in Bolgarije v Vašo deželo. Porazili smo srbsko aruuulo: Belgrad, Šaltac., Valjevo, Džice, Cačak, Kra-gujevac, Ni.Š, Loskovac, Vranje, Štip, in Veleš smo si osvojili in sedaj se bližamo že Novemu L'azaru in Prištini. Doklersc bodo borili zadnji ostanki srbske armade, so bomo bojevali proti njim. Toda bojujemo sc samo pj'oti armadi in ne lu'oti srbskemu ljudstvu.
Kdor ne nastopi itrot.i zavezniškim armadam, njemu je življenje in lastnina
varna, Zato pozivain prebivalstvo Srbije, da se vnio v svoja pi'chivališČa, se zopet loti svojet^a (]cla iti so prostovoljno tikloni otlredbaiJi vojašitili povtiljiiikov in njihovim ukazom, ihi 'se Jia ta način po obilnem trpljenju vojiui vi'iic zo])c1 inic v Vaso deželo. V tem slučaju bo inogifče Vam ])ripoMioii do prejšnjega Ijlat^ostiinja in skibeli bomo, da se Vam povrne škoda, katero ste pretrpeli brez lastne ki'ivde.
Kragujevac, v novembru 1915.
Mackensen, maršal in vrhovni poveljnik zave/.niškili armad Nemčije, Avstrije iii Bolgarije.
Najnovejàe vesti.
Avstrijsko uradno poročilo,
Dunaj, 4, decembi-a. — Našo čete so vzelo včeraj zjutraj z naskokom višine južno od Flevlja. Čriiof^orce smo premagali tudi pri Presnijevici južnozaliodim od Si-jetiice. Zahodno od Novega pazaija so pregnali oboroženi moliamedaiici črnogorske Čete, ki so plenile. 1'jetnikov so i)ripcljali včeraj pri Novem pazarju iu pri ]\Iiti'ovici vsega skup 2000 tiiož.
Dunaj, 5. decembra. — Pri Oelebiiu je vnovič došlo do večjega boja. Črnogorce je vrgla nazaj na mejo neka skupina, ki jih jc napadla i/, smeri od FoČo. ,Tužno od Plevlja so odbile nase čete ljute črnogorske protinapade. Med vojnim materialom, ki smo ga zaplenili v Plovlju, se nahaja 1 milijon pehotnih patron in 100 zabojev aiti-Ijci'ijske nuinicije. Južno od Novega pazarja smo včeraj zopet ujeli 600 sovražnikov.
Dunaj, (i. decembra. — Na bojni Či'ti ob Soči je vzdrževal sovi'iižnik ogenj s topovi, ki je bil na posameznih mestih, posebno proti goriškemu obmostju od časa do časa zelo živahen. Tudi mesto t-ioi'ico in sosednji kraj Řt. Peter so obstreljevali í7j vseh kalibrov.
y odseku Doberdobske visoke planote
jo ii»tliievi impcirlalti it.alijaimka (Jcbola pri Sredipolju in pri Polazzo, zvečej- i)a pri Sv. Martinu, a smo jo povsod odbili,
Na tirolski bojni črti se je razširilo delovanje sovražne artiljerije proti utijene-niu prosloi'U pri Lardaro zdaj tudi na sosednje postojanke severno od doline Ijcdro.
Dunaj, (i. deccmbra. — Naše čete so zdaj tudi zahodno in južnozaliodno od Novega pazai-ja in po cesti, ki vodi iz Mitroviee v Peč, prodrle na črnogorsko ozemlje. Na Krasu ju'i Pesteri so vržene crnogorske čete na svoje glavne postojanke. Vzhodno od Peči smo premagali sovražno zadnjo stražo. Nase najsprednejše čete se bližajo mestu. V včerajšiiih bojih privedeni ujetniki presegajo število 21UU mož.
Dunaj, 7. decembra, — Južnovzbodiio bojišče: Južno od Plevlja smo odbili črnogorske napade. Naše čete so napadle v obmejnem i»rostoru severno od Berana črnogorsko glavno postojanko. Včeraj opoldne so vzele z naskokotii uti-dbe pri Su-hadolu. Južno od Novega pazarja smo privedli zopet 1300 ujetnikov, Prostor vzhodno od	je tvoril včeraj zopet
prizorišče ljutih bojev. Sovražnika sm« povsod vrgli. Izgubil je šest topov. Danes zjutraj smo vdrji v Peň. Djakovo so zasedli Bolgari.
Dunaj, 8. dcceinbi'a. - Naši napadi na Črnogorske postojanke severno od Berana uspevajo. Sovi'ažne či'te smo na več točkah vzeli z naskokom. Peč je izčiščena od sovražnika, Nase čete so zaplenile 80 topov, 160 nuinicijskih voz, 4Í) avtomobilov, 12 vozečih peči za peko, nekaj tisoč ])uSk in veliko drugega vojnega orodja. Število po armaili genei'ala pl. Kiivesza privedenih ujetnikov pi'osega zopet 2000 mož. Med njimi se nahaja 300 Ćrnogoicev. Albanci se udeležujejo povsod bojev proti ostankom srbske ai'made.
Dunaj, 8, decembra. — Topiiičai-ski boj na bojni Črti ob Soči je bii včeraj živahnejši kakor zadnje dni. Sovi'ažnik je popoldne napadel severni del Doberdobske
visoke plaimte. Italijanska pehota je vdrla v gostili množicah proti gori Sv. Mihaela. Posrečilo se ji je, da je vdrla na sevrinem robu gore v del na.še bojne irte. Naše čete so z ljutim protina|iadom v boju moža z možem ])ridobile popolnoma svoje jarke nazaj. Italijanski naval je bil v ostalem odbit z ognjem s težkimi izgubami za Italijane. Izjalovilo se je tudi več sovražnih napadov v odseku ])ri Sv. Jlartinu. Več italijanskih torpedovk je obstreljevalo zvečer Sesljan.
Namestnik iiaOebiikii gcncrnlne^'a štaba: !>]. liiifer, fiid,
Dunaj, (i. decembra. — Naša križarka „Novara" je z nekaterimi rnšilci 5, t. m. zjutraj pri Sv. Ivanu Meduanskem z ognjem iz topov potopila tri velike in dva maia parnika, pet velikih in mnogo malih jadrnic, ki so i/krcavale vojno blago. En parnik je zletel v zrak. Naše brodovje so s suhega s približno 20 topovi zelo ljuto a brezuspešno obstreljevali.
Blizu tam je Nj. V. ladja „Varaždin" uničila francoski podmorski Čoln „Fresnel" in ujela jioveljnika, drugega častnika in 20 mož.
Neko drugo brodovje je ponoči na 23. novembra potopilo nek s tremi topovi oborožen parnik in neko večjo motorno jadiiiico; obe ladji sta biii italijanski, popolnoma naloženi sta se peljali iz Brindisi v Drač. Tiste, ki so ostali na parniku živi, med njimi štiri od vojne moi'iiarice, smo ujeli, moštvo motorne jadrnice smo v čolnih spustili na svobodo.
Dunaj, 8. decembra. — Nek naš pod-moi'ski čoln je potopil r». t. m. ob 10. uri dojioldtie pred Valono neko nuilo ií,alÍjansko križarko z dvema dimnikoma.
Poveljstvo mornarice.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 4. decetnbra. — Nadaljujejo se boji proti razkropljenim srbskim oddelkom v gorab. Včeiaj so privedli nad 2000 ujetnikov in begutieev.
Berlin, 5. decembra. — V uspešnih bojih pri Pievlju in v gorovju severovzhodno od Peči je Ijilo ujetih več sto sovražnikov. Bolgarske čete so jugozahodno od Prizrena ustavile umikajočega se sovi'ažnika, ga porazile in nui vzele nad 100 topov in velike množine vojnega materijala, med drugim 200 avtomobilov. V goi'ovju Jama (vzhodno od Dibi'e) in na jjol pota KrČova - Olirbla so bile sov]'aŽne srbske zadnje Čete poražene. V Bitolj so vkorakali nemški in bolgarski oddelki, ki so bili od oblasti in prebivalstva veselo pozdravljeni.
Berlin, 7. deeemb]-a. — lialkansko bojišče: Doseženo je mesto PeČ. Dovedeniii je približno 1200 ujetnikov in topov. — Francozi so morali po]iusliti svoje jiosto-janke v loku Črna-Vardar, ker jim je grozila obkolitcv.
Najvišje vojno vodstvo.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, ÍÍ. deccmbra. — Potem ko smo razbili Srbe 29. novembra pri Piizrenu, se ostanki si'bske armade umikajo proti Pijákovi in ob Belem Drinii proti Dibri in proti Skadru. Naše Čete pi'eganjajo Srbe v obeh navedenih smei'eli. Naša kolona, ki je zasledovala ob Belem Drinn Srbe, jih je 3. decembra ustavila na levem b]'egu ];jnme v neki jiostojanki, jih energično napadla, razkropila in prisilila, da so se morali .umakniti. Umikanje se je i'azvilo v divji beg. Tu so jioiiustili Sibi v našili rokah nad 100 poljskih topov in havbic, 200 avtomobilov, velikansko množino vojuiiga materiala, IfiOtrenskili voz in take množine obleke iu oiu'emnih stvari, da je ž njimi založena jiot ob Beli Dritu do Kule Ljume. Pri ])jakovi so se srbsko-črnogorske čete. ko so dosli naši, umaknile iti izpiaznile Djakovo, pri čemur so iiopust.ili (i havbic. Naša kavalerija zasleduje v smej'i proti Djakovi. Ujetniki izjavljajo, da morajo kralja PetJa nosili v nosilnici, ker ob reki
Drill zahodno od Kule Ljnme pi'ebod celo konjem ni mogoč.
Sofija. (Kor. ur.) O oiicracijab (>. t. m. se uradno razglaša: Naše čel<i iiepreslano zasledujejo FraJicoze na »didi bicgovili Vardarja. Iz Kičeva jiroli t)liridi napredujoča kolona je dosegla črto Črnavoda-Bezočan, Vilmej, 15 km severno od (Ohridskega jezera. V Bitolju .so sjirejeli slovesno naše čete z velikim sijajem. Vse jnebivalstvo je bilo na nogah in je navdušeno pozdi'avljalo naŠe zmagovite čete.
V	Bitolju smo zaplenili: dve zalogi puŠk, vojni materijal in ročne bombe, zalogo obleke iu jjokrival, dalje avtomobile, bencin in veliko drugega matr^i ijala, v Debri 1000 pušk, 120 zabojev t»^'-™". zabojev brezdimnega smodnika in smo ujeli 750 mož. V Debri smo zadeli na tabor avstrijskih vojnih ujetnikov, ki že deset dni niso dobili ki'iiha. 80 jih je bilo po! mrtvih. Odredilo se je takoj, da so dobili lirano in zdravniško ponmč,
Sofija. Poročilo generalnega štaba 7. t. m. : Naše čete zasledujejo Francoze dalje na obeh bregovih reke Vai'dar. Zasedli smo železniško postajo Demir-Kaiui in stojimo 12 km vzhodno od te postaje. Naše čete so s treh strani zaprle vas Grabića. Tu se je vnel vroč boj, ki je trajal do polnoči. Neka naša kolona je napadla nek francoski bataljon lU'i vasi Petrovo južno od železniške postaje llu-dova, razkropila ga je z bajonetnini napadom inje popolnoma zasedla njegov tabor.
Naše čete, ki operirajo južno od Mitroviee, so napredovale južno od Kosturina iu napadajo Angleže iu Fi-ancoze na celi bojni črti. Ujeli so 114 Angležev in zaplenili dva topova, dva nnniieijska voza in eno strojnico. ]îije se ljut boj.
Naše kolone, ki so napredovalo iz Kičeva in iz Bitolja proti Ohridu, so ))rišle na Ohridsko ravnino in so zasedle mesto Ohrid.
Na srbsko - črnogorski bojni či'ti se še vedno zbira ogromna množina plena. Pri Djakovi smo zaplenili 18 topov, 100 muni-cijskih voz, 1,5 avtomobilov, veliko voz in vojnega materijah itd.
Turško uradno poročilo.
Carigrad. ( Koi-. ur.) Iz tuiškega glavnega stana:
Iraška bojna Črta.
Naše čete krepko zasledujejo sovražnika, da Í7.popolne njegov jioraz (.Angležev) v Iraku popolnoma. Dognali smo, da presegajo sovražne izgube v bojih od 23. do 26. novembra število 5000. Poleg tega jo mnogo sovražnih častnikov in vojakov za-imstilo svoje čete, da se rešijo v okolico. En sam dan je odpeljal sovražnik s iiarniki pi'ibližiio 2900 ranjencev. Sii' Koniej, politični agent angleškega glavnega stana, se nahaja med ranjenci. Ker sovražnik ni mogel ustaviti svojega umikanja celo v po njem močno utrjenem .Azizie, se je poizkušal s svojimi zadnjimi otldelki in v varst\'u svojih monilorjev 15 km južnovzbodno od navedenega kraja ustaviti, a smo ga z nenadnim napadom ponoči od 30. novembra na L december iirisilili, da se je moral umakniti proti Kutulaini, 170km južno od Bagdada.
V	mestu Azizie in v okolici smo našli polno materiala, munieijiî iii veliko vojaških predmetov. Naši v okolico poslani vojaki so zaplenili stotine sovražnih velblodov. Dejstvo, da je sovražnik le mal did objektov in materiala, ki ga je popustil, mogel zažgali in da ni mogel vzeti veliko častnikom pripadajočih objektov in teliničnega oi'odja, kaže velikost soviažnega poraza. Poleg tega smo zaplenili 5 monitorjev, veliko Železno .šalupo, polno provianta in streliva iu eno ladjo. Dognali smo, da je sovražnik obsvojem prebilrem umikanju prekucnil več municijskili voz v reko Tigris. Da prikrijejo svoj poraz, so Angleži domačemu prebivalstvu razglasili, da so sklenili z nami premirje. Izgovor je i)a onemogočib) zasledovanje naših čet, ki slede sovražniku tik za petami. Od štirili sovražniku vzetih letal
smo tri zo])et popravili in letamo ž njimi nad sovi'ažnimi četami.
K a v k a š k a bojna ř r t a.
V	okolici Waiia se je sovr'ažnik po bojii z našimi brzimi oddelki umakiiil proti vzhodu. Na bojišču je pustil 250 mrtvecev.
D ar d a n e 1 s k a boj n a č r ta.
Naše čete, ki so poizvedovale, so pj'i Anaforli odsti'anile del žičnih ograj pri sovražnih strelskih jarkih in stt ujele nekaj sovražnikov, Sovražnik je 30. novemltra nekaj Časa vzdržaval z baterijami iia suhem in na morju brez učinka ogenj v raznih smereh. Naša artiljerija je odgo-vai'jala na ogenj, obstreljevala sovi'ažne vojake, ki so jih opazovali v neki'itih postojankah, dalje tabor in municijske vozove sovražnika, katere je uničila. Nadaljeval se je pri Ariburnu boj s topovi, bombami in strojnicami. Sovražnik je poizkušal zopet pojiraviti sti'elske jarke, ki smo mu jih ]>ri Kanlisiertu uničili, a je to preprečil naš ogenj. Neko sovražno križarko, ki je popoldne otvorila ogenj na postojanke našega levega krila, je naŠa artiljerija prisilila, da so je morala umakniti. Pri Sedil Bahru je prisilil ogenj naše baterije neko sovražno baterijo, ki je obstreljevala anatolski breg morske ožine, da je morala utihniti. Neka sovražna oklopnica vrsto „Agamcuuion" je streljala proti Kiliilbaru; nekaj krogel je padlo na bolnišnico, ki leži v tem kraju. Neko naše letalo je ju'isililo neko sovražno letalo, ki je letalo nad Kabatepe, da jc moralo bežati.
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
Šent Rupert — obzidano mesto (oppidum).
S])isal Ivfiii Steklii.sft.
V	moji Zgodovini župnije Rupert sem opisal obsežno stari Šent liupert tei-dokazal, da so današnji stolp župnijske cerkve postavili celjski groti, ki so bili patroni šentrupcrške župnije od leta 1393 do 145G. Uredili so ga kot trdnjavski stolp ter okoli njega in stare župnijske cerkve sezidali tudi trdnjavski zid. Tako je nastal tabor, trdnjava sred vasi, a okoli zidu so se naslonila razna poslojija, posebno kleti in mesnice. V tem času so se učvrstili Celjski na Kranjskem, kjer so le mogli. Vladajoči vojvodi so jim to branili z raznimi zaprekami, ali brez vspelia, kajii t'eijski so bili takrat že tako močni, da se niso niti ozirali na take juepovedi vojvodov. In tako je ostal tudi ňent liupert utrjen.
Ko je Jakob Turjaški zidal mesto stare novo današnjo župnijsko cerkev, jo je ]iri-slonil k staremu stolpu, ki je ostal še nadalje trdnjavski in cerkveni stolp, a v sami cerkvi so pri deloma zazidanih oknih uredili streliui line, ki se vidijo še dandanes. Tedanji nevarni časi so zahtevali take uredbe, saj so celo tudi ^rurkj razsajali po šentruperški okolici, kakor nam dokazuje stari zapisek (register! cerkvice sv. ^Marjete na Gori. To se jc zgodilo lela 1488 ali 1489. Takrat so ]'a'/.djali cerkvico sv. Marjete, Šent Kuiierta ]K\ se niso mogli polastiti, ker je bil utrjen. A tudi še kesneje, ko so že minuli nevarni časi, je ostala šcntruperška župnijska cerkev utrjtuia. Vse j(! sililo v njeno bližino ter so celo znotraj trdnjavskega zidu postavljati kleti po pokopališču, kjer so stale Se leta 1621. Kesneje so jih s tega niesla odstranili tei' puslili samo še zunaj zidu. Zunanji zid okoli cerkve je bil tako visok, da je zastiral vso cerkev. Ker je bilo pa okoli cerkve tudi pokopališče do 1. 178"), je bil ta visoki zid v zdravstvenem pogledu prav neiimesten. Zato so ga dali po dolgih razpravah leta 1819 za polovico višine odstraniti. V cerkev se je moglo priti le skoz dva vhoda, iu sicer na južni in severni strani.
Za lefio cerkev pa je bil visoki zid, a še posebno nanj naslonjene umazane in
s slamo pokrite kleti, Icašče in inesiiice prava grdoba, a tudi veliica nevarnost glede o{ii)ja. Ko je pi'iSel leta 182.1 škof AiiLou W'olf lia vizitacîjo v Šciit liiipert ill videl lepo gotiěiio stavbo v si'ediiii oiiie-iijeiiiii grdili posiopij, se je dogovoril s tedanjim župnikom Josipom Buíarjem, da se prostor okoli cerkve očisti in poravna. Žui)iiik Bučar je delal z vso vnemo za to ter je navzlic veliki protivšćini nekih sebičnih posestnikov izvel svojo nakano.
V	letih 1833 do 1835 so bila odstranjena vsa poslopja in tudi zid ter jifostor okoli cerkve spretnenjen v lep trg, kakor je še dandanes.
Da je bil Šent Kiipert «trjeiio mesto, nisem našel zapisano izrecno v nobeni stari listini. Le listina o po.sestvenih razmerah starega Sent Riiperta, ki jo je napisal bržkone župnik-vikar Mihael Bartol še pred letom 1621, nam omenja, da so bile prizidane kleti na pokopališčini zid, in da so stale celo na pokopališču. Iz te opazke sklepamo, da je i)il zid okoli pokopališča Že zdavnej prej postavljen. Od leta 1676 do 1685 nahajamo pa v žiipiiijskih krstnih knjigah po navadi zapisano krščenih, v Sent iîupci'tii rojenih: in o])pido Sti. Iluperti, ali ex opi)Ído 8ti. Ilupcrti, tudi ex oppido Stft. Iluperto, včasi pa ad S, Rtipertuiii in oppido, kar ne pomeni nič drugega, nego da je bil Sent Rupert utrjeno mesto — tabor. A zanimivo je tucli, da so se posle francoske vlade odličnejši pre-bivavci Šent Ruperta zapisovali v krstnih knjigah kot meščani (Biirger). Šel. 1832 je zajjisaii tako Ivan Ple.škovÍč kot kum. Mislim, da je to zapisovanje ostalo od francoskih iasov, ko so se fiajtisovali sploh vsi prebivavci v francoskem jeziku: citoyen-meščan, purgar, državljan, a nikakor ne z obzirom na to, ker je bil Šciit Rupert nekdaj uti'jcno mesto, kajti občina ni imela zato nobenih povlastic, nego je ostala kljub gornjemu nazivu selska občina, kakor je še dandanes. _
Dodatek k spisu : „Žalostna gora" v „Dolenjskih Novicah" át. 24.
Leta 1S)13 je izšla knjiga: Des Ôster-l'eiehers WalU'ahrtsorte von Alfred IToppe l'farrer in R., M'ien St. Norberts Verlag.
V	tej zanimivi knjigi je opisana tudi Žalostna gora. Na str. 300. omenja pisatelj, da bi se mogla proslaviti leta 1920 dvestopet-desetletnica postanka božje poti na Žalostni gori, češ da je današnja roiuai'ska cerkev sezidana leta 1670. Doka/.ov zato ne navaja nobenih. Omenil sem že v mojem spisu, da so pogoreli vsi dotični spisi leta 1681 v niokronoškem žiipnišČu. Po Valvazorju (Vili. 826) je bila baje sezidatia cerkev okoli leta 1670; kdaj seje začela pa božja pot, se ne da določiti. Stala pa je na Gori pri Mokronogu kapelica Matere Božje še pi'ed letom l.'j26„ a ni bila navedena v popisu tega leta brškonc radi tega, ker ni imela ])obenÍh di'agoeenosti. A. Koblar (Izvestja 1892, sti'. 71) je našel zapisano v videmskem arliivii, da je bil leta 1507, maja 17., Jernej Turek viicar v Mokronogu, Jurija sin I'avel pa kapelan Matere Božje na Gori pri Mokronogu (NiederimsscnfuB). Po tem podatku je teitaj svetišče na Gori pri Mokronogu mnogo starejše, nego sem dokazoval v mojem spisu. Sega pa bržkone Še daleč nazaj v srednji vek. Je tedaj znamenita starina.
Dopisi.
Iz laškega bojišča piše kadet Janko Muiia: Ker me „iJoIenjskc Novice" nazivaj« kot „dragega dopisovalca", je pač moja dolžnost, da se še oglasim. Zn zadnjo številko nisem ničesar napisal. NajItrŽe je bil glavni v/rok jnko slabo vreme in mraz. Eden teden smo imeli vreme, da se je moi'alo vragu studiti. Niti poil težko odejo se nisem mogel pošteno segreti. V pečici je sicer neprestano gorelo, a pod njo je voda zmrzovala. Stene v moji
kajŽici so se lesketale ledu. Kaj bi raz-klailal na dolgo in široko. Ako Vam povem, da je v bližini zmr/.nil vojak na prOjStem, nn bo^te že verovali, da smo imeli pošten mriiz. Td i)ismo Vam pišem iz novega kraja, kamoi' ho nas poslali za ))ar tednov na odpočitek. Kako se imamo tu, vam povem piiliodnjič, danes še par besedi o slovesu iz „štcdiing". — Krasna mesečna noč je bila. Prav iz srca smo zapeli ono domačo:
„Nocoj, nocoj je en lep večei', en lep večei', ena svetla noč, ker mesec sveti celo noč, men' pa ni zaspati moč."
JCdo bi spal to noč V Spravili smo se v kočo g. fenriUa in se prijetno zabavali. Glavna jed tega slovesnega večera so bili žganei iz domače moke. Vi jiii morda ne cenite tako visoko, ker vam pridejo večkrat (ako ne vsak dan) na mizo, a mi jiii nismo okusili Že lepi čas. Po žganeili se lahko pije, to veste. Vina „fašemo" bolj malo — s tem si nismo ugasili Žeje, zato smo kuhali Čaj in kavo. Veselo smo zapeli in kdt.-aspii'ant R . . . nam je zagodel na oi'gljice. Po ))ohiočÍ sem imel službo. Tako lepe noči nisem imel v obeii mesecih. Najraje bi na glas zapel pesmico, katero sem tolikrát pel pri raznih slovesih:
„Le nocoj še, luna mila, razsvetljuj mi pot temno! Danes bomo se ločili . .
Razne misli so mi rojile po glavi, ko sem stopal po stezi, katero sem tolikokrat pi'cmei'il po dnevu in po noči, v lepem in slabem, v dežju, snegu, viharju in plazovih. Pogosto sem tlil v nevarnosti, a vsakokrat sem jo srečno, odnesel, „Hvala hod' Gos^tod Bogu . , ,
Od doma setii zvedel prav žalostno novico, da so taiiiošni zvonovi odpeli mrtvaško pesem mojemu najboljšemu prijatelju Karolu Šaliju, Rodom iz Vavlevasi, je bil vec let v Ajdovcu. Bil je izboren krojač, [iriljubljen gostilničai', cerkveni pevec in odbornik pevskega društva „Škijančck". Ob izbruhu vojne je odrinil v Galicijo. Okrog Božica se je vrnil domov močno bolan, a kmalu se je moral vrniti na bojišče. Sedaj je prišel iz laškega bojišča v Ljubljano v bolnico, kjer je unijl Ako se vrnem domov, bom od mnogih prijateljev, ki so preminuli tekom vojne, pogrešal posebno enega, „dragega Karola". Pogrešal ga bo še marsikdo, a najholj pa gotovo d]'uštvo „ňkrjanČek". — Blag mu spomin!
Raznotero«
Za mir. Kakor slišimo, hočejo amerikanske žene uživiti veliko agitacijo za mir. Vsaka posamezna članica tega gibanja naj brzojavno prosi predsednika Wilsona, da jirevzame vlogo iwsredovalca v vojski. — lO.UOU dolarjev imajo na razpolago v brzojavne namene.
Pravična sodba. Na ."^lezkcm se je zgodilo, da je jiovoztl kolesar gos in je hotel dati kmetu za njo dve kroni. Ker je pa hotel imeti kmet tri krone, sla se sporekla in sta šla pred župana, kijih pa tudi ni mogel zediniti. Toraj reče žujian kolesarju, naj imloži na mizo dve kroni in kmet naj prinese gos. Potem vzame žiipan iz žepa eno krono in jo pridene k dvema kronama kolesarja in izroči ves znesek kmetu, sam pa je vzel gos. Tako jeplačal kolesar prvotno poniijoni dve ki'oni, kmet je dobil zahtevane tri krone in župan se je pa mastil z dehcio gosko za eno krono.
Slovo kralja Petra od ruskega carja. S ICrfa se brzojiuija: Kralj Peter jo poslal, predno je odpotoval, carju lastnoročno pismo. Priložil mu je grudo srbske zetiilje in je vse skupaj odposlal v Petrogi'ad, V pismu loži kralj Peter o bedi, ki jo je i)o-vzročila vojska v Si'biji. /daj, ko je postal slaboten, star mož, jo ponižano njegovo
ljudstvo v prah. Kralj naglasa, da je povzročila nesrečo Srbije malomarnost ruske vlade in konča, da se bo moral car za to dejanje zagovaijati pred višjim sodnikom, Rumunski državni zbor je otvoril 28, nov. kralj Feidinand s tako previdno sestavljenim govorom, da se ne da skle-jiati, na katero stran se nagiblje kralj. Poslanec Mille je luotil govor z medklici za entento, a drugi poslanci so ga baje oklofutali, da je moral utihniti. Govori se o pogajanju Rusije z Rumunijo zaradi prevoza ruskih čet proti Bolgariji, ki jih ima pripravljene v liesarabiji.
Razvedrilo.
Razloček. Najenmika je vprašal njegov gospodar kmalu po tem, ko mu je umrla žena, kako se mu zdaj godi? Najcitniik se zahvali za vprašanje in reče: „Kosem prišel od pogreba svoje žene domov in močno jokal in žaloval, me je vsakdo tolažil češ, ne žaluj prijatelj, jaz ti pripeljem drugo," — „Ivo mi je pa poginila krava, pa mi tega nobeden ni hote! rečti!"
Zakonsko ofeitarye. Neki vdovec je poročil vdovo. Ker pa se vdovec nikakor ni hotel pokoriti tisočerim sitnostim svoje nove žene, mu je ona vedno hvalila in na dolgo in široko pripovedovala, kako jc bil vendar rajnki možičck ž njo dober in Ijubeznjiv. Takšna očitanja so seveda moža zelo Žalila. Ker je pa bil pameten mož, je pa rajši potrpěl in sc priporočcval liog». Debela brczovka takoj v začetku bi bila gotovo najboljše zdravilo za hudobno ženo; toda ker je bil ravno modrcjši od nje in miroljuben, se mož ni hotel pre-tepavati; zdelo sc nni je takšno ravnanje pod moško častjo in je rajši Čakal ugodne prilike, da se maščuje nad silnico brez tepeža. — Tedaj se je nekoč zgodilo, da je žena spekla za Martinovo nedeljo debelo gosko. In zopet je dala ta nedelja povod, da je žena žalostila moža z oíitaujetii, da jo jc pokojni niožiček ob takšnih dneli posebno razveseljeval in ji kupil tudi najboljšega vina. — Med tem besedičenjem stopi v hišo berač ter popj'osi v božjem imenu milodaru. Žena razreže pečeno gosko čez sredo in da polovico siromaku z besedami: „Vzemi to ubožec zavoljo mojega l>redobrega umrlega moža, da ga Bog potolaži in inu nakloni nebesa, ker me je vsikdar tako spoštoval in rad imel!" — Ko to radodarnost žene vidi njen mož in sliši njene pobožne besede, vzame hitro drugo polovico goskc in jo tudi da beraču 1'ekoč; „Revež, le vzcjui še to polovico goske in sicer zaradi i)redobre moje rajne prve žene, ki me je veliko bolj ljubila in častila, kakor moja sedanja!" Berač se je sladko zasmejal, hvaležno spravi! eelo pečeno gosko in šel zadovoljno od tam, a Janez in Liza sta pa dolgo Časa gledala za njim.
Loterijske številke. Trst, 1. decembra 46 76 6 7 59 Gradec, 7, deccmbra 53 64 37 86

Zahvala.
Povodom bolezni in smrti naše l»retiiibtjeiie sestre, oziroma tete iu prateto, jfosfiodiiiuo
Marije Krajcc
nam jo došlo toliko ljubeznivo izraženih dokazov srčnega aoĚutja, da ne vemo boljših besedi srčne zahvale izreiii, kakor: Povrni ljubi Bog vsem v obli! merif
f
TíOŽJI GRO« pli Noïem tÚ 9, decoiulíTa 1915.
îtu, dne
Žalujoči zaostali.
U f>'J.V15 8
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
0. kr. oknijna sodiiija v liudolfovcni je o obtožbi opravitelja državnega pravdiiištva zoper
Pavla Haj der
navoljo prestopku po § 14 postave z dno 7./8, 1915, ,'t. 2SÍ8 d. z., v navzočnosti opravitelja državnega [»ravdništva, prostega obtoženca Pavla Hajdor, jio danes dognani glavni razpravi ]io predlogu oljtožite^ja, da se obtoženca kaznuje — razsodila tako:
Pavel Hajder
rojen leta 1870, oženjen, pršutar in prekajaiec v Novom mestu, vžo kaznovan,
je kriv,
da je o(i meseca septembra 1915 da^c v Novem mestu prodajal v svoji mesarski obrti mast za čezmerno ceno 6 kron 1 kilogram, da je toraj izrab'jaje izredne razmere, povzročeno i>o vojnem stanju, nahteval za neobhodno potrclino reč očitno čezmerno cono. Storil jc s tem prestopek po § 14 coKarskcifa ukazu z dne 7./8 191.'?, drž. žak, St, 228, in so
obsodi
jio tej zakoniti določbi z uporabo § 260 b k, z. na 3 diii v zajtor, poostren z ťiiiui jtostom in enim trdim ležiščem in na 50 kron i^Iohe, za slučaj, če bi se ta ne motala izterjati, pa v daljnih 5 rini zapora, ter po § 389 kpr. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Sodba se v sinîshi § 19 imenovanega ces, ukaza objavi na stroške obtoženca v „Dolenjskih Novicah".
Rudolfovo, diiD 30. oktobra 1915. Dr. Hrašovec m, p.	Grom m. p,
Vsled priziva je e. kr, okrožno kot i)ri-zivno sodišče gori omerjeno sodbo z razsodbo z rine 1, deeemlira 1915, št, 301/15/12 glede zaporne kazni potrdilo glede denarne kazni izpremenilo in pravosodno na ."iO kron ev, 5 dni zapora zvišalo na 100 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa 10 dni zapora.
Rudolfovo, 1. decembra 1915. 08	Dr. Hrašovec m, p.
Velika svota denarja
so zamore nakljiičiti vsakomur, ki postane naš naročnik, — Brezpla(';ii!i poja.siiila pošilja: Srečkovtio zastopstvo 13, LJubljana.
® • « • • • •
Popolnoma varno naložen denar.
HilflfLMtCftie POSeJfLNtei
/Al Kiuidijo in okolico, ro^. /adr. / iieoiii. zavezo == V lastiieni domu v Kandíjí ^^
sprejema hranilne vloge od vsacega, te je njen ad ali ne, ter oiirc.'ituje po

i-o-ac
na leto brez odbitka reiitnoga davka, katerega sama iz svojega plačuje.