Ji. Leso XV. Štev. 59 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 !d 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel, 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, sreda 12. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali po ooštl 14 din Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN? 11.405 Cena 1 din 1*— j Zakon o pomoči uveljavljen 2 Rooseveltovim podpisom Je bil zakon o ameriški pomoči Veliki Britaniji in zaveznikom uveljavljen — Prve pošiljke vojnega materiala in živil bodo krenile na pot že danes — Material bo dobila tudi Grčija ZAKON O POMOČI UVELJAVLJEN WASHINGTON, 12, marca. RP. Kongres je včeraj popoldne sprejel zakonski m Predlog o pooblastilnem zakonu prezidata Rooseveltu za ameriško pomoč V. Britaniji in ostalim demokracijam z vse- mi spremembami, ki jih je osvojil senat. Zakonski predlog je bil takoj nato predložen Rooseveltu v podpis in je s tem že uveljavljen. Roosevelt ima od tega trenutka dalje popolnoma svobodne roke glede dobavljanja, posojanja, pošiljanja in določenja vojnega materiala Vel. Britaniji. To pošiljanje se pričenja dejansko že danes, Čolni za preganjanje podmornic bodo najbrže krenili takoj na pot v Anglijo, prav tako stoji pripravljenih nadaljnjih 75 rušilcev, da jih izroče angleški vojni 'mornarici. Istočasno bodo krenile na pot tudi nove eskadrilje ameriških letal vSeh vrst, od lovcev do največjih bombnikov. Pripravljajo se tudi novi transporti najrazličnejših živil. Vse to bedo USA Angliji posodile. Roosevelt zahteva od kongresa odobritev še 550 milijard dinarjev za dobave vojnega materiala Angliji. V ameriški in svetovni jav nosti prevladuje mnenje, da se USA bližajo z naglimi koraki tudi aktivnemu vmešavanju v vojno. Tudi mornariški minister Knox, ki je govoril včeraj v New Orleansu, je dejal, da ne ve, če bo Zedinjenim državam še mogoče ohraniti mir. ker se bližajo hudim časom in je po ložaj zelo kritičen, NOVIH 7 MILIJARD DOLARJEV \VASHINGTON, 12. marca, Ass. Press. Roosevelt je že podpisal zakon o pomoči Vel. Britaniji, Grčiji in Kitajski. V uradnih krogih nočejo povedati, koliko materiala je na razpolago za takojšen prevoz, rečeno pa je, da bo nekaj materiala šlo tudi v Grčijo. Roosevelt je tako po podpisu izjavil, da bo zahteval 7 milijard dolarjev novih kreditov za oborožitev. ZAKON V AVTOTAKSI.JU WASHINGTON, 12. marca, Ass. Press Zanimive so podrobnosti, kako je Roosevelt podpisal zakon o pomoči demokracijam. V kngreSji je bil včeraj popoldne sprejet zakon z dodatki s 317 glasovi proti 81 glasovom. Takoj po sprejetju je podpredsednik USA Wallace prekinil vse formalnosti ter je takoj sprejeti zakon za- Pomen Macnokovega obiska v Nemčiji švicarskih informacijah gre za Izpolnitev obveznosti, ki iih je Japonska prevzela s trojnim paktom glede akcije proti Velik; Britaniji in Zedinjenim državam Bern, 12. marca. ZPV. Potovanje japonskega zunanjega ministra M a c u o.k c 'f Nemčijo, od koder bo odpotoval naj-•Tže tudi v Italijo, ako se ne bo že v Nemčiji sešel tudi z vodilnimi italijanskimi državniki, smatrajo v berlinskh kro-kot izredno važen dogodek, katerega sProžllo sprejetje pooblastilnega zako-Da o pomoči Veliki Britaniji v USA. Splošno prevladuje prepričanje, da gre pri za uveljavljenje obveznosti, ki jih je '*aDonska sprejela s sklenitvijo trojnega Pakta z Nemčijo in Italijo. To obveznosti s« nanašajo na skupen nastop proti Vel, Britaniji, še bolj pa na japonski nastop ®>jroti Zedinjenim državam Severne Ainc-v pr*n,eru> da bi se te postavile od-Kr,to na stran Velike Britanije. Izglasovanje zakona o pomoči s poblastill Roo-^veltu smatrajo tako v Berlinu kakor v *omu, a seveda tudi v Tokiu, kot konec meriške nevtralnosti in vmešanje v voj-na strani Vel. Britanije. V vseh treh •'•‘©stolnicah prevladuje mišljenje, da je sedanje pomoči do tudi formalnega ‘°pa USA v sedanjo vojno, ki se bo tem spremenila v splošno svetovno ®lno, potreben samo še en korak, ki pa 7®staja neizbežen. Iz tega je mogočo jas-j© sklepati, kakšen namen Ima prihod ja-^"skega zunanjega ministra Macuoke v ®mčijo takoj po Izglasovanju pooblastil-Sa zakona v ameriškem senatu. Gre • ® to, da sedaj tudi Japonska stori svo-^ *Jolžnost in poskrbi za to, da bodo Ze-vn'©r,e države Severne Amerike z no-0 laponsko vojno akcijo vezane tako ? Til,i ocean in Daljni vzhod, da ne bi t 0fci© vsaj v polni meri nuditi Veliki Brj-^ hljj v Evmpi in Afriki tiste pomoči, ka-^ lo nameravajo. V Berlinu in Rimu ^navaio, da *e vojna sedaj razširja ta-ho ozemeljskem obsegu, kakor po 'tar * v°isk© in po času trajanja. Nekateri QJl)ah$ki listi pišejo o tem popolnoma ha 0 ' - torej kaže. da sedanja voj-5© zdavnaj ni dosegla maksimuma tr°K,e razsežnosti in zapletenosti in sc je ■ zaradi tega pripraviti še na žilavo Ze|o doivntraiiK) voiskovanie. 12. marca. INB. Rimski tisk po- udarja, da je Maeuoka po pogodbi v Portsmouthu prvi japonski zunanji minister, ki potuje v Evropo. »Tribuna« dostavlja, da je potovanje Macuoke v tesni zvezj z zadnjimi dogodki v Ameriki. — Vstop USA v vojno bo imel avtomatične posledice v vstopu Japonske v vojno,! k; bo tako res postala svetovna. Japonska bo kmalu izpregovorila z odločno besedo tudi na vzhodu Azije. Nastopi trojnega pakta v Evropi in Aziji bodo v med sebojni tesni povezanosti. RIM, 12. marca Stefani. Pot Macuoke v Berlin je dokaz konstruktivnega duha Razčiščevanje na Balkanu BERN, 12. marca. ZPV. Položaj na Balkanu se nagio bliža dokončni razjasnitvi. Zdi se, da bo v tem oziru prav današnji dan velike važnosti. Po informacijah iz Berlina čaka Nemčija še na dokončne sklepe nekaterih vlad, ki pa bodo danes storjeni. Zaradi tega je treba pričakovati že v nekaj dnevih novih dogodkov. LONDON,12. marca. UP. Na merodajnem mestu zatrjujejo, da bo Anglija še pred vrnitvijo Edena in Dilla v London sprejela sklepe glede novega položaja na Sredozemlju, Tu naglašajo, da jo najnovejši razvoj dogodkov na evropskem jugovzhodu v zvezi z nemškim prediranjem take narave, da z ozirom na razvrstitev sij na Balkanu’ne' dopušča Angliji, da bi še dalje ostala pasivna. ATENE, 12. marca. Reuter. Kakor poročajo, je nemški poslanik v Atenah izročil predsedniku grške vlade Korizisu nekakšne predloge. Ponesrečen atentat na Bendella CARIGRAD, 12. marca. DNB. Sinoči po 1«. uri je eksplodiral v spodnjih prostorih hotela »Pera Palače« peklenski stroj. Povzročene je precej škode, in nastal je požar, ki so ga pa kmalu omejili. Nekaj oseb je mrtvih, nekaj pa ranjenih. Poškodovan je tudi tramvaj, ki je v trenutku eksplozije vozil mimo hotela. Zadnje čase so bivali v hotelu Angleži, med njimi tudi nekateri diplomati, ki so zadnje dni dospeli v Carigrad. V hotelu je nastanjen tudi angleški poslanik Rendell, ki je pred dvema dnevoma dospel iz Sofije. Ranjen ni bil od diplomatov nihče. CARIGRAD, 12. marca, Reuter, V hotelu, v katerem se je nastanil angleški po slanik Rendell, ki je prišel iz Sofije, je eksplodirala bomba ter ubila 3 osebe, večje število pa ranila. Menijo, da je bomba bila namenjena Rendelhi ter podtaknjena v «jo«ove kovčege. CARIGRAD, 12. marca. Reuter, Ob pri- ! liki eksplozije bombe je bilo ubitih 25 , oseb. Poslanik Rendell je bil v svoji sobi j ter je odpiral kovčege. Med ranjenci je 7 Angležev, med njimi 2 diplomata iz Sofije. Bomba je bila v enem izmed kovče-gov angleških diplomatov ter domnevajo, da so kovčeg z bombo dobili Angleži med pregledom na bolgarski meji. Eksplozija je razbila vse pritličje hotela. Na cesti je polno stekla in delov pohištva. Vse osebje hotela so takoj aretirali, ostali gosti pa so se morali izseliti. Preiskava še traja. CVETKOVIČ NE BO SPREJEMAL BEOGRAD, 12. marca. AA. Predsednik vlade Cvetkovič v petek 14. t. m. ne bo imel običajnega sprejema senatorjev in poslancev, VAREN PREVOZ ČET LONDON, 12. marca. Reuter. Uradno javljajo, da so čete, ki so zapustile Veliko Britanijo, brez incidentov dospele na svoje določeno bojišče, čete sestavljajo Avstralci in Novozelandci. vil v ovitek, stekel do taksija ter bil v nekaj minutah pri Rooseveltu, ki ga je že čakal. Zakon je bil podpisan ob 3.15 popoldne, in štiri minute pozneje je vojno ministrstvo že dobilo nalog odpraviti material v Vel. Britanijo. ROOSEVELT O POŠIJANJU MATERIALA WASHINGTON, 12. marca. Reuter. Roosevelt ni hotel dati nobenih podatkov o vojnem materialu, ki bo izročen Veliki Britaniji. Dejal je le, da sedanja količina ni velika. Večinoma materiala bo poslana Angliji, ostanek Grčiji. VOLIVNA ZMAGA INTERVENCIONI-STOV V USA NEW YORK, 12. marca. Reuter. Rezultati delnih volitev v 17 okrajih New Vorka so pokazali ogromno večino v korist pomoči Veliki Britaniji. Republikanski in demokratski kandidati, ki so za pomoč Anglji, so dobili 50.000 glasov, izo-lacionistični kandidat pa le nekaj manj kot 4000 glasov. trojnega pakta in ni le slučajna posledica vojne. Solidarnost Nemčije, Italije in Japonske izhaja iz odpora proti angleškemu gospostvu in plutokraciji. Trojni pakt se je rodil že v akcijah v Mandžuriji, v Abesiniji in sudetskih deželah. Zgradil je jekleni most med germanstvorn in roman stvom v medsebojnem razumevanju in s programom narodne pravičnosti. Zbli-žanje romanstva in germanstva z azijsko civilizacijo pomeni velik dogodek zgodovinske važnosti. Potovanje Macuoke v Evropo ta pomen še povečuje. Moderna revolucija je zrušila zidove, ki so neupravičeno ločili Evropo od Azije. Trojni pakt predstavlja zavestno zrelost njegove civilizacije in misije v Aziji. Azija se zdaj zaveda vloge sodelovanja v evropski vojni. RIM. 12. marca. Stefani. Italijanski tisk ugotavlja ob potovanju Macuoke v Berlin, da predstavljajo upravitelji osi Rim -Berlin - Tokio zgodovinsko sila. TOKIO, 12. marca. INB. Maeuoka se bo v Berlinu posvetoval o vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo ' žave trojnega pakta. Po konferencah v Berlinu se bo japonski zunanji minister podal na po svetovanja tudi v Rim. TOKIO, 12. marca. Reuter. Predsednik vlade Konoje bo zastopal Macuoko med njegovim bivanjem v Evropi. Pričetek podmor-niške vojne LONDON, 12. marca, Ass. Press. V uradnih krogih so izjavili, da se je začela spomladanska »bliskovita« vojna na Atlantiku, ki jo je napovedoval Adolf Hitler. V tednu, ki se je končal 3. marca, je bilo potopljenih 148.000 ton zavezniškega brodovja (29 ladij). To je tretji najtežji teden od začetka vojne. Največ izgub je bilo zadnjega oktobra (150.038 ton). SMRT ČILSKEGA POSLANIKA LISBONA, 12. marca. Reuter. Umrl je poslanik Čile.ia v Londonu. Oktavio Se-noret. MOLITVE V KANADI OTTAWA, 12. marca. Reuter. Predsednik vlade Mackenzie King je izjavil, da bodo 22. marca po vsej Kanadi oficielne molitve. Dogodki na evroosR sfeprn Na zahodu zopet novi večji nemški napadi na Anglijo — Na albanski fronti s© grške čete odbijale močne italijanske protinapade — V Afriki se nadaljuje angleška ofenziva v Abesiniji VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 12. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Včeraj so nemška letala izvedla uspešne napade na Anglijo. Po nemških letalskih napadih pretekle noči na luko in na pristaniške naprave v Portsmouthu so nastali hudi požari. Napad je trajal več ur. Bombe so razdejale pristaniške naprave in važne objekte. V bližini angleške jugovzhodne obale in pri bristolskem prilivu so nemška letala napadla več trgovinskih ladij. Zadela so nekaj ladij, dve trgovinski ladji sta pa nevarno poškodovani. Pri napadu na letališče Howking smo razdejali letalske lope in nekatera stranska poslopja. Tudi smo uničili več letal na tleh. Sovražnikova letala so preteklo noč napadla neko mesto v zahodni Nemčiji. Vrgla so več bomb, vendar niso prizadejala nikakršne škode važnim vojaškim objektom. Porušila so le nekaj stanovanjskih hiš. Nevarno je poškodovana tudi neka bolnišnica. Nekaj civilistov je ubitih, drugi pa so ranjeni. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 12. marca. DNB. V teku noči so nemški »oombniki napadli Birmingham in neko luko na južni obali Anglije. Napad je bil uspešen, ponekod zelo uspešen. Zadeti so važni vojaški objekti. Pojavilo se je več požarov, nekje tudi večje eksplozije. AMSTERDAM, 12. marca. DNB. Sinoči je takoj ob mraku sledil napad nemških letal na Anglijo. Velik del otoka so zajeli napadi nemških bombnikov, ki so odvrgli mnogo zažigalnih bomb. Glavni napad je veljal zahodnim delom otoka, pa tudi mestom na jugozahodu in jugovzhodu Anglije, kjer je velika škoda. BERLIN, 12. marca. DNB. Angleške letalske edinicc so napadle neko severno-nemško mesto. Ogenj protiletalskih topov jim je preprečil, da bi vrgle bombe na določene cilje. V mestnih četrtih je porušenih več stanovanjskih hiš. Niti en vojaški objekt ni bil zadet. Ubitih je nekaj oseb, število ranjenih je večje. veljstvo italijanske vojske v Afriki je izdalo včeraj vojno poročilo sledeče vsebine: Malta; Naša letala so obsula z bombami pomorsko oporišče La Valetto na Malti. Letala nemškega letalskega zbora so, leteč zelo nizko nad nekim opo riščem na Malti, hudo poškodovala dve veliki vodni letali. — V Severni Afriki: Odbili smo nov sovražni napad ua Dža-rabub. Nemška letala so izvršila napad iz nizke višine in razgnala več tankov in drugih sovražnikovih mehaniziranih vozil v Cirenaiki. Naša lovska letala so zbila neko letalo znamke Blenheim. — V Vzhodni Afriki: Na severni fronti živahno delovanje patrol. Naša letala so v zelo nizkem poletu napadla velik oddelek angleških mehaniziranih vozil in jih okoli 30 zadela in zažgala. Sovražnikova letala, ki so se skušala približati nekemu našemu letalskemu oporišču, smo napadli z lovci in jih pognali v beg. En bombnik vrste »Blenheim« smo sestrelili. NEMŠKO POROČILO IZ AFRIKE BERLIN, 12. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo poroča: Velike eskadrile nemških letal so napadle otok Malto. Posebno srditi so bili napadi na pristanišče La Valetto in na letališče. Bombe srednjega in velikega kalibra so zanetile velike požare. V Severni Afriki So nemška letala bombardirala zbirajoče se britanske čete in kolone motornih vozil. Napad je bil zelo uspešen. Uničili smo več oklepnih in drugih borbenih vozil, mnogo smo jih pa poškodovali. ANGLEŠKA POROČILA IZ AFRIKE KHARTUM, 12. marca. RP. Angleške čete so prekoračile abesinsko mejo še na novem odseku iz Sudana, odnosno Ugande in pričele napredovati na abesinsko ozemlje. Pri tem so zavzele kraj Afodu in se približale mestu Asosa. Na fronti v Goždamu so abesinske čete zopet napredovale za okoli 35 km proti Debra Mar-kosu. Na jugu se nadaljujejo operacije iz smeri Kenije in Somalije. Tu morajo južnoavstralske in abesinske čete premagati velike razdalje, zato ni še podrobnih poročil. V Eritreji ni posebnih novih dogodkov, prav tako tudi ni nič novega v Libiji. KAH1RA, 12. marca. Reuter. Angleške letalske sile so močno bombardirale Tripolis. Na letališčih so nastali veliki požari, uničeni sta dve sovražni letali, več jih je poškodovanih. Vsa angleška letala so se vrnila. Napad v Sicilski ožini KAHIRA, 12. marca, Reuter. Neka britanska podmornica je potopila 10.000-ton sko italijansko transportno ladjo med Sicilijo in Tripolitanijo. LONDON, 12. marca. Reuter. Admira-litete javlja, da je neka angleška podmornica potopila italijanski transportni konvoj s četami ua krovu. Izjava generalnega guvernerja Maroka TANGER, 12. marca. DNB. V inter-vjuvu je dopisniku pariškega lista generalni guverner Maroka, general Nogues dejal, da jc Maroko poslal že nekaj milijonov stotov žita v Francijo. Vse vesti, ki pravijo, da se iz Francije pošilja žito in živež sploh dalje v Nemčijo, so brez podlage. Marokansko žito, poslano v nezasedeno Francijo, ostane tam; niti eno zrno ne gre preko demarkacijske črte. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 12. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: Očividci napadov na Portsmouth pripovedujejo, da so protiletalske baterije sestrelile štiri sovražne bombnike nad mestom. Reflektorji so takoj ob prvem napadu vzeli na piko sovražna letala. Eno izmed letal je zadel izstrelek topa v polno. Začelo je goreti in se je zrušilo na zemljo. Takoj nato je zadela podobna usoda drugi nemški bombnik. Tretje letalo se je od zadetka razletelo že v zraku, četrto pa je v plamenih padlo na otok Wight. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 12. marca. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Grško bojišče: Na odseku devete armade izvidnlško udejstvovanje. Na odseku enajste armade topniško streljanje in krajevni nastopi pehote. GRŠKO VOJNO POROČILO ATENE, 12. marca. Reuter. Uradno poročilo pravi, da so bili vsi sovražni napadi odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. Na nekem sektorju fronte je bilo ujetih 450 vojakov. ATENE, 12. marca. At. Ag. Uradno poročilo grškega poveljstva št. 136 pravi, da sovražnik še nadaljuje z ofenzivnimi napori, vsi njegovi poizkusi predora so pa bili zavrnjeni z velikimi izgubami za nasprotnika. Zajetih je bilo 450 Italijanov, med njimi več častnikov, trije višji častniki. Grška letala so uspešno bombardirala sovražne položaje. Sovražnik je bombardiral Likuri in neko manjše mesto na zahodnem Peloponezu, povzročivši večjo škodo. Ljudskih žrtev ni bilo. BOMBARDIRANJE MALTE MALTA, 12. marca. Reuter. V minili noči so sovražna letala bombardirala Malto. Ena oseba je mrtva ,eno letalo jc bilo sestreljeno. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 12. marca. Stefani. Vrhovno po- General je dostavil, da blokada Anglije, ki se sicer izvaja proti Franciji iz čisto vojaškega stališča, ni uspela. Angleži ovirajo celo uvoz najpotrebnejših stvari za Maroko. Odslej bo francoska vojna mornarica spremljala prevoz sladkorja iz Antilov v Casablanco. Med Španskim in Francoskim Marokom jc prišlo do popolnega sporazuma oblastev v vseh interesih. Portugalska vojaška misija v Londonu LONDON, 12. marca. Reuter. Portugalska vojaška misija, ki biva v Angliji, je bila sinoči gost portugalskega poslaništva v Londonu. Poslanik Monteiro se je zahvalil Veliki Britaniji za pomoč, ki jo je angleška vlada poslala ob nedavni ciklon-ski katastrofi na Portugalskem. TURČIJA NE DA IZJAVE ANKARA, 12.^ marca. RP. Obljubljeni komunike zunanjega ministra Saradžogla o turški zunanji politiki je izostal in sploh ne bo podan. Prav tako tudi ne bo govoril o tem vprašanju ministrski predsednik Seydam, kakor .se je pričakovalo. Važne Hullove izjave, WASHlNGTON, 12. marca. DNB. Na konferenci novinarjev je zunanji minister Hull na vprašanje odgovoril, da doslej ni bilo resno vzeto v poštev vprašanje najetja irskih baz po USA, ki bi bile potem dane tudi Angliji na razpolago. Glede tega, ali bodo USA intervenirale pri Angliji za dovoz živeža v Francijo, je Hull odvrnil, da je njegovo stališče znano. Politika USA gre za tem, da ublaži lakoto, on sam da si prizadeva, da najde neko rešitev v tem pogledu. AKCIJE ANGLEŠKEGA LETALSTVA LONDON, 12. marca. RP. Letalski minister Archibald Sinclair je podal včeraj v zbornici poročilo o angleškem letalstvu in dejal, da so Angleži zbili doslej 4250 nemških in 1100 italijanskih letal, sami pa so jih izgubili 1800. Angleška letala so izvršila nad Nemčijo in zasedene kraje 1660 napadov. Tu pa niso šteti napadi in izgube, ki so jih povzročili dotni-nioni in zavezniki Anglije. Anglija ima sedaj 130.000 pilotov njeno letalstvo pa se lahko kosa z nemškim tudi po številu in stalno narašča. Izdelujejo sc tudi nove vrste letal. Sedaj bo prišla šc pomoč iz Amerike. ROOSEVELT BO GOVORIL WASHINGTON. 12. marca. RP. Tu zatrjujejo, da bo imel predsednik Roosevelt v najkrajšem času važen govor po radiu. SMRT BOLGARSKEGA POLITIKA SOFIJA, 12. marca. Reuter. Sodelavec Stambolijskega, bivši minister in poslanec zemljedelske stranke Stojan Omar-čevski je umrl. Kot prosvetni minister je ustanovil v Sofiji umetniško in glasbeno akademijo, medicinsko, agronomsko, veterinarsko in bogoslovno fakulteto. Napisa! je mnogb znanstvenih del. ZAHVALA NEMČIJI PARIZ, 12. marca. DNB. Centrala za zbiranje francoskih vojnih ujetnikov se je zahvalila nemškim oblastvom, ker so dovolile izhajanje francoskega lista za francoske vojne ujetnike v Nemčiji. VPRAŠANJE POMOČI BELGIJI BERLIN, II. marca. Nemška diplomatska korespondenca se bavi s stališčem Anglije glede prehrane Belgije in drugih okupiranih krajev ter ugotavlja, da je angleški poslanik v Washingtonu na ponovno intervencijo Hooverjeve akcije pre skrbovanja Belgije z živežem odgovoril, da Velika Britanija ne more dopustiti, da se oslabi njena blokada s prevozom živeža iz prekomorskih dežel v kraje, ki jih jc okupiral njen sovražnik. Mariborska napoved: Oblačno in hladno vreme. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je bila maksimalna temperatura 4 13, danes minimalna —0.2, danes opoldne 0. Borza, čurili, 12. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 6.60, London 18.50, New York 431, Milan 21.80. Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85.50, Bukarešta 2.1250. Prav za prav se v zgodovini res marsikaj ponavlja, vsaj ua zgledih preteklosti kujejo zaključke v primerjavi s sedanjostjo. Svet je zajela nova vojna, strahovit obračun med velikimi silami ip pred nami in konec mu je težko dognati. In v ta razvneti plamen gigantskih naporov narodov prihaja kakor v minili svetovni vojni tudi zdaj glas iz Amerike, da »Novi svet noče ostati ravnodušno ob strani«. Ko so se 1914 razporedile milijonske armade po evropskih bojiščih, je vodu vajeti ameriške vlade v Washingtonu »mirovni« prezident Woodrow Wilson. Tako v vladni kakor v opozicionahu stranki Amerike so priznavali njegove velike zasluge za gospodarstvo v USA. Kakor Roosevelt se je tudi Wilson energično lotil reorganizacije zastarelega sistema, kar mu je tudi pripomoglo, da Je bil 1916 ponovno izvoljen za predsednika. WHsonove reakcije Na kraju 1916 je Nemčija podvzela pod-rnorniško vojno proti Angležem. Po potopitvi »Lusitanie«, »Arabica« in »Sus-sexa« so USA energično protestirale. Nemčija je podmomiško vojno omilila* ko je pa napovedala od 1. februarja 191' dalje brezkompromisno vojno na morju* se je Wilson odločil. Zahteval je, da se podmorniška vojna konča, ker »da je nečloveška«. Nemški kancelar je odgovoril, da bo vsaka ladja okrog Anglije, ob francoski in italijanski obali brez predhodnega opozorila potopljena. Wilson ic nato dne 3. februarja 1917 prekinil diplomatske odnošaje z Nemčijo, dne 6. aprila istega leta pa napovedal vojno. Wilson kakor ameriški narod ni skrival simpatij za demokratske države. Jezikovno in kulturno so se USA vedno bolj zlivale z Veliko Britanijo v enoten anglosaksonski duh in Wilson, čeprav Je želel ostati izven vojne, je bil s simpatijami na zavezniški strani. Cim je prezident prekinil diplomatske odnošaje z Berlinom, je močan propagandni val zajel ameriške množice v pravo »križarsko vojno za demokracijo«. Sestavljena l’e bila milijonska armada pod poveljstvom generala Pcrsbinga, ki je odšla fl3 evropsko bojišče in prispevala k zmagi« Kaj mu očitajo Nemci Nemčija naravno ni nikoli odpustil3 »nepristranskega« zadržanja WilsoB3* Očitala mu je, da »je bil neposreden krivec nemškega zloma, ker je omajal duh nemškega naroda. Kajti, kmalu po zlom3 Rusije se je oglasil tudi v imenu sociato0 demokratske večine v berlinskem parlamentu Scheidemann, ki je s podporo vodje centrama Erzbergerja vrgel kance-larja Bethmann Holhvega in zahteval sklenitev miru. Kancelarsko mesto je zasedel Miobaelis, ki je pa moral kmalu pustiti prostor nasledniku, bavarskem3 državniku grofu v. Hertlingu. Wilson ie notranjo šibkost v nemški vladi izkoristil za svoje račune in živo natnigaval* da bi bilo treba zamenjati tudi cesarja, ker da se on noče pogajati s Hohen-zollerncem« (glej Hermann Jacnicke' »Weltgeschichte«). Še ostreje komentira vstop Zedinjeo31 držav v svetovno vojno 1917 in posledice nemški geopolitik Arthur Dix v svoji knjigi »Politische Geographie«, kier pravi ua str. 286—287: »Ko je takoj ob izbruhu vojne zaprosil ameriški vojaški ataše Gerard za me' sto pri ameriškem veleposlaništvu v Balinu, je neki ameriški osebnosti dejal: »* ne vedo, da smo mi na drugi strani.« * izjavo so vzeli na Wilhe1mstrasse Pra tako na znanje, kakor mnoge druge_£e' sto Wilsona in Gerarda. Cim dalje 2as je potem trajala vojna, tembolj je Wils*L vodil anglofilsko politiko. Bil je slLj previden pred prezidentskimi volitva^j Ko jc pa itnel zmago v rokah, ie_ Prl-’ za vajeti in pripravil USA temelji*0 L vojno. Postavil je najboljše polke a(°e a škili Nemcev in Ircev ter jih vodil 38 iU strani Angležev v boj proti Nemcem. . to v trenutku, ko je bil zlom franc moči že povsem blizu. Pojav svežih f}e ško-ameriških polkov na bojišču je c‘v* n 11 moralo izmučenega francoskega B3^ da in odločil o končni zmagi. Wils°®^ zadnji bluff s 14 točkami pa je odprl Pj* Nemčiji k najstrašnejšemu miru, ka.r K bilo po razdejanju Kartagine.« Ali bo sedanja podmorniška vojna uspela? Pregned trgovinske mornarice vslesii pred bivšo in sedan°*o svetovno vojno — Učinek pod •norrtiske vofrse v 6. 1914-18 — Msva napadalna taktika in novo obrambno orožje Z veliko izglasovani česna* 400 000 TOMA 5A tlETMECEUA 375.000 TOHA CBAKA TPH MEOEaA iOHA 44 toha 750-000 TOHA OBAKA TPH MEČEMA 2.250h je dobil Roosevelt, so vsekakor izredno pomemben dogodek v razvoju sedanje vojne. Tako v Berlinu, kakor v Rimu in Tokiu dajejo prvi komen-S tarji jasno izpoved, da bodo sile osi ostro reagirale na Rooseveltovo poli tiko. Najmočnejše orožje, ki naj bi pariralo podporo USA Angliji, pa je napoved poostrene Podmorniške vojne. , Velika Britanija je ob ustanavljanju svojega imperija morala naravno že zgodaj misliti tudi mogočno trgo-yinsko ladjevje. Zveza s prekomorskimi posestmi, dostavljanje domače Proizvodnje na tuja tržišča, pa tudi dovoz iz kolonij v domovino je mogoč k z impozantno tonažo trgovinskega ladjevja. Posrečilo se ji je, da je v tem pogledu prevzela prvenstvo Pred ostalimi velesami sveta, če primerjamo stanje trgovin-skega ladjevja velesil in za njimi najmočnej-malih narodov v prekomorski trgovini, vidimo naslednje stanje pred minilo in sedanjo svetovno vojno: brutoregistrskih ton Velika Britanija . Zedinjene države Nemčija . . . Japonska . . . galija .... £rancija . . . SU8ija . . * < Norveška . . . holandska . . . Grčija .... Velika Britanija ima relativno še vedno najmočnejše trgovinsko brodovje. V primeru s banjem pred bivšo svetovno vojno je pa izgubila precej na svojem deležu v svetovni 'rgovini. Zedinjene države, predvsem pa Japonska, Norveška in Holandska so znaino Povečale svojo trgovinsko mornarico in odvzele premočni delež Angležem. Kljub vsemu je ostala Velika Britanija prva med državami, katerih zastave se vijejo po svetovnih morila- Ima še danes 26.6% svetovnega trgovinskega ladjevja v svojih rokah. Nje glavne Prometne smeri so zdaj obrnjene na Ameriko, v Južno Afriko in Avstralijo. Za trgovanje s prekomorsko posestjo je prevzela od zaveztiiških držav, deloma pa tudi zasegla vec milijonov ton trgovinskih ladij. Ako upoštevamo, da imajo Zedinjene države Severne ^merike svojo glavno trgovinsko progo ‘^merjeno v Evropo in da se bo po sprejetju akona o pomoči Veliki Britaniji izredno po-pvila glavna prometna žila med Veliko Bri-la°ijo in Kanado, odnosno USA, bo anglo- so izgube zavezniškega trgovinskega bro-dovja v številkah in v ladijski primerjavi. Te so bile v posameznih letih naslednje: v treh mesecih vse leto 100.000 ton 1,500.000 ton 3.000.000 ton 9.000.000 ton 500.000 ton 14,100.000 ton 1914 1938 12,416.000 17,780.000 8,838.431 12,050.807 3,320.072 4,132.319 2,090.269 5,006.712 1,232.848 3,290.484 1,582.416 2,903.594 783.019 1,280.878 1,784.471 4,539.200 769.741 2,855.382 657.449 1,889.269 saksonski b?.ok skupaj z zaseženimi trgovinskimi ladjami ostalih držav razpolagal s trgovinsko tonažo 38,562.000 ton parnikov. Svetovna tonaža trgovinskega ladjevja je znašala pred sedanjo vojno 67,847.000 reg. ton. Anglosaksonski blok razpolaga tedaj s 56.8% vse trgovinske mornarice sveta. Takšno je stanje pred začetkom poostrene podmorniške vojne na Atlantiku. Približno sliko, ki jo utegne takšna vojna prinesti tudi zdaj, predstavlja gornji grafikon. Pregledne 1914 1915 375.000 1916 750.00 1917 2,250.000 1918 125.000 skupaj vso vojno 1914/18 Grafični pregled nazorno kaže, kako so izgube rasle, dosegle v 1. 1917 orjaško množino, do kraja svetovne vojne pa spet občutno padle. V 1. 1917 je namreč začela Nemčija z energično podmomiško akcijo, ladje so brez predhodnega opozorila izginjale v morjih. Samo v treh mesecih 1. 1917 je bilo potopljenih ladij s tonažo 2,250.000 ton, vse leto ogromno množino 9,000.000 ton. Nemška podmorniška akcija je bila 1917 na višku. Ko so pa vstopile USA v vojno, so jeseni 1917 vrgle na Atlantik nad 200 rušilcev. Ti so začeli z uničujočo protiakcijo in učinek podmornic je, kakor je razvideti iz grafikona, 1918 splahnel na precej nizko stopnjo. V sedanji vojni so podmornice v treh zadnjih mesecih I. 1939 potopile 735.000 ton za--vezniškega ladjevja. Po neki statistiki je bilo od začetka vojne, septembra 1939 do februarja 1941, torej v 16 mesecih potopljenih blizu 4,000.000 ton ladij. Računajoč po trimesečnem efektu gornjega grafikona bi torej dosedanja podmorniška akcija odgovarjala nekako učinku v 1. 1916, ko je bilo v treh mesecih potopljenih 750.000 ton ladij. Po tej postavki bi moral biti učinek podmorniške akcije, ki se zdaj napoveduje, še večji, kakor je bil 1. 1917. Ali bo res tak, bo pokazal potek in efekt obrambe, ki je danes vse drugačna kakor je bila v prvi svetovni vojni. Tedaj ni bilo letal ne motornih torpednih čolnov, ne globinskih bomb in posebnih lovcev na podmornice. Mimo tega obetajo USA že zdaj, da bodo vrgle na Atlantik posebne eskadrilje »Moskito« torpednih čolnov, katerih edina naloga je, da dobro oboroženi preže na podmornice. Na Atlantiku se tedaj obeta orjaški spopad pomorskih sil. Ne bodo sedaj še na pozorišču velike oklepnice, tudi ne obsežne eskadre križark. Zato pa bodo tem živahneje na poslu podmornice, cele črede torpednih čolnov, rušilcev in letal obeh taborov. Boj bo vroč, saj bo odločal o gospostvu nad oceani, pa tudi o izidu sedanje vojne sploh. napadov. V 16. stoletju so ji gospodarili Turki, 1. 1911 so začeli Italijani s težkimi boji za njeno posest, šele v -balkanski vojni 1912 je Turčija popustila in Italijani so zasedli deželo. Spopadi so trajali vse do 1922, ko je Mussolini sklenil energično »pacificirati« puščavo. Graziani je tedaj z močno roko napravil red. Plodne zemlje ima Libija komaj toliko, kolikor znaša površina Slovenije. Plodni del so začeli Italijani kolonizirati, ostala Libija je pa puščavsko ,peščeno tlo. Vzgoja v sovjetski volski V »Izvestija« piše armijski general, poveljnik Moskve, Tjulenev, da je sovjetski vojak pri naskokih na Mannerheimovo črto dobil dragocene izkušnje. Izkazalo se je pa, da ni za zimo predobro pripravljen. Zato je treba uvesti v vojsko vežbanje za zimski čas. Vojaki se morajo predpisano kopati v ledeno-mrzti vodi, graditi zimska taborišča in zaklone brez uporabe žebljev. Rdeča vojska ne sme biti vajena samo na poletna taborišča blizu mest, kakor jih je imela carska vojska, ki je pozimi vadila v zaprtih prostorih kasarn. Sovjetski vojak mora znati voziti smuči v polni bojni opremi ter biti vsak čas pripravljen na napad. Tudi glede premagovanj žičnih ovir in drugih zaprek je maršal Timošenko uvedel v rdečo yojsko nov način vežbanja. »Stori tako, kakor jaz«, je njegovo glavno načelo za častnike. Ti naj ne velevajo več podrejenim, kako naj to in ono store, nego naj sami pokažejo, kako je treba delati, drugi naj jih posnemajo. Častniški in podčastniški kader mora tedaj vse trpljenje vojaka prenašati tudi sam, ne samo ukazovati. Generalu Tjulenevu se tak način vežbanja ne vidi učinkovit. Tudi pogreša pri vajah v streljanju zadostnega streliva in tarč, češ, da ie zaradi pomanjkanja teh treba ostati le pri teoriji. Položaj Greife po vkorakan'u v Bolgarijo Dopisnik »Basler Nachrichten« poroča z Balkana, da je »postal položaj grške vojske po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo zelo težak. V primeru nemškega vdora in kooperacije z italijansko vojsko se bo morala grška fronta pomakniti nazaj v stare meje, če nočejo biti Grki zajeti ali pa pregnani na jugoslovansko ozemlje. Ozek 300 km dolgi pas vzhodne Grčije ob severnem egejskem Primorju, od Soluna do Odrina je težko braniti, kajti vsak najmanjši predor od severa k morju lahko zajame vso vojsko vzhodno od tod. Z morjem za hrbtom na tesnem prostoru, ki je ponekod le 30 km širok, se ni lahko bra- niti. Zato je verjetno, da bo grško poveljstvo združilo vzhodno vojsko z albansko in omejilo obrambo na črto Krf—Solun. Hrabre čete bi v prostoru, ki ni povoljen za operacije večjega stila, lahko držale fronto in se postopoma umikale pred premočnim pritiskom. Seveda, ako bi ne posegle vmes druge okoliščine, če bi se n. pr. ne posrečilo sovražniku izkrcati se za hrbtom ali spustiti večje skupine padalcev. Tedaj bi se morala grška vojska naglo umakniti na Peloponeški polotok, kjer bi bil možen zadnji obrambni odpor. Do tedaj bi pa morda nastopili dogodki, ki bi prenesli težišče bojev na drugo fronto.« Pred novimi spopadi na libijskem boišču Oba tabora napovedujeta, da bo skoro prišlo do novih ofenzivnih sunkov v Libiji, odnosno Tripolitaniji. Medtem se pa bliža naglo doba, ko bodo tam operacije kaj težke. Libija spada namreč med najbolj suhe in vroče pokrajine sveta. Od kraja marca do oktobra vlada tam v senci vročina do 40 stopinj C. V tej peklenski vročini tudi domačin ne more ve' kilometrov daleč. Pekoči ali pa ponoči ledeni veter vleče skozi puščavo, noseč s seboj oblake peska, ki ubija pogled. Ogromni prostor Libije, velik kakor vsa Španija in Francija skupaj, je bil od nekdaj prizorišče bogatih karavan, pa tudi gusarskih kultura rt Oe!an*©,f štev. 2 V pravkar izšli februarski številki »Dejanja« piše Edvard Kocbek o duhovnem razkolu slovenskega razumnika sa postavlja pred odločitev. Pravi, da j? večina slovenskih razumnikov razdela na konservativce in progresiste. rvi bi radi »ohranili svoj položaj v do-®danjem, nevznemirljivem in nepremakljivem stanju«. Drugi pa so jim po-®°bui: »odrekli so se svobodnemu na- .redneinu ravnanju in zapadli dogmati-n> Politiki«. Pri prvih in drugih pa vidi Manjkanje človeka. ,5 Prozo sta zastopana Andrej Kolar j0>^ene Kranjc, pesmi pa priobčujeta i,^ Udovič in Jože Brejc. Jože dov,£ poroča tudi o Krleževem sporu ^ dogmatično levico ter pravi, da »Krle-in Svo^eKa ne more braniti v v1enu marksizma, mogel bi ga pa lahko V''0vcl":a<<- ^ poročila je dobro , zvidna mentaliteta dogmatične levicc i sPravj na grmado vsakogar, kdor no-e v nien rog. l !,n i e ,T: ?w*npU5e ra zora vo O r'tiki«, kjer je v prijetnem tonu opisal večen boj med pisatelji in kritiki ter pravi: »Bralci hočejo od pisanja, tudi od kritike nekaj dobiti. Kritika mora torej nekaj dati.« O mirovnih ciljih britanske delavske stranke poroča J. Z., med književnimi ocenami čitamo imena L. Legiša, A. Pirnat, Vlado Novak, Mirko Avsenak in E. Cevc; Anton Vodnik pa se spominja TOletnico Finžgarja. b. RAZSTAVA MITJE ŠVIGLJA V »SALONU KOS« Prof. F Koblar je ob priliki »Razstave slovenske knjige« naslovil v svojem otvoritvenem govoru na slovensko kritikujočo javnost topel poziv, ki je približno takole izzvenel: »Ne trgajmo in ne zametujmo vse po vrsti, kar se pojavi na našem knjižnem trgu! Naša naloga je bila, je in mora biti: vzpodbujati vse one, ki imajo še voljo in moč ustvarjati, da vztrajajo! Kar je dobrega, bo ostalo, kar je slabega, pride samo v pozabljenje«. Gornja beseda velja rejajo razstave ter več ali manj pomirjevalno uplivajo na človeka. Umetnik mora torej poleg svojih dobrih del pokazati koš poguma, brez katerega se ni moči danes uveljaviti. Ing. arh. Mitja Švigelj, ki razstavlja te dni več svojih del v »Salonu Kos« v prehodu nebotičnika v Ljubljani, ima vse potrebne odlike, ki jih zahtevamo od slikarja. Izšel je iz šole naših priznanih mojstrov: prof. M. Sternena, I. Zajoa in člana umetnostne akademije M. Jame. Razstavlja devet del — sama olja, ki nam predočujejo motive z naših gora, odnosno dva športna motiva. Švigelj trdi o sebi, da je izrazit športni slikar, ter da bo z ozirom na to privabil s svojimi deli predvsem našo športno publiko. Veselo presenečeni bodo tudi ljubitelji planin ob pogledu na »Zimski večer pri Kranjski gori« (št. 3), »Bohinjski večer« (št. 5. in »Bled v jeseni« (št.l). Športna motiva sta -'■Tekma« (št. 7) in »Sabljači« (št. 8), kjer slikar nima namena prikazati portrete posameznih igralcev, kjer mu ne gre za podobnost, pač pa za določen trenutek v igri. Mitja Švigelj, ki je z uspehom razstavljal nedavno tudi y Zagrebu, bo prav gotovo imel "speli tudi pri našem občinstvu. Ogled raz--tavljenih del najtopleje priporočamo. -j- k. »Novi poredak u Europi« se imenujeta ve brošuri, ki jih je pod uredništvom dr. V. Pavlakovica izdala Binoza v Zagrebu (Dalmatinska 10). V prvem zvezku so obravnavani vojni cilji Velike Britanije, v drugem pa dela naših likovnih umetnikov, ki sedaj oziraje se na moreči in ubijajoči čas - v polni meri tudi za j Nemčije. V obeh brošurah je naznačen »novi ne j red«, kakor si ga odnosna država zamišlja, pri-1 Brošuri staneta s poštnino 5 din. Ljudski govorniki v Hyde Parku Vojna je prinesla v London mnoge izpre-membe, ni pa mogla udušiti navade ljudskih govornikov v Marble Archu, severnovzhod-nem kotu velikega Hyde Parka. Tam se zbirajo govorniki raznih struj in verskih sekt. Stoje na svojih dvojnih lestvah, prepričujejo poslušalce in na kraju odgovarjajo na vprašanja v živahnih debatah. Zdaj ima posebno mnogo privržencev neki bradati govornik vsocialstične stranke Velike Britanije«, ki z najvišje lestve besediči ljudem. O vojni se v Hyde Parku kaj malo govori. Tudi če tulijo sirene, ostanejo zavarovani poslušalci pri svojih govornikih, ki med padanjem bomb vehementno nadaljujejo svoje pridige. Na večer vzamejo govorniki svoje lestve in izginejo. Tu pa tam povedo kam gredo, vzamejo kak dar in se s tiho pesmijo oddaljijo. Boj ali kapitulacija Ko so 1915 navalile na Srbijo združene avstrijska, nemška in bolgarska vojska, ni ona niti trenutek razmišljala, ali naj nadaljuje z bojem, ko zaradi ogromne premeči nasprotnikov ni bilo upanja na zmago. Čeprav utrujena in izčrpana po štiriletnem vojskovanju, brez stvarne in uspešne pomoči zaveznikov, ni niti trenutek mislila na kapitulacijo. Naši veliki državniki so tedaj računali pravilno: ako kapituliramo, izgubimo vse, svojo čast, dr žavo, vsa politična in materialna sredstva za obnovo domovine. Narod mora v tem primeru vse staviti sovražniku v službo, z njo pojačava verigo suženjstva. S tem da je rešila vojsko in nositelje državne organizacije, je Srbija obdržala državo, čeprav je izgubila zemljo. To je bil edinstven primer države brez zemlje, na katerega so se kasneje zgledovale mnoge druge dežele. Silne vojske treh cesarstev in ene kraljevine so bile ustavljene v prodiranju na Balkan, ustanovljena je bila fronta, s katere je padla odločitev za končni izid svetovne vojne.- S kapitulacijo se izgube vse moralne in materialne sile države; naroda in posameznika. Pridejo kontribucije, konfiskacije, davki, prisilno delo, interniranja, preseljevanje ter druga osebna in premoženjska nasilja. Suženj postane gospodarjeva last. Z borbo se reši ne le idealna vrednost — pravica in čast soodločati pri končni odločitvi, nego tudi vojska in državna organizacija, ki tudi brez zemlje predstavljajo državo. Zgodovina moralno visokih narodov kaže smernice velikim narodom. Tudi Pruska je bila edina, ki izmed nemških držav pod Napoleonom ni kapitulirala. S tem je obdržala nemško čast in zastavo ter kasneje imela pravico in moralno spo sobnost, zediniti vso Nemčijo,« piše v 75. štev. glavno glasilo Saveza zemljoradni-kov v Beogradu »Selo«. Sirite »Večernik"! Gospodarske vesti Pobijanje draginje in brezvestne špekulacije i. Iz § 25. Zakona o mestnih občinah: | stranske posle, v kolikor se to nanaša na po- Predsednik in član mestnega sveta ne more, slovanje mestnega poglavarstva na zunaj. biti — t. 5.) tisti, ki morajo položiti račun 3.) Načelnik prehranjevalnega odbora iz- o upravljanju mestnega zavoda ali o kakem j vršuje tudi vsa denarna nakazila v zvezi s poslu, ki jim ga je mesto poverilo, dokler t ja ne store. Iz § 69. istega zakona: V seji (mestnega sveta) se razpravlja . . . Iz § 72. istega zakona: Mestni svet sklepa . . . iz § 76. istega zakona: Predsednik in člani mestnega sveta so izključeni od razpravljanja in sklepanja v tistih primerih, v katerih so po občnem upravnem postopku izključeni tudi upravni organi ter ne morejo, tedaj biti niti prisotni. Iz § 96. istega zakona: On (t. j. mestni predsednik) je izvršni organ mestnega sveta in šef vse mestne administracije. V področje (mestnega) predsednika (torej ne članov mestnega sveta) spada: 'J 2 i d.i upravlja adniimsTacijo mesta in da določa razpored dela vseh mestnih uslužbencev (torej ne članov mestnega sveta); da podpisuje spise v imenu mesta, koliker niso za to po posameznih poslih pooblaščeni po-edini mestni uradniki (torej ne člani mestnega sveta); v poslih', ki obvezujejo mestno obči- 10, podpisuje predsednik skupno z dvema članoma mestnega sveta, ki ju za to določi :nestni svet. 3.) . . . 4.) da nadzira delo vseh uslužbencev in ipravlianje mestnih ustanov in podjetij, ki majo lastno upravo. Iz t; 99. istega zakona: Vsako mesto mora namestiti potrebno število pravnih, sanitetnih in drugih strokovnih efertntov (torej ne članov mestnega sveta) .‘er potrebno število pomožnega osebja. 1/. § 100. istega zakona: Mestni svet niora izdati statut, v katerem se ustanovijo zvanja mestnih uslužbencev {torej ne članov mestnega sveta) .... 11.) Iz okrožnice mestnega poglavarstva v '.ji bljani Pr. štev. 464/39 z dne 18. okt. 1939: Mestni svet ljubljanski je na svoji seji dne 12. okt. 1939 sklenil, da se ustanovi po--eben prehranjevalni odbor ter so bili izvojleni iudi njegovi člani in to Bahovec Josip kot načelnik, Janko Avgust kot podnačelnik, Babnik Anton, Dermastia Karol, Kralj Ivan, dr. Meršol Valentin, vsi člani mestnega sveta n Jovan Janko, trgovec v Ljubljani (Pr. No. 408/39). Na isti seji mestnega sveta je bilo sklenjeno še sledeče: (Pr. No. 464/39): J.) Na prehranjevalni odbor se prenaša dokončno sklepanje o vseh poslih po Uredbi o rezervah hrane, to je predvsem določanje količine in vrste hrane, ki jo je nabaviti, preskrba skladišč za to hrano ter nabava te prehrane z vsemi postranskimi posli ter raz-nolagjtnje z v ta namen določenimi krediti, izvzemši preskrbo teh kreditov, ker je najemanje posojil po § 95. zakona o mestnih občinah pridržano izključno mestnemu svetu. 2. Izvrševalni organ sklepov prehranjevalnega odbora je odsek za prehrano zaščitnega urada. Radi posebnega strokovnega značaja teh poslov se načelnik prehranjevalnega odbora poveri z neposrednim nadzorstvom nad poslovanjem tega odseka s tem, da se na njega prenaša pravica v imenu predsednika mestne občine ter prehranjevalnega odbora v okviru poslov prehranjevalnega v okviru sklepov prehranjevalnega odbora, izvrševati in podpisovati naročila ter s tem zvezane po- temi naročili. Evidenco nad tem finančnim poslovanjem pa vodi prehranjevalni odsek ter zato predstavnik tega odseka oziroma zaščitnega urada sopodpisuje likvidacijo računov. 4.) Za poslovanje z mestnimi oddelki, zavodi in podjetji pa more prehranjevalni odbor oziroma njegov načelnik poslovati le preko odseka za prehrano zaščitnega urada, to je da ta odsek sam izdaja tozadevne odredbe, vloge itd. 5.) V poslih, k obvezujejo mestno občino, izvzemši naročil, to je predvsem v zadevah sklepanja pogodb glede skladišč in vskladišče-nja, podpisuje v smslu § 96. toč. 2. predsednik mestne občine skupno z dvema članoma mestnega sveta in sicer z načelnikom ter še enim članom prehranjevalnega odbora. V izvrševanju tega sklepa se še obvešča, da podpisuje za prehranjevalni odbor član mestnega sveta Bahovec Josip, za odsek za prehrano odnosno za mestno poglavarstvo kot urad pa načelnik zaščitnega urada, t. j. direktor mestnih uradov Jančigaj Fran ali njegov namestnik za splošno zaščito, t. j. v. d. načelnika občega načelnika Grasselli Andrej — vse v okviru gornjih odredb. Klavzul?, za podpisovanje (razen pogodb v smislu točke 5.) se glasi: »Mestno poglavarstvo v Ljubljani, zaščitni urad — odsek za prehrano — Po pooblastilu:« Direktor mestnih uradov Jančigaj Fran 1. r.« III.) Iz objave v »Slovencu« dne 25. II, 1941: IiDro&n® nomte \ n EgMHBHHBnBMMMnHI H n .Študije zagrebške radioslanice bodo |uredili v Splitu in Osijeku. , . | n Ukradel in zažgal je film ponoči nek* [neznanec v Bjelovaru. J n Pod (ra ni vaj je prišel 8 letni fantič »Dr. Adlešič za zvišanje prejemkov javnih!'" Osijeku, ki je prosil vbogajme na uslužbencev: V nedeljski številki smo objavili! prometnem križišču. Dobil je b.v.jc )>^ resolucije, sprejete na zadnjem zasedanjun ‘H>- ... ... . .... ,„i- banskega sveta v soboto, dne 22. februarja.! nv ' P°*snu j ' vra a ;e Po pomoti je v tem poročilu izostala resolu-ls^oc da so straniščna Slana Milicic. ' J, cija, ki jo je predlagal član banskega sveta| l)10l;’va,a ? niozem iz Sarajeva v - . ' in liubljanski župan g. dr. Jure Adlešič in jo|H ac"a le 1Z, ylaka in so jo našli p - • zato danes objavljamo: gnezavestno m krvavo ob progi ter jo pic Speljali v bolnišnico. .) Državmi uprava naj izvede regulacijo^ n Poplave v Hercegovini in Dalmaciji s® plač vseh javnih nameščencev in jim zajamči vsaj eksistenčni minimum, ki bo odgovarjal današnjim prehranjevalnim cenam; 2.) Da bo regulacija plač javnih nameščencev ostala trajno efektivna, naj državna uprava izda potrebne mere, da se ustavi naraščanje draginje in stabilizirajo cene vseh predmetov življenjskih potrebščin; 3. Ako državna uprava ne more doseči predlaganih mer z rednimi obstoječimi davčnimi in finančnimi viri, naj pristopi k izrednim meram, event. tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in vrednost dinarja«. IV.) Iz pričevanja priče Leopolda Lovšina na glavni razpravi pri okrajnem sodišču v Kamniku je objavil »Večernik« z dne 1. III. 1941 članek pod naslovom »Dobrohotno opozorilo za izboljšanje aprovizacije. — Z apro-vizacijo naj imajo opraviti samo ljudje, ki sami niso direktno ali indirektno interesirani na nakupovanju ali na prodaji prehranjeval- nih stvari«. xy Občni zbor ljubljanskih trgovcev Ljubljansko Združenje trgovcev je j častnega člana Združenja tudi veletrgov-imelo svoj občni zbor. Vodil ga je Viktor i ca Andreja Šarabona. M e d e n ter med drugim poudaril tudi, i da je dočakala trgovska organizacija že 106 let svojega dela. Iz tajniškega poročila, ki ga je imel Lojze š ni u c je razvidno, da ima Združenje v svojem delokrogu 20 strokovnih sekcij, šteje 1404 člane, včlanjeni trgovci zaposlujejo 1200 nameščencev in 1550 ostalega osebja. Število trgovskih obratov se je le lani zmanjšalo za 38. Zaradi številnih uredb o pobijanju draginje in pod. je bilo poslanih 64 raznih okrožnic z navodili in pojasnili. Tajnik je obširno poročal o različnih težavah, ki jih je povzročilo pomanjkanje raznega blaga, o problemih racionalizacije prehrane itd. Odločno je zavračal razna sumničenja, da. bi bili trgovci krivi draginje. Občin zbor je sklenil, da se preosnuje Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« tako, da bo Združenje prevzelo vse posle in imovino. Nadzorstvo in upravo bo imel v bodoče poseben odsek Združenja. Vsak član bo moral ob smrti kakega člana plačati 10 din za posmrtninsko podporo, letno pa vsak 50 din. Izvzeti bi bili po določilih obrtnega zakona le trgovci, ki vršijo svoje posle v malem obsegu. Društveno premoženje »Pomoči« znaša 150.000 din. Občni zbor je sprejel za PRED DAVČNO REFORMO? Po poročilih iz Beograda pripravljajo pri nas davčno reformo, ki bi bila verjetno izvedena na temelju obdavčenja po principu dohodnine. Tako bi nas bili razbremenjeni oni, ki so preobdavčeni ter na drugi strani doslej premalo obdavčenim naloženi davki, ki odgovarjajo njihovim dohodkom. g O reguliranju uvoza nemške stanifcne volne sc pogajata naše in nemško zastopstvo v Beogradu. Pogajanja vodi predsednik posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo Vlada Ilič. g Zajedmeo za uvoz kakaoa pripravljajo industnjci čokolade v zvezi z ravnateljstvom za zunanjo trgovino. Na posebni konferenci industrijeev čokolade pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino j*' odločeno, da bodo uvozili v prvem polletju letos okrog 100 ton kakaoa, in sicer verjetno iz g Sovjetski trgovski ataše v Beogradu Aleksander P. Antošin sc pogaja ^ z za,-slopniki boksitnega rudnika v Drnišn pri Splitu o nabavi lx>ksita za SSSR. g Trgovinsko-induslrijska zbornica je začela poslovati 10. marca, ko je prevzel vodstvo novoimenovani predsednik. Začasno opravlja tudi posle Obrtne zbornice. zavzele velik obseg. Cesta Ljuboško-Imotski je že 2 tedna pod vodo ter je onemogočen vsak promet. u Mina je eksplodirala pri otoku Korčuli v bližini mesta Korčula. Priplula je tja po morju. , u din je izgubil neki boljši kvarlae v Zagrebu ter jih plačal, ne da trenil z očesom, pravi zagrebški „HrvatsM dnevnik ', ki obravnava vprašanje, kvarlo-pirsLva, ki je v Zagrebu zelo razširjeno.-Zaradi izgube ga ne bo bolela glava; ali jih bo dobil kmalu nazaj pri kvartali au pa jih drugače zasluži... n Enonaefslropniea se jo zrušila v Zagrebu v Gregorijančevi ulici. K sreči ni bilo v njej nikogar ter človeških žrtev ni bilo. n Hrvatski grb bodo postavili na i brisi-movičev spomenik v Požegi. Grb je bil nekdaj snet in so ga hranili v mestnem muzeju. n Po 40 letih se je vrnil domov poža-revski čevljar Stevan Stevanovič. Z doniu. je pobegnil kot vajenec v vagonu s svinjami ter prepotoval skoraj ves svet. n Nos je odgriznil svojemu nasprotniku pažarevski vrtnar Ljubomir Antonijevič vi prepiru z Milanom Stevičem. n „Brivski mojster" je gojenec otroškega vrtca v Pirotu, Neško Zivkovič, ki nado-mestujc svojega očeta za časa njegovih vojaških vaj. Pravijo, da je Neško pravi strokovnjak v britju ter ga mnogi občudujejo. n Dve debeli svinji, ki sta tehtali vsaka preko 150 kg, so ukradli neznanci zagrebškemu trgovcu Ivanu Filipoviču. Policija se sedaj trudi, da bi ugotovila, kako se je mogla taka ..sodobna" kraja neopazno izvršiti. li Sanic Iv so se pojavile že na naši obali-Ribiči so menja, da bo zato letos lov obilen. Tožijo pa zaradi pomanjkanja petroleja, ki je za lov na sardele nujno potreben. Rmdio četrtek, 13. marca. Ljubljana: 12 iz znanih oper (pl.), 13.0* domači trio, 17.30 RO, 19.50 devet minut zabave, 20.45 koncert RO. — Beograd: 17.50 RO, 18.35 plesna gl., 20 zabavna ura, 22 za; bavni RO, 22.50 plesna gl. — Zagreb: 17.!-’ komorni koncert, 20 RO, 21.30 plesna gl. RO-— Praga: 15 pesem in godba za razvedrilo, 18.20 zabavna gl., 19,45 veseloigra, 22.30 simfonični koncert nemške gl. — Sofija: 12.0“; 17.30, 21.30 in 22.05 lahka in plesna gl., 18.4o valčki, 20 simfonični koncert. — Ankara: 20 lahka gl., 20.45 turška gl.. 23.45 plesna gl. — Anglija I: 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl., 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna gl. Beromiinster: 13.10 operetna gl., 13.30 Raoul - ■» ,9 25 cl- 20 g Lesene čevlje začenjajo proizvajalinaBKoczalski igra Chopinove skladbe, 19.25 c| Norveškem, predvsem čevlje z lesenimjtre, 21,05 lahka gl. — Nemške postaje: 18,-' podplatom, ki jih izdelujeta 2 tvornici. jzabavna gl., 21.15 zabavni koncert. JAN GRE2A: BARBARA CELJSKA 10 Zgodovinski roman lepe Celjanke Barbara je bila hudobna v svoji bolestni ironiji. — Nikoli ne bom tak! Barbara se je trpko nasmehnila. — Ti sama, Milost, se boš o tem prepričala!' Barbara mu je hotela nekaj reči, a je ta hip vstopil paž in oznanil: — Njegova Ljubeznivost grof Štefan Rozgony. Ah! Gospa Barbara se je zbrala. Gosti, seveda, gosti.., Ona pa mora biti s lako ponižanim in strtim srcem še ljubezniva in prijetna gostiteljica. -- Naj vstopi, —• je ukazala utrujeno in ravnodušno. Komedija torej pričenja... Nikoli doslej še ni tako težko občutila dolžnosti gostiteljice kot vprav ta trenutek. Toda... v njeni notranjosti se je vzbudil ponos in samozavest rodu celjskih grofov! Ne. nihče naj ne vidi njenega strtega srca! In ko je vstopil gror Razgony, postavni štiridesetletni mož. je mogel videti na njenem obrazu le še ljubezniv smehljaj. - Kakor sonce si, — ji je laskal, glo- ,iko se priklanjajoč, da se je z mečem dotaknil kamenitih tal, — Milost, ti ^si kakor večno sonce prelepe pomladi. Še več, — se je vzravnal, — tvoj nasmeh je jasnejši ko sončni žarek, slajši od najslajšega medu. — Zares, velik kavalir si, — tnu je odgovorila Barbara ter namignila naj sede. Sicer pa menda edini izmed vseh, ki me z najmanjšo besedo nisi žalil. Hvaležna sem ti, gospod grof. — Ne, ne, Milost, — je zavračal Roz-gony pohvalo. — Ne ti meni, ampak jaz moram biti tebi hvaležen. Srečen sem, da vsaj eden tvojih nasmehov velja tudi meni. Rozg on y se je znova priklonil. In zna-biti bi izrekel Barbari še celo kopico lepih besed, če bi ne vstopil paž in oznanil prihod odličnega gosta, Njegove Eminence gospoda kardinala Petra iz Alliaca. Ta je vstopil odločno, sveže. Vsak gib je izdajal njegovo galsko poreklo. Visoka postava, komaj vidno upognjena, jasne, modre in razumne oči, pa trde črte okoli ust, izvirajoče iz ironije ali natan-.nosti in doslednosti doktrin. — Milost! — je glasno in veselo pričel, — že spet sem zakasnil. Verjemi mi, da sem hotel biti prvi, toda spet me je prehitel grof Rozgonv! Z nasmehom se je priklonil proti Roz- gonyju, ki mu je prav tako z nasmehom vrnil poklon. — Rada bi te malo pokarala! — se je ljubeznivo nasmehnila Barbara. — Zanemarjaš nas! Redko kdaj te vidimo pri nas, ko da bi preziral gostoljubje, ki ti ga moremo nuditi. — Ne, Milost, nikar me ne dolži po krivem! V zadnjih dneh je bilo opravkov čez glavo, sicer pa ne veš, — se je trpko nasmehnil, — kako te večno enako besede, to odvišno prerekanje in razprtije človeka utrudijo. — Danes ste torej kočali vsaj eno izmed svojih del, kajne? — je vprašala Barbara kardinala. . — Da. Eno smo končali... tod^f koliko jih še čaka. Prav je imel gospod iz Alliaca. Eno delo so končali... Husa so poslali tja, kamor je nezadržno drvel... toda kaj je to? Kaplja v morju vprašanj, ki so nujnejša in čijih rešitev bo mnogo težja in mnogo bolj utrudljiva. — Umiral je pogumno, — je tiho pripomnila 3arbara. — Kdo? — se ni utegnii kardinal koj spomniti. — Ali, tega češkega svečenika imaš v mislih? — se je končno domislil. — Da. Njega. — Ne vem, Milost. Nič rad ne gledam sežiganja krivovercev. Nisem bil tam. Ali vselej je tako: pravijo, da umirajo zelo pogumno. Obsedeni so s fanatizmom neizpreobrnljivih krivovercev. Toda. nič kaj rad nimam tega ognjenega teatra, Milost, zato tudi nisem šel tja. Druge, večje m pomembnejše stvari so, kot Pa sežiganje krivovercev. — Peter iz Alliaca je ravnodušno skomignil z rameni. Moj Bog! Krivoverec! To je danes nekaj tako splošnega in običajnega ... zakaj b* si zaradi tega človek belil glavo? — Da, umiral je pogumno, — se Je vmešal v pogovor Rozgony, — bil sen’ tam ... nekako službeno ... a tudi iz ra' dovednosti. —'Ti si bil tam, pa mi tega nisi povedal, — se je z rahlim očitkom obrnil*1 nanj Barbara. . — Kaj bi pravil? Pred nekaj trenuti'1 sem šele prišel, znabiti še smrdim P° dimu z grmade. In komaj sem prišel-mi je bil za petami drugi udeleženec tega velikega in skoraj neskončnega Pr°' cesa, — se je izgovarjal Rozgony. k»lia' joč z glavo proti kardinalu. — No, pa vsaj zdaj pripoveduj, je Barbara nestrpna. , — Nekaj resnice je v tvojih beseda gospod kardinal, — sc je razvnel S1"*?' — Čudoviti ljudje so ti krivoverci, poslednjega trenutka je molil... prav ‘ ko kot molimo mi, rekel bi, še bolj vr če, še bolj vdano je molil. — Storili smo. kar smo mogli, spet kardinal skomignil z rameni. . j v zadnjem trenutku bi bil lahko prekhc pa bi bil rešen. . — Da, da. In še v trenutku, ko Je ^ bi! privezan h kolu in je krvnik že P kuril grmado, so ga vprašali! ali prek'1 ,g Z eno samo besedo bi se bil rešil- 8 molčal. Čudoviti krivoverec je še Novke Novi osnutek zakona o ljudskih šolah mora upoštevati načela depolitizacije, decentralizacije in demokratizacije Znano jc, da je ljubljanska »Kmetijska Zr?-?rnjca<< izdelala nov osnutek zakona o ljudskih šolali. Ta osnutek novega ljudskošolske-ga zakona je bil preteklo soboto predmet faz P ra v na številnih zborovanjih okrajnih učiteljskih organizacijah. Nov osnutek predvideva znižanje šolske obveznosti od sedanjih 8 let na 6 let, potem pa dve leti poklicne kmečke vzgoje. Nadalje zahteva razne krajevne, okrajne in banovinske šolske svete, ki bi upravljale to šolstvo, za-*eva celibat za učiteljice, prvenstveno versko vzgojo. Učitelji bi postali banovinski uradniki. Ta osnutek je tako rekoč kopija nekdanjega avstrijskega ljudskošolskega zakona za kranjsko deželo. Torej posega nazaj v dobo pred 50 in še več leti, namesto da bi ustvaril nekaj novega, samobitnega in duhu časa ustrezajočega. Ta zakon bi lahko nekako primerjali z novo stavbo, ki bi jo gradili na starih, trhlih in razpadlih temeljih. _ Znane so zahteve našega učiteljstva, kakšen naj bo nov ljudskošolski zakon. Temeljiti mora na načelih: depolitizacije, decentralizacije in demokratizacije. Novi osnutek Predvideva le delno decentralizacijo, dočim pstalega ne upošteva. Široka decentralizacija •n demokratizacija šolstva pa sta tudi glavna je vprav slovenska ljudska šola z osemletno šolsko obveznostjo približala šolstvu drugih evropskih narodov in bi sedaj ta ugled našega šolstva naenkrat izbrisali. Sicer še predvideva zakon, da bi se v 7. in 8. šol. letu uvedla nekaka poklicna vzgoja. Tudi to mišljenje je na napačni podlagi, kajti vsi vemo, da deca v 13. in 14. življenjskem letu, torej v predpubertetni dobi absolutno nima ni-kakega smisla za pravo poklicno vzgojo, ker je preotročja in ne pozna še življenja do vseh podrobnosti. Zato naj ostane 8 letna Ijudsko-šolska obveznost, poklicna vzgoja pa se naj preloži na poznejši čas, to je pred polnolet nostjo in naj bi obvezno vsi oni, ki se niso odločili za kako obrt ali študij, obiskovali obvezno kmečko oz. gospodinjsko nadaljevalno šolo. Takrat je mladina že resna in deloma že pozna življenje. Na ta način bo uspeh popolnoma drugačen, ker le življenje uči človeka. Položaj učiteljstva se mora zagotoviti. Učitelj ima danes višjo izobrazbo, kakor pa drugo" uradništvo, ker obiskuje devet let srednje šole, vendar ima pri službovanju več ovir in pri dosezanju položaja več zaprek. Važna je zadeva disciplinskega postopka, kajti dejstvo, da tožnik učitelja tudi sodi, nikakor ne more zadovoljiti, zato je potreba po disciplinskem Predpogoja vzgoje ljudskega kolektiva, na j sodišču najbolj aktualna. Uvedba celibata pa razvalinah prejšnjega individualizma in ego-| je največja krivica, ki more zadeti učiteljice ■zma. ! sploh. . Nihče ne odobrava skrajšanja ljudskošolske j Mnogo je še problemov, ki jih vsebuje ta 'zobrazbe od 8 let na 6 let. Znano je, da se > osnutek in ki je v nasprotju z interesi mo- Šolske kuhinje in živilske karte Po riaredbi prosvetnega ministra so bile koncem lanskega iti v začetku letošnjega leta v številnih krajih države ustanovljene šolske kuhinje. Namen dejanja je vzvišen: ohraniti našo šolsko mladino, ki često trpi doma pomanjkanje, zdravo in močno v nevarnem zimskem času in v dobi razvoja. Številne šole so se odzvale ter je za nialo denarja bilo razdeljeno v teku zime 'Tinogo porcij mleka in obedov. Kjer so liud.ie premožnejši, so kuhinje mogle obratovati, boriti pa so se morale z različnimi težavami že od početka tam, kjer denarja in živeža ni. Z uvedbo krušnih nakaznic pa je za flinoge šolske kuhinje nastala težava v delovanju, mnogim pa je bilo postavljeno naravnost vprašanje nadaljnjega obstoja. • e morajo namreč izhajati z odrezki nakaznic. ki naj jih otroci prinašajo s se-H da more kuharica nakupiti potrebni trebni živil oddajajo moko, kruh in testenine, ki bi jih morali prejeti za svojo hišo, saj vendar otroci kljub malenkosti v kuhinji jedo doma. Uredba je sicer pravilna tako glede uporabe nakaznic kakor za poslovanje kuhinj. Vedeti pa moramo, da je obstoj teh v stvari dobrodelnih ustanov nemogoč, če bi jim tako pičlo odmerjali kuharske potrebščine. Z odrejenimi tremi kilogrami moke otrok tudi v šolski kuhinji ne more shajati, četudi se jedilnik menja. Navidezno male ustanove pa so za zdravje ljudskega naraščaja tako velikega pomena, da bi bilo krivično prepustiti jih životarjenju. Ko bo na jesen vprašanje poslovanja šolskih kuhinj spet prišlo v razpravo, naj se ukine ta določba. Šolskim kuhinjam je, kakor drugim dobrodelnim zavodom in ustanovam, potrebno dodeliti toliko živil, kolikor jim je za nemoteno obratova- z>vež. Z drugo besedo, revni starši, po-1 nje potrebno. bd Podeželski sokolski odri Dne 8. in 9. t. m. so diletanti sokolskega društvi v Laškem vprizorili Ingličevo °Pereto »Tam na gorah«, ki je imela nepričakovan uspeh. Dvorana Sokolskega doma je bila pri obeh predstavah popol-honia zasedena, ker je pač po dolgem času, po zaslugi Horjaka zopet vpri-zorjena opereta, katero je tudi sam režiral, obenem pa tudi sam izdelal kulise. Uspešno so sodelovali Berta F e r č n i-kova v vlogi Majde, Jenko v vlogi D re n. Posebno pa se je uveljavil tokrat zbor in orkester pod vodstvom priznanega dirigenta ih muzikusa g. Mauhlerja iz Mežice. Tako smo imeli na Prevaljah zopet lep in zabaven večer, ko smo se vsi vživeli s pesmijo in igro v to poučno operetno delo našega obetajočega slovenskega operetnega skladatelja Gobca Radovana. aneša, K v a r t i č v vlogi profesorja I olidorja, H e r 1 a h o v a v vlogi Alene, j sveta. c Jadranska straža, krajevni odbor v Celju, priredi drevi o hgO. predavanje o hrvatskem Primorju v risalnici meščanske * onee K o z 1 i č , Za d r a v e c , Hermanov a. Občinstvo je bilo tako navdušeno 111 razigrano, da so morali več scen pojavljati. Hvalevredni so bili tudi župan Dragar, posebno pa Pšeničnik 0-v a in gdč. Ferenčakov a. Velika je redkost, da se na deželskem odru vpri-z°ri z lastnimi močmi balet. Balet je pač prvič nastopil v Laškem, sestavljen iz *amih članic laškega Sokola ter so naše Ranice s tem dokazale, da imajo talent 1,1 dovolj volje. Dirigent je bil Obal. * V nedeljo zvečer je agilni dramatski ?dsek Sokola v Prevaljah vprizoril v Sokolskem domu nad vse priljubljeno Jobčevo opereto v 3 dejanjih: »Hmeljska j’rincesa«.\Predstava v skrbni režiji Mi-‘ana Sile je v moralnem in gmotnem °ž'ru izpadla odlično. Še pri nobeni predivi na Prevaljah ni bil obisk tako števen kot pri tej. Pa to je razumljivo, saj Se izkažejo naši priznani diletanti vedno ^ vsaki predstavi, da je veselje! Tudi šole. Predavanje bo spremljalo 200 barvnih posnetkov. — Pol ure pred predavanjem ob 19.30 bo istotam občni zbor Jadranske straže v Celju. derne ljudske šole. Naj poudarimo še eno, da osnutek v nobenem oziru ne upošteva modernih pedagoško-psiholoških izsledkov, ampak daje vso pravico krajevnim šolskim odborom, da lahko vplivajo pri izdelavi učnih načrtov. Torej osnutek posega daleč nazaj v dobo, ko. je bii komaj začetek naše ljudske šole. Mi pa stremimo za napredkom in moramo hoditi po stopinjah napredka, ne pa da si iščemo vzore v že zdavnaj odsluženih in zavrženih zakonskih določbah, predvsem pa iz dobe našega suženjstva. Ljudska šola je vzgojiteljica naroda, torej vseh stanov, zato naj bi tudi sodelovali pri ustvarjanju Ijudskošolskega zakona vsi stanovi, predvsem pa učiteljstvo potom svoje organizacije, ki bi doprineslo mnogo dobrih izkušenj iz praktičnega dela med narodom. Še ena zadeva je aktualna. Vedno slišimo iz gotovih vrst, da je ljudska šola danes premalo gospodarska, premalo kmečka in ne vem kaj še. Zato bi bilo predvsem potrebno najprej urediti naše gospodarstvo, da bo načrtno, potem državo-upravno, potem pa tej ureditvi prilagoditi nov ljudskošolski zakon, kajti nihče menda ne misli, da bo naša upravna in gospodarska ureditev upoštevala kale sedanji ljudskošolski zakon ali pa osnutek. Poleg tega pa so sedaj preresni časi, da bi se borili s takimi problemi, ampak bo najbolje, da počakamo na konec sedanje vojne, takrat pa bomo lahko mirno sedeli za zeleno mizo in uredili vse pereče probleme, med njimi tudi naše ljudskošolsko vprašanje. V-ar c Pobegniti je hotel 20 letni Jože Zupanc ki jc v Celju zaprt zaradi tatvin. Jetniški paznik pa ga je ujel pri brvi preko Voglajne in Zupanc se je moral zopet vrniti v zapore okrožnega sodišča. Velikonočne počitnice Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale letošnje velikonočne počitnice od 10. do vključno 22. aprila. PARNIK »HERCEGOVINA« V SLUŽBI RK Več naših parnikov so preuredili tako, da morejo služiti namenom Rdečega križa. Te dni je bil preurejen in primerno opremljen ter prebarvan parnik »Hercegovina«, ki bo plul odslej pod zastavo Rdečega križa. o Premeščena sta učitelja Jožei' iu Angela Serajnik iz Dovja pri Mojstrani v Crensovce pri Dolnji Lendavi. o V Beograd je prispel celjski župan dr. Alojzij Voršič zaradi posredovanja v raznih občinskih zadevah. o Slovenjgraška mlekarska zadruga slavi letos 10 letnico obstoja. Dnevni donos mleka je sedaj 800 do 1000 litrov. o Zaklad v slainnjači. Nekdo je zvedel, da hrani posestnik Alojz Bezjak iz_ Jir-šovcev 12.000 din v slamnjači. Izrabil je ugodno priliko in izmaknil tisočake. o Protituberkulozna liga v Slovenjem Gradcu. V petek zvečer je bil v Okrajni hranilnici v Slovenjgradcu občni zbor Okrajnega odbora PT lige v Slovenjgradcu, katerega je vodil mesto bolnega predsednika dr. Simonitija podpredsednik g. dr. Pohar Maks, pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika oblasti okrajnega načelnika g. dr. Hrašovca Frana. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Alojz Simoniti, podpredsednik dr. Pohar Maks, tajnik Burger Anica, blagajnik Vavpot Antonija, odborniki Soklič Jakob, Furlani Leopold, Kavs Ivan, Grmovšek Miloš, Gregor Anton, Tomc Miroslav, Križaj Jakob, nadzorni odbor Iglar Rajko in Potočnik Jurij. Prihodnji teden bo naša uprava ustavila poiillanle lista vsem naročnikom, ki so prejeli opozorilo, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi mu uprava lista ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000- naj takoj nakaže dolžni znesek. »VEČERNIH« uprava Csfle e Osebna vesi. Lukman Franc, katehet v Celju je imenovan za novega svetnika v prosv. ministrstvu. V Celju je deloval nad 20 let. Bil je tudi član celjskega mestnega to Pot so bili vsi sodelujoči izvrstni v Svoiili vlotrah. Naslovno vlogo je igrala b'a- Mira Stre sova, sodelovali pa so Se K o k I i č . C e r n e c. G a l i n c, mlada M .arija Sedejeva, I r g o 11 c e v a Pevčeva, Stres, M ii 11 e r in Ko-' slike najznačilnejših krajev Turčije. c Jezik si'je pregriznil pri padcu 4 letni ika Stefan r< >g. Sl c Pokopališke hijeni;. Na okoliškem po- sinček posestnika Stefan čova pri Rog. Slatini. Ferlež iz Sp. Se- kopališču v Celju se zadnji čas dogajajo tatvine železnih in kovinastih predmetov. Z nekega mavzoleja so neznanci pokradli ves baker ,s spomenikov kradejo svetilke in železne žeblje z okraski, s katerimi so napisne plošče pril r jene na marmor itd1. c Šahovski turnir za prvenstvo Celja se bo pričel v petek. Bok prijave je danes do 20. Po tem času se nol>cua prijava ne bo več upoštevala. Dosedaj so se prijavili skoraj vsi najmočnejši igralci CSK in SKG, tako da no turnir gotovo zelo zanimiv. Turnir l>o v vrtni dvorani hotela ,,Evropa" vsako sredo in petek od 20. do 21. Vodja turnirja 1k> g. Nikola Lattnovič. c Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval prosvetni insp .v pok. g. Jos. Vvestcr o slovenskem učenjaku, prirodo) doslovcu in jezikoslovcu Ivanu Žigi Popoviču, roj. 1705 v Arclinu pri Vojniku. Predavatelj nas Ikj seznanil z zanimivim življenjem in znanstvenim delom tega pomembnega Slovenca. —• V ponedeljek, 17. t. m. bo predaval novinar in publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane o svojem nedavnem potovanju po Turčiji in 1» predvaja! tudi naivnn^ilnoiiili Ur:iiov Tlirčiie. c šahovski klub Celje priredi drevi ob 20. mesečni brzoturnir za drugo moštvo, c Praznik sv. Jožefa v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse svoje članstvo in kupujoče občinstvo, da bodo trgovine v območju mestne občine letos na praznik sv. Jožefa, 19 .marca ves dan zaprte. c Zaradi goljufije je bil pred okrož. sou. v Celju obsojen na 2 leti težke ječe 55 letni Vinko Žnidaršič iz Leskovca pri Krškem. V brežiškem okraju se je izdajal za konjača, pooblaščeuega od okrajnega načelstva za pobiranje pasjih taks. Od ljudi jc izvabil precej denarja. Ptui p. Razdelitev Mixdrin-a. Mestno poglavarstvo vabi posestnike, ki so naročili škropivo, da pridejo ponj v četrtek 13. t. m. od 13. ure v skladišče pri mestni klavnici. Posodo je prinesti s seboj. . . p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »štiri mlade žene«. Ljubka komedija garde filmskih zvezd. . p. Male oglase oddajte v poslovalnici >Ve-černika« Zrinsko-Frankopanova 10-a (Cučko-va hiša). Sprejemajo se novi naročniki za »Večernik«, ki pride z avtobusom še isti dan ob 14. uri in se takoj dostavlja na dom v mestu in bližnji okolici. TREBUŠNI TIFUS V VOJVODINI Poročali smo že, kako strahovito razsaja trebušni tifus v Vojvodini, zlasti v Srbobranu. Doslej so ugotovili 226 obolenj in 5 smrtnih primerov. Zdravstvene oblasti so zaprle okužene vodnjake, ustanovile zasilne bolnišnice in odredile cepljenje prebivalstva. Doslej so cepili proti tifusu že okoli 10.000 oseb. Takšne epidemije trebušnega tifusa še ne pomnimo pri nas. o V Novem mestu je umrl nagle smrti vodja zemljiške knjige Božidar Tofant. o Za preureditev 300 metrskega odseka na cesti Bimske Toplice—Zidani most je bila nedavno licitacija. Dela je prevzelo podjetje Oldo Belin iz Trbovelj za 95.929 din. Liubliana a. Umetniški jubilej Hinka Nučiča, prvaka in režiserja zagrebškega gledališča, bo proslavilo Ljubljansko gledališče drevi s predstavo Begovičeve drame »Brez tretjega«, v kateri bosta nastopila kot gosta jubilant in njegova soproga Vika Podgorska. a. Naraven malinovec je bil v Ljubljani doslej menda kaj redka prikazen, kakor razvi-dimo iz dopisa, poslanega nam z magistrata, ki pravi, da je mestni tržni urad moral napraviti red s prav strogimi preiskavami pri izdelovalcih in prodajalcih, število neprimernih vzorcev je nenavadno veliko, v glavnem je bila pa povsod ugotovljena primešana umetna barva. V enem primeru je bil celo ves »malinov sok« napravljen iz kemikalij. V vseh ugotovljenih primerih jc bil uveden kazenski postopek. Mestni tržni urad zagotavlja, da bo še nadalje strogo zasledoval ponarejevalce malinovca in poskrbel, da bodo Ljubljančani za svoj denar pili, četudi drag, pa vsaj pristen malinovec. a. Kanalizacijska dela v Ljubljani. Kakor nam poročajo z magistrata, je mestna občina razpisala manjša dopotnilna dela pri kanalizaciji mesta, ki bodo veljala 200.000 din. Končana je kanalizacija Trnovega in tudi Tyr-ševe ceste, za kar je mestna občina izdala 2 milijona din. Zdaj bodo lahko pričeli tudi s tlakovanjem Tyrševe ceste. V delo pride zdaj kanalizacija Šubičeve ulice, ki bo podaljšana do Kongresnega trga. Na to kanalizacijo bo priključena vsa okolica Šubičeve ulice in severna stran Kongresnega trga, kjer se bo združila s kanalizacijo v/olfove ulice. Ta dela bodo veljala nad 400.00 din. a Male oglase sprejema poslovalnica „Ve-čeraiba v Ljubljani, Frančiškanska ul. ti- L7UBL7AHJKI KINEMATOCRAn * KINO MATICA. Tel. 22-41. Angleški zgodovinski film ,,Na zapoved kraljice". V gl. vlogah Errol Flynn, Belle Davis. * KINO UNION. Td. 22-21. Ljubavna drama „Preko ljubezni" z lepo Ljubljančanko Alido Valli. * KINO SLOGA. Tei 27-30 Detektivski film ..Sabotaža". V gl. vlogah NValter Pidge-on, Bita Johnson. Kino Sloga, Ljubljana, tel. 2730 Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. predvaja od 12.—-14. marca pretresljivo filmsko tragedijo ameriške justične zmote Obsodili so iloveka m m V glavni vlogi: Claude Rains, Gloria Dickson, Edward Norris, Lana Turner, Allyi Joslyn. — Režija: Mervyn Leroy, znani režiser >Antonia Adversa« ' Zanimivosti Slovenka piše iz Londona... Kaj je videla in doživela Slovenka na angleškem podeželju od Londona do Bristols Dnevniku »Prosveta«, ki kot glasilo ameriških Slovencev izhaja v Chicagu, je neka Slovenka poslala koncem januarja 1941 daljše pismo, ki ga je list v celoti objavil. Slovenka, po rodu nekje z Dolenjske, živi že več let v Angliji ter tudi sedaj doživlja vse vojne grozote in letalske napade. V svojem pismu na preprost način opisuje »razmere na angleškem podeželju, kjer doslej še ni bilo občutiti resnejših posledic vojne. Spet vam pišem iz Londona. Sreča mi je naklonila priliko, da sem obiskala angleško deželo tja do atlantske obale na zapadu. In kdor je danes tako srečen, da se more odpraviti z avtom na deželo, dobro premisli, da do dobra izkoristi to priliko. Prelepa pokrajina ob »reki« — Temzi seveda — je polna življenja, kakor nikdar prej v teh zimskih časih. Henley, Maidenhead, Ox-ford in vse, kar je tam okoli, je polno novo-prišlecev. Tako polno, da zaman sprašuješ za prenočiščem, te si ga nisi naprej kako zagotovil. Londonski podjetniki, upokojenci, otroci, vojaštvo, vse se je zgrnilo v ta ljubka mesteca, vse se drenja v njih. Ni čuda, noči so tihe, ko se jih Londončani le še z vzdihom spominjajo. Nič streljanja, nič eksplozij, le visoko, visoko včasih brnenje zrakoplova, ki mu pa nihče ne prisoja resnih namenov in zato nihče ne jemlje resno. Bržkone so naši zrakoplovi. Londončani smo sc zadnje čase tako navadili gledati za »razdejanjem«, da se oziramo povsod za njim. In kako čudno se nam je zdelo, da smo naleteli na tako malo razdejanja, da lahko mirno rečemo, da ga res nismo videli vso dolgo pot: najprej ob reki Temzi, ob reki Wye, preko waleških gora, ob reki Usk do atlantske obale ob bristolskem zalivu. Popolnoma smo pozabili na cestne tablice, ki v Londonu na tolikih oglih oznanjajo: Nevarnost, neeksplodirana bomba ali kratko: Diversion, kar pomeni eksplodirano bombo. Nič, prav nič ne spominja na vojno, ko prideš zadosti daleč na deželo proč od mest. Prišli smo na waleško kmetijo: ej, kako vse po starem, pa ne le po starem, »po našem« tudi, spominjala me je na dolenjske kmetije. Ne na gorenjske, ker tam imajo že .... sou VValeškl kmet nemoteno nadaljuje Svoje delo na kmetiji povsodi vpeljano elektriko, le na Dolenjskem si še svetijo s petrolejkami in svečami: kakor na waleški kmetiji! Delo na posestvu gre svojo pot kot vedno. Več imajo sitnosti s pisanjem, ker morajo naznaniti vsak liter mleka, ki ga pomolzejo in prodajo in podobne stvari. In seveda: nekaj večerov v tednu gre gospodar k vajam, ki jih imajo Home Guards, domobranci bi jim mi rekli. V zadnji vojni je bil v Franciji, zdaj se je pa priglasil k vojski, ki čuva deželo pred invazijo sovražnika iz zraka ali po suhem od obale sem. še v zadnji vasi ima ta armada svoje postojanke in ne tako brez pomena kot bi se zdelo na prvi pogled. Kdo ve, če danes ali jutri ne pristane na njegovem polju ili njivi nemški pilot s padalom — mogoče le iz ponesrečenega zrakoplova — in treba ga je ujeti. Celo tukaj slišiš včasih ponoči zrakoplove, ki so na poti proti svojim ciljem. Ljudje tudi radi govore o bombah, ej, čisto blizu so jih imeli. Ko pa jih vprašaš, kje in kako, pride na dan, da »le tri ali šest milj« proč na polju. Dobro se ti zdi, da nekateri vedo še tako malo o današnji vojni. Obiskali smo starodavno mestece v wale-ških gorah. Kaj vse še najdeš tam: čudno mešanico starega in novega. Glavna ulica ni le navadna High Street, ampak je »High Street Superior«. In po pravici, ker v tej »su-perior« ulici lahko kupiš vse, povrhu pa še deklo ali hlapca za šest mesecev. Zares, vsakega pol leta je v mestu tržni dan, ko se pridejo ponujat v službo dekleta in fantje iz soseščine. Ves dan postajajo dekleta na eni strani ceste, fantje pa na drugi in tja jih greš spraševat, če bi prišli v tako in tako j službo, koliko zahtevajo za pol leta, kje so bili do zdaj: skratka, delavska posredovalni-1 ca v najstarejši obliki. Ko smo se ustavljali in motrili tržno gnečo, je priropotala dolga vrsta tankov in oklopnih avtomobilov po ?; , • .i1-’: očala ter odobravajo korake in zamisli Lavala, po- v zadnjem času v Franciji tako često imenuje. Tako n. pr. pariški desničarski ilustrirani list »Gerbe« objavlja v zvezi z debato, ki je nastala okoli osebe Lavala, zanimiv članek, v katerem razgrinja skrivnost Lavalove bele kravate. V članku, ki nosi naslov »Zakaj nosi Lava*l že od zgodnje mladosti izključno le belo kravato?«, prav! član kar,- da je tvorec bele kravate prav za prav Jean Ajalbert, član Goncourtove Akademije. Vsa zadeva se je primerila takole: Laval še ni bil star niti 20 let, ko je nekega dne obiskal Ajalberta, da bi skupno proučila neke načrte. »Ko mi je Lava! do konca razložil svoj načrt«, pripoveduje Ajalbert, »sem se obrnil k njemu ter mu dejal: Mladi prijatelj, vse to je v najteP' šem redu. Toda če hočete zares doseči v življenju uspeh, potem morate obrniti P°' zornost javnosti nase s kakršno kol' osebno karakteristiko. Tako je na prilik0 francoski kralj Henrik VI vse svoje ž‘lV" 1 jenje nosil na klobuku velik šop ptičjega perja. Napoleona I. si ne morete zamislih brez njegovega legendarnega belega te' lovnika. Gospod Laval, zdaj sami vidik’’ da so se vsi veliki ljudje posluževali zl3' sti bele barve, da bi na ta način v javil®' sti čim bolj povečali svojo popularno5',' Priporočam vam zatorej, da bi tudi V1 uporabljali v svojem življenju kakšen li toaletni ali garderobni predmet.. •* Pierre Laval je takrat poslušal na5Vf' akademika Ajalberta. Izbral si je l,c ^ kravato ter jo nosil in jo nosi do dan*' šnjega dne. Maribor Potrebe pobreške občine čimdalje bolj naraščajo Z letošnje preračunske seje — Prihodnji preračun bo presegal 1 milijon (70.000). V ubožni sklad bo pobreška Občinski odbor občine Pobrežje je imel konec preteklega ted'na v Rozmanovi gostilni pod vodstvom župana Karla Strane letošnjo preračunsko sejo, na kateri je bil sprejet predlog za preračunsko do-®° od 1. aprila do 31. decembra 1041, ker 16 finančni minister odredil, da se morajo v bodoče preračunska leta kriti s koledarskimi. Letošnji preračunski predlog Predvideva din 725.000 dohodkov in prav talko izdatkov, dočim je lanski preračun znašal 751.698 din. Alko bi letošnja pre-računska doba trajala polnih 12 mesecev, bi torej preračun že prekoračil 900.000 dfo, preračun za 1. 1942 pa bo gotovo presegel 1 milijon dinarjev, saj so v na-<*tu občinske uprave razne investicije, ki s° jih letos morali odložiti, razen tega se pa potrebe pobreške občine čedalje veča-i°> tako da je že letos bilo treba misliti na razširjenje prostorov za občinske ura- V naslednjem prinašamo nekatere važnrejše postavke iz letošnjega preraču-na. v oikleipajih pa so odgovarjajoče vsote iz lanskega preračuna, ki je bil sprejet ža dobo 12 mesecev. Osebni izdatki (plače uslužbencem, ce-starjom, gozdnim in poljskim čuvajem, tehtničarju, cestnim nadzornikom, dravinjske doklade itd.) so preračunani na 203.800 din napram din 204.040 v pretekli preračunski dobi. Materialni izdatki znašajo skupno 520.300 din (547.658). Za občo upravno °folast je predvidenih 53.000 din (44.350), osebno in imovin?ko varnost 88.096 (118.139); od tega je namenjeno gasečem 11.250 din (15.000), za protiplin-sko obrambo pa din 39.000 (57.000). Za ljudsko prosveto jc določenih skupno 158.000 din (208.783). Od tega dobijo ^ ljudske šole v območju občine 70.305 % (112.510), za meščanske šole v Mariboru pa prispeva občina din 66.204 din (83.273). Telovadna društva in športne ^ganizacije bodo dobile din 4500, kulturna društva 1500 din, šolska kuhinja din 8500, Rdeči križ din 2000, za obvezno te-ksno vzgojo jc namenjenih 4500 din. Za finančno stroko niso predvidene ni-kaike postavke v preračunu, ker občina nima dolgov in obveznosti iz prejšnjih let. Za gradbeno strdko je v preračunu ^1.000 din (69.000), od tega 50.000 din (55.000) za gradnjo, vzdrževanje in popravilo občinskih cest, 1000 din za občinske mostove, 10.000 din (lani isto) za razširjenje električnega omrežja, 30.000 % (3000) pa za gradnjo in vzdrževanje Qbčinskih zgradb. Ta postavka je zaradi tega povišana, ker namerava občina it v spomladi z gradnjo prizidka, ker primanjkuje prostorov za občinske urade. Za trgovino, industrijo, obrt in turizem je do-'očenih din 1000 (800), za občinsko gospodarstvo in podjetja pa din 7000 (6600); za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo 12.450 din (11.786) za ljudsko Zdravje pa 3400 din (2700). Lep"> je preskrbljeno v prcračunskem Predlogu tudi za socialno skrbstvo, kateremu je namenjena postavka 90.000 din Vlak ga je prerezal na dvoje Progovni čuvaj je našel včeraj v že-*e2niškem trikotu ob Tržaški cesti ob Progi mrtvega človeka, ki ga je vlak povozil in prerezal na dvoje. Zelezniško-P°licijska komisija je ugotovila, da je Ponesrečenec 341etni trgovski potnik Zdravko O r>ec z Betnavske ceste. V ^hedeljek zvečer se je pripeljal z večerim vlakom s Koroškega. Vlak je imel 60 n'inut žanr Do postaje Maribor - Studenci se je vozil Gobec v kupeju, nato Pa je stopil na hodnik. Ni še ugotovljeno, aii je po nesreči padel med vagone ali '3a si je hotel prikrajšati pot ter je skočil z drvečega vlaka. občina iz svojih sredstev prispevala din 60.000 (50.000), za zaščito otrok in mladine din 5000 (nova postavka v letošnjem preračunu), podpora nezaposlenim znaša dn 10.000 (lani isto), za podpore rodbinam vpoklicancev na orožne vaje pa je določenih 15.000 din (10.000). Za nepredvidene izdatke je po prera-čunskem predlogu na razpolago din 17.000 (16.000) rezerve. Dohodki za kritje proračunskih izdatkov se čtipaijo v glavnem iz občinskih doklad in trošarin. Občinske doklade (43% od 671.623 din, kolikor znaša letošnja davčna podlaga) bodo prinesle din V nedeljo popoldne je bil v Delavski zbornici ustanovni občni zbor podružnice Šofe rsko-kovinarske organizacije za Jugoslavijo, katerega je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Adoli Samic. Zborovanja se je udeležila večina mariborskih poklicnih šoferjev, ki so sprejeli društvena pravila, odobrili namen organizacije, o katerem smo že poročali, ter Na Ljudski univerzi je bil prirejen v spomin 100 letnice rojstva (7. maja 1840) večer Petra Iljiča Čajkovskega. Uvodni nagovor je ime! Karol Pahor. Nato je predaval o Čajkovskem Mariborčan dr. Dragotin Cvetko. Ob prikazovanju skladateljeve življenjske usode, dednih motivov, okolja, različnih glasbenih vplivov in pod. je karakteriziral vse kar je prin:sel v glasbo svojevrstnega ustvari-telj »Patetične simfonije«, »Jevgenija Onjegina«, »Pikove dame« petero simfonij, baletne glasbe, suit, uvertur, komorne glasbe. Dr. Cvetko je karakteriziral vlogo Čajkovskega v svetovnem glasbenem ustvarjanju ter poudaril njegov samostojen položaj nasproti »nacionalni petorici« (z Musorgskim in dr.) ter »inter-nacionalistom« (z Rubinsteinom). Združil je zapadno kompozitorsko tehniko z rusko čustvenostjo ter ustvaril poseben stil. Njegov vpliv jc opazen še pri današnjih „Zamorcu“ m Ljudska univerza v Mariboru. V petek. 1-1. marca, bo predaval dr. Makso Grossman, primarij iz Zagreba, o zelo aktualni temi „Angina peetoris" (srčni krč) — bič današnje dobe. Predavanje odličnega strokovnjaka je vzbudilo veliko zanimanje že v Zagrebu in sc jc moralo ponoviti.. vSkioptične slike. m Materin jski tečaj. Drevi ob 20. bo zaključno predavanje dr. Trstenjaka o lemi „Revcži, grešniki, otroci in vzgoja"'. m Društvo starih upokojencev (enk) bivšo Južno železnice v Mariboru bo imelo občni zbor v nedeljo, 16 .marca, ob 15. uri „Pri zlatem konju" v Vetrinjski ulici. Zaradi zelo nujnega in važnega dnevnega reda je zaželena polnoštevilna udeležba. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. m Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru vljudno vabi na predavanje g. Pivka Franca „o letalih in letalcih''. Pred predavanjem tedenske slike. * Vaša sreča je v Vaših rokah! Informacije v „GRADU SREČE" Putnik — Maribor. m Koncert ljubljanskega tria preložen. Razne ovire so povzročile, da se more vršiti ta koncert šele v četrtek, 20.^ t. m. m Vetrinjska ulica bo jutri v četrtek od 7.30 do 17. zaradi elektroinstalacijskih 288.883 (315.562), trošarine 347.700 din (314.500), razne občinske takise din 12.600 (din 19.900), dohodki občinskih posestev in podjetij 43.700 din (41.810), zaostali dolgovi iz naslova občinskih posestev predstavljajo predviden dohodek din 12.300 din (46.926), razni dohodki pa 15.000 din (13.000). Za ubožni sklad je določenih 65.500 din (58.200 din), od česar plača občina 60.000 din, ostalo pa se krije iz raznih daril,, volil, glob itd. Za veterinarski sklad je predvidenih 29.250 din (18.700), preračun odkupnine osebnega dela (Ikuluk) pa predvideva 7500 din (10.000 ) dohodkov in prav toliko izdatkov. si izvolili odbor: predsednik Adoli Sar-nic, podpredsednika Anton Simčič in Iv. Bozej, tajnik Jože Pečečnik, blagajnik Edo Petelin, odborniki Aloj Rijavec, Ant. Božič, Edo Kocmut in Lovro Kozar, nadzorni odbor Ivan Jezernik, Peter črnica in Franjo Turk. Sklad Šofersko-kovinarske organizacije bo upravljal odbor: Iv. Jezernik, Anton Simčič in Anton Turk. m Kolesa kradejo. Slugi Mihalaču Vidu iz Mlinske ulice je nekdo odpeljal izpred neke trgovine v Cafovi ulici moško kolo znamke ,,Elfa“ s štev. 2-24953 in 122922, vredno 1100 din. — Stevanu Blažu, pekovskemu pomočniku iz Kettejeve ulice, je neznani dolgoprstnež odpeljal izpred neke tovarne na Teznem moško kolo znamke „Styria“ z evid. štev. 2-23885. m Večje tatvine so odkrili v skladišču in tkalnici Tekstilne družbe v Košaki H, zmanjkalo je hlačevine in blaga za srajce v vrednosti okoli 9000 din. Uvedena je preiskava ter je bilo v zvezi s to tatvino že aretiranih šest oseb na Pobrežju. m Z motorjem se je po nesreči zadel v neki voz na cesti v Hočah 28 letni Rudolf Uran jek, gostilničar v Pohorskem domu, ter si zlomil nogo, tako da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. i ISSK Maribor (zimski šport). Drevi ob 19. važen sestanek pri 'Stiblerju. Pridite polnoštevilno! optični predmeti?.. dipi. optik p et e I n * Preiskusile tudi Vi enkrat svojo srečo! Podrobnosti izveste v „GRADU SREČE" Putnik —- Maribor . * Dospelo nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. * Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežja poziva svoje članstvo, da se udeleži predavanja, ki še vrši danes 12. III., ob V»20. v Pobreški kinodvorani o temi: ,,Gospodarski in politični razvoj Evrope v zadnjih desetletjih11. * Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev vibi svoje člane na občni zbor, dne 16. marca, ob pol lot. uri v dvorani hotela „Orel“. Odbor. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Inseratl za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Leposlovne tuje knjige v anlikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNI': DRUŽBE, Cankarjeva 1. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Narodno gledališče Sreda, 12. marca: zaprto. Četrtek, 13 .marca, ob 20.: ,.Razvaline živ-ljenja“. Red B. Petek, 14. marca: zaprlo. Sobota, 15 .marca ,ob 20.: „Brez tretjega'l Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15.: II abaku ki Ob 20.: „Brez tretjega". Red A. Vstopnice za Nučičevo proslavo so že na razpolago pri dnevni blagajni. Sobotna proslava je izven. Igro „Brez tretjega*' v tej zasedbi pa bodo dobili tudi abonenti In veljajo pri njihovih predstavah tudi blold. Prvi abonma (A) pride takoj v nedelja, 16. t. m., na vrsto, nadaljnja dva pa, čim dobita oba umetnika zopet dopust. Kino v Mariboru * ESPLANADE KINO. Do vključno srede planinski film „Sinovl gora". Četrtek aktualni velefilm „Alarm na Sredozemskem morju“. * GRAJSKI KINO. Danes sijani velefilm ,,Opereta“. WiUy JForst, Maria Holst, Paul Horbiger, Trude Marlen, Leo Slezak. * UNION KINO. Do vključno četrtka »Razcvetela roža“, prekrasni filmski igro-kaz iz življenja sv. Terezije iz Lisicuxa, * KINO STUDENCI od 12 do IS. marca milijonski velefilm ,.Zadnji trgovci s sužnji z Warner Baxter, MALI OGLASI ’ Vsi časopisi, domači ter inozemski Pri Hinko SAK, Grajski trg.