Aleksander Sergejevič Puškin. (Spisal Viktor Bučar.) K, .akor vsaka književnost, tako ima tudi ruska svoje dobe glede na narodno in državno življenje. S Puškinom se začenja najnovejša doba ruske književnosti, ali tako imenovana doba romantike. Nova romantika na Nemškem, Angleškem in Francoskem je dovolj znana. Slonela je na stari in novi zgodovini zapadnih narodov in odgovarjala splošnemu duhu časa po francoski prekuciji, katera se je — kakor je znano — lotila veliko vprašanj kulture in politike, a le malo jih rešila. Nezadovoljen s sedanjostjo, utrujen z neuspešno filozofijo, se je povrnil vsak misleči človek rad nazaj k spominom srednjega veka, v katerem še ni bilo razbrzdanega modrovanja. Misliti na narodne povesti, pesmi, legende, vraže in bajke, viteze in plemenite gospe, in s temi starodavnimi spomini lajšati si tako grenko sedanjost, to je bilo na zapadu isto, kakor misliti na srečna otroška leta. Na zapadu ni torej romantika podajala nič novega. Na Ruskem pak je bilo drugače. V ruskem društvu in življenju ni bilo pogojev, ni bilo vzorov za pravo romantiko. Staro rusko življenje je bilo neznano, zakrito s temno meglo. ' Zato se je romantika na Ruskem pokazala kot nov nauk o umetnosti, kot nova estetika, katera je precej začetkoma zmedla in razburila duhove. Romantika na Ruskem ima to zaslugo, da je po vzgledu ptujih narodnih književnostij vzbudila pesnike za obdelavanje narodne ruske tva-rine, katere se dotlej ni bil nihče dotaknil; tako „DOM in SVET" 1895, št. 15. A. S. Puškin. se je ustvarila narodna ruska književnost. Prvi na tej novi poti je bil genijalni Puškin. Aleksander Sergejevič Puškin se je rodil dne 26. vel. travna 1. 1799. v Moskvi. Njegova mati je bila rojena Hannibal, izmed potomcev Črnca Ibrahima (Abraham), kateri je bil kot sin abisin-skega kneza v Carigradu ugrabljen in z drugimi otroki vred od ruskega poslanca poslan Petru Velikemu. Ta mu je pri krstu dal ime Hannibal. Hči mlajšega izmed treh Ibrahimovih sinov, Nadežda Osipovna, se je omožila s Sergejem LvoviČem Puškinom, gard-skim častnikom, kateri se je upokojen preselil iz Petro-grada v Moskvo. Tukaj se je porodil naš pesnik. Afri-čanska kri njegovih prednikov je delovala tudi na njegovo vročo naravo, in po tem se morajo marsikatera njegova početja presojati, kakor naposled njegova žalostna smrt. Njegov oče je bil potomec stare plemenite rodbine. Romantična zgodovina njegovega rodu, okolica njegovega doma je močno vplivala na njegovo srce. Puškina so po tedanji navadi aristokratskih rodbin odgojili ptuji ljudje francosko, stariši pa so ga popolnoma zanemarili. No, sreča je hotela, da mu je bila prva vari-hinja kmetica Arina Rodionovna; uprav ta ženska je rešila našega pesnika. Ta dobra, prosta duša mu je ob dolgih večerih pripovedovala najlepše ruske narodne povesti, prepevala mu narodne pesmi in ga tako seznanila z ruskim narodnim blagom, z ruskim jezikom in vzbudila v njem za vselej zanimanje za domaČo književnost. 29 45o Viktor Bučar: Aleksander Sergejevič Puškin. V desetem letu je prebral deček Puškin že vso francosko knjižnico svojega očeta. Da je bilo v njej dosti nenravnih romanov, tedaj neizogibni Voltaire, Rousseau in enciklopedisti, umeva se samo ob sebi. Do devetega leta je bil dosti slabo razvit, nespreten, zabit in skoro neob-čuten: branje omenjenih knjig pa je razdražilo njegovo domišljijo, a delovalo tudi na njegov organizem. Leta 1811. so ga dali v carskoselski (sedaj aleksandrovski) licej v Petrogradu, na obletnico ustanovljenja njegovega, to jena 19. dan vinotoka. Tej obletnici je posvetil pesnik pozneje nekoliko pesmic. Čeprav je imel za učitelje tedanje najboljše učenjake, kakor GaliČa, Kuni-cyna, Košanskega, Kajdanova, vendar si ni pridobil v liceju nikake sistematične izobraženosti. Kakor drugi bolj nadarjeni dijaki, bil je pri-moran tudi on pečati se z drugimi nešolskimi rečmi. Učil se ni najbolje; a bil je marljiv že tedaj v pesnikovanju in v iskanju raznoternih čudnih dogodkov. Namestu šolskih nalog je prebiral dela francoske in domače književnosti in z drugimi pridno delal za licejske Časopise. L. 1815. je čital na javni izkušnji vpričo Der-žavina svoja „ Vospominanija v Carskom šele". V pesmih, spisanih v liceju, je hodil za Der-žavinom, Žukovskim, Batjuškovim, posnemal je tudi francoske pesnike, posebno erotske. Leta 1817. je vstopil Puškin v službo pri vnanjem ministerstvu, toda s službo se ni veliko trudil, marveč se je udal bolj zabavi. Niti prišel ni med resnobne ljudi, kateri bi bili opravljali svoje službe. Družba njegova so bili največ mladi, bogati vojaki, kateri so se povsem uda-jali zabavi in uživanju. Kako in s čim so tratili čas, sodimo po opisovanju Evgenija One-gina (v prvem poglavju tega romana). V literarnih krogih je bil že dovolj znan in je postal ud kluba „Arzamas", pod imenom „Sverčok" ; a tudi tukaj ni veliko maral za istodobne pisatelje. Po svoji darovitosti je bil nad vsemi, zato se od njih ni mogel ničesar naučiti. Poleg tega se je seznanil tudi z udi neke tajne družbe, katera je z vso močjo udrihala po tedanji vladi; tu si je pridobival slavo z epigrami, satirami in pamfleti, izmed katerih je bil jeden tudi vzrok, da so ga prestavili iz Petrograda v Jeka-terinoslav, v južno Rusko, h guvernerju južno-ruskih kolonistov Inzovu. Kakoršno je bilo tedanje društveno rusko življenje, take so bile tudi težnje ruskega raz-umništva. Vse, kar je bilo mladega in krepkega, slavilo je novo romantiko, v kateri so se strinjali razni toki, kakor byronizem, slo-bodomiselnost, nezadovoljnost z vlado i. dr. Staremu klasicizmu so se odločno ustavljali. Ognjišče prej omenjene šole je bil klub „Ar-zamas", katerega ud je bil tudi Puškin; duša klasicizma pa je bil Siškov. Razpor se je prav pokazal šele tedaj, ko je 1. 1820. izšla prva romantična pesem Puškinova: vRuslan i Ljudmila", v kateri so bili spojeni najrazličnejši elementi. V tej pesmi so bili Puškinu za vzgled: Ariost, Žukovskij in BogdanoviČ; žarna domišljija romanskega juga je tukaj "zmešana s pusto naravo severne mitologije. Izvirni humor Puškinov pa daje pesmi neko posebno lepoto. Ker pesem ni bila dovršena, marveč povsem nepravilna v obliki in jeziku, zato jo je klasična šola takoj obsodila. A še predno je bila pesem dokončana, prestavili so Puškina, kakor smo že omenili. V tem Času pa so prestavili tudi Inzova v Kišenev v Bezarabiji. Ko je Puškin prišel v Jekaterinoslav, obolel je na mrzlici. Samo skrbi generala Rajevskega, znanega iz francosko-ruskih vojn, kateri je uprav tedaj šel v rudninske kopeli kavkaške, treba se zahvaliti za njegovo ozdravljenje, ker ga je kot znanca svojega sinu vzel s seboj na Kavkaz. Na Kavkazu se je pečal Puškin največ z angleščino in se bavil z Bvronom, zato ima pa tudi ta pesnik največ pomena zanj v tej dobi. Ko je ozdravel, odpravil se je na Krim, kjer je tudi živel z rodovino Rajevskega. Kavkaška priroda, življenje in navade gorjancev so mu dale tvarino za pesem „Kavka^kij Plennik" (1822); a priroda Krima in njegove bajke za pesem „Bahči-sarajskij fontan" (1824). Od todi se je povrnil, ne v Jakaterinoslav, ampak v Kišenev, kamor je bila prestavljena osrednja uprava kolonistov. Tukaj je napisal veliko pesmij in pa razkaz: „Bratja razbojniki" (1822). (Konec.) Aleksander Sergejevič Puškin. (Spisal Viktor Bučar.) (Konec.) L, ,eta 1823. so ga na njegovo željo preme- drugima pesnikoma, namreč Shakespeareu in stili k novemu generalnemu guvernerju Voron- Goetheju. Med njegovimi izvirnimi deli ome-covu v Odeso. Tukaj ni našel dražbe, kakoršno njamo v tej dobi načrt njegovega glavnega roje imel v Kišenevu; zato se je udal zopet ne- mana v verzih, „Evgena Onegina", katerega je nravnemu življenju; izdeloval je pesem „Cigani" bil začel že v Odesi. in začel „Evgenija Onegina". Ko so ga pride- Ko je premišljal svoj položaj v prognan- lili neki ekspediciji, katera je raziskovala škodo stvu, ni mu dala njegova nestalnost miru; prišlo zarad; obilice kobilic storjeno, imel je to Puškin za slabo šalo, zato je napisal na guvernerja sramotilno pismo. Voroncov se ni dolgo obotavljal, ampak je odločil, naj odide Puškin v pregnanstvo na svoje posestvo Mihajlovskoje v Pskovski guberniji. Le-sem je prišel meseca vel. srp. 1. 1824. Čas njegovega prognan-stva je najvažnejši v življenju Puškinovem. Dve leti je tukaj posvetil svojemu obrazovanju in namestil zanemarjene licejske študije. Prebiral je samo resnobna dela, pečal se s Sha-kespeareom in popustil By-rona.* Dopisoval je marljivo petrograjskim prijateljem, kakor Rvlejevu, Bestuževu, baronu Delvigu, knezu Vja- Msgr. Dochi, opat v Albaniji. mu je na misel, da bi s pomočjo prijateljev, dijakov derptskega vseučilišča, Vul-fa in Jazikova, pobegnil Čez mejo. Kar zasliši o strašnih nasledkih vstanka z dne 14. grudna 1. 1825. Krvavi konec tega vstanka je deloval na Puškina tako, da je povsem potihnil in obsodil vso svojo burno preteklost. Napisal je ponižno prošnjo na cesarja Nikolaja (1. 1826.). Nikolaj mu je odpustil vso krivdo in ga sprejel celo z nekakim ve-likodušjem. Puškin je smel priti v Moskvo; car sam ga je sprejel in iznenadil z nenavadno naklonjenostjo ter mu naznanil, da hoče on sam biti cenzor njegovih bodočih del, naj jih le brez skrbi pošlje njemu. Mo- zemskemu; pridno se je bavil z zgodovino, skovski pisatelji (med temi D. V. Venevetinov, Čital Tacita in staroruske kronike, pisal pesmi I. V. Kirejevskij, Homjakov, Mickevič, Bara- in se zabaval s svojo staro pestunjo Arino. Ta tynskij, Sevvrev, Pogodin) so ga sprejeli tudi mu je pripovedovala kakor nekdaj narodne po- z veseljem. To veselje se je še povečalo, ko vesti in bajke, katere je vse zapisaval. Zbiral jim je prebral svojo v Mihajlovskem dokon- je ta čas tudi narodne pesmi, in jih cel zvezek čano dramo „Boris Godunov". prodal pozneje znamenitemu P. V. Kirejev- „Boris Godunov" je zreli plod Puškinovih skemu. Kakor se je tukaj čim dalje bolj od- zgodovinskih študij. Gital je namreč Karamzi- daljeval od Byrona, tako se je bližal vedno bolj novo rusko zgodovino. Shakespeareove zgodo-„DOM in SVET" 1895, št- l6- 31 482 Viktor Bučar: Aleksander Sergejevič Puškin. vinske drame so mu vzbudile misel, da bi tudi on jednako obdeloval kako narodno tvarino. Učil se je teorije drame in prebiral Schlegelovo dramaturgijo, Schillerja in Goetheja. „Boris Go-dunov" ni drama v pravem pomenu, marveč je zbirka prizorov, polnih zgodovinskega in čisto Človečjega življenja. Glavno osebo Godu-nova je narisal po Karamzinovi zgodovini, po vzgledu Rikarda III. in Makbetha. Značaji, mišljenje in gibanje je vendar-le rusko, in zato se more reči, da se je Puškin v tej drami pokazal prvič narodnega pesnika. V istem letu je nastala tudi poetična povest „Grof Nulin". V tem času je bil Puškin na vrhuncu pesniške slave. Pridružil se je mlademu književnemu zboru, kateri je izdajal dva znamenita časopisa romantične dobe: „ Moskovski j Telegraf" in „Moskovskij Vestnik" ; v njiju je deloval kot pesnik in kritik. Čeprav je bil čislan pesnik, vendar je njegovo dušo zavzela zopet nezadovoljnost, posebno ga je jezila cenzura, katera je bila v rokah tedaj mogočnega grofa Benkendorfa; tudi je bil še vedno pod policijskim varstvom. Nezadovoljnost se je čim dalje bolj prijemala njegove duše; vse zabave, katerim se je udal, niso ga mogle tega čustva rešiti. Njegova pesniška slava ga ni osrečevala; sramoval se je svojega stanu, svojega kompromisa z vlado, glede na sodbo svojih nekdanjih prijateljev. Svoje notranje stanje nam opisuje v poglavjih „Onegina", katera je pisal v tem času. Poleg „Onegina" je pisal zgodovinsko novelo „Arap Petra Velikago" (nedokončano 1. 1827.) in epsko pesem „Poltava" (1828), katera je kot celota dosti slaba, v posameznostih pa ima lepe dele. L. 1829. je potoval na Kavkaz, da se malo raztrese in obišče stare znance. Naposled se je pridružil ruski vojski in ž njo odšel v Er-zerum. Sodeloval je v nekoliko praskah z gorjanci in obiskal lazaret okužencev. To je vse opisal pod imenom: „Putešestvie v Ar^erum" (1. 1829). Te črtice, kakor tudi začeta pesem „Galub" dokazujejo, da je bil dobrega in krščanskega srca. L. 1830. je mislil potovati v inozemstvo in je bil že oddal prošnjo grofu Benken-dorfu. No, meseca sušca je nenadno odpotoval v Moskvo, kjer se je zaročil z Natalijo Niko- lajevno GonČarovo. OČe njegov, kateri ni bil zadovoljen z dosedanjim življenjem svojega sina, bil je vesel tega sklepa in mu izročil del svojega posestva v guberniji Nižnij-Novgorod „Bol-dino" imenovanega, kamor je naš pesnik tudi odpotoval, da uravna svoje posle. V Boldinu je ostal do konca 1. 1830. in se bavil z delom. Tukaj je napisal dve zadni poglavji Onegina »Povesti Belkina", dramatične scene „Skupoj Rjrcar", „Pir vo vremja čumy", „Kamennij gost" in do trideset lirskih pesmic. V teh novelah se nahajajo že kali bodočega ruskega realizma in tako imenovanega sentimentalnega naturalizma. Roman v verzih „Evgenij Onegin" je kakor Goethejev „Faust" delo, v katerem odsevajo raznotere dobe v življenju pisateljevem. Napisan je na komade v dobi med 1. 1823. in 1831. Zato vidimo v prvih poglavjih vpliv Bvronov, posebno „Child-Harolda" in „Don Juana", v poznejših poglavjih pa veliko njegovih osebnih ozirov, ker je bilo pesniku skoro v navado prišlo, raznotere epizode in spomine iz svojega življenja vplesti največ v humori-stičnem tonu. Ne sme se vendar trditi, da je junak Onjegin ista oseba kakor Puškin sam. Dne 18. svečana leta 1831.se je oženil v Moskvi z Natalijo GonČarovo in sicer po njegovi misli s slabimi znamenji. Zopet ga JL prevzela žalost — sedaj zaradi smrti najboljšega prijatelja barona Delviga. Od velikega travna do zime je preživel v Carskem selu, kjer je napisal „Klevetnikam Rossii" in „Borodinskaja godopčina". Istega leta je dobil zopet službo pri vnanjem ministerstvu. Razven pesmij in nekaterih narodnih povestij je delal pridno v državnih arhivih. L. 1832. je bil sprejet kot ud v rusko akademijo. Ob tem času je delal po zgodovinskih virih monografijo o Pugačevskem uporu. Ta tvarina ga je nagnila, da je napisal nekoliko zgovinskih novel, kakor „Dubrovskij", „Kapitanskaja dočka". L. 1833. je potoval po vshodnem delu Ruske, da sam razvidi mesta, kjer se je vršil PugaČevski upor. Izdal je delo drugo leto z nadpisom: „Istorija Pugačevskago bunta"', za katero je dobil od dvora naslov: „dvorni Kammerjunker". No zopet ga zavzame nezadovoljnost in neki strah smrti. Njegove tedanje lirske pesmice jasno izražajo njegovo stanje; Anton Hribar: Ubogi pevec. — Našim Amerikancem. 483 prebiral je sveto pismo in druge verske knjige. L. 1836. je osnoval Časopis „Sovremennik"', no, ni mu bil dolgo urednik, ker mu je morilčeva krogla pretrgala nit njegovega kratkega a viharnega življenja. Posameznosti in pravi vzroki nesreče niso še znani. Ustrelil ga je v dvoboju baron Dantes-Heeckern, sin holandskega poslanca, katerega je bil Puškin zaradi neke rodbinske razmere poklical na dvoboj. Padel je dne 17. prosinca 1. 1837., zadet ne daleč od želodca, in je umrl dva dni potem po strašnih mukah. Pri njegovi smrtni postelji so stali Žukovskij, A. I. Turgenev in drugi. Zakopan je v Svjatogorskem samostanu, ne daleč od njegovega posestva Mi-hajlovskega. V Moskvi so ob stoletnici njegovega rojstva postavili spomenik in ga odkrili slovesno dne 9. tnal. srpana 1. 1880. Ob tej priliki je imel Dostojevskij navdušen govor na Puškina. Puškin je oslobodil rusko književnost posnemanja, katera je zavladala v njej od Lomo-nosova sem; dal ji je potrebno samostojnost. Tvarino za svojo poezijo je zajemal iz narodnega življenja, a obdeloval jo je umetno, zato imenujemo njegovo šolo umetniško. Puškin je bil prvi pesnik-umetnik; poezija mu je bila, kakor sam pravi, strast. Od njega se začenja umetniško-narodna doba. Od te dobe nadalje se trudijo pesniki in prozaiki, da družijo narodno svojstvo z občno zapadno omiko in tako stvarjajo dela, ki so primerna potrebam ruskega življenja. Puškin je pisal lirske in epske pesmi in tudi prozo; zapustil je veliko še nedogotov-ljenega. To priča, da njegov pesniški genij ni bil dosegel svoje popolnosti. Ubogi pevec. -L/a, mnogo pel sem — zdaj se čudim, Pač karal sem napak napake, Ko zrem v minulost zatopljen, O lepem, blagem le sem pel; Kako, da še se s petjem trudim, Komu so mari pesmi take? Saj meni zame se noben. Ni hotel — ali ni umel. Ljubav sem v dnu srca zajemal, Izlival sem jo v sladek spev, A kdo se je za 10 zavzemal, Kar srca mojega je gnev? Modrosti svoje zadnje kote Prebrskal sem in uk delil, A narod misli, da so zmote, Kar s potnim čelom sem rodil. Ljubezen, slogo, mir oznanjal, J edinost, bratsko sem srce; Pa menijo, da sem le sanjal, Teh glasov čuti ne hote. Izpregel bom te, pegaz bedni, In tebi, vila, dal slovo: Kedo bi živel v skrbi vedni In mučil si zastonj glavo! Anton Hribar D, "anes solnca žarki zlati Sijajte mi še z neba, Ko mi je odpotovati Onkraj širnega morja. Vas domača, koča mala, Mili nepozabni kraj, Vrtec sadni, trata zala, Grički divni, tihi gaj: Odhajaje vas pozdravljam, Pogledavam vas solzeč. S težkim srcem se poslavljam, Morda se ne vrnem več. Našim Amerikancem. Mati mila, oče dragi. Sestra ijuba, blagi brat: Daj mi na domačem pragi Desno v desno še enkrat. Naj, pusthe, vas objamem, Ljubi moji, za slovo, Predno palico si vzamem In v neznano grem zemljo. Ptički drobni, le žgolite, Le šumljaj mi bistri vir, Z doma znanca me spremite, In olajšajte mi tir. Vetrič dihni v jadra bela, Brod odrini na vode, Krmi, vodi roka smela V daljne kraje čez morje. Z Bogom, z Bogom, zemlja draga, Z Bogom moj domači rod, Da na bolje ti pomaga, Seda sinek tvoj na brod. Iskat spejem blagostanja, Zemljo sreče in medu; Ko mi istina bo sanja Vrnem zopet se domu. Anton Hribar.