Naročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%, 2994 in 2050 Ček. račun : Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Obnova našega denarstva Nič čudnega, čc stoje danes v dobi krize gospodarska vprašanja v ospredju in se zanje zanima vedno veC ljudi, zlasti pa oni, ki nosijo bremena krize. Že dolgo časa nismo toliko razpravljali o gospodarskih vprašanjih kot prav sedaj. Pregledujemo storjeno delo, iščemo napak in se pripravljamo za boljše čase, iščemo izhodov vsepovsod. Te dni smo imeli več gospodarskih zborovanj, ki so zopet pokazala na aktuelne potrebe našega gospodarstva. Težko je najti nove besede o krizi in njenih posameznih momentih, saj smo postali že nekoliko apatični do mnogih novih pojavov, ki nas vznemirjajo. Vendar jc prav, če se take stvari stalno ponavljajo, kajti živimo v taki dobi, da nam je absolutno potrebna popolnoma nova izgraditev našega gospodarskega sistema, saj sc je pokazalo, koliko slabih strani se je pojavilo na njem. Na vseh zborovanjih čujemo v prvi vrsti kritiko. V gospodarskih stvareh, pa tudi drugod je kritika naravnost življenjska potreba, brez katere si izboljšanja sploh ne moremo misliti. Toda ta kritika se večkrat ne dotika mnogih bistvenih vprašanj, ker so kočljiva radi nasprotstva posameznih interesov. Mnogo je tudi drugih razlogov za to, ki so večji del znani vsakomur. Pa še drugo stvar bi radi omenili. Mnogo preveč včasih gledamo v detajle in predlagamo posamezne ukrepe, čeprav vemo, da korenini zlo drugod, in da tudi s posameznimi ukrepi nc bomo dosti pomagali, čc se ne izvede osnovna linija, ki je za ureditev naših gospodarskih razmer nujno potrebna. Treba bo tudi v tem pogledu jasnosti, kajti to je predpogoj za sanacijo naših gospodarskih razmer. Pojavlja pa sc še mnogo predlogov, ki jih priporočajo posamezniki v razliki s predlogi posameznih stanov, odnosno interesnih skupin. Dočim so predlogi interesnih skupin v marsičem razumljivi, saj odgovarjajo interesom dotične skupine in deloma tudi splošnim interesom, to nc velja v toliki meri za predloge posameznikov. Ti predlogi so tako izrazito teoretičnega značaja, da sc kaj kmalu pokaže njih realna vrednost, oziroma ne-vrednost. Zato nekaterih sploh nc moremo vzeti v diskusijo zaradi njih neporabnosti v danih razmerah. Drugačna pa jc stvar z nekaterimi predlogi, ki zaslužijo vso pozornost, kar dokazuje diskusija o njih, katera jim ne more odrekati stvarnosti in sprejemljivosti. Kriza na denarnem trgu traja že poldrugo leto in nikjer ne vidimo konca, pač pa vsepovsod vedno večji zastoj. Kajti ni problem samo sanacija razmer, to se pravi mobilizacija sedaj zamrznjenih terjatev in vlog, pač pa nas čaka važno delo, da organiziramo denarni trg v bodoče tako, da bo odgovarjal potrebam in bo naš kreditni sistem tako močen, da bo pren: 5al tudi pretresljaje. Vsako dajanje posojil je zastalo in to bo treba zopet spraviti v tek. Ni pa mogoče najemati novih posojil, dokler nc plačamo ali vsaj nc pokažemo dobre volje plačevati stara posojila. Zato so razni moratoriji prinesli veliko škodo, ker so uničili vsako kreditiranje. Neštetokrat smo že naglašali, da sc mora to vprašanje premakniti z mrtve točke, to ponavlja vsa naša javnost, pa vendar ni pravega odmeva. To se da razlagati s tem, da je struktura našega denarstva v raznih krajih naše države različna, poleg fega nam jc pa razvoj razmer zadnje čase na denarnem trgu pokazal, da se je velik del prometa obrnil k privilegiranim denarnim zavodom, ki imajo znatne presežke za državno blagajno in to dejstvo je za presojo razmer zelo značilno in nam pove marsikaj. Ne smejo biti merodajni samo laki interesi, kajti gre za milijarde ljudskih prihrankov. Naš kreditni sistem je najožje zvezan z vsem ostalim gospodarstvom in njegova propast pomeni tudi propast ostalega gospodarstva. Zato nc kaže odlašati in pripraviti je treba vse potrebno za zgradbo novega kreditnega sistema, ki bo boljši kot sedanji. Poleg gospodarskih faktorjev ne smemo pozabili tudi splošnih, posebno pa psiholoških. Vse to jc v ozki zvezi in en sam napačen ukrep pomeni škodo za ostale, ki nc morejo priti tako do veljave kot bi prišli siccr. Zalo je treba take stvari delati previdno in z najboljšim strokovnim znanjem. Naj zopet rabimo staro frazo o zaupanju, ki jc temelj vsega. Zaupanje pa sc ne da doseči samo z administrativnim ukrepi, nc da sc dekretirati, nego je rezultat dolgega in plodonosncga dela. Pred velikimi nalogami stojijo danes odgovorni činitelji. Mislimo z ozirom na dane razmere predvsem na našo Narodno banko. Od načina njene kreditne politike jc odvisno vse. Kdor pozna razmere, bo uvidel tudi vse težave, ponavljati pa bo moral stalno zahtevo, da mora emisijska banka delati na podlagi priznanih gospodarskih načel. Saj ima v tem oziru izkušnje in zglede velikih emisijskih bank na svetu, katerih vodstva sc zavedajo svojih delikatnih nalog in bi se pri njih mogli vsega naučiti, kar je potrebno. H koncu naj omenjamo šc prakso raznih odborov. Za vsako stvar imamo pri nas že odbore, saj jc naš organizacijski mehanizem skoraj žc hipertrofično razvit. Tudi v gospodarskih stvareh so potrebni odbori, toda večkrat sc zgodi, da ne pridejo do besede oni, ki so najbolj poklicani bodisi radi svojega strokovnega znanja ali drugih razlogov. Z odbori sc delikatni problemi ne rešujejo, ampak sc delajo samo negodni kompromisi. Teh pa ne potrebujemo, ampak jasne linije gospodarske politike. Occ. Dunajska vremenska napoved: Toplo vreme bo trajalo samo malo časa, vreme bo spremenljivo in temperatura bo zopet padla. Nastopili bodo zJinndni in sev crozapadni vetrovi z dežjem Kaj pomenijo razgovori v Rimu? HHler naj opusti misel na Anschluss - Pariz, 12. aprila. O namenu potovanja avstrijskega kanclerja Dollfussa v Rim se slišijo najrazličnejše domneve. Nc motimo se pa, če smo mnenja, da so v Parizu o namenih dr. Dollfussa bolj poučeni nego v katerikoli drugi državi, če sodimo po govoricah v tukajšnjih parlamentarnih krogih in pa v redakcijah listov, ki so o mednarodni politiki vedno zelo dobro poučeni, potem se nam predstavlja poset dr. Dollfussa. ki je baje šel v Rim samo zato. da ob svetem letu kot dober katoličan napravi obisk pri papežu, v sledeči luči: _ Naj predstavlja Dollfuss svoj poset kakor hoče, dejstvo je, da se bo v Rimu vršil med njim in Mnssolinijem ter med nemškima ministroma Papenoni in Gohringom temeljit razgovor o srednje-cvropskih vprašanjih. Italijanski poslanik v Berlinu je dal Hitlerju že pred mesecem razumeti, da Italija absolutno ne želi Anschlus-sa in da hi zato bilo bolje, ako Hitler ne bi podpiral narodnega socializma v podonavski republiki. Baje je Mussolini sporočil Hitlerju, da ne bi mogel podpirati Nemčije v vzhodnem vprašanju, to je. da bi Italija Nemčijo pustila samo v konfliktu s Poljsko, ako hi Nemčija hotela anektirati Avstrijo s pomočjo kakšnega nacionalno-socialističnega puča. Na drugi strani pn Hitler še danes ne ve, kako naj bi se odločil. nli naj iz mednarodno-političnih razlogov Avstrijo pusti pri miru, ali pa naj sledi pritisku svoje lastne stranke, kj hoče Anschluss revolucionarnim polom izsiliti. Italija je začela novo taktiko? Ker zaradi tega obstoja velika napetost med avstrijsko iu nemško vlado, ki se je zadnji čas razvila naravnost v sovražnost, ker hoče Dollfuss polom krščnnsko-socialne heiniweh-rovske diktature narodne socialiste naravnost uničiti. Zato smatra Mussolini za potrebno, da sc to vprašanje med Avstrijo in Nemčijo popolnoma razčisti. Zakaj. Mussolini rabi tako Nemčijo, kakor Avstrijo in Madjarsko zn svoje načrte in sicer tembolj, ker je danes izven vsake diskusije, da je Miissolinijeva iniciativa za revizijo mirovnih pogodb propadla. Francija je vprašanje revizije porinila na mrtvj tir Zveze narodov, s katerega lega vprašanja izlepa ne bo več mogoče spraviti, če hoče Mussolini dalje po dosedanji poti. je prisiljen skleniti še tesnejšo zvezo z Nemčijo, ker Hitler tudi želi. da bi uspela revizija verzaillskc pogodile. To bi se pa Mussollniju, ako hoče dalje po tej poti posrečilo le. če bi Nemčija opustila vsako misel na Anschluss, ker Mussolini na \sak način hoče ohraniti neodvisnost Avstrije. Dollfuss se jc seveda moral podati v Rim. da je pri takih razgovorih. ki se Avstrije vitalno tičejo, navzoč. Jc pa vprašanje, če se bo Mussolini hotel popolnoma vezati na Nemči jo na ljubo svojemu revizionističneinu načrtu, čeprav je tudi gospod Gombos postal v Rim svojega zaupnika I g. Antala, da Mussolini ju prosi, na j na vsak nu-I čin podpre nemške načrte v smislu svojega za-; misla štirih velesil. Zato v Parizu rimskim raz-I govorom posvečajo največjo pažnjo. Mussolini se ne želi preveč vezati na Nemčijo - Zanimivo je. kaj piše oficijozni pariški »Temps« o potovanju podkanclerjn Papena. rTenips« pravi: »Odnošaji med Nemčijo in Italijo so izvrstni in naravnost intimni. Kljub temn pa se Nemčija boji, da se nc bi Italija j spustila v pogajanja s Francijo, da zagotovi ; vsaj nekaj uspeha Mussolinijevemu načrtu o ! ureditvi v Evropi. Papen se v Rimu trudi, da bi ! Italija vztrajala na svojem načrtu in da se ne | hi spustila s Francijo v pogajanja, ker se boji. da bi v tem slučaju Mussolini privolil v take izpremembe svojega načrta, ki hi nc odgovarjal nemškim interesom in željam. Duce hi seveda Doltfussovo potovanje čedal;vbolj skrivnostno Rim, 12. apr. tg. Danes dopoldne je Mussolini sprejel avstrijskega kanclerja dr, Dollfussa. Jutri pa bo dr. Dollfuss sprejet pri papežu. >Messaggero« piše ob tej priliki: »Nedvomno je, da je potoval avstrijski kancler dr. Dollfuss v Rim v trenutku, ki je prav posebno odločilen za življenje Avstrije.« Kar se tiče dunajskih listov, »Reichspost« šc vedno trdi, da Dollfussovo potovanje nima nobenih političnih namenov. »Arbeiter Zeitung pa svari ponovno pred vabami silnih zveznih sistemov, kakršen je na eni strani sistem Francije s Poljsko in Malo zvezo, na drugi strani pa fašističen blok Nemčije, Italije in Madjarskc. Vojna nevarnost v Evropi je povečana radi položaja na vzhodu, ker Mussolini se je premislil Noče radi Nemčiie prelomiti s Francijo Pariz, 12. apr. tg. Kakor sodi »Petit Parisien", se je sedaj težišče razgovorov o paktu četvoricc zopet preneslo v Rim. List pravi, da se Mussolini z vso vnemo bavi s težko nalogo, da bi spravil v sklad na eni strani nemško tezo, na drugi strani pa irancosko in angleško tezo. To je glavni namen njegovih sestankov z Gohringom in Papenom. Pri tem bo Mussolini obenem porabil priliko, da bo prav jasno povedal Nemčiji svoje mnenje o problemu avstrijskega Anschlussa. Ni samo slučaj, da jc prišel sedaj v Rim tudi avstrijski kancler dr. Dollfuss, ker je on protiutež proti Gohringu. Pcrti- polmircf kopalno milo je parfimirano s pravim cvetličnim sokom. Papen pa bi rad Italijo popolnoma ločil od Francije rad dcr-egel revizijo mirovnih pogodb, kar bi pomenilo zanj tudi velik porast njegovega prestiža in prestiža fašistične Italije sploh, je pa preveč previden, da se ne bi zadovoljil tudi z manjšim uspehom svojega načrta, mesto da ri-skira velik diploinatičen poraz, če bi s trdovratnim vztrajanjem na svojem stališču svoj načrt popolnoma pokopal. Mussolini je sicer velik prijatelj Nemčije, ni pa prevelik prijatelj nemškega generalnega štaba, ki je danes dejanski voditelj nemške zunanje politike in ki steguje svoje roke tudi po srednji Evropi oziroma po Avstriji, kar Mussoliniju nikakor ni všeč. Italija hoče obdržati v srednji Evropi inecija-tivo v svojih rokah red MacDonald in Mussolini, stvar, ki resno ogrozil mir v Evropi. Liberalni tisk odkrito pravi, da hi se miru najbolj koristilo, če hi predlagani pakt štirih zapaduih velesil enostavno pozabili. Splošno -c opaža, da je zanimanje vse angleške javnosti trenutno obrnjeno proti Wasliinglonu in da je javnost Mussolini,iev načrt že pozabita Avstrija je odločno proti Hitierju Dunaj, (2. aprila, tg. Graškj škofijski ordi-narijat je obvestil župnijske urade nu štajerskem. naj odklonijo \se prošnje narodnih socialistov, da bi na rojstni dan nemškega državnega kanclerja Hitlerja smeli narodni socialisti prisostvovati službi božji v svojih uniformah. Ker se cerkvena opravila ne smejo izrabljati za strunkarsko-političnc manifestacije, niti se ne smejo verniki drugačnega političnega prepričanja dražiti k odporu. Demanfi o paktu MA z Rusijo Praga, 12. aprila. AA. Uradno se demantira vest nekega inozemskega lista, da hi bilo v kratkem pričakovati sklenitve pakta n lienapadanjit med Malo antanto in Sovjetsko Rusijo, češ da i" vprašanje ni aktualno. Senzacionalna ugibanja dunajskih listov Poljska misli, da jc za obračunavanje z Nemčijo pravi čas sedaj, ko je Rusija radi svojih velikih gospodarskih težkoč oslabljena in ogrožena na Daljnem Vzhodu po Japonski. List pravi, da obstoja tudi nevarnost avslro-ogrskcga legitimizma pod varstvom Italije, ki hoče iztrgati Hrvatsko od Jugoslavije in jo priključiti novi manjši monarhiji. Narodnosocialistična >,Deulsch-osterreichische Tageszeitung« pravi v članku, ki je močno cenzu-I riran, da je dr. Dolliiiss samo zastopnik onih sil v j Avstriji, ki so prijazne Nemčiji in ki hočejo pustiti i Avstrijo samo kot vmesno državo in kot »Auf-marschgebiet«. Kolikor tudi cenimo fašistično Ita-■ lijo, pravi ta list, ji vendar nc smemo slediti na I njenih napačnih potih. ; nax pravi • »Echo de Pariš«, da je nevarnost pak-; ta četvorice in revizije pogodb najbrž že odstra-! njena. Mussolini sedaj sam sebe graja, da je s svo-: jimi napadi na Malo antanto le okrepil njen polo-j žaj in da je Franciji sam dokazal, da mora ostati zvesta svojim zaveznikom. Rimski pakt je zatonil I/ondon. 12. apr. ž. Čeprav tekst francoske spomenice o paktu štirih velesil še ni bil objav-; Ijen. je vendar angleški tisk zelo dobro informiran « vsebini francoskega odgovora. Večina listov izjavlja. da je s leni, ker jc Francija ta pakt postavila v okvir pukta Zveze narodov, njen položaj zelo okrepljen in ima francoska vlada lahko -tališče. Tudi konservativni tisk povdarja, da je vprašanje revizije pogodb, ki sla ga slavila na dnevni Komunistični mandati v Bolgariji razveljavljeni Sofija, 12. aprila. AA. Sobranje je danes dopoldne nadaljevalo razpravo o razveljavitvi mandatov poslancev delavske stranke, ki sc je začela včeraj popoldne ob 16 in je trajala do polnoči. Debato sta danes zaključila <- svojima govoroma pravosodni minister Kačakov in predsednik vlade Nikola Mušanov. Izjavila sta, da je razveljavitev mandatov poslancev delavske stranke na podlagi čl. 20 zakona o zaščiti države prvi vladni ukrep v boju zoper komunistično nevarnost v Bolgariji. Čc bi se pozneje pokazala potreba, se bo vlada obrnila na kasac.ijsko sodišče in razpustila tudi delavsko stranko kot tako. IPredlog vlade za razveljavljenje mandatov delavske stranke je prišel na glasovanje ob 13.30 iu ga je sobranje sprejelo z velikansko večino. Skupno je razveljavljenih 29 mandatov. Izključeni poslanci delavske stranke so za pu stili dvorano sobranja s prepevanjem internaci-jonale. Okoli poslopja parlamenta je policija včeraj in danes postavila močno stražo, da prepreči morebitne incidente. Do incidentov pa ni prišlo. Nemška znanost se nacionalizira Berlin, 12. aprila, ž. Danes se bo vršila tukaj konferenca rektorjev vseh nemških visokih sol. na kateri hočejo izvršiti (akozvaiio »izenačenje«:, (o je. da zasedejo vsa mesta na visokih šolah narodni socialisti ,kar bi odgovarjalo tudi rezultatu volitev. Enako stopi danes v veljavo novi dijaški zakon т Priisiji. ki ni izdelan na principu državljanstva, temveč na principu narodnosti. Vlada CSR proti narodnim socialistom Praga. 12. apr. 1. Vse kaže, da namerava češkoslovaška vlada razpustili nemško narodno-socialistično stranko na Češkoslovaškem. Narodnosocialistična stranka pa je v zadnjem času izvršila že toliko napadov na demokratski pravni red, da bo vlada prisiljena, ukreniti nekaj v obraml*o države. Jugoslavija na milanskem velese.mu Milan, 12. aprila. AA. Danes so tu svečano otvorili mednarodni velesejem. Na velesejmu je zastopana tudi kraljevina Jugoslavija s posebnim nacijonalmm paviljonom, ki letos s svojo zunanjostjo in ureditvijo zbuja posebno pozornost. Velesejem je svečano otvoril italijanski finančni minister Jung. Uradna zastopnika kraljevine Jugoslavije pri otvoritvi sta bila generalni konzul dr Svetislav Predič in svetnik trgovinskega ministrstva Jaša Grgaševič . Grčija v velikih stiskah Ženeva. 12. aprila. AA. Grška vlada je prosila Društvo narodov, noj odpošlje v Grčijo komisijo strokovnjakov, da prouči finančni položaj. Grška vlada smatra, da bo delo take komisije omogočilo boljše javne finance in tudi olajšalo pogajanja z inozemskimi upniki Grčije. D'Annunzio skrbi za samoreklamo London, 12. apr. ž. »Daily Express objavlji danes senzacionalno vest iz Milana, da je umrl laški pesnik Gabricle d'Annunzio. List piše, da d'Annunzicvo smrt držijo v tajnosti, ker jc pesnik želel v svoji oporoki, da spravijo njegovo truplo za mesec dni v mavzolej v Gardoni in šele tedaj sporočijo svetu njegovo smrt. Ta vest angleških listov je bila pozneje demantirana. Javljajo namreč, da ir včeraj d'Annunzio v G^rdoni sprejel 200 madjarskih izletnikov. Pod geslom: Azija Azijcem! Obnovi naj se velika država Džingiskana - Prvi udarec je namenjen Rusiji Mandiursha vlada pretrgala zvezo med Rusijo in Viadivostohom ii Harbina prihaja, vesl z ilatiiiiioiu 10. aprila, tla j« muuuurska država, ki se vedno bolj utrjuje, pridružila sebi provinco Cingan, to jc severoza-padui kot Mandžurije, kjer se kot nadaljevanje rusko tran--ibirske železnice začenja pri postaji Manculi ta koz va na t'-It, vîhodno-kltajeka železnica. ki se od Mančulija d» Pogranl6ne tik pred Vladivostokom slejkoprej nahaja pod mešano rus. ko-kitajsko upravo, kateri styji na celil ruski ravnatelj v Harbinu. Takoj potem, ko je matuiilirska vlada, za katero seveda stoji Japonska, anclflirala te pokrajino, v kateri prebivajo tako/vani solunski Mongoli, je pri postaji Manculi dala odvili tračnice, fiako. da je sedaj zve/a med Sibirijo in Port Vr-thurjom pretrgana. Maiidžurska vlada je storila to zato, ker je mski generalni ravnatelj CER-a odpravil t Rusijo 100 lokODiiitii in 1000 vagonov vahodnokitajske železnice, ki jih mandžurska vlada zahteva nazaj cbonein / 1 milijoni zlatih rublje* tožarlne ozlfeiila odškodnine. To je jakn resna sadova, ki hi mogla vesti do nevarnega konflikta med Japonska in ; -Ski» Rusijo, ki se pa ho naj-brie mirno poravnal, ker se sovjetska vlada, ki mora računali » kontrarevolucijo, vojski z Japon, sko na vsak način hoče izogniti. Pogajanja pa bodo gotovo dolgotrajna, kajti namen Mandžurije oziroma Japonske jo Rusijo od uprave CER-a sploh odstraniti, v kar pa bodo sovjeti težko privolili, ker j« potem ogroženo vse rusko pacifiško Po-morje. Provinca za provinco Vncksijn province ï'inean. koje prebivalstvo. kakor se mora resnici na ljubo ugotoviti, je i veseljem sprejelo mandiiirsko suvorenitoto, ker je tako rešeno strašne korupcije in anarhije kitaj. *k«ga režima, nc l»| sama na sebi pomenila nobe- nega presenetljivega dogodka, ako nc bi bila v zvezi z nadaljninii političnimi nameni Japonske. Japonska ima namreč namen osnovati veliko mongolsko vmesno državo, ki bi popolnoma odrezala Rusijo od Kitaja. Ta država bi bila ena največjih na svetu. Segala hi namreč i>d Pamirske planote na zapadli do Rumenega morja na vzhodu in od Bajkalskoga jezera na severu do reke ilvaugho »a jugu. Merila bi 2,307.000 kvadr. kni z nekako 3 in pol milijona prebivalcev. Po svojem naravnem bogastvu zlasti na rudah, premogu in petroleju, bi mogla po svojih rodovitnih pokrajinah izzvemši puščavo Gobi, služiti Za naseljevanje. Od kitajske Mongolije so si Japonci v imenu Mandžurije žc prisvojili provinco Džohol. Sedaj pa se je, kakor poročajo zadnji brzojavk začela japonska ofenziva iz Džehola napram Pekingu in cilj te akcije ni noben drugi, kakor da Japonci anektirajo veliko provinco Čakar. ki meji na Dželiol in od katere bo potom mogočo prodreti dalje proti zapudu v notranjost Mongolije. Vstaia proti Kitaju v Turkestanu Obenem pa se vršijo na skrajnem zapadli kitajsko Mongolije, to je v takozvanom kitajskem Turkestaiiu. ki nosi kitajsko ime province Hinčau. dogodki, ki kažejo na to, da japonski vpliv sega tudi že v zapadni kot Mongolije. V tej provinci sn sc namreč uprli Mongoli in ondotna mnogoštevilna muslimanska plemena ter že z mnogih krajev zapodili kitajske upravn"ip. Veliko trgovsko središče Kašgar jc ■■• п'1-osti mongolskih upornikov, ki korakajo s< ■ ti glavnemu mestu Sinčana. Uriimči. Položil • iaČanu jo zapleten še po tem, da upornike uluttem podpira Anglija, ki lie želi, da bi kitajski Tnrkestan prišel kodnj pod oblast sovjetske Rusije, ki ima z njim najživahnejše trgovske stike, kateri sc izražajo dunes v številki (HI do 70 milijonov zlatih rubljev na leto v ruski trgovski bilanci. Angleži, ki so se že polastili kitaj- skega Tibetu, zaradi Indije no marajo, dn bi ruska mejil šla »b Tibetu, ampak želijo, da bi Sinčtin postal neodvisna mongolska provinca. Interesi sovjetske Rusije, ki se je po vojni otahlirnla že v severni ali tako/vani zunanji Mongoliji z glavnini mestom lllanbatorjem (Urga), kjer vlada sovjetom prijazni mongolski proletarski režim, in ki je skoro popolnoma spravila pod svoj vpliv tudi sovornovzhodno mongolsko provinco Kobilo ali takozvano Cullgarijo. so po teh japonsko-angleških akcijah toniholj ogroženi, ker so Japonci podminlrali sovjetom prijazni režim tudi že v Urgi. Ker so Japonci na tem, ila zasedejo važno mesto Kalgar eevernozapadno od Pekinga, bo v kratkem zaprta cesta, ki vodi iz Pekinga skozi vzhodno in severno Mongolijo v Vrhnjeudinsk oii-roma v Irkutsk. Na ta način bo preprečen ne samo trgovinski promet med Rusijo in Kitajem po kopni poti, ampak tudi pošiljatve orožja, ki vedno prihajajo iz Rusije v Kitaj v pomoč kitajskim komunistom. Tudi severni Kitat izgubVen Japonci so pridobili mongolske poglavarje za ta svoj načrt že lansko loto. Mongolija je za Kitaj, ki je to deželo samo z izterjevanjem davščin po koruptnih guvernerjih in napol holjševiških gene. ralih samo ncčuveilo izmozgaval, za vedno izgubljena. Anglija in Francija japonske namere v Mongoliji tajno vseskozi podpirata in Zveza narodov proti temu absolutno nič ne ho mogla storiti. Peking je žc popolnoniA evakuiran, pa tudi naiikin-l;a vlada je najvažnejše dokumente in državni j zaklad spravila v bivšo kitajsko prestolico Lojan .. ! (Stvori se. da je veliko kitajskih generalov, ki so ! itak že Džohol Japoncem prodali, pripravljenih ,Ta-j poličem izdati tudi severni Kitaj, da se potem j osnuje velika mongotskn-japonsko-kltnjska zveza, ki si 1m> vzela za geslo: Azija Azijatom! Von Puoen nima v Vatikanu lahkega stališča Sveta siolica ne bo zapustila centruma Pariz. 12. apr. Naravno, on Papeu je bil tisti, ki je skušal zrušiti disciplino v cent rumu in ki je tudi z Intrigami na Ilindoiiburgovccrt dvoru vrgel kanclerja Bru-ninga. že kol kancler je Pnpen skušal pritegnili na svojo stran nacionalistično usmerjeno stili jo v celit rumu in tako zmanjšati vpliv dr. 15 l'Uni liga in prelata Knasa. vendar se mu ti poskusi niso |Kisrečili. Von Papen je prepričan, da je / In j nastopil trenutek, ko bi lahko organiziral v Nemčiji nekako katoliško nacionalno stranko, katere naloga bi ne bila s«uno ta, tla po.hiira Hitlerjev režim, temveč tudi. da krije von Papena, ki dejansko nima lastnih volivcev za seboj, tudi proti Hitlerju. Nikakega dvoma ni. da postaja pozicija vicekanclerju, kakor tli
  • rc llomano«. Vatikansko glasilo ie naiimr Izrecno podčrtalo, da niso nemški škofje v Pulili umaknili svoje obsodbe, pač pa da so samo sklenili, naj se trenutno, to je samo začasno ne izvaja. Vatikan llffltt torej še Vedno popolnoma prosti- roke. ker lahko škofje vsak trenutek »bs >dl>o zopet uveljavijo. Nemški škofi se niso pomirili s Hitlerjevo politiko Berlin. 12. rtpfiln. Poročilo, ki so ga prnv-kiii objavili v katoliških listih |Kiren.iki škofje iy svoji m sestanka v Kolini, je zanimivo tudi v uvojlli |>odmbhoetlh, ker vsebuje obsodbe Hitlerjeve notranje politike, Škofje pravilo: V Kiilnu /bruni tiinlpnstirji se obračajo |hi ku-tolfškeni liskil na duhovnike svojih škofij .........ttgf 1. nn j v dneh velikega tednu in za veliko noč jxizo-vejo vernike k posebno prisrčni molitvi. Prežeti z vročo ljubeznijo do svoje domovine, ki so jo Vselej z vsemi silanii |xxlpirali, gledajo škofje z veliko skrbjo in potrtostjo, kako so dnevi narodnega podviga postali za mnoge zveste državljane in med temi tudi za vestne uradnike nezaslnženo dnevi najhujše in nnjgren-kejše bolesti. Oni jirosijo Boga. ki je v neizmerni ljubezni posla 1 svojega edinorojenegn Sina na svet, da odreši vse ljudi, naj bi usodo na- šega tako preizkušenega ljudstva obrnil k dobremu, naj bi odstranil sovraštvo in neslogo ter naj bi mu zopet podelil mir in enotnost, blaginjo in evoliodo ter mesto med drugimi narodi na svetu, ki mu gre.« Avdijence pri papežu Vatikan, 12. aprila. AA. Danes dopoldne je papež sj>rejel Papna in Goringa. Papen je prišel v spremstvu svoje žene in z ovratnikom papeževega tajnega komornika. Papež ju je takoj sprejel. Gd-ring in njegov adjutant K Miner sta prispela ob i 10.45 v avtomobilu, ki je imel italijanske in hitler-■ jevske zastave. Po avdijenei pri papežu je Papen konferirat j s kardinalom Pacellijem. Govorila sta o vprašanjih, ki zadevajo tako hitlerjevsko vlado kakor sveto stolico, zlasti o konkordatn. Avstrijski poslanik o namerah avstrijske vlade Belgrad. 12. apr. 1. Tukajšnji avstrijski poslanik dr. Plbnnles je dal prestolniškemu časopisju danes izjavo glede zadnjih dogodkov v Avstriji, v kateri je zanikal kot neresne vesti, ki so se v zadnjem času širile o naši sosedi. Dr. Pldnnies je rekel, da je treba poudariti, da sedanja avstrijska vlada odgovarja volji vsega avstrijskega naroda. Sedanja avstrijska vlada dela z vsemi silami na to, da ublaži jiosledice gosjiodarske krize, ki je zajela vso Evropo, in da preskrbi narodu delo in kruh. Ze od svojega nastopa dalje je sedanja avstrijska vlada tiaglašala, da smatra za svojo glavno nalogo, da prične resno borbo proti gospodarski krizi ter da se mora tej nalogi podrediti vse ostalo. Vlada i je na gospodarskem polju izvršila že številne re- Važna anglešho-ruska afera forme, na katere so nekateri čakali že leta dolgo, vendar pa se vse te reforme niso mogle realizirati. Tu je treba predvsem omeniti obnovitev obrtnega zakona, organizacijo bančništva in pospešeno gradnjo novih cest. Zato pa avstrijski narod z velikim zadovoljstvom spremlja vse te najiore zvezno vlade, ki se z vsemi silami trudi, da vzdrži mir in red in da zboljša gospodarske razmere. Narod uvideva, da vladi ni do kakšnih tajnih političnih ciljev, ampak da posveča vse svoje sile napredku gospodarstva. V Avstriji torej ni treba pričakovati političnih senzacij. Vlada z močno roko odstranjuje vse. to, kar škoduje zaupanju v moč državo in obnavljanju gospodarstva. Začetek procesa proti angleškim mzenerfem - »...u ker ili bil" îUfIfîOc" fl poti as <4>.к»»о njihove želje — s prošnji London, 12. apr. AA. Danes se jc pričela raz- | prava proti obloženim angleškim Inženjerjem v • Moskvi. Obtoženci so zasedli z rdečim blagom po- t grnjene zatožne klopi, okrog katerih je postavljen oddelek sovjetskih vojakov z nasajenimi bajoneti, j Na zatožni klopi je šest ruskih inženjerjev in 11 so- I vjetskih dr/.avijanov. Med obtoženci je tudi 37 let- ' na tajnica Metrovickersove družbe, ruska državljanka. Sodnemu dvoru predseduje sodnik Vasilij Ulrih. Uvodoma je predsednik ugotovil identiteto, na kar je pričel tajnik čitati 77 strani dolgo obtožnico pred mikrofonom. Obtožnica navaja proti obtožencem, da so pridobivali vodilno in pomožno osebje v raznih električnih postajah za protireVolucijonarno delovanje, da so skušali izpodkopati sovjetsko Industrijo in sovjetsko državo, da so zbirali ln izkoriščali proti sovjetski državi vojaške in državne tajnosti in da so skuSali poškodovati državne električne naprave. Sovjetska obtožnica se v glavnem opira na razna »priznanja«, ki so jih iztisnili iz obtožencev, Najvažnejše so izpovedi angleškega iliženjerja MacDonalda, ki obtožuje samega sebe in druge obtožence. MacDonald je edini, s katerim dozdaj uradniki angleškega poslaništva niso mogli govorili. Iz podatkov najnovejše Bele knjige izhaja, da MacDonald nt mogel pogledali glavnemu obtožencu Thorntonu pred preiskovalnim sodnikom v oči in mu v obraz ponoviti svojih obtožb in priznanj. Thornton se je moral vsesli in mu pokazali hrbet, nakar je šele MacDonald ponovil svoje obtožbe. Videlo sc je, da izpoveduje MacDonald pod pritiskom. Uradniki angleškega poslaništva bodo prisostvovali vsej razpravi in bodo dnevno poročali v l.ondon. ■ Times smatra, da so »ovjctuka oblastva ve* la prnccS' vpl'izorila, da pomirijo rusko javnost, ki je / razvojem in z neuspehi sovjetske industrije silno nezadovoljna. Načini, ki se jih poslužujejo ru-*i\(i ohlastva, kakor so na pr. razna .priznan,a , >u najboljši dokaz za nasilje, ki vlada v Kusiii. Sov eti bi radi zvalili krivdo za svoje neusoehe na druge Razun MacDonalda vsi obtoženi angleški in-ženjerji odločno zanikujejo vsako krivdo, dočim »o ruski obtoženci izjavili, da so krivi. ne zapusti nobe~ nega svojega človeka London, 12. apr. ž. Senat je snoči soglasno sprejel zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da ..,1110 od časa do časa prepovedati uvoz ruskega blaga v Anglijo. Vojni minister Hcilshant je izjavil, da mora Imeli vlada v rokah orožje, da lahko takoj priskoči na pomoč angleškim inžonerjem. ki so prod moskovskim sodiščem za zaščito državo, da doseže vsaj to. da bodo ti inženorji postavljeni prod nepristransko sodišče. Drobne vesti I/ondon. 12. aprila. AA. statistika cestnih nesreč v Angliji, Walesu in na Škotskem leta 1032. navaja (ït>07 mrtvih in 200.1150 ranjenih. Capctown, 12. aprila. AA. Zveza brusilcev de-ilinnlov je sklenila, dn 21. t. in. vse brusilnice de-nlftntov ustavijo deto. Pari/, 12. aprila. AA. Iz Rima poročajo, da tam llftjkalegorlčneje demantirajo vest. ki se je razširila v inozemstvu, dn bi bil pesnik Gabriele d' An-nunzio umrl. Washington, 12. aprila. A A. Odbor za pola in -redstva- poslanske zbornice bo danes razpravljal o zakonskem načrtu kalifornijskega |(oslnnca Lenja, ki je predlagal, nnj se dovoli ludi pridelovanje in prodajanje vin z 10 stopinjami alkohola. Zagrebška vremenska napovedi Zelo oblačno. v zahodnih krajib bo ïiuibr*.* deževalo. Icmpera ture zmerne Zahteve zagrebških gospodarskih krogov Tudi zagrebški gospodarski krogi iščejo izhodu iz sedanje težke gospodarske krize in se sestajajo na zborovanjih, da razpravljajo o vseli aktualnih problemih. V torek se je tudi v Zagrebu vršilo zborovanje gospodarskih krogov, na katerem so bili prečilani razni referati: bank, trgovcev, borze, in-duetrijcev, obrtnikov, infcenerjev itd. Na zborovanju je bila sprejela ludi resolucija, v kateri med drugim zahtevajo stvoritev novih denarnih sredstev za oživljenje [mobiliziranega gospodarstva. Narodna banka naj i/premeni svojo kreditno politiko v tem smislu, da vpošteva vse pokrajine v državi. Z najeneugičnojšiini ukrepi naj se nastopi proti tezavrlrnnju. Predvsem je treba rešili vprašanje normalizacije kreditnega Irga in vprašanje imobilizacije zamrznjenih terjatev pri denarnih zavodih. Dosedanji ukrepi (zakon o zaščiti kmeta itd.) ne rešujejo tega problema 1er so za dalj časa nevzdržni. Ne sme se dopustiti zaščita enega stanu na škodo drugega, kot je bilo to doslej. Obrestno mero je Ireba čel udi z zakonom znižati z ozirom na izpre-menjene gospodarske razmere. Tu naj bodo vzgled privilegirani denarni zavodi. Vkljub vsem tezko-Čam drž. financ se morajo izločiti ona bremena, ki ubijajo gospodarsko delo (znižanje hišnega davka na nove zgradbe). Isto je Ireba izvesti pri banovinskili in občinskih proračunih. Gospodarstveniki pravijo, da je bil dosedanji način reševanja gospodarskih vprašanj v naši državi neusjiešen. Zato je treba sodelovanja gospodarskih krogov z vlado,t saj eo predlogi gospodarstva uvaževani le deloma.'Takoj jc treba sklicati gospodarski svet ali pa na drug način ustvariti stalno ■konzultacijo predstavnikov mtr. gospodarstva in organizirati odbor strokovnjakov, katerih sejam naj bi prisostvovali gospodarski ministri. Proces proti veieoderuhom Belgrad, 12. apr. 1. Kakor smo že včeraj poročali, je tukajšnji državni pravdnik uvedel postopanje proti oderuhu Tasiču, ki jc zahteval za posojila nezaslišano visoke obresti (120%). Sedaj jc državno pravdništvo naperilo tožbo še proli ruskemu odvetniku Brojakovskemu, kateremu očita obtožnica, da je za posojila, ki jih je dajal podjetniku Šmerovu v višini 34.000 Din, zahteval mesečno 22% obresti, kar znese letno 260%. Na drugo posojilo, ki ga je dal istemu podjetniku v višini 50.000 Din, j mu je moral plačati 11.000 Din obresti, kar znaša ! letno tudi 260%. Za tretje posojilo, ki ga je najel ; Šmerov od Brojakovskega v znesku 33.000 Din, mu je slednji zaračunal 22% mesečnih obresti. Ta odvetnik je dal nadalje posojilo tudi šefu restavracije »Ruska lira« v višini 3000 Din pod pogojem, da mu plača mesečno 20% obresti. Mehaniku To-lokanoviču pa je posodil leta 1926 in 1927 manjše zneske, za katere mu je moral plačali 100% mesečnih obresti ali letno 1200%. Še značilnejši je slučaj z ing. Ostroskojevičem, ki je od Omenjenega odvetnika prosil in dobil 27. septembra 1930 posojilo v višini 17.000 Din z rokom do 11. oktobra 1930, to je za 15 dni, za kar mu je moral inženjer plačati 264% obresti. Isti inženjer je vzel meseca oktobra 1930 na priznanico od lega odvetnika 1200 Din, po treh dneh pa mu jc maral na izposo'eno vsoto za obresti plačati 200 Din, kar znaša 300% mesečnih obresti ali letnih 3600%. Un.TSb Belgraiske vesli Belgrad, 12. apr. 1. Premeščen je dr. Matija Lavrenčič, starešina okrajnega sodišča v Kočevju, k okrajnemu sodišču v Žužemberku. Za starešino okrajnega sodišča v Kočevju je postavljen dr, Fran Češarek, sodnik v Kočevju. Dosedanji slarešina okrajnega sodišča v Žužemberku Gustav Gale je upokojen. Za notarja v Marepbergu je postavljen Karel Gajšek, narodni poslanec in notar v Kranjski gori. a notarja v Kranjski gori je imenovan j dr. Fran Penko, dosedanji notarski kandidat v Ma-renbergu. Belgrad. 12. aiprila 1. Zn ekonoma državne I bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je jxi-! stavljen v 7. pol. skup.- Alojzij Ttirk", ekonom J iste bolnišnice v 8. pol. skup. — V območju i belgrajskega železniškega ravnateljstva so napredovali v 9. pol. «kup. /u prometne uradnike: Stanislav Dobovišek, Maks Ljubša, \ Indislov I Novok. Leopold Prosen. Josip Bitenc, lvnu Ln« I kašček. Anton Lukmnn in Ivan Tofant, dosedanji uradniški pripravniki, /a tehničnega ur.id-nika jc jiostavljen Anton Pič. Zn pomožnega strojevodjo je postavljen Alojz Fias. Belgrad, 12. apr. 1. 77. distrikt jugoslovanskega Rotary kluba bo imel v BeliSradu 6. in 7. maja svoj kongres, na katerem bo izvoljen novi guverner jugoslovanskega distrikta. Belgrad, 12. apr. 1. Radi ostavke, ki jo jc podal na svoje dosedanje ravnateljsko mesto pri beigraj-ski radio poslaji dosedanji ravnatelj, je imenovan za njegovega namestnika Danilo Kalaiatt.vić, ar-madni general r pokoju. Izletniški vlak V ponedeljek, dne 1". aprila 1933 vozi oh ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol. —Ruteče-Plunira—Bistrica-Boli. jezero izletniški vlak štev. 920 /. odhodom i/ Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in prihodom v Ruteče-Plaliicu ob 8.16 ter v Blstrico-Boli. jezero «vb S.t". V obratni smeri vozi isti dan izletniški v Ink štev. 917 H. del z odhodom iz Raleče-Plo ilieit ob K40 In iz Bistrice-Boh. jezero ob is.ier priho-lom v Ljubljano gl. kol. ob ca 21.U0. Odprte planinske hoče V Triglavskem pogorju bodo v velikonočnih praznikih jdprtc in oskrbovane naslednje koče in domovi: Triglavski dom na Krcdarici, Staničcva koča in koča pri Sedmerih jezerih; za silo bo oskrbovana tudi Vodnikova koča, —■ Snežne in vremenske prilike so prav ugodne. Pota do koč so zgažena in markirana. Ugodno za smučarske ture! Malnarjeva koča pod Črno prstjo bo odprta in za silo oskrbovana od 15. do 17. aprila. V Karavankah: Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana. Kamniške planine: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki planini so stalno oskrbovani. Na Veliki planini je snega še dovolj za smučanje, zlasti v Tihi dolini in v bližnjih gozdovih; sneg je zjutraj zmrznjen, pozneje pa zr-i nat, tako da ;e smuka še prav ugodna. Vremensko poročilo z dne 11. aprila: Temperatura —5, oblač-I no, severovzhodnik, Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici od 14. aprila dalje ; odprt in stalno oskrbovan. Pot iz Luč je markirana j z novo zimslan markacijo. Snežne razmere so ugodne. Prav tako bo odnrt in za silo oskrbovan Frisch-aufov dom na OkreMju, kjer jc dovolj idealnega terena za smučanje. Dom bo odprt tudi vsako soboto in nedeljo ob Içpem vremenu.