MEJE RAZUMEVANJA MEJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA RAZUMEV V SLOVENSKI POLITIKI, EKONOMIJI, CIVILNI DRUŽBI IN MEDIJIH ANJA TRAJNOSTNEGA RAZV OJA V SL OVENSKI POLITIKI , EK ONOMIJI Marinko Banjac , CIVILNI Boris Mance Gregor Petrič DRUŽBI Andraž Petrovčič Peter Sekloča Aleksander Sašo Slaček Brlek IN Slavko Splichal, urednik MEDIJIH Maja Turnšek Hančič Igor Vobič Blaž Vrečko Ilc MEJE RAZUMEVANJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V SLOVENSKI POLITIKI, EKONOMIJI, CIVILNI DRUŽBI IN MEDIJIH Marinko Banjac Boris Mance Gregor Petrič Andraž Petrovčič Peter Sekloča Aleksander Sašo Slaček Brlek Slavko Splichal, urednik Maja Turnšek Hančič Igor Vobič Blaž Vrečko Ilc Meje razumevanja trajnostnega razvoja v slovenski politiki, ekonomiji, civilni družbi in medijih Uredil Slavko Splichal Izdajatelj: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Copyright © Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, 2015 Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Prelom: Karmen Zahariaš Jezikovni pregled: Megamoment Fotografija na naslovnici: Jernej Amon Prodnik Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA 150 izvodov Ljubljana 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.42:502.131.1(497.4) MEJE razumevanja trajnostnega razvoja v slovenski politiki, ekonomiji, civilni družbi in medijih / Marinko Banjac ... [et al.] ; [Slavko Splichal, urednik]. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2015 ISBN 978-961-235-761-0 1. Banjac, Marinko 2. Splichal, Slavko 282368000 KAZALO VSEBINE UVOD ................................................................................................................................. 5 1 BOJI ZA INTERPRETACIJO: KAKO RAZUMETI TRAJNOSTNI RAZVOJ? ...................................... 1.1 Dimenzioniranje trajnostnega razvoja ..............................................................................................8 1.2 Prve (politične) konceptualizacije trajnostnega razvoja v Sloveniji .................................................. 10 1.3 Pojmovanje trajnostnega razvoja v gospodarstvu in civilni družbi ................................................... 12 1.3.1 »Slovenska industrijska politika« kot primer korporativizacije konceptualizacij trajnostnega razvoja ....................................................................................................................... 13 1.3.2 Konceptualizacije trajnostnega razvoja v civilni družbi .................................................................... 17 2 NOVINARSKE OBRAVNAVE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ..................................................... 22 2.1 Zasnova analize besedil .................................................................................................................. 22 2.2 Modeli trajnostnega razvoja v novinarskih obravnavah ................................................................... 25 3 IDEOLOŠKOST POROČANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU .................................................. 33 3.1 Medijsko poročanje o vzrokih in rešitvah problemov trajnostnega razvoja ...................................... 33 3.2 Viri različnih identificiranih vzrokov za probleme trajnostnega razvoja in predlaganih ukrepov zanje v medijskem poročanju ............................................................................................ 34 4 INSTRUMENTI ZA DOSEGANJE ŽELENEGA VEDENJA DRŽAVLJANOV: TRAJNOSTNI RAZVOJ KOT OHRANJANJE TRAJNOSTI KAPITALA ........................................ 39 4.1 Splet politik za doseganje trajnostnega razvoja, izobraževanje in vloga državljanov – potrošnikov ....................................................................................................................................40 4.2 Sodelovanje državljanov pri oblikovanju okoljskih politik in instrumentov....................................... 45 4.3 Trajnostna ekonomija za trajnost kapitala .......................................................................................46 4.4 Iskanje podpore za status quo ......................................................................................................... 47 5 TRANSNACIONALNA NARAVA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA – MEDIJSKA SLEPA PEGA? ........ 49 5.1 Ritualizacija transnacionalnega ...................................................................................................... 51 5.2 Transnacionalni problemi in transnacionalni akterji v očeh državljanov ........................................... 52 6 METODE ZBIRANJA PODATKOV ........................................................................................ 56 6.1 Vzorčenje in spletni zajem medijskih besedil o trajnostnem razvoju................................................ 56 6.1.1 Izbor novičarskih spletnih mest dnevnih časopisov ......................................................................... 57 6.1.2 Izbor in zajem besedil znotraj posamičnega spletnega časopisa ...................................................... 57 6.1.3 Zapisovanje in urejanje seznama ustreznih medijskih besedil ......................................................... 58 6.1.4 Določitev enote analize .................................................................................................................. 58 6.2 Fokusne skupine ............................................................................................................................. 59 6.2.1 Teoretski okvir in raziskovalno vprašanje ........................................................................................60 6.2.2 Izbor udeležencev ...........................................................................................................................60 6.2.3 Izvedba fokusnih skupin ..................................................................................................................60 6.3 Anketa ............................................................................................................................................60 7 POVZETEK KLJUČNIH VPRAŠANJ IN UGOTOVITEV ............................................................ 62 8 LITERATURA .................................................................................................................... 65 KAZALO TABEL 1.1 Povprečna stopnja strinjanja anketirancev s stališči o različnih vidikih trajnostnega razvoja ............ 16 1.2 Percepcija vpliva družbenih akterjev na zagotavljanje uspešnega gospodarstva, prijaznega odnosa do narave in socialne pravičnosti ....................................................................... 17 2.1 Faktorske uteži na treh komponentah modelov trajnostnega razvoja .............................................26 2.2 Opis skupin novinarjev glede na vrednosti treh komponent MTR .................................................... 27 2.3 Skupine novinarjev glede na njihove lastnosti – bivariatne analize ..................................................29 3.1 Pogostost pojavljanja štirih kategorij predlaganih ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja ....... 35 3.2 Primerjava povprečij kategorij predlaganih ukrepov glede na področje članka ................................ 35 3.3 Primerjava pogostosti predlaganih ukrepov za trajnostni razvoj glede na področja delovanja akterjev .......................................................................................................................... 35 3.4 Pet »najbolj neoliberalnih« prispevkov ............................................................................................ 37 3.5 Pet »najradikalnejših« prispevkov ................................................................................................... 37 4.1 Povprečna pogostost omemb posameznih JPI v prispevkih glede na družbena področja .................42 4.2 Primerjava povprečij omemb načinov vključevanja državljanov na članek po posameznih družbenih področjih ........................................................................................................................ 43 5.1 Izrecna omemba ustvarjanja globalnega zavezništva kot načela trajnostnega razvoja .................... 52 5.2 Pogostost omembe transnacionalne razsežnosti pri poročanju o trajnostnem razvoju v slovenskem dnevnem tisku ............................................................................................................. 53 5.3 Zanimanje za mednarodne teme, o katerih poročajo mediji............................................................ 54 5.4 Pripisovanje odgovornosti za odpravljanje posledic onesnaževanja ................................................ 54 6.1 Število izbranih besedil v posamičnih spletnih časopisih ................................................................. 59 6.2 Ocena vsebinske ustreznosti medijskih besedil glede na prisotnost fraze »trajnostni razvoj« .......... 59 6.3 Število medijskih besedil in odstavkov, ki so bili enote analize v analizi besedil ............................... 59 KAZALO SLIK 2.1 Skupine novinarjev glede na omenjanje posameznih vidikov in idej trajnostnega razvoja ...............28 2.2 Povprečno število odstavkov na prispevek in povprečno število prispevkov na novinarja po skupinah .................................................................................................................................... 31 3.1 Pojavljanje predlaganih ukrepov po letih ......................................................................................... 37 4.1 Mnenja o učinkovitosti različnih načinov spreminjanja vedenja do soljudi in do narave ...................42 6.1 Proces vzorčenja in spletnega zajema medijskih besedil ................................................................. 56 UVOD Publikacija Meje razumevanja trajnostnega raz- skih in političnih sistemov, s katerimi naj bi dosegli voja v slovenski politiki, ekonomiji, civilni družbi in tudi bistvene spremembe v človekovem odnosu medijih povzema ključne raziskovalne izsledke in do narave, in zavrača idejo nujnosti splošne gos- spoznanja raziskovalnega projekta Trajnostni raz- podarske rasti, ker je človekovo delovanje končno voj v konvergenci javne sfere in medijev, ki smo ga omejeno z naravnimi danostmi. izvajali v Centru za raziskovanje družbenega ko- Osnovni cilj raziskave, ki mu sledi tudi ta municiranja Inštituta za družbene vede v obdobju publikacija, je bil (po)iskati odgovor na dve te- 2011–2014 in ga je financirala Agencija za razisko- meljni vprašanji: (1) kateri načini razumevanja vanje Republike Slovenije. Želimo si, da bi s to pub- TR prevladujejo v Sloveniji v sinhroni in diahroni likacijo prispevali k boljšemu in širšemu razumeva- perspektivi in (2) katere okoliščine so prispeva- nju trajnostnega razvoja (TR), njegovih pojmovnih le k prevladovanju prav določenega razumevanja razsežnosti, zgodovinskih temeljev, interesnih TR v različnih družbenih sferah od ekonomije do ozadij in razvojnih sprememb v Sloveniji. V zadnjih množičnih medijev. Kot kažejo tu objavljene ana- treh desetletjih je postal TR trajnica v slovenskih lize, sta vprašanji povezani z mnogimi kompleks- političnih in ekonomskih razpravah, še posebej tudi nimi problemi in so zato odgovori nanju vse prej v NVO, ne nazadnje pa tudi v množičnih medijih. kot preprosti, še težavnejše pa je odgovoriti na Tako rekoč ni področja, ki se ne bi dotikalo TR (in vprašanje, kako v prihodnosti uveljaviti približeva- nasprotno), zato ni nenavadno, da se pojmovanje in nje idealnemu modelu TR, ki – glede tega smo si obravnavanje TR ter z njim povezanih predpostavk, avtorji enotni – edini lahko dolgoročno omogoča ukrepov in posledic ne le močno razlikujeta, ampak blaginjo vseh ljudi. Vložki v tej »igri« so visoki in tudi tesno povezujeta z različnimi kratkoročnimi in njeni akterji niso udeleženi le v boju za interpretaci- dolgoročnimi interesi družbenih, političnih in eko- jo TR, ampak (predvsem) v boju za (re)distribucijo nomskih skupin. družbene moči in bogastva. Vpogled v različno razumevanje TR v slovenski Odgovori so razčlenjeni v pet poglavij. Prvo politiki, ekonomiji, civilni družbi in medijih v Slo- poglavje obravnava značilnosti pogledov na TR veniji, ki ga ponuja publikacija, izhaja iz po svetu v politiki ter med akterji nevladnih organizacij in splošno uveljavljenega razlikovanja štirih osnovnih korporacij. Pojem trajnostni razvoj se je v Sloveniji načinov pojmovanja TR: (1) kot zgolj omejevanja in v medijskem prostoru, strateških političnih doku- nadzorovanja onesnaževanja; (2) kot »šibkega TR«, mentih, programih političnih strank, znanstvenih ki reševanje okoljskih problemov podreja gospo- člankih ter med civilnodružbenimi organizacija- darski rasti; (3) kot »močnega TR«, ki okoljske prob- mi in gospodarskimi akterji pojavil ter uveljavil ob leme povezuje ne le z ekonomskimi, ampak tudi s koncu prejšnjega stoletja z nekajletnim zamikom socialnimi (npr. problemi revščine) in kulturnimi, za glede na razprave drugod po svetu, v slovenskem njihovo rešitev pa zahteva korenite reforme razvoj- gospodarstvu pa šele po letu 2000. Med vsemi ak- nega modela; (4) kot »idealnega« TR, ki poudarja terji in od vsega začetka v »strateških dokumen- nujnost bistvenih sprememb družbenih, gospodar- tih« prevladujejo konceptualizacije »šibkega« TR. 5 Medtem ko je to morda razumljivo za politiko in denje, v političnem procesu definiranja teh instru- gospodarstvo, pa je presenetljivo za NVO. Med mentov pa naj bi se vključevali predvsem pri ukrepih vzroki korporativizacije konceptualizacij TR so na za ohranjanje statusa quo. Mediji v obravnavah traj- prvem mestu omejene možnosti za vključevanje nostnega razvoja državljane predstavljajo kot v ve- radikalnejših konceptualizacij TR iz nevladne sfere liki meri le pasivne naslovnike politik, čeprav ob izo- v javne razprave, ki so v domeni uradne politike. braževanju poudarjajo tudi vključevanje državljanov Kot kažejo naslednja poglavja, je pojem trajnost- v neposredno odločanje. »Idealni« državljan naj bi nega razvoja tudi v medijih večinoma obravnavan na se strinjal z reformističnimi ukrepi in ohranjanjem način, ki ne ogroža obstoječih razmerij moči in je po- obstoječih ureditev. Bolj kot za iskanje konsenza gre drejen pričakovanju neomejene gospodarski rasti. za podporo politiki, ki poskuša partikularne interese V drugem poglavju so predstavljeni rezulta- uveljavljati kot obče. ti analize novinarskega okvirjanja. Analiza vzorca Nekateri rezultati telefonskega anketiranja, ki besedil spletnih medijev razkriva, da mediji težijo so predstavljeni v petem poglavju, kažejo, da ljudi h konservativnemu poročanju o problemih traj- – v nasprotju z običajnimi predstavami o zanima- nostnega razvoja. Zdi se, da v kompleksnostih nju ljudi za personalizirane novice – bolj kot delova- nje mednarodnih političnih akterjev ali NVO zani- sodobnega družbenega komuniciranja ter znotraj majo mednarodni problemi. To kaže na zametke političnih in ekonomskih procesov, značilnih za vzpostavljanja transnacionalne javne sfere, ko se prevladujočo »šibko« paradigmo TR, novinarji slo- ljudje na enem mestu zavedajo obstoja problema, venskih dnevnikov delujejo dokaj »nemočno«. ki jim je skupen z ljudmi nekje drugje, in »diskur- Tretje poglavje odkriva, da so temeljite re- zivne skupnosti«, ki se oblikuje mimo ali onkraj na- forme, ki bi lahko zagotovile gospodarski razvoj, cionalnih meja. Anketirani prebivalci Slovenije se ki ne bi ogrožal socialnega standarda in naravnega zanimajo za transnacionalne probleme, kot je npr. okolja, v spletnih medijih postavljene na rob zavoljo problem revščine po svetu. Hkrati pa jih najmanj za- poslovnih priložnosti »zelenih« inovacij, »zelenih« nimajo glasovi mednarodnih politikov, ki jih v zvezi davčnih olajšav in subvencij ter »zelenih« sponzor- s tem – kot kaže analiza – predstavljajo slo venski skih sredstev. Pojmu trajnostni razvoj zato grozi, spletni mediji. Slovenske državljane zanimajo da postane depolitiziran, reduciran na posamične glasovi državljanov drugih držav (npr. v obliki pro- tehnološke inovacije, individualno delovanje posa- testov), in ne glasovi uradnih predstavnikov v vladni meznikov in material za publiciteto podjetij, da to- (mednarodna politika) ali nevladni (mednarodne or- rej postane zgolj ime tržne niše, ne pa poziv k te- ganizacije) sferi. To je pomemben izziv za vprašanje meljitemu premisleku o (želeni) prihodnosti. formiranja transnacionalne javnosti: kako zagotovi- V četrtem poglavju so predstavljeni rezultati ti, da bo proces prepoznavanja in organizacije skup- ana lize, kako in katere »javnopolitične instrumente« nih interesov potekal v smeri politizacije, to je iz za zagotavljanje, spodbujanje ali usmerjanje TR javne sfere v politično, in ne (samo) nasprotno. Prvi postavljajo v ospredje spletni mediji in v njih pred- korak je treba narediti pri (slovenskih) množičnih stavljeni akterji iz politike, gospodarstva in civilne medijih. Dokler bo prevladovalo ritualizirano po- družbe. Videti je, da bi politiki in gospodarstvu, pa dajanje kratkih, površnih novic in izjav nacionalnih tudi medijem, najbolj ustrezali državljani, ki se rav- političnih akterjev, bodo državljani le stežka po- najo po že vnaprej pripravljenih »javnopolitičnih vezovali svoje probleme s problemi drugih, če se instrumentih«, s katerimi se vpliva na njihovo ve- bodo zanašali na slovenske medije. 6 1 BOJI ZA INTERPRETACIJO: KAKO RAZUMETI TRAJNOSTNI RAZVOJ? Izraz trajnostni razvoj ( sustainable develop- Lewis 2000; Livesey 2002; Selby 2006) ugotavlja- ment) je postal splošno uveljavljen po objavi po- jo, da je pojem trajnostni razvoj bil in je še vedno ročila Svetovne komisije za okolje in razvoj Naša zelo različno razumljen. Konceptualizacije TR se skupna prihodnost (WCED 1987), kratko imeno- pomembno razlikujejo med različnimi akterji v raz- vanega tudi »Brundtlandino poročilo« po pred- ličnih družbenopolitičnih sferah in okoljih ter se v sednici komisije Gro Harlem Brundtland. Po kon- nekaterih razsežnostih celo izključujejo. Konsenz ferenci »Earth Summit« Organizacije združenih o tem, da TR potrebujemo, skriva različne in celo narodov v Rio de Janeiru leta 1992 je trajnostni nasprotujoče si poglede na to, kaj TR sploh je in po razvoj postal tudi splošno sprejeti cilj, h kateremu kateri poti ga lahko dosežemo. Na enem ekstremu se deklarativno zavezujejo vsi – od mednarodnih najdemo neoliberalno dogmatiko svobodnega trga organizacij (npr. OZN, Svetovna banka) in regio- kot rešitve vseh težav, na drugem pa prepričanje, nalnih organizacij, kot je EU, do nacionalnih vlad, da uveljavitev TR predpostavlja radikalne družbe- transnacional nih korporacij in nacionalnih podjetij ne spremembe. Pojem trajnostni razvoj je po eni ter lokalnih samoupravnih skupnosti in neprofit- strani utopičen, po drugi strani pa »zasičen s toli- nih nevladnih organizacij (Lafferty 1995). Brundt- kimi definicijami, da mu v najboljšem primeru gro- landino poročilo je nastalo kot posledica vse večje zi brezpomenskost, v najslabšem pa, da postane pozornosti, posvečene predvsem transnacionalni demagoška fraza« (Hopwood, Mellor in O’Brien naravi var stva okolja. Medtem ko je bil TR sprva 2005). predvsem del akademskih razprav (npr. Meadows Nekateri avtorji (npr. Goldin in Winters 1995) 1977; Pirages 1977; Brown 1981), pa se je z aktivnim tako širok razpon pojmovanj TR pripisujejo delovanjem OZN razvil v osrednji pojem, ki je začel izhodiščni nejasni opredelitvi pojma v Bruntdlandi- uokvirjati najprej okoljevarstvene, pozneje pa tudi nem poročilu kot »razvoja, ki omogoča zadovo- družbeno ekonomske skrbi, tako na transnacionalni ljevanje sedanjih potreb, ne da bi s tem preprečil kot tudi na nacionalni ravni. Kot kritično ugotavlja prihodnjim generacijam, da zadovoljijo svoje po- Lélé (1991), so se z uveljavitvijo koncepta TR lju- trebe« (WCED 1987, 54). Osnovni namen tako dje nehali spraševati, »ali si razvoj in okoljevarstvo ohlapne definicije je bil omogočiti čim širši, global- nasprotujeta«, temveč je osrednje vprašanje posta- ni konsenz o nujnosti preseganja dotedanjih mo- lo, »kako lahko zagotovimo trajnostni razvoj«. delov razvoja med najrazličnejšimi akterji (Baker Vsaj na deklarativni ravni se danes zdi naspro- 2006). Medtem ko nas sodobna vsepovsodnost tovanje TR povsem nemogoče. Projekt TR je poj ma lahko prepričuje o uspešni realizaciji osnov- postal eden izmed »paradnih konjev« OZN. Le nega namena, pa velike razlike v pojmovanjih TR še pojmovanju človekovih pravic sta uspeli tolik- pričajo o tem, da se različni nacionalni in globalni šna razširjenost in popularizacija na mednarodni družbenopolitični akterji zavedajo, da je koncep- ravni kot TR. Vendar številni avtorji (npr. Mitcham tualizacija pojma izjemnega pomena za dejanske 1995; Baker idr. 1997; Baker 2006; Mebratu 1998; (ne)spremembe obstoječega modela razvoja, ki te- 7 melji na ideji trajne gospodarske rasti ter trajnem da lahko človek na podlagi tehnologije nadzoruje povečevanju potrošnje in porabe naravnih resursov okolje (onesnaževanje) in učinkovito posega vanj. (Doyle 1998). V različnih pojmovanjih TR, njego- Alternativne konceptualizacije so tako vedno bolj vih nejasnostih in protislovjih, se zrcalijo družbeni potisnjene na obrobje javnih razprav in njihovi ele- konflikti in odnosi moči; opraviti imamo s področ- menti ter predlagane rešitve so vedno manj prisot- jem političnega boja glede definiranja družbene re- ni v strateških globalnih in nacionalnih dokumentih alnosti. Zato je pomembno razkriti ozadje različnih in politikah (Amin 2006). Splošna korporativizacija načinov razumevanj TR, ki se pojavljajo v javnosti, konceptualizacij tako zmanjšuje razpon alterna- in identificirati akterje, ki v večji ali manjši meri za- tivnih konceptualizacij v javnopolitični sferi, kar je v stopajo določeno razumevanje. luči neizpodbitnih dokazov o globalnem segrevan- ju kot posledici obstoječega modela razvoja,1 ki bi 1.1 Dimenzioniranje trajnostnega zato zahteval širok razpon alternativnih modelov razvoja reševanja problema, zaskrbljujoče. Nadzorovanje onesnaževanja temelji na an- Široka konceptualizacija TR v poročilu Brundt- tropocentričnih perspektivah, ki dajejo prednost landine komisije je že ob koncu prejšnjega stoletja človeškemu razvoju pred naravo. Tako razume- spodbudila razprave, ki so vodile do zelo različnih, vanje izhaja iz predpostavke, da lahko človek na pogosto izključujočih konceptualizacij TR. V raz- podlagi tehnologije nadzoruje okolje in upravičuje likah se ne izražajo predvsem teoretska izhodišča, aktivne posege vanj (Simon in Kahn 1984). Med pač pa specifični interesi posameznih akterjev, ki si konceptualizacije TR, ki so osredinjene na nadzoro- prizadevajo odpraviti ohlapnost definicije v skladu z lastnimi interesi in razumevanjem okoljskih prob- vanje onesnaževanja, uvrščamo konceptualizacije, lemov ter problemov ekonomskega in družbenega ki relegitimirajo obstoječi model razvoja, izhajajoč razvoja. iz domneve, da bo popolno delujoče tržno gos- Vse od začetka institucionalizacije diskurzivne- podarstvo samo vodilo v stopnjo tehnološkega ga področja TR na globalni in nacionalnih ravneh razvoja, ko bo onesnaževanje odpravljeno, da sta so ta proces spremljali boji med akterji NVO in torej ekonomska rast in skrb za okolje v pozitivni korporacij glede uokvirjanja pojma ter posledične korelaciji. Konceptualizacije v tem okviru neo- prevlade določenega razumevanja v politični majno podpirajo (neo)liberalno gospodarsko glo- sferi. Zaradi svoje finančne in politične premoči balizacijo, ki je utemeljena na liberalizaciji trgov, so bile korporacije veliko uspešnejše pri uveljavl- privatizaciji resursov in socialnih storitev, umika- janju prevladujočih konceptualizacij in rešitev za nju države in deregulaciji omejitev gospodarstva. doseganje TR v globalnih in nacionalnih strateških Vendar pa to ne pomeni, da te konceptualizacije ne dokumentih (Richardson 1997; Doyle 1998; Amin podpirajo državne regulacije onesnaževanja, kadar 2006). Kljub še vedno prisotnim različnim kon- ta ne omejuje gospodarskega razvoja in je name- ceptualizacijam postaja diskurzivno področje TR njena predvsem saniranju negativnih eksternalij vedno bolj podvrženo vplivu konceptualizacij, ki industrije (t. i. pristop end-of-pipe), ne pa preven- jih uveljavljajo gospodarski akterji. Tudi akterji iz tivnemu delovanju (glejte Arrow 1995). drugih družbenopolitičnih sfer so namreč prevzeli Poleg konceptualizacij, ki razumevanje traj- načine razumevanja TR, ki so prevladujoči v gospo- nostnosti omejujejo na nadzorovanje onesna- darstvu in jih lahko uvrstimo med tako imenovane ževanja, so se na sodobnem diskurzivnem področju konceptualizacije »šibkega« TR, ki obstoječega TR uveljavili še trije osrednji okviri pojmovanja TR, modela razvoja ne postavljajo pod vprašaj z zahte- in sicer (1) »šibki« trajnostni razvoj, (2) »močni« vami po koreniti transformaciji, ampak govorijo 1 Glejte Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vul- zgolj o prilagoditvah (Banerjee 2008), ter naziranja, nerability. http://www.ipcc.ch/report/ar5/wg2/. 8 trajnostni razvoj in (3) »idealni« model TR oz. radi-skimi politikami (Richardson 1997). Socialna dimen- kalno ekocentrični model (glejte Richardson 1997; zija TR pa je v njih komajda omenjena, pri čemer je Baker 2006). povsem odsotna obravnava problemov neenakosti Šibke konceptualizacije trajnostnega razvoja in revščine (Amin 2006). Politike, utemeljene na teh tako kot okoljenadzorstvene v ospredje postavlja- konceptualizacijah, se osredinjajo na spodbujanje jo človeka, pri čemer v primerjavi s pojmovanjem kapitalsko intenzivnih kompleksnih tehnologij, na nadzora onesnaževanja ni inherentne razlike med podlagi katerih naj bi reševali vse ključne okoljske »naravnim« in drugimi oblikami kapitala (npr. probleme (Baker idr. 1997). »človeškega«), zato naj bi enaka pravila, kar zade- Močni trajnostni razvoj vsebuje nekatere va izčrpavanje razpoložljivih virov, veljala tudi zanje ele mente antropocentričnega in eko- ali biocen- (Pearce, Markandya in Barbier 1989; Pearce in Bar- tričnega pogleda, pri čemer je slednji prevladujoč bier 2000). V to kategorijo uvrščamo načine pojmo- (Baker idr. 1997). V konceptualizacijo »močnega« vanja, ki poskušajo integrirati gospodarsko rast in TR uvrščamo konceptualizacije, ki dokazujejo, da reševanje okoljskih vprašanj z delnim prilagaja njem ni mogoče neproblematično nadomestiti naravnih obstoječega modela razvoja oziroma z njegovimi virov z ekvivalentnimi tehnološkimi rešitvami ozi- izboljšavami, ki pa ne bi vplivale na gospodarsko roma te aktivnosti dojemajo kot bistveno omejene rast. Zagovarjajo torej (okoljsko) upravljanje, ki s končnimi mejami kritične ravni »naravnega kapi- regulacijo oziroma reforme na nacionalni in global- tala« in biotske raznovrstnosti. Osrednja ideja teh ni ravni podreja obstoječemu razvojnemu modelu. konceptualizacij je nujnost korenite reforme razvo- Ključni cilj politik/aktivnosti v »šibkem« TR je torej jnega modela, katerega konstitutivni element mora gospodarska rast, vprašanja okolja pa nastopajo le postati okoljska razsežnost. TR naj bi bil dosežen z v obliki okoljskih stroškov, ki so izračunana na os- regulacijo trgov in državnimi intervencijami, pri novi specifičnih računovodskih postopkov, saj je čemer naj bi bila vzpostavljena nova oblika vlado- okolje oz. narava razumljena kot popolnoma mer- vanja, saj naj bi bilo trajnostnost mogoče doseči le ljiva. Vsi naravni viri in procesi so dojeti kot merljivo s tesnim sodelovanjem med lokalnimi skupnostmi, blago (Pearce, Markandya in Barbier 1989; Pearce nacionalnimi vladami in globalnimi institucijami, in Barbier 2000). Te konceptualizacije izhajajo iz torej države in civilne družbe na lokalni ter globalni predpostavke, da je najboljši način ohranjanja ravni. Te konceptualizacije celovito obravnavajo oz. kritičnega »naravnega kapitala« (naravnih virov poskušajo reševati tudi socialna vprašanja, pred- ter procesov, kot so gozdovi in klimatski sistemi) vsem probleme revščine. Močne politike redistri- njegovo cenovno ovrednotenje oziroma podajanje bucije in odpravljanja neenakosti zato spadajo med njegove finančne vrednosti. Te konceptualizacije osrednje politike v »močnem« TR (Baker 2006). so pogosto izhodišče oblikovanja specifičnih jav- Idealni model trajnostnega razvoja zaznamuje nopolitičnih in gospodarskih orodij ter inštrumen- še izrazitejši eko- oz. biocentrični pogled, ki poudar- tov, kot so okoljski indikatorji, tržno vodeni jav- ja nujnost spremembe razvojnega modela ter radi- nopolitični inštrumenti in orodja ter prostovoljni kalnih strukturnih sprememb družbenih, gospo- dogovori o omejevanju onesnaževanja (Doyle 1998; darskih, političnih in družbenopolitičnih sistemov, Hopwood, Mellor in O'Brien 2005). Do določene s katerimi naj bi dosegli tudi bistvene spremembe mere te konceptualizacije sicer pomenijo omeje- v človekovem odnosu do narave (Achterberg 1993, vanje nebrzdanih, na neoliberalizmu utemeljenih 84). Konceptualizacije »idealnega« (ekocentrične- globalizacijskih procesov, ter zago varjajo omejeno ga) modela TR izhajajo iz predpostavke, da na- regulacijo na globalni ravni in posledično omejene rava nima le instrumentalne vrednosti, temveč je institucionalne reforme, na podlagi ka terih naj bi vrednost sama po sebi. Hkrati pojmovanje zavrača se vzpostavila koordinacija med raz ličnimi sektor- idejo nujnosti splošne gospodarske rasti v kvan- 9 titativnem smislu, saj izhajajo iz domneve, da je nivelizirana. Za onesnaževanje naj bi bili odgovorni človeško delovanje radikalno omejeno s končnimi vsi – tako industrija in gospodarstvo na splošno kot ekološkimi omejitvami planeta. Doseganje TR naj tudi potrošniki, ki gospodarstvo s svojimi nakupi fi- bi torej predpostavljalo (radikalno) omejitev gos- nancirajo. Ključni mehanizmi doseganja sonaravne- podarske aktivnosti (Achterberg 1993; Richardson ga razvoja naj bi bili ekološki davek, boljše gospo- 1997). Idealni model izrazito izpostavlja sobivanje darjenje z okoljem, varčevanje pri uporabi energije, človeka z naravo (Naess 1989) in spremembe v ob- sortiranje odpadkov, ekološko porazdeljevanje pri likah vladovanja, ki naj temeljijo na decentralizaci- oskrbi z energijo, upravljanje povpraševalne strani ji gospodarskih, političnih in družbenih institucij, trga električne energije, boljše informiranje, celo- enakopravni demokratični participaciji, deliberaciji vitejše ekološko izobraževanje in razvoj javnega med najrazličnejšimi družbenopolitičnimi subjekti prevoza. Sonaravni razvoj naj bi bil tako dosežen v procesu oblikovanja (glokaliziranih) alternativ ob- predvsem z reformo obstoječega gospodarskega stoječemu modelu družbenega razvoja. in družbenopolitičnega sistema, kar konceptuali- zacijo TR, ki jo uveljavlja prva slovenska nacionalna 1.2 Prve (politične) konceptualizacije strategija, postavlja v »šibko« konceptualizacijo. trajnostnega razvoja v Sloveniji Tudi v nevladno sfero je pojem trajnostni razvoj vstopil leta 1995. Tega leta je devetnajst slovenskih Pojem trajnostni razvoj se je v Sloveniji uveljavil NVO pripravilo predlog okvirne strategije za TR konec prejšnjega stoletja. Za prelomno lahko šte- Slovenije, ki je izšel pod naslovom Agenda 21 za Slo- jemo leto 1995, ko je bila sprejeta prva nacionalna venijo – prispevek nevladnih organizacij.3 V tem do- razvojna strategija z naslovom Približevanje Evro- kumentu je TR konceptualiziran z vrsto načel, ki jih pi – rast, konkurenčnost in integriranje (Potočnik, lahko uvrstimo v konceptualizacijo »močnega« ali Senjur in Štiblar 1995). V njej je bila kot eden izmed celo »idealnega« TR. Agenda 21 promovira načela, strateških ciljev določena trajna obstojnost gospo- kot so spoštovanje občestva življenja in odgovor- darskega razvoja z okoljskega, s socialnega in z na- nost zanj, izboljševanje kakovosti človekovega živ- cionalnokulturnega vidika. V strategiji je navedeno, ljenja, ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje, čim da skrb za sonaraven2 ali ekološko obstojen gos- korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnov- podarski razvoj postaja strateška naloga države. ljivih virov, upoštevanje nosilne zmožnosti Zemlje, »Sonaravni razvoj« je bil v prvi nacionalni strategiji spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja, uspo- razumljen izključno v ekološkem smislu, in ne tudi v sabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno smislu neločljivosti gospodarske, socialne/družbe- ravnanje z okoljem, oblikovanje državnega okvira ne in okoljske dimenzije. To je očitno iz umestitve za povezovanje razvoja in ohranitve ter ustvarjanje sonaravnega razvoja izključno v premisleke o var- svetovnega zavezništva. stvu okolja. Hkrati je v strategiji mogoče razbrati Medtem ko že leto pozneje (1996) strateški na- elemente specifičnih konceptualizacij TR, kot sta cionalni razvojni dokument Strategija ekonomskih na primer ekonomizacija in kvantifikacija okolje- odnosov s tujino – od pridruženega do polnopravnega varstvenih problemov, obravnavanih zgolj z vidika članstva v Evropski uniji (Bobek idr. 1996) ne ome nja posledic čezmernega onesnaževanja za gospodar- več niti sonaravnega niti TR, se je v nevladni sferi ski razvoj. TR nadalje populariziral in institucionaliziral. Leta Strategija obravnava tudi procese onesnaževa- 1996 je Umanotera4 organizirala forum nevladnih nja, ki so na eni strani razumljeni kot globalni, na drugi pa je odgovornost za onesnaževanje povsem 3 Gre za prireditev akcijskega načrta Agenda 21, ki je bil spre- jet na konferenci OZN z naslovom Earth Summit v Riu de Janeiru 2 V strategiji je rabljen pojem sonaraven, in ne trajnosten, leta 1992. predvsem zaradi izhodiščno obstoječe pluralnosti prevoda an- 4 Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ena gleškega termina »sustainable development« (glejte npr. Plut prvih slovenskih nevladnih organizacij na področju trajnostnega 2002). razvoja. Ustanovljena je bila leta 1995, ko je v njeni koordinaciji 10 organizacij za okolje in naravo, ki se ga je udeleži-jejo predvsem nujnost povečeva nja produktivnosti lo 54 predstavnikov nevladnih organizacij, na njem dela, pospeševanja nacionalne konkurenčnosti ter pa so sprejeli dokument Koraki k trajnosti, ki je bil zviševanja (materialne) individu alne in družbene posredovan medijem in političnim institucijam, ter kakovosti življenja. Kot ključna dejavnika za dosega- za snovali Mrežo za trajnostni razvoj, ki predstavlja nje teh ciljev sta izpostavljena znanje in tehnologija. eno prvih uresničitev ideje mrežnega sodelova- Konceptualizacija TR v strategiji do določene mere nja NVO v Sloveniji. Z vidika konceptualizacij TR povzema dimenzije, prisotne v ohlapni definiciji je pomembna predvsem organizacijska struktura TR v poročilu Brundtlandine komisije, in sicer gos- mreže, v katero je bilo izhodiščno vključenih 32 or- podarsko, socialno in okoljsko, hkrati pa prevzema ganizacij. Mreža je bila namreč organizirana v devet medčasovno oz. medgeneracijsko dimenzijo TR. Na- delovnih skupin za ključna področja TR: kmetijstvo, dgradnjo predstavlja predvsem prostorska dimenzi- energetiko, industrijo, naselja, promet, turizem, ja TR s poudarkom na regionalni skladnosti razvoja. izobraževanje, biološko raznovrstnost in gozdove. Določena novost nove paradigme razvoja je tudi V mreži je imela osrednji položaj Umanotera kot poj movanje blaginje, ki presega izključno material- ena izmed ključnih organizatork NVO na področju no blaginjo ter vključuje nematerialne elemente, kot TR in z odločilnim vplivom na konceptualizacije TR so osebnostni razvoj in samouresničevanje, vklju - v civilni družbi. čenost v družbo in sodelovanje, varnost ter razvoj Leto pozneje (1997) je bila oblikovana Strategija individualne in kulturne identitete. vključevanja Slovenije v EU, v kateri se sicer ponovi Po letu 2001 se začne pojem trajnostni razvoj cilj o trajni obstojnosti gospodarskega razvoja z pojavljati v vrsti zakonov, najprej v Zakonu o ra- okoljskega, s socialnega in z nacionalnokulturnega ziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2002, torej vidika, hkrati pa se pojavi nov pojem, »vzdržnost«,5 leta,ko je bil na globalni ravni v Republiki Južni Af- ki je v rabi na področju socialnih in okoljskih poli- riki organiziran Svetovni vrh o trajnostnem razvoju tik, pri čemer se v strategiji v navezavi na okolje- OZN (»Earth Summit 2002«).6 Spoštovanje social- varstvo in okoljske politike uporabljata predvsem nega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika pojma »sonaravno« in »sonaravni razvoj«, ki sta družbenega razvoja je opredeljeno kot temelj ra- tesno povezana le z varstvom okolja. Prvič pa je v ziskovalne in razvojne dejavnosti, hkrati pa naj bi strategiji mogoče zaslediti pojav pojma »trajnosti ta dejavnost temeljila na načelu konkurenčnosti, razvoj«, in sicer v opredelitvi vrednot, ki naj bi si kakovosti, učinkovitosti in odprtosti. Pomemben jih Republika Slovenija delila z Evropsko unijo. Ne- korak v institucionalizaciji TR je bila ustanovitev posredne ali posredne opredelitve in konceptuali- Sveta za trajnostni razvoj kot posvetovalnega zacije pojma pa v dokumentu ni mogoče zaslediti. telesa Vlade Republike Slovenije na področju TR Prelomna je leta 2001 sprejeta nova nacionalna (2003). Svet naj bi pospeševal in skrbel za med- strategija razvoja Slovenija v novem desetletju: traj- sektorsko sodelovanje pri izvajanju trajnostnora- nost, konkurenčnost, članstvo v EU: strategija gos- zvojnih politik in ciljev razvojne strategije. Idejo o podarskega razvoja Slovenije 2001–2006 (Mrak idr. medsektorskem sodelovanju na področju TR odse- 2001). V njej se prvič kot eksplicitni cilj nacionalne gos- va tudi njegova struktura, v katerem so sodelovali podarske politike pojavi TR v smislu uravnoteženosti predstavniki ministrstev, lokalnih oblasti, univerz, vseh treh osrednjih dimenzij – eko nomske, socialne civilnodružbenih organizacij in gospodarstva. Na- in okoljske. Pri tem je TR razumljen kot del nove daljnji pomembni korak pri institucionalizaciji TR v razvojne paradigme, ki jo sicer še vedno opredelju- državi predstavlja leta 2004 sprejeta novela Zako- na o varstvu okolja, ki je nadomestila zakon iz leta izšel tudi dokument Agenda 21 za Slovenijo. Več na http://www. umanotera.org. 1993. Medtem ko v zakonu iz leta 1993 TR ni pri- 5 Gre za še eno variacijo prevoda »sustainable development« (glejte Plut 2002). 6 Več na http://www.earthsummit2002.org. 11 soten, ima v zakonu iz leta 2004 eno od osrednjih Slovenska podjetja so z vključevanjem TR v svoja vlog. V njem je namreč varstvo okolja opredeljeno letna poročila zaostajala ne le za globalnimi trendi, kot pogoj TR, slednji pa je opredeljen kot temeljno temveč tudi za slovensko nevladno in državnop- načelo, pri čemer je podana konceptualizacija TR, olitično sfero, kjer se je pojem uveljavil že v devetde- ki sledi ohlapni konceptualizaciji Brundtlandinega setih letih prejšnjega stoletja. Pojem trajnostni raz- poročila. Zakon iz leta 2004 predvideva ustano- voj se (tudi) pri njih od vsega začetka tesno prepleta vitev novega Sveta za varstvo okolja Republike Slo- s pojmovanjem družbene odgovornosti in varovanja venije7 (prvotni je bil ustanovljen že z zakonom iz okolja, ki sta v zahodnih državah in na globalni ravni leta 1993), ki naj bi obravnaval predloge, sprejemal tesno prepletena s korporativnim diskurzom TR stališča, dajal mnenja in pobude ter obveščal jav- (Newton in Harte 1997; Banerjee 2008; Utting 2005). nost s področja TR. Dejansko je bil novi svet z odlo- V letnih poročilih izbranih slovenskih podjetij, kom ustanovljen šele leta 2010. ki smo jih vključili v analizo, je mogoče zaslediti velike razlike v razumevanju in obravnavanju TR. 1.3 Pojmovanje trajnostnega razvoja Analizirali smo javno dostopna letna poročila iz- v gospodarstvu in civilni družbi branih slovenskih podjetij iz različnih dejavnosti, in sicer poročila Petrola (2005–2010 – letno poročilo; Pojem trajnostni razvoj se je v Sloveniji v medij- 2002, 2007 – okoljsko poročilo), Telekoma Sloveni- skem prostoru, strateških političnih dokumentih, je (1998–2010), Krke (2004 – trajnostno poročilo; programih političnih strank, znanstvenih člankih 2002–2010 – letno poročilo), Geoplina (2005–2010), in med civilnodružbenimi organizacijami ter gos- HSE (2002–2010) in Gorenja (2000–2010 – letno po- podarskimi akterji pojavil in uveljavil z nekajletnim ročilo; 2003 – trajnostno poročilo). zamikom glede na razprave drugod po svetu. V Nekatera poročila pojem trajnostni razvoj slovenskem gospodarstvu se prve konceptualizaci- omenjajo le bežno (npr. podjetja Geoplin) in pred- je TR pojavijo šele po letu 2000. V tem obdobju je vsem kot retorični dodatek, saj ni nikjer oprede- mogoče pojem prvič zaslediti v letnih poročilih ljeno, na kaj se pojem nanaša. Pojavlja pa se tudi slovenskih podjetij. sintagma »načelo trajnostnega razvoja«, pri čemer Letna poročila so pomemben instrument oziro- pa tudi to »načelo« ni nikjer opredeljeno (npr. ma mehanizem, s katerim podjetja vplivajo na Krke, Gorenje, Geoplina, HSE, Telekoma Sloveni- javne diskurze. Letna poročila na splošno lahko ra- je). Po drugi strani nekatera podjetja predstavlja- zumemo kot vsakoletno osebno izkaznico podjetij jo bolj razčlenjene konceptualizacije TR; izstopata in zelo močno orodje upravljanja odnosov z javnost- predvsem Petrol in Telekom Slovenije. Nekatera mi, saj dovoljujejo predstavitev podjetja v privlačni slovenska podjetja so v preteklem desetletju celo luči. Podjetja se z letnimi poročili predstavljajo kot izdala posebna trajnostna (in okoljska/ekološka) politično korektna in družbeno sprejemljiva, da bi poročila (Gorenje, Krka, Petrol) oziroma so ta pos- upravičila svoje vplive na družbeno ter politično tala eno od temeljnih poglavij v letnih poročilih okolje in tako konstruirala svojo realnost ter zno- podjetij (npr. Telekoma Slovenije). va definirala svojo podobo. Podjetja se za družbe- Značilno je, da se konceptualizacije TR, če se na in okoljska razkritja v letnih poročilih odločajo pojavljajo v letnih poročilih podjetij, med seboj predvsem zaradi konstruiranja lastne realnosti in skoraj ne razlikujejo. Medtem ko je v poročilih eks- priložnosti, da ponovno oblikujejo svojo podobo plicitno opredeljen TR (Krka, Telekom), je za to upo- (Cheney in Frenette 1993; Bardelli in Pastore 2009). rabljena ohlapna Brundtlandina konceptualizacija v smislu razvoja, ki upošteva ravnovesje med gos- 7 Predvideno število članov sveta je bilo petnajst, pri čemer naj bi bilo dvanajst članov strokovnjakov s področja varstva podarskim, okoljskim in socialnim razvojem. Kljub okolja, ki naj bi jih predlagali SAZU in univerze, trije člani pa naj izhodiščni deklaraciji trirazsežne konceptualizacije bi bili predstavniki NVO-jev s področja varstva okolja, ki naj bi jih predlagale nevladne organizacije. TR pa je TR razumljen predvsem z vidika odnosa 12 med gospodarstvom in varovanjem okolja. Socialni doseganje TR. Podjetja, za katera je značilno širše vidiki niso bili v nobenem izmed analiziranih poročil razumevanje TR (npr. Petrol in Telekom Sloveni- razumljeni kot konstitutivni del tega odnosa. Hkrati je), uporabljajo retoriko strokovnosti in poudar- pa gospodarska rast in pojem trajnostne rasti (angl. jajo zavezanost trajnostnemu razvoju s posredo- sustained growth) tvorita temelj poročil, iz katere- vanjem podatkov o svojih aktivnostih na področju ga izhajajo aktivnosti varovanja okolja in družbe- TR. Nekatera poročila (npr. podjetij Petrol, Krka, ne odgovornosti, ki niso neposredno povezane z Telekom Slovenije) poudarjajo tudi izobraževalne gospodarsko rastjo. Kolikor so podjetja poskušala dimenzije prizadevanj za TR – tako v odnosu do predstaviti svojo vlogo v trajnostnem razvoju, kar je zaposlenih kot tudi do dobaviteljev, poslovnih part- tesno povezano z dejanskim vključevanjem večine nerjev in potrošnikov. Pozornost namenjajo tudi elementov diskurza TR, se podjetja vzpostavljajo okolju prijaznim izdelkom (npr. Petrol, Krka, Gore- kot proaktivni subjekti, ki bodo poskrbeli za sanaci- nje, Telekom Slovenije). jo degradacije (npr. Krka), in so predvsem zaradi Na splošno lahko konceptualizacije TR v iz- svoje osrednje vloge v slovenskem gospodarstvu branih slovenskih podjetjih pretežno uvrstimo odgovorna za TR (Petrol, Telekom, Krka). Hkrati pa med konceptualizacije »šibkega« TR, za katere je se predvsem z molkom o odgovornosti za pretek- značilno osmišljanje obstoječe paradigme razvo- lo onesnaževanje in degradacijo predstavljajo kot ja, ki temelji na stabilni gospodarski rasti kot ne- neodgovorna za pretekle aktivnosti. problematični oziroma potrebni le malenkostne Ideja doseganja TR na podlagi novih tehnologij reforme v smislu uvajanja novih tehnologij oziroma in tehnoloških rešitev je prepoznavna v večini po- tehnoloških rešitev. Le redko se pojavlja premislek ročil podjetij (npr. HSE, Geoplina, Krke, Telekoma o nujnosti spremembe proizvodnih in potrošniških Slovenije). Ker se pojem trajnostni razvoj prepleta praks, povezanih z idejo recikliranja, a hkrati še in (ali) enači s pojmoma družbene odgovornosti in vedno oprt na idejo trajnega povečevanja po- varovanja okolja, ki sta v vseh letnih poročilih pod- treb potrošnikov. Vloga vprašanj globalnih okolj- jetij predstavljena kot temeljna elementa TR, je ra- skih družbenoekonomskih problemov, predvsem zumljiv poudarek na pomenu upravljanja z deležni- revščine, je v teh konceptualizacijah zelo majhna, ki. Krka v trajnostnem poročilu (2004) poudarja, da če sploh kakšna. Še vedno so primarna vpraša nja sta za doseganje TR nujna podpora in sodelova- gospodarske rasti in nadaljnje rasti podjetij, pri nje širše javnosti. Številna podjetja (npr. Telekom čemer prevladuje vera v tehnološki razvoj in nado- Slovenije, Petrol, Gorenje, Krka) svojo družbeno mestitev naravnih virov s človeško proizvedenimi odgovornost razumejo kot delovanje z upošteva- produkti. Poudarek je na prostovoljnosti delovanja njem in zadovoljevanjem interesov lokalnih skup- za doseganje TR in na primernosti rešitev, ki izhaja- nosti, lastnikov, zaposlenih in številnih drugih – to- jo iz upravljavskih praks, razvitih na prostem trgu. rej »enakopravnih deležnikov«. Podobno kot akterji na globalnih trgih tudi slovenska podjetja pomem- 1.3.1 »Slovenska industrijska politika« bno vlogo pripisujejo ideji prostovoljnosti aktivno- kot primer korporativizacije sti podjetij na področju aktivnosti za doseganje TR. konceptualizacij trajnostnega razvoja V tej funkciji je tudi izpostavljanje pridobivanja raz- nih okoljevarstvenih, družbenoodgovornostnih in Leta 2013 sprejeti vladni dokument Slovenska trajnostnorazvojnih certifikatov (npr. ISO 14001) na industrijska politika (SIP),8 katerega temeljni cilj strani slovenskih podjetij. je »postaviti prioritete razvoja industrije in gos- Pomen, ki ga podjetja pripisujejo javnemu potr- podarstva za čas naslednje finančne perspektive jevanju ustreznosti ali odličnosti s certifikati, priča 2014–2020«, je integralni del oblikujoče se nacio- o razširjenosti ideje javno-zasebnega partnerstva, 8 http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/ kadar gre za spodbujanje in izvajanje aktivnosti za DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf. 13 nalne Strategije razvoja Slovenije (2014–2020) in bi jo na področju inovacij imeli centri odličnosti in predstavlja osrednje področje uveljavljanja vlada- konkurenčnosti ter raziskovalno-razvojne instituci- jočih konceptualizacij TR v Sloveniji. je, ki so bile ustanovljene kot javno-zasebna part- Kljub temu da v zaključnem dokumentu SIP ni nerstva, pri čemer je večina izhodiščnega kapitala neposredno predstavljeno razumevanje TR, lah- predstavljal javni denar. S temi centri postaja raz- ko prevladujočo konceptualizacijo TR razberemo likovanje med državnimi/javnimi akterji in zaseb- iz specifičnega okvirjanja problemov obstoječega nimi gospodarskimi akterji kompleksnejše: na eni modela razvoja v smislu primarnih in sekundarnih strani so centri obravnavani kot uspešen primer problemov, rešitev teh problemov in specifične- povezovanja med zasebnim in državnim/javnim ga osmišljanja vlog različnih akterjev pri realizaciji sektorjem na področju aplikativnega raziskovanja, rešitev za doseganje TR. Čeprav SIP neposredno na drugi strani pa so razumljeni kot predstavniki artikulira idejo o novi paradigmi razvoja, s čimer javnega in izobraževalnega sektorja. Iz dokumen- v določenih izjavah in idejah posega na področje ta je mogoče razbrati, kdo so ključni akterji v tem »močnega« TR, v njem prevladujejo ideje »šibke- partnerstvu, saj dokument poudarja, da je treba ga« TR v smislu ohranjanja in prilagajanja obsto- raziskovalne institucije usmeriti na raziskavo po- ječega modela razvoja, ki temelji na trajni gospo- dročij, pomembnih za slovensko industrijo (SIP, 39). darski rasti, tehnoloških inovacijah ter povečevanju V iskanju odgovora na vprašanje, kako je TR konkurenčnosti in učinkovitosti podjetij, kar naj pojmovan v SIP, je pomembno tudi opredeljevanje bi dosegli z izboljšanim poslovnim okoljem ter s vloge države. Država je v SIP razumljena kot »pod- krepit vijo podjetništva in inovacij (SIP, 3). Kljub re- porni servis« industrije in gospodarstva sploh, kar toriki spremembe razvojne paradigme tako SIP os- naj bi zagotovili horizontalni ukrepi, ki naj bi izbolj- taja v starem, a optimiziranem razvojnem modelu, šali podjetnost in inovativnost, spodbujali povezo- ki naj bi zagotovil energetsko, materialno, okoljsko vanje med javnim in izobraževalnim raziskovalnim in družbeno učinkovitost ter s tem konkurenčnost, sektorjem ter gospodarstvom, neposredno pa tudi ki je eksplicitna vodilna ideja dokumenta (SIP, 1–3, tehnološke dejavnosti in investicije v podjetjih ter 47). zaposlovanje razvojnikov v podjetjih ipd. (SIP, 5). Ideje »šibkega« TR so jasno prisotne tudi v ra- Država naj bi spodbujala, in ne omejevala ali reguli- zumevanju odnosa med okoljem in omejevanjem rala delovanje podjetij (SIP, 41). Kljub retoriki o novi gospodarske rasti, saj dokument zagovarja idejo, paradigmi razvoja lahko konceptualizacijo TR v da okolje ne predstavlja omejitve rasti, ampak »is- SIP uvrstimo med »šibke« konceptualizacije TR. To kanje zelenih rešitev pomeni razvojno priložnost« lah ko razberemo tudi iz diskurza »družbene odgo- (SIP, 5). Elemente »šibkega« TR je mogoče razbra- vornosti podjetij« v SIP, ki TR »rekodira« v dobre ti v zagovarjanju popolne tehnološke substituci- odnose med deležniki in podjetjem, kvantitativne je narav nih surovin (SIP, 40) in v opredeljevanju meritve trajnosti, certifikate, izobraževalne dejav- ključnih akterjev, ki naj bi dosegli vzpostavitev nosti za zaposlene v podjetjih, pri tem pa se izogiba »novega« modela razvoja. Kot osrednji akterji raz- zavezam o kakršnihkoli korenitejših spremembah v voja oziroma transformacije razvojnega modela delovnih in produkcijskih procesih (SIP, 30). so izpostavljeni gospodarski, predvsem industrij- Iz vsebine dokumenta je mogoče posredno ski subjekti, ki naj bi bili edini inovativni in torej skle pati na strukturna razmerja med posameznimi »odgovorni« za večino inovacij v prihodnosti. Do- družbenopolitičnimi sferami in njihovimi akterji v kument tako opredeljuje, da se je »treba zavedati pripravi dokumenta ter tudi razbrati prevladujočo dejstva, da so podjetja in gospodarstvo tisti, ki so konceptualizacijo TR. Natančnejša analiza poteka glavni nosilci sprememb in razvoja« (SIP, 4). Pri priprave dokumenta pa razkrije, kako so se koncep- tem pa izpostavlja tudi pomembno vlogo, ki naj tualizacije TR korporativizirale. 14 Iz korespondence in intervjujev z osrednjo koor- jena percepcija anketirancev v telefonski anketi, dinatorko priprave SIP Čebular Zajčevo9 in drugimi izvedeni v našem projektu na naključnem vzorcu akterji v tem procesu je mogoče ugotoviti ne le polnoletnih prebivalcev Slovenije (n = 652) spo- raz like v konceptualizacijah TR med akterji, vplete- mladi leta 2014, da je vpliv državljanov na politične nimi v proces, ampak tudi njihovo povezanost s odločitve o prihodnji ureditvi družbe premajhen, specifičnimi vlogami in položaji posameznih akter- kar je menilo kar 84,5 odstotka anketirancev.12 jev in družbenopolitičnih sfer. Izhodiščna koncep- Dokument SIP, ki je bil pripravljen za javno tualizacija TR, na kateri temelji dokument, je bila obravnavo, je bil rezultat sodelovanja med MGRT ohlapna konceptualizacija iz Brundtlandinega po- in domnevno osrednjimi gospodarskimi akterji – ročila (Čebular Zajec 2013). Velika večina elemen- predstavniki reprezentativnih zbornic gospodarst- tov konceptualizacije TR v izhodiščnem predlogu va, hitro rastočih podjetij (t. i. gazel) ter centrov dokumenta in poznejših dopolnitvah spada v »šib- odličnosti, kompetenčnih in razvojnih centrov, ki ko« konceptualizacijo TR. Do določene mere ods- jim je bil v pretekli finančni perspektivi namenjen topajo predvsem predlogi Ministrstva za kmetij- znaten delež državnega vlaganja. Tako so izbra- stvo in okolje Republike Slovenije,10 ki so vsebovali ni gospodarski akterji poleg MGRT pomembno elemente nove razvojne paradigme (»zeleno gos- vplivali na dokument za javno razpravo, s čimer podarstvo«, nizkoogljična družba), pri čemer so bili so elementi konceptualizacije TR, prevladujoči v vsi elementi kljub temu kompatibilni z idejo traj- gospodarstvu, že v izhodišču dobili osrednje mes- ne, a »zelene« rasti oziroma s konceptualizacijami to. V procesu oblikovanja SIP je sicer potekal javni »šibkega« TR. Zanimivo je, da se je – čeprav majhna posvet,13 na katerem so lahko sodelovali tudi dru- – diskrepanca v konceptualizaciji TR pojavila med gi akterji s svojimi predlogi in pobudami, ki pa jih samimi državnimi akterji, in ne v odnosu med njimi ni bilo na strani negospodarskih akterjev (Čebular ter akterji iz drugih družbenopolitičnih sfer, zato je Zajec 2013). Tudi analiza medijskih besedil o traj- razumljivo, da razlike niso velike.11 nostnem razvoju, objavljenih v obdobju od 2002 Korporativizacija konceptualizacije TR je bila do 2012 (analiziranih je bilo 931 prispevkov o traj- tudi rezultat specifične izhodiščne postavitve nostnem razvoju, objavljenih na spletnih mestih strukture oblikovanja dokumenta, ki je privilegirala dnevnikov Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice akterje iz gospodarske sfere. Ministrstvo za gos-in Finance),14 je razkrila, da SIP v primerjavi s šte- podarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je namreč vilnimi drugimi dokumenti v izbranem vzorcu ni bil kot izhodišče za oblikovanje SIP postavilo partner- nikoli omenjen. stvo med državo in gospodarstvom. Akterji drugih Usklajevanje dokumenta z nedržavnimi akterji družbenopolitičnih sfer niso bili predvideni kot je potekalo skoraj izključno z gospodarskimi akter- pomembni deležniki v procesu oblikovanja strate- ji. Uradne pisne pripombe k dokumentu so odda- gije. Ker je veljala predpostavka, da teh ne zanima li samo gospodarski akterji in centri.15 Le eno od sodelovanje, jih MGRT v primerjavi z identificirani- mi relevantnimi gospodarskimi akterji ni neposred- 12 Podrobneje o rezultatih anketiranja v nadaljevanju, o zas- novi in izvedbi pa na strani 60. no vabil k sodelovanju. V tej luči se izkaže utemel- 13 Osnutek dokumenta je bil dostopen v spletu od 10. 9. 2012, pripombe in predloge pa je bilo mogoče sporočati po elektron ski 9 Marija Čebular Zajec je podsekretarka na Ministrstvu za gos- pošti od 13. 9. 2012 do 30. 10. 2012. Kot v intervjuju izpostavlja podarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Intervju je bil Vida Ogorelec (2013), so ti postopki, predvsem pa sistem zbira-izveden 14. 5. 2013. nja predlogov/pripomb v javnih razpravah, kaotični in dodatno 10 Predlogi ministrstev so bili pridobljeni iz korespondence z otežujejo posredovanje pripomb NVO. Marijo Čebular Zajec. 14 Rezultati analize so podrobneje predstavljeni v naslednjih 11 Predloge MKO je pripravljala Darja Piciga, ki se že več let poglavjih. strokovno ukvarja z vprašanjem trajnostnega razvoja predvsem 15 Pripombe so podali: GZS, OZS, kompetenčni centri, razvoj- v povezavi s podnebnimi spremembami, posledica česar je bila ni centri, centri odličnosti, grozdi, predstavniki gazel, Združenje celovitejša obravnava novega trajnostnega razvojnega modela inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, PTZ – Podjetniško v predlogih MKO. trgovska zbornica, SID banka. 15 Tabela 1.1: Povprečna stopnja strinjanja anketirancev s stališči o različnih vidikih trajnostnega razvoja (povprečne vrednosti na 5-stopenjski lestvici stopnje strinjanja: 1- sploh se ne strinjam, 5- zelo se strinjam; n = 652) Stopnja Stališča o različnih vidikih trajnostnega razvoja: strinjanja Mlade ljudi je treba z vrednotami trajnostnega razvoja seznaniti v šolah. 4,60 Revščina je velik problem človeštva. 4,57 Brezpogojna harmonija med človekom in naravo je nujna za obstoj človeštva. 4,52 Poleg gospodarske rasti je nujno potrebno razmišljati tudi o okoljskih težavah. 4,41 Gospodarska rast mora zagotavljati tudi pokrivanje stroškov za varovanje okolja. 4,40 Mediji morajo spodbujati državljane k delovanju za boljši jutri. 4,40 Onesnaževalce, ki delajo škodo lokalni skupnosti, je treba dodatno obdavčiti. 4,33 Socialna vprašanja morajo biti v središču razprav o prihodnosti družbe. 4,29 Nujen je takojšnji razmislek o alternativah današnjemu načinu gospodarskega razvoja. 4,25 Za razvoj družbe je nujno spoznanje, da bomo ljudje vedno podrejeni naravi. 4,22 Uspešne bodo tiste države, ki bodo imele močne in neodvisne lokalne skupnosti. 4,16 Za vsako ceno je treba zaščititi naravne vire. 4,15 Potrošnjo je treba čim bolj omejiti na lokalne izdelke. 4,10 Ključni pogoj za gospodarsko rast je učinkovita zaščita okolja. 4,08 V prihodnosti je treba zmanjšati odvisnost slovenije od globalnih trgov. 3,78 Zelena industrija, ki ne onesnažuje, je vse, kar potrebujemo za prihodnost. 3,77 Za izgradnjo boljših prometnih povezav je včasih treba posekati nekaj gozda. 3,39 Stabilna gospodarska rast sama po sebi zadošča za razvoj družbe. 3,07 Družbena pravičnost je ovira za boljši jutri. 2,68 Za uspešno prihodnost ni potrebno spreminjati obstoječe družbene ureditve. 2,24 us klajevanj je potekalo v Ekonomsko-socialnem konceptualizacije »šibkega« TR, ki prevladuje v svetu, kjer so sodelovali tudi predstavniki sindika- končnem dokumentu.16 tov. Med razlogi nepluralnosti konceptualizacij TR Proces oblikovanja SIP je že v izhodišču privi- v SIP je tudi specifična vpletenost znanstvenora- legiral izbrane akterje iz gospodarstva in torej ziskovalne sfere v pripravo dokumenta. Pri pripravi v gospodarstvu prevladujoče konceptualizacije osnutka so sodelovali le ekonomisti, med njimi pa »šibkega« TR. Čeprav med državljani prevladujejo ni bilo strokovnjakov s področja TR. Izključenost elementi konceptualizacij »močnega« ali celo »ide- znanstvenikov iz priprave dokumenta je skladna alnega« TR, kot kaže naša anketa (tabela 1.1) – še s splošno percepcijo državljanov o premajhnem zlasti izstopata močno nestrinjanje s trditvama, da vplivu znanstvenikov na politične odločitve o pri- je »družbena pravičnost ovira za boljši jutri« in da hodnji družbeni ureditvi; v že omenjenem telefon- »za uspešno prihodnost ni treba spreminjati obsto- skem anketiranju je 77,9 odstotka anketirancev ječe družbene ureditve«, ter prepričanje, da stabil- menilo, da je vpliv znanstvenikov premajhen. V na gospodarska rast ni zadostna za razvoj družbe in oblikovanju končnega dokumenta so sodelovali 16 V tem kontekstu je zanimiva tudi informacija, ki jo je iz- le raziskovalci iz različnih raziskovalno-razvojnih postavila Čebular Zajčeva (2013), da je bila znanstvena sfera centrov, kjer sodelujejo fakultete/univerze (Čebular pozvana za komentarje in sodelovanje in da je bil ključen razlog majhnega interesa za sodelovanje na strani znanstvene sfere Zajec 2013); vse njihove pripombe so bile v smeri nepredvidenost finančnih sredstev za sodelovanje. 16 Tabela 1.2: Percepcija vpliva družbenih akterjev na zagotavljanje uspešnega gospodarstva, prijaznega odnosa do narave in socialne pravičnosti (telefonsko anketiranje, 22.–24. april 2014; n = 652) Koliko lahko prispeva k doseganju* uspešnega prijaznega odnosa socialne gospodarstva do narave pravičnosti Država, vlada 4,05 4,13 4,31 Mednarodne organizacije 3,55 3,69 3,57 Podjetja in gospodarstveniki 4,13 4,12 3,81 Nevladne organizacije 3,15 3,59 3,38 Sindikati 2,93 2,97 3,19 Znanstveniki 3,91 4,06 3,46 Državljani 3,91 4,21 3,74 * Aritmetične sredine odgovorov na lestvici od 1 (nič ne morejo prispevati) do 5 (zelo veliko lahko prispevajo) da se je treba predvsem lotiti problemov revščine pisujejo ključno vlogo državnim in gospodarskim ter zagotoviti skladnost razvoja z varstvom na- akterjem ter državljanom samim tako glede zago- rave –, njihove konceptualizacije zaradi strukturne tavljanja gospodarske rasti kot tudi glede zago- iz klju čenosti niso mogle prodreti v nacionalne tavljanja socialne pravičnosti in okolju prijaznega razvojne dokumente in medije. Analiza medijskih razvoja (tabela 1.2). besedil o TR v obdobju 2002–2012 pa razkriva Pomembna vloga, ki jo anketiranci pripisujejo prevlado rešitev za doseganje TR, ki utrjujejo spre- sebi pri razvijanju prijaznega odnosa do narave, je jemljivost obstoječega modela razvoja. Ko mediji skladna s pomembno vlogo, ki jo mediji in politika poročajo o vzrokih problemov, sicer prevladujeta pripisujejo »rešitvam«, s katerimi se odgovornost poudarjanje neenakosti in izkoriščanja ter prob- za doseganje TR prelaga na posameznike in so lematizacija kapitalizma, medtem ko so neolibe- pomemben element konceptualizacij »šibkega« TR. V prevladi konvencionalnih rešitev za dosega- ralne interpretacije potisnjene v ozadje. Nasprotno nje TR in ohranjanju obstoječega modela razvoja je so v obravnavi možnih rešitev v ospredju neolibe- povedno tudi mnenje anketirancev glede odgovor- ralne rešitve, medtem ko so radikalnejše rešitve nosti različnih akterjev za sanacijo onesnaževanja povsem v ozad ju.17 Glede na to, da v nasprotju z podjetij v preteklosti, kjer so kot enako odgovorni gospodarskimi akterji med anketiranimi državljani izpostavljeni država (41,6 odstotka anketirancev) in prevladujejo elementi »močnega« in »idealnega gospodarski akterji (40,8 odstotka anketirancev). modela« TR, lahko govorimo o sistematični kor- Prelaganje odgovornosti na državo ter posledično porativizaciji konceptualizacij TR in predlaganih na davkoplačevalce priča o določenem uspehu uo- rešitev za doseganje TR v medijih. kvirjanja TR na strani gospodarskih akterjev. Prevlado konvencionalnih rešitev za dosega- nje TR oziroma rešitev, ki ne spreminjajo koreni- 1.3.2 Konceptualizacije trajnostnega to obstoječega modela razvoja, v precejšnji meri razvoja v civilni družbi (pod vplivom medijev) prevzemajo tudi državljani, Koalicija nevladnih organizacij Plan B za Slo- čeprav sicer podpirajo »močni« in »idealni model« venijo, ki je bila ustanovljena leta 2007, »da bi ude- TR. V odgovorih na vprašanje o možnem prispevku janjila trajnostni razvoj Slovenije, ki s svojimi narav- različnih akterjev k TR anketiranci prevladujoče pri- nimi in človeškimi danostmi do danes ni izkoristila 17 Več o tem v tretjem poglavju. vseh potencialov in ključne primerjalne prednosti v 17 svetu«, je v letih 2007–2013 objavila vrsto pobud in ječi model razvoja, ki naj bi prevladoval v Sloveniji dokumentov, ki naj bi spodbudili (še posebej tudi kot netrajnosten. TR je obravnavan kot priložnost vladna) prizadevanja za trajnostni razvoj v Sloveni- in primerjalna prednost Slovenije, »ki zagotavlja ji. Dokument Za zeleni razvojni preboj, Plan B 4.0: izhod iz trenutne krize in dviguje konkurenčnost Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014–2020 našega gospodarstva« (PBS). Kljub izhodiščnim (PBS)18 je nastal v mreži Plan B za Slovenijo kot proklamacijam o nujnosti analize aktualnih razmer odziv na državni poziv za pripombe k nacional- dokument ostaja na ravni ohlapnih trditev in nece- ni razvojni strategiji. Konceptualizacije TR v tem lovite refleksije problematike obstoječega modela dokumentu lahko razumemo kot prevladujoče v razvoja. Očitno je, da ne gre za zamenjavo modela nevladnem sektorju oziroma v osrednjih dokumen- razvoja, temveč za njegovo nadgraditev in ohran- tih NVO, ki so jih te uspele posredovati javnosti. janje paradigme kontinuirane gospodarske rasti in Glede na korporativizacijo konceptualizacij TR v prevlado elementov konceptualizacije »šibkega« politiki in v medijih se nam v analizi osrednjega al- TR, a s prisotnostjo posamičnih elementov »regu- ternativnega razvojnega dokumenta NVO zastav- liranja onesnaževanja« in »močnega« TR. Na to lja izhodiščno vprašanje o dejanski alternativni posebej kaže prevlada ekonomističnih razvojnih naravi konceptualizacij TR v razvojnih dokumen- pojmov, kot so konkurenčnost, uspešnost, inova- tih nevladnega sektorja in predvsem o strukturnih tivnost, kreativni potencial človeških virov, dvig možnostih za učinkovito uveljavljanje alternativnih produktivnosti ipd. (PBS, 4, 12, 31). Na to kažejo konceptualizacij TR v družbi. tudi opredelitve problemov slovenskega razvojne- Osrednja namena analize vsebine in procesa ga modela in predlaganih rešitev za doseganje TR. oblikovanja PBS sta dva: (1) identificirati elemente Posebej so namreč izpostavljeni problemi ener- konceptualizacije TR, prisotne v civilnodružbeni getske intenzivnosti industrije, primanjkljaja v ino- sferi oziroma bolj specifično med NVO, in (2) jih vacijah ter v naložbah v nove tehnologije in nove primerjati z elementi v SIP, da bi ugotovili podob- trge (elementi »šibkega« TR), a tudi problema ne- nost (korporativizacijo) ali različnost konceptu- samopreskrbe s hrano in centraliziranega razvoja alizacij TR med družbenopolitičnimi sferami ter (elementi »močnega« TR). Prisotni so tudi elementi vlogo z njimi povezanih akterjev pri oblikovanju konceptualizacij »nadzorovanja onesnaževanja«, prevladujočih konceptualizacij v Sloveniji. npr. problem visoke obdavčitve dela. V predlag- Izhodiščna podobnost SIP in Plana B za Sloveni- anih rešitvah pa prevladujejo elementi »šibkega« jo 4.0 (PBS) je v dejstvu, da v obeh dokumentih ni TR. Poudarjena je nujnost izboljšanja energetske in celovite in neposredne konceptualizacije TR. Pri snovne učinkovitosti slovenskega gospodarstva za tem pa se oba dokumenta implicitno naslanjata povečanje njegove konkurenčnosti. Na drugi strani na ohlapno definicijo v Brundtlandinem poročilu v pa sta izpostavljena zeleni turizem in spodbujanje smislu TR kot načina razvoja, ki zadošča današnjim zelenega potrošništva kot načina doseganja TR. potrebam, ne da bi ogrožal možnosti zadovoljeva- Med rešitvami so predlagani tudi višji ekološki dav- nja potreb prihodnjih generacij.19 Konceptualizacijo ki in trošarine ter tudi ideja, da bi na podlagi višjih TR tako lahko razberemo posredno na osnovi opre- davčnih prilivov financirali trajnostne infrastruk- delitve osrednjih vzrokov netrajnosti obstoječega turne projekte. Med rešitvami se omenjajo tudi razvojnega modela v Sloveniji ter možnih rešitev nekatere, ki jih lahko umestimo v konceptualizaci- v PBS. Dokument izhodiščno identificira obsto- je »močnega« TR. Izpostavlja se na primer nujnost razvoja javnega potniškega prometa, katerega 18 http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zele- ni-razvojni-preboj.pdf. zanemarjanje naj bi ogrožalo dostopnost, promet- 19 Te definicije sicer ni v dokumentu PBS, je pa eksplicitno za- no varnost in onesnaževalo okolje, ter prehranske vedena na spletni strani mreže Plan B za Slovenijo. Glejte http:// www.planbzaslovenijo.si/trajnostni-razvoj. samooskrbe in ekološkega kmetijstva (PBS, 7–40). 18 Na prevlado »šibkega« TR posebej opozarjajo mentu je izpostavljeno izjemno slabo materialno in elementi konceptualizacij, ki jih v PBS ni. V doku- kadrovsko stanje slovenskih okoljevarstvenih orga- mentu sta poudarjeni gospodarska in ekološka di- nizacij. Podobno kot drugod po svetu (glejte Bryant menzija TR, skoraj v celoti pa umanjka družbena/ 2002; Sending in Neumann 2006) so tudi v Sloveniji socialna dimenzija. Hkrati je TR konceptualiziran le NVO v svojem delovanju močno omejene tako z znotraj meja Slovenije, globalna ali regionalna di- vidika finančnih virov, ki jih dobijo bodisi od države menzija pa ostaja zanemarjena; širši kontekst raz- bodisi od gospodarskih akterjev (npr. različnih fun- vojnega modela je videti nepomemben za uvedbo dacij), kar omejuje njihovo progresivnost, kot tudi reform, ki naj bi zagotovile TR v smislu nadgradnje z vidika možnosti posredovanja dejansko alterna- obstoječega razvojnega modela. tivnih vizij, saj jih morajo prilagoditi okvirom, ki jih Prevlado elementov »šibkega« TR v PBS je določajo državni in gospodarski akterji, kar jih lahko mogoče razbrati tudi iz vloge, ki naj bi jo specifični pripelje v legitimiranje konceptualizacij, ki prevladu- akterji iz različnih družbenopolitičnih sfer igrali pri jejo v državni ali gospodarski sferi. Rezultati ankete doseganju TR. V dokumentu je kot nujen predpogoj o trajnostnem razvoju iz leta 2014 dopolnjujejo to TR opredeljeno tesno sodelovanje vladnega, za- kritično podobo s prevladujočim prepričanjem an- sebnega in nevladnega sektorja pri aktivnostih, ki ketirancev, da so NVO glede možnega prispevka k bi zagotovile nadgradnjo modela razvoja (PBS, 4). TR med najmanj pomembnimi akterji (glejte tabelo PBS zanemarja vlogo državljanov in civilne družbe 2.1); slabše so se odrezali samo sindikati. za razvoj TR kot tudi vlogo raziskovalcev/znan- Prevlado elementov »šibkega« TR je mogoče stvenikov oziroma raziskovalnega/akademskega deloma povezati s samim procesom oblikovanja sektorja, ki je deležen kritike zaradi preveč toge or- PBS. Kot izpostavlja direktorica Umanotere Vida ganiziranosti, kar naj bi zaviralo inovativnost. NVO Ogorelec (2013),20 med pripravo dokumenta kljub so obravnavane kot akterji, ki posedujejo vednost predlogom nekaterih sodelujočih ni bilo razprave in implementacijske sposobnosti za uveljavitev TR. o TR na konceptualni ravni. Nerefleksija naj bi bila PBS s tem prevzema globalne diskurze opredelje- v veliki meri tudi posledica odpora pred teoreti- vanja vloge NVO v sodobnih okvirih vladovanja: zacijo med mnogimi NVO in želja po fokusiranju poudarjanje njihove strokovnosti, neodvisnosti ter zgolj na prakso. Hkrati je bilo artikuliranje vsebine sposobnosti ustvarjanja razvojnih vizij in idej (glejte dokumenta v veliki meri uokvirjeno v koordinate, Bryant 2002; Sending in Neumann 2006). Hkrati jim ki so jih podali državni akterji v izhodiščih za javne namenja vlogo osrednjega mobilizacijskega akter- posvete med pripravo nove nacionalne strategije ja, ki naj bi vzpostavil konsenz za prehod v TR, kot razvoja. Vsebina PBS je bila zasnovana na temeljih ključnega akterja pri ozaveščanju in informiranju zgodovinske dediščine prvih konceptualizacij TR v javnosti ter nadzorno funkcijo nad izvajanjem okol- Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jevarstvene zakonodaje. PBS posebej izpostavlja na primer socialna dimenzija (visoka stopnja soli- neodvisnost NVO od akterjev drugih sektorjev kot darnosti, redistribucije ipd.) ni bila problematična, tudi njihovo domnevno sposobnost boljšega in saj smo imeli nadstandard na socialnem področju. cenejšega izvajanja določenih javnih služb. NVO so Med sodelujočimi v pripravi PBS ni bilo večjih poj- izpostavljene kot osrednji posredniki povezovanja movnih razlik glede TR. Konsenz glede okvirnih vseh deležnikov na področju TR. konceptualizacij je bil namreč dosežen že pri pri- PBS kot ključni problem NVO pri artikuliranju pravi PBS, kjer je prišlo do določenih sporov med in posredovanju alternativnih idej, vizij ter kon- avtorji poglavja o biodiverziteti in obnovljivih virih ceptualizacij TR opredeljuje njihov podrejeni struk- ter biodiverziteti in izrabi gozda. Na drugi strani se turni položaj kot posledico (predvsem) omejene 20 Z Vido Ogorelec je bil o procesu oblikovanja PBS 7. 6. 2013 kadrovske in finančne situacije (PBS, 22). V doku- izveden intervju po Skypu. 19 je proces priprave PBS nadalje centraliziral zaradi politične pozicije NVO pa prevlada teh elementov želje po hitri odzivnosti, trdnosti strukture obliko- postane razumljiva: na eni strani je dokument nastal vanja dokumenta kot izhodiščnih idej. Tako je pri kot odziv na državni poziv k sodelovanju pri pripravi pripravi sodeloval bistveno ožji krog ljudi in osred- Strategije razvoja Slovenije 2014–2020, s katerim nja cilja procesa sta bila koherentnost besedila in so bile postavljene izhodiščne koordinate koncep- urejenost postopka priprave, kar je bilo doseženo tualizacije TR, na drugi strani pa je korporativizacija z omejeno velikostjo pripravljalne skupine na člane konceptualizacij TR posledica omejenih možnosti združenja Plan B. PBS je pripravljala delovna skupi- vključitve radikalnejših konceptualizacij v javne raz- na Za zeleni razvojni preboj mreže Plan B, koordi- prave. Če k temu dodamo še podrejen položaj slo- natorka te skupine pa je bila Umanotera. Kot trdi venskih NVO (podobno je tudi drugod po svetu), ki Ogorelčeva (2013), je bilo omejevanje na določene, ga določata omejeno financiranje in finančna odvis- preverjene avtorje ključno tudi zaradi počasnosti nost od donatorjev (podjetij, države), je laže razu- in neodzivnosti sodelujočih pri predhodnih doku- meti, da so NVO primorane v besednjak prevzeti mentih Plana B. Pri tem je izpostavila predvsem konceptualizacije TR, sprejemljive za politično in neodzivnost akademikov/znanstvenikov v teh pro- gospodarsko sfero, in ustrezno reartikulirati lastne cesih, ki je botrovala njihovemu nevključevanju v konceptualizacije, če hočejo »sodelovati« pri pri- proces oblikovanja PBS. pravi razvojnih strateških dokumentov in v samem Razloge za prevlado elementov »šibkega« TR procesu vladovanja na področju TR. Slovenske NVO v dokumentih NVO kljub pluralnosti konceptua- so tako podobno kot drugod po svetu zaradi svoje lizacij v nevladni in civilnodružbeni sferi je mogoče šibke strukturne pozicije in virov financiranja primo- zaslediti že v dokumentu PBS, eksplicitno pa so rane legitimirati korporativizirane konceptualizacije nanje pokazali predstavniki NVO v dveh fokusnih TR in s tem obstoječi razvojni model. To v veliki meri skupinah, ki sta bili izvedeni v projektu spomladi siromaši pluralnost konceptualizacij TR v slovenskih leta 2014 na Fakulteti za družbene vede Univerze nacionalnih razvojnih dokumentih, s tem pa tudi v Ljubljani.21 Kritično so opozarjali na zelo omejene zožuje razpon možnih dejanskih alternativ obsto- vire NVO, ki namesto sodelovanja spodbujajo tek- ječemu razvoj nemu modelu. movalnost med organizacijami. Splošno pomanj- S fokusnimi skupinami smo želeli ugotovi- kanje finančnih virov za normalno delovanje NVO ti, kako sorodni so normativni pogledi civilno- otežuje ali celo onemogoča celovito politično ak- družbenih akterjev, ki se ukvarjajo z različnimi vi- tivnost NVO za doseganje korenitejših sprememb diki TR (z ekološkim, s socialnim in z ekonomskim) modela razvoja. Hkrati so sodelujoči v fokusnih ter v kolikšni meri in kako bomo lahko v razpravi sku pinah izpostavili, da gre za namenske vire bodi- opazovali konvergenco pogledov. si državnih akterjev bodisi drugih javnih in zaseb- Rezultati fokusnih skupin kažejo, da obstaja ve- nih donatorjev, za katere so značilne specifične lika razlika med v njih izraženimi stališči na eni in konceptualizacije in uokvirjanje problematike (npr. medijskim poročanjem ter dokumenti, kot je PBS, TR), s čimer je pomembno omejena avtonomnost na drugi strani. V fokusnih skupinah so bili radikalne- konceptualiziranja in praks NVO. jši pogledi precej pogostejši, udeleženci so pro- Analiza osrednjega razvojnega dokumenta blematizirali močne (predvsem kapitalske) interese nevladnih organizacij PBS na prvi pogled presenet- in postavljali pod vprašaj kapitalizem. Na primer: ljivo razkriva korporativizacijo v obliki prevlade Ko pogledamo, kje so vzroki za probleme v okol- elementov »šibkega« TR. Glede na sprejemanje ju, kje so vzroki za probleme v družbi, kje so vzro- dokumenta kot tudi strukturne socioekonomske in ki navsezadnje tudi za probleme v ekonomiji, pač pridemo do sistemskih problemov, ki jih do 21 Več o razpravah v fokusnih skupinah v nadaljevanju. Zasno- va in izvedba fokusnih skupin sta opisani na straneh 59-60. določene mere prinaša kapitalizem, do določene 20 mere pa vse druge oblike ekonomije. In tukaj se Udeleženci fokusnih skupin so tudi sami iz-mi zdi, da premalo pozornosti posvečamo iskanju postavili problem strukturnih in institucionalnih teh vzrokov. Delavske pravice, da, stoletja so se omejitev njihovega delovanja (načini financiranja, izbojevale, zdaj smo jih v nekaj desetih letih us- možnosti in spodbude za povezovanje med raz- peli izgubiti zaradi tega, ker so multinacionalke ličnimi organizacijami in nujnost kompromisov za uspele uveljaviti svojo voljo. Podobno je z okolj- doseganje ciljev), zaradi katerih ti radikalnejši po- skimi pravicami (fokusna skupina 1, predstavni- gledi redkeje prodirajo v javnost: ca okoljevarstvene nevladne organizacije). Problem, ki ga vse bolj poskušamo reševati oz. se Definicija je lepa. Vsi govorimo o trajnostnem ga vse bolj zavedamo, je, da ne znamo iz tega kro- razvoju. Kot si rekel, je trajnostni razvoj ideološ- ga. Smo v tej naši mali hišici nevladnih okoljskih ka floskula, s katero se samo olepšava tisto, kar organizacij in ko, recimo, želimo sodelovati na se dogaja z globalizacijo in obstoječim sistemom, ki trenutno je. Skratka, niti pod razno, mislim, primer z zvezo potrošnikov, tudi s sindikati (smo da niti pod razno pri trajnostnem razvoju, tako sicer sodelovali), pogosto naletimo na neodziv- kot je zamišljen, tako kot se izvaja, ne gre za nost sindikatov, verjetno zaradi tega, ker imajo sledenje definiciji, ampak gre čisto preprosto za veliko dela. Skratka, ne znamo prebiti tega kroga, ... opravičevanje prevlade Zahoda in pa, bom da bi dosegli res bolj reprezentativno trajnostno rekel, lajšanje vesti Zahoda (fokusna skupina 2, navezo z drugimi organizacijami (fokusna sku- predstavnik nevladne organizacije za globalno pina 1, predstavnica okoljevarstvene nevladne socialno pravičnost). organizacije). Trajnostni razvoj kot tak, kot institucionalizira- Danes ekologijo uporabljamo kot naravovarstvo. na definicija, vsekakor gre v smeri tudi zdajšnje Nihče ne ve, kaj pomeni v biologiji. Za nevladnike definicije zelenega gospodarstva. Se pravi iskanje – večina nas je za trajnostni razvoj v narekovajih nekih rešitev v okviru obstoječega sistema. A se – je tako kot za šolo: postali smo ideološki aparat pravi, kot je kolega omenil, kapitalizem kot tak ne države in gospodarstva. Po eni strani vemo, kaj bo nikoli poskrbel, da bo razvoj res postal trajnos- hočemo, ampak ko se prijavljamo na projekte, ten (fokusna skupina 3, predstavnik mladinske moramo slediti jeziku, ki ga narekuje Bruselj ali nevladne organizacije). gospodarstvo (fokusna skupina 2, predstavnik Nekateri pa so izrazili tudi prepričanje, da TR nevladne organizacije za globalno socialno zahteva radikalno transformacijo družbenega in pravičnost). ekonomskega sistema, npr.: Poleg teh dejavnikov pa na podrejeni položaj Mi vemo, da vržemo na primer petintrideset od- NVO vpliva tudi način, na katerega novinarji, ki stotkov pridelane hrane stran, med odpadke; to poročajo o trajnostnem razvoju, osmišljajo TR. naredi šest milijard sitih, ena milijarda ljudi pa Razvrščanje novinarjev, ki v svojih prispevkih rabi- strada. Če torej šest milijard ljudi zavrže tretji- jo izraz TR (glejte drugo poglavje), je razkrilo, da no hrane, je to za dve milijardi, kar pomeni, da največja skupina ne izpostavlja nobenega modela trenutno pridelamo dovolj hrane za osem mili- jard ljudi, da pa je seveda distribucija te dobrine TR in da ti avtorji ne omenjajo vidikov, ki bi jih bilo neustrezna in neprimerna ter zaradi tega tak mogoče povezati z modeli nadzora onesnaževa- politični in tudi gospodarski sistem preživet in si nja ali s šibkim modelom TR. Na drugi je le devet- bomo morali za obstoj na planetu izmisliti nekaj najst oz. šest odstotkov vseh avtorjev prispevkov novega, bolj ljudem ter seveda naravi in okolju mogoče uvrstiti v skupino »močnih idealistov«, ki prijaznega (fokusna skupina 1, predstavnik okol- TR povezujejo s korenitejšimi spremembami. jevarstvene nevladne organizacije). 21 2 NOVINARSKA OBRAVNAVA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Novinarska in medijska obravnava temelj- jočih konceptualizacij sodelovanja med ljudmi in nih vprašanj političnega življenja, funkcije, ki jih namenjanja pozornosti nosilcem družbene moči v prevzemajo novinarji v obravnavi javnih pro blemov, svojih prispevkih. Lewisova (2000) tako ugotavlja, in njihov prispevek k javni razpravi pomembno (so) da v diskurzu ameriških časopisov v osemdesetih in oblikujejo javni, še posebej politični dis kurz, hkra- devetdesetih letih prevladujejo reprezentacije TR ti pa tudi razkrivajo (samo)razumevanje družbe- pri gospodarski rasti in tehnoloških inovacijah, pri nega značaja novinarstva in njegove vloge zno- čemer se alternativnim pogledom na razvoj pozor- traj prevladujoče razvojne paradigme družbe. nost skoraj ne namenja. Tufte (2005) v kontekstu Proučevanje novinarske obravnave TR zato lahko kriterijev objave razvojnega novinarstva ugotavlja, pomembno prispeva k analizi teh vprašanj, saj da se novinarji ukvarjajo s trajnostnim razvojem, večplastno zadeva vpetost novinarstva v uveljav- ko je ta neposredno povezan s koncepti človeko- ljene paradigmatske okvire družbenega razvoja. vih pravic, razmerij moči in popularno kulturo. An- Dozdajšnje raziskave so se lotevale novinar- dreson (2013) v nedavni študiji na podlagi analize skih obravnav TR predvsem z vidikov strukturnih novinarskih virov informacij ugotavlja, da so bili odnosov v globalnem medijskem sistemu (Jalara- v poročanju britanskih medijev z vrha Združenih jan in Sreekumar 2011), prevladujočih medijskih narodov Rio+20 pomembni viri predvsem znane reprezentacij (Lewis 2000), prednostnega tema- osebnosti, ki so aktivno vključene v razpravo o traj- tiziranja v medijih (Yadav in Rani 2011), kriterijev nostnem razvoju. objave razvojnega novinarstva (Tufte 2005) in iz- Razlike in podobnosti med novinarji v obravna- bire virov (Andreson 2013). Naša raziskava pa se vah TR se kažejo v dinamiki med strukturo, tj. in- loteva novinarske obravnave TR skozi prizmo arti- stitucionalnimi ureditvami novinarskega dela, kulacij med prevladujočimi družbenimi funkcijami in individualnim delovanjem, tj. zmožnostjo novinarjev in pojmovanji TR v njihovih prispevkih. avtonomnega delovanja novinarjev, ki pomem- bno določajo značaj novinarskih obravnav javnih 2.1 Zasnova analize besedil problemov (glejte Altmeppen 2008). Pri tem so ključni trije vidiki s potencialno pomembnimi im- V raziskavah medijev in novinarstva (Lewis plikacijami v dinamiki med strukturo in individual- 2000; Tufte 2005; Jalarajan in Sreekumar 2011; Ya- nim delovanjem novinarjev v obravnavanju TR: (1) dav in Rani 2011; Andreson 2013) se kaže pomem- časopis, pri katerem novinar objavlja prispevke, ben razkorak med novinarskimi obravnavami TR ki ga pomembno določata vpetost in položaj na in njegovimi večdimenzionalnimi konceptualizaci- medijskem trgu (glejte npr. Gitlin 2009); (2) zvrst- jami, kar pomembno zmanjšuje celovitost javne nost novinarskih prispevkov, ki uokvirja način novi- razprave o družbenorazvojnih paradigmah. Mnogi narske obravnave družbene realnosti (glejte npr. avtorji nakazujejo, da novinarji v poročanju o traj- Zelizer 2008); (3) izkušenost novinarjev, ki prispeva nostnem razvoju reproducirajo obstoječa razmer- k večji samostojnosti v novinarskem obravnavanju ja moči v družbi v smislu poudarjanja prevladu- določenih tem (glejte npr. Gans 2003). 22 Hipotetične novinarske konceptualizacije TR ter manjših geografskih območjih (Delveaux 2005). dimenzioniranje TR so bile za analizo besedil opre- Eden ključnih vzvodov samozadostnosti je potre- deljene z 12 spremenljivkami in operacionalizirane ba po teritorialni integraciji, ki se nanaša na bivan- z naslednjimi 18 indikatorji, s katerimi smo merili je, delo in družbeno življenje v istem prostoru. Za (stopnjo) prisotnosti naslednjih vsebinskih značil- samozadostnost je pomembna tudi močna lokalna nosti v analiziranih besedilih: ekonomija, ki poudarja integracijo (ne kompetici- 1 Sporazumnost: Odnos med državnimi insti- je), vrednote (in ne komoditete), recipročnost (in tucijami in NVO je opredeljen kot skupne splošne ne dominanco) (Vergnust 2002). vrednosti ocen o ciljih TR in njihovega uresničeva- 6 Lokalizacija: obravnava procesa, ki je nja, pri čemer se izražajo z različnimi oblikami nasproten globalizaciji (v kontekstu industrijsko iskanja možnosti za sodelovanje, podporo ali na- tehnicistične paradigme) in njenim negativnim klonjenost dogovoru (Pinter 2001). učinkom (npr. izključenost ljudi iz lokalnih kon- tekstov delovanja in pomena, prostora in časovna 2 Nesoglasnost: Izrecne in namenoma razkrite ločitev ljudi od narave). Lokalizacija se nanaša na razlike ali nasprotja v mnenju akterjev (npr. civilne obuditev lokalne skupnosti, vzpostavitev skupno- družbe in države) glede jasno naznačenih predme- s ti prostora. Proces lokalizacije vključuje ekološko tov, ki se kažejo v različnem odnosu različnih akter- trajnost, regionalno vstavljanje odnosov med pro- jev do neke stvari ali vprašanja, povezanega s TR. dukcijo in konzumpcijo, širitev in zaščito lokalne To niso vsakršne latentne razlike v mnenju akterjev, ekonomije, povečan lokalni turizem, razvoj maj- ki morda obstajajo ali jih po svoji interpretaciji lah- hnih podjetij (angl. small business development), ko pripišemo nekima dvema mnenjema, temveč javno ozaveščanje glede družbenih in ekoloških gre za taka nasprotja, ki so izrecna in namenoma učinkov prehranjevanja. V kontekstu prehrane je razkrita (prav tam). Ker so znotraj posamezne lokalizacija proces, ki spodjeda konvencionalni in- enote analize obravnavani akterji lahko delno spo- dustrijski agrikulturni sistem (Baker 2011). razumni in delno nesoglasni, sta vrednosti obeh in- dikatorjev med seboj neodvisni. 7 Okolje – ni omenjeno: Zaradi dominantnega položaja okoljske dimenzije v konceptualizacijah 3 Vključenost državljanov izraža različne vrste TR so nas zanimali konteksti, v katerih okolje ni sodelovanja – odločevalsko, deliberativno ali pasiv- omenjeno. no – državljanov v družbenih procesih odločanja o 8 Ekocentrizem: poudarjanje intrinzične vred- vprašanjih TR. Zaradi dokaj nizke stopnje vključeno- nosti narave in okolja samega po sebi, kjer je naravi sti vrst sodelovanja v analizi nismo razlikovali. podeljen status moralnega subjekta, zato nastopa 4 Prisotnost načel trajnostnega razvoja: v enakovrednem odnosu do človeka. Poudarjeno omenjanje normativnih načel TR (izboljševanje ka- je holistično razumevanje odnosa med naravo in kovosti človekovega življenja, ohranjanje vitalnosti človekom, v katerem družba ni ločena od narave, in pestrosti okolja, odgovorno ravnanje z okoljem, ampak nastaja, se razvija in preoblikuje v sozvoč- demokratično upravljanje okolja itd.), kot so opre- ju s siceršnjim razvojem narave (Ferry 1998). Glo- deljeni v ključnih dokumentih o trajnostnem razvo- boki ekocentrizem poleg tega postavlja zahteve ju (Brundtlandino poročilo, Agenda 21 in Agenda 21 po aktivni spremembi osnovnih (ekoloških) prin- za Slovenijo). cipov, ki opredeljujejo človekov odnos do narave. 5 Samozadostnost: predstavljeno je stanje ali Slednji vključujejo tudi poziv k iskanju vzrokov za ideja, ko je lokalna skupnost sposobna zadovoljiti trenutne in prihodnje okoljske grožnje, in ne zgolj potrebe posameznikov in skupin iz te skupnos- k odpravi njihovih posledic (Armstrong in Botzler ti, pri čemer je produkcija dopolnjena s transferji 1998). Antropocentrizem razumemo kot nasprotje bistvenih produktov in materialov, ki tej skupnosti ekocentrizma, in sicer gre za perspektivo, ki nara- niso dostopni. Gre za uporabo virov na omejenih, vo v svojem bistvu razume kot okolje, ki je na vo- 23 ljo posamezniku in je samo po sebi brez uporabne cialne posledice presegajo nacionalne meje, o njih vrednosti za človeštvo. poteka javna razprava in (ali) transnacionalno po- 9 Radikalnost predlaganih ukrepov za dose- vezovanje civilne družbe oz. se vzpostavlja trans- ganje trajnostnega razvoja: radikalnost predla- nacionalna politična regulacija. ganih sprememb prevladujočega produkcijskega 12 Javnopolitični instrumenti in orodja: načina, potrebnih za rešitev problemov TR. Ker obravnava javnih instrumentov in orodij, ki jih ak- znotraj enote analize lahko v obravnavah hkrati terji v vseh družbenih podsistemih (lahko) upo- nastopajo vsi štirje produkcijski načini kumulativ- rabljajo za doseganje ciljev TR in (ali) nadzorova- no, so vrednosti spremenljivke dihotomizirane. nja onesnaževanja (izobraževanje, prepričevanje, 9.1 Radikalni produkcijski način vidi spremem- napeljevanje ali prisiljevanje). Zaradi dokaj redkega be, ki so potrebne za rešitev problemov TR, v dru- obravnavanja javnopolitičnih instrumentov v ana lizi gačnem produkcijskem načinu. med posameznimi instrumenti nismo razlikovali. 9.2 Reformistični produkcijski način se nanaša V statistično analizo besedil je bilo vključenih na omembo sprememb, potrebnih za rešitev prob- 931 prispevkov o trajnostnem razvoju, ki jih je 236 lemov TR v odpravljanju pomanjkljivosti trga s novinarjev med letoma 2002 in 2012 objavilo na strožjo regulacijo in z redistribucijo. spletnih mestih petih slovenskih dnevnih časopisov 9.3 Produkcijski način brez sistemskih spre- ( Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice in Finance). memb se nanaša na idejo reševanja problema TR Zbirko podatkov o avtorjih prispevkov smo generi- znotraj obstoječe politične in ekonomske ureditve rali iz zbranih podatkov, pri čemer je bila osnovna brez strukturnih sprememb. enota kodiranja posamezni odstavek v prispevkih 9.4 Neoliberalni produkcijski način vidi rešitev o trajnostnem razvoju. Uporabljeno je bilo dvo- v zmanjševanju vmešavanja zunajekonomskih in- stopenjsko agregiranje, in sicer najprej na raven stanc v samoregulirajoči se trg. prispevkov, nato pa še na raven avtorjev oziroma 10 Radikalnost identificiranih vzrokov za novinarjev. Zaradi večje veljavnosti postopka so probleme trajnostnega razvoja (v enoti analize bile identificirane in poenotene vse različne oblike se lahko hkrati pojavljajo različni vzroki, vrednosti navajanja avtorstva novinarskih prispevkov, do ka- spremenljivke so dihotomizirane): terih lahko pride bodisi zaradi napak pri kodiranju 10.1 Radikalna kritika: problematizirana je bodisi dejanskih različnih zapisov v mediju. V pri- sama logika delovanja kapitalizma, na primer kot meru večavtorstva so bili upoštevani le prvopod- nujna protislovnost kapitalistične gospodarske ras- pisani avtorji, anonimni prispevki pa so bili iz ana- lize izločeni. Naknadno smo iz zbirke podatkov ti in človeških potreb ali okoljskih omejitev. izločili vse gostujoče pisce in enote, ki ustrezajo 10.2 Kritika sistemskih pomanjkljivosti: institucijam ali organizacijskim enotam znotraj proble matizirani so »stranski učinki« delovanja ka- medija (npr. tiskovne agencije (STA), naša redakci- pitalizma, kot sta na primer revščina in neenakost. ja, centralna redakcija). 10.3 Naključni dejavniki: problematizirani so Rezultat postopka agregiranja sta bila dva dejavniki, ki niso neposredno povezani s kapita- tipa spremenljivk: indeksi, ki kažejo na prisotnost lizmom, kot so na primer demografski trendi ali določenega pojmovanja TR v avtorjevih prispevkih neodgovorni vedenjski vzorci potrošnikov. (npr. indeks ekocentrizma z vrednostmi od 0 do 6), 10.4 Neoliberalna kritika: problematizirano je in deleži, ki kažejo na to, v kolikšnem obsegu svojih vmešavanje države v tržne mehanizme, na primer prispevkov nek novinar omenja indikator določene kot kritika previsokih okoljskih standardov ali toge- dimenzije TR (npr. delež člankov, ki omenjajo samo- ga trga dela. zadostnost, na lestvici od 0 do 1). Zaradi izrazite 11 Globalnost: obravnave TR kot globalnega asimetričnosti porazdelitev večine spreme nljivk, ki javnega problema, to je problema, katerega poten- bi onemogočala njihovo veljavno uporabo v statis- 24 tičnih analizah, so bile te dihotomizirane. Na vse- postavlja okolje in okoljsko problematiko, nače- binski ravni to pomeni, da spremenljivke merijo, ali la TR, nanaša pa se tudi na vprašanja, povezana z novinar določen vidik predstavljenih modelov TR razmerji civilne družbe do formalne oblasti z vidika omenja ali ne, in ne, kako pogosto ali kako inten- soglasnosti in sporazumnosti. Tretja komponenta zivno omenja to razsežnost. izrazito ustreza modelu TR, ki ga imenujemo nad- Za tvorjenje skupin novinarjev s podobnimi zor onesnaževanja (NO), saj gre za poročanje, ki iz- lastnostmi poročanja o trajnostnem razvoju na postavlja antropocentričen pogled na vprašanja TR osnovi spremenljivk, ki merijo odsotnost/prisot- z močno prisotnostjo neoliberalnega razumevanja nost različnih dimenzij TR, smo uporabili pristop okolja kot vira za izkoriščanje gospodarskega raz- hierarhičnega razvrščanja v skupine, pri čemer je voja. bila podobnost med enotami izračunana na os- Dobljene tri komponente, ki v veliki meri novi kvadrata evklidske razdalje za nominalne sovpadajo s ključnimi konceptualizacijami TR, pred- spremenljivke, združevanje pa izvedeno na pod- stavljenimi v uvodnem poglavju, smo uporabili v lagi Wardove kriterijske funkcije (Ferligoj 1989). nadaljnji analizi kot vhodno informacijo za postopek Pred razvršča njem smo izvedli faktorsko analizo z hierarhičnega razvrščanja v skupine. Tako razvršča- metodo glavnih komponent. Po eni strani smo s to nje nakazuje štiri skupine novinarjev, ki se v veliki metodo skušali ugotoviti, ali lahko iz indikatorjev, meri medsebojno razlikujejo glede na uokvirjanje ki merijo prisotnost posamičnih dimenzij TR v novi- TR. Porazdelitev novinarjev po skupinah in značil- narskih prispevkih, izluščimo manjše število dimen- nostih njihovih obravnav TR (stopnja prisotnosti treh zij in kako se te ujemajo s štirimi modeli TR. Po dru- komponent) je zgoščeno predstavljena v tabeli 2.2. gi strani smo metodo glavnih komponent uporabili Glede na prevladujoče uokvirjanje TR v novi- zaradi statističnih razlogov, saj je bilo treba zaradi narskih obravnavah med novinarji prepoznavamo velikega števila spremenljivk, ki so vhodni podatek prazne umeščevalce, šibke umeščevalce, javno- za razvrščanje v skupine, in majhne količine infor- politične instrumentaliste in močne idealiste. Gre macij, shranjene v njih (gre namreč za dihotomne spremenljivke s precej neenakomerno porazdelit- za ohlapno pojmovanje, ki ne pomeni, da so vsi vijo), zmanjšati njihovo število in ustvariti manjše novinarji v določeni skupini vsakokrat pisali o traj- število komponent in s tem izboljšati vhodne po- nostnem razvoju na določen (enak) način, temveč datke za metodo razvrščanja v skupine. da so v določeni skupini zato, ker so o tem pisali pretežno. Prazni umeščevalci so največja skupina, 2.2 Modeli trajnostnega razvoja v ki zajema slabih 52 odstotkov vseh (skupaj 122) novinarskih obravnavah novinarjev v vzorcu. Zanjo je značilno, da avtor- ji ne izpostavljajo izrazito nobenega modela TR. Faktorska analiza z metodo glavnih komponent Obenem ti novinarji tudi ne omenjajo vidikov, ki je pri vseh uporabljenih indikatorjih vseh dimenzij bi jih bilo mogoče povezati z modelom nadzora TR pokazala tri komponente, ki se nanašajo na raz- onesnaževanja. lične modele TR in skupaj zajamejo 37,8 odstotka Šibkih umeščevalcev je 26 oz. 11 odstotkov variabilnosti analiziranih spremenljivk (tabela 2.1). celotnega vzorca. Zanje je značilno, da izrazito Prva komponenta v veliki meri odseva močan in izpostavljajo značilnosti TR, ki bi jih bilo mogoče idealni model TR (MIM TR), saj zaobjema pojmo- povezati predvsem s šibkim modelom TR, saj sta vanje TR, ki izpostavlja vlogo različnih produkcij- izpostavljeni tako stopnja soglasnosti kot tudi ne- skih načinov, s poudarkom na radikalnem, antika- soglasnosti, omenjena so načela TR, pogosto se pitalističnem in redistribucijskem pristopu. Druga omenja zlasti v povezavi s samozadostnostjo in komponenta se nanaša na način obravnavanja, ki v z lokalizacijo. Značilen za to skupino je tudi po- veliki meri ustreza šibkemu modelu TR (ŠM TR). Ta gled »status quo« na reševanje problemov v zvezi komponenta tako opisuje sporočanje, ki v ospredje s trajnostnim razvojem, pri čemer je zanimivo, da 25 Tabela 2.1: Faktorske uteži na treh komponentah modelov trajnostnega razvoja (n = 236) Komponenta 1 Komponenta 2 Komponenta 3 (MIM TR) (ŠM TR) (NO) Sporazumnost 0,59 Nesoglasnost 0,613 Vključenost državljanov 0,491 0,358 Prisotnost načel trajnostnega razvoja 0,44 Samozadostnost 0,452 Lokalizacija 0,536 Okolje ni omenjeno -0,601 Ekocentrizem -0,588 Radikalni produkcijski način 0,652 Reformistični produkcijski način 0,585 Produkcijski način brez sistemskih sprememb 0,483 0,38 Neoliberalni produkcijski način 0,528 Pristop radikalnega antikapitalizma 0,699 Redistributivni pristop 0,711 Pristop »status-quo« 0,303 0,394 Neoliberalni pristop 0,624 Globalnost Omenjanje javnopolitičnih instrumentov in orodij -0,509 Opomba: V praznih celicah je bila faktorska utež manjša od vrednosti 0,30. Pri določanju vrednosti uteži je bila uporabljena oblimin rotacija. se ne omenjajo javnopolitični instrumenti in orod- (subvencije, denarna nadomestila, spodbude) in in- ja v smislu načinov in ukrepov doseganja TR. V tej strumenti prisiljevanja (zakoni, zaporne in denarne skupini novinarjev se v prispevkih pojavljajo tudi kazni, kazenske ovadbe, sodne obravnave, kazniva značilnosti nadzora onesnaževanja, a bistveno dejanja, zakonske prisile in omejitve). manj izrazito kot v skupini močnih idealistov. V zadnjo skupino močnih idealistov spada 14 V skupino javnopolitičnih instrumentalistov odstotkov oziroma 33 novinarjev, ki so bili vključe- spada dobrih 23 odstotkov ali 55 vzorčenih novinar- ni v vzorec. Pri njih je izrazito izpostavljen močan jev. Zanjo je značilna izrazita odsotnost elementov, ali idealni model TR: visoka stopnja nesoglasno- ki jih je mogoče povezati s šibkim modelom TR z sti, izpostavljena vključenost državljanov, močno izjemo omenjanja in poudarjanja javnopolitičnih izpostavljena problematičnost kapitalizma kot instrumentov in orodij v smislu načinov in ukrepov produkcijskega načina pri doseganju TR, ome- doseganja TR. Mednje na primer spadajo instru- njene so družbene neenakosti in pomanjkljivosti menti izobraževanja (npr. delavnice in deklaraci- obstoječe regulacije. Močno izpostavljena pa sta je, katerih cilji so izobraževanje in spreminjanje tudi radikalni in reformistični pogled na spremem- družbenih norm, vrednot, miselnosti posameznikov be v načinu proizvodnje. Med njimi je v manjši in skupin), instrumenti prepričevanja (ekološki meri mogoče zaslediti tudi nekatere ideje, ki so standardi, okoljski indikatorji, okoljske statistike, sicer značilne za nadzor onesnaževanja: izrazito je zeleni računovodski standardi, globalni dogovori odsoten ekocentrizem, prisoten je pogled »status ter zaveze in konvencije), instrumenti napeljevanja quo« na reševanje problemov v povezavi s trajnost- 26 Tabela 2.2: Opis skupin novinarjev glede na vrednosti treh komponent MTR (n = 236) Javnopolitični Prazni umeščevalci Šibki umeščevalci Močni idealisti instumentalisti Močni ali idealni model ― 0 + 0 ― + + + Šibki model 0 + + + + ― ― ― 0 ― Nadzor onesnaževanja ― + 0 + + n (%) 122 (51,7) 6 (11,0) 55 (23,3) 33 (14,0) Opomba: Komponente so standardizirane, kar pomeni, da je njihova povprečna vrednost enaka 0, standardni odklon pa 1. V tabeli so z namenom lažjega vpogleda v lastnosti skupin z oznakami navedene povprečne vrednosti komponent po skupinah (+++ pomeni izjemno nadpovprečno vrednost komponente; ++ zelo nadpovprečno vrednost komponente; + nadpovprečno vrednost komponente; 0 povprečno vrednost komponente. Analogno velja za oznake z –). nim razvojem, saj je poudarjen neoliberalni produk- na informativno in interpretativno zvrst prispevkov. cijski način oz. produkcijski način brez sistemskih Nasprotno pa zaznamo statistične razlike med sku- sprememb. Značilnosti šibkega modela TR se v tej pinami glede na to, ali je novinar objavljal prispevke skupini redkeje omenjajo kot pri praznih in šibkih različnih zvrsti ( 2Î = 34,12; df = 3; p < 0,001), koliko umeščevalcih. časa je pisal o trajnostnem razvoju ( χ2 = 66,784; Razlike med skupinami smo analizirali glede na df = 3; p < 0,001) in ali se je pri tem skliceval na do-tri vidike, ki utegnejo prinašati implikacije v dina- kumente ( χ2 = 27,042; df = 3; p < 0,001) in raziskave miko med strukturo in individualnim delovanjem ( 2Î = 12,184; df = 3; p < 0,01). Skupine se statistično novinarjev v obravnavanju TR. Te vključujejo splet-značilno razlikujejo tudi glede na povprečno število na mesta izbranih časopisov, kjer so bili prispevki odstavkov na prispevek ( Welch F [3, 69,541] = 8,696; objavljeni, novinarsko zvrstnost, čas pisanja oziro- p < 0,001) in povprečno število prispevkov na ma izkušenost novinarjev ter sklicevanje na doku- novinarja ( Welch F [4, 64,305] = 22,206; p < 0,001), mente in raziskave o trajnostnem razvoju (glejte s čimer se nakazujejo opazne razlike v izkušenosti tabelo 2.3). Hkrati smo preverili tudi razlike med in poglobljenosti novinarjev med skupinami (glejte skupinami glede na povprečno število odstavkov tabelo 2.3 in sliko 2.2). na prispevek in povprečno število prispevkov na V primerjavi z drugimi skupinami se med praz- novinarja, ki nakazujejo poglobljenost obravnave nimi umeščevalci nakazuje nekoliko večji delež TR oziroma pogostost obravnave družbenih pro- novinarjev Večera in Financ ter sorazmerno maj- cesov in odnosov v povezavi s trajnostnim razvojem hen delež novinarjev Dela, čeprav omenjene raz- (glejte sliko 2.2). Osnovna bivariatna analiza pove- like niso statistično značilne. Je pa med praznimi zanosti med navedenimi lastnostmi novinarjev in umešče valci značilno večji delež novinarjev, ki so njihovim članstvom v štirih skupinah pokaže, da pri svojem pisanju o trajnostnem razvoju aktivni ni statistično značilne povezanosti glede na splet- malo časa (manj kot leto dni). Med njimi je značil- no mesto časopisa, kjer so bili prispevki objavljeni no manjši delež novinarjev, ki so objavljali prispev- ( 2Î = 16,999; df = 12; p = 0,15), dejstvo, ali je novinar ke različnih zvrsti. Novinarji iz skupine praznih objavljal prispevke na enem ali več spletnih mestih umeščevalcev so v primerjavi s šibkimi umešče- ( 2Î = 5,385; df = 3; p = 0,146), in novinarsko zvrstnost valci napisali statistično značilno manjše, v pri- ( 2Î=5,51; df=3; p=0,138). Na podlagi teh ugotovitev merjavi z javnopolitičnimi instrumentalisti pa večje lahko sklepamo, da v nobeni izmed štirih skupin ne povprečno število prispevkov, ki so bili tudi najkraj- prevladujejo značilno novinarji določenega časopi- ši glede na povprečno število odstavkov (statistič- sa, ki bi pisali prispevke samo za en časopis ali več no značilne razlike so v primerjavi z vsemi drugimi časopisov. Hkrati skupin ni mogoče razločevati glede skupinami razen z javnopolitičnimi instrumentalis- 27 Slika 2.1: Skupine novinarjev glede na omenjanje posameznih vidikov in idej trajnostnega razvoja (n = 236) ti). Upoštevajoč druge skupine, zanje tudi velja, da umeščevalci se neznačilno razlikujejo od močnih so pri njih med vsemi skupinami najmanjše razlike idealistov glede povprečne dolžine prispevkov v deležih avtorjev, ki se oziroma se ne sklicujejo in povprečnega števila prispevkov na novinarja, na dokumente in raziskave v zvezi s TR. Skladno s čeprav so glede na obe omenjeni lastnosti objav- pričakovanji pri njih lahko tudi opazimo statistično ljali statistično značilno daljša besedila kot prazni značilno manjši delež praznih umeščevalcev, ki se umeščevalci in javnopolitični instrumentalisti. sklicujejo na obe vrsti gradiva. Med slednjimi je sorazmerno majhen delež Rezultati nakazujejo, da je nekoliko večji – novinarjev Primorskih novic in majhen delež čeprav neznačilno različen – delež šibkih umešče- novinarjev Financ, za katere je značilno, da ne ob- valcev objavljal prispevke v Primorskih novicah, javljajo prispevkov različnih novinarskih zvrsti; zelo majhen delež pa je pisal v Večeru. Med njimi zanje sicer velja, da večinoma pišejo interpreta- je statistično značilno več novinarjev, ki so pisali o tivne prispevke. Ob tem se nakazuje, da je med TR eno leto ali več. Hkrati se pri njih nakazuje rela- javnopolitičnimi instrumentalisti relativno večji tivno večji delež novinarjev, ki so napisali prispevke delež novinarjev, ki o TR pišejo manj kot leto dni. različnih zvrsti. V primerjavi z drugimi skupinami Javnopolitični instrumentalisti so zelo podobni se sorazmerno večji delež novinarjev iz te skupine praznim umeščevalcem glede na povprečno število sklicuje na raziskave in dokumente o TR. Šibki odstavkov v svojih prispevkih, močnim idealistom 28 Tabela 2.3: Skupine novinarjev glede na njihove lastnosti – bivariatne analizea PUb ŠU JPI MI Spremenljivka Kategorija n Testa 122 26 55 33 Delo 79 43,0% 11,4% 26,6% 19,0% Dnevnik 64 53,1% 7,8% 26,6% 12,5% 2Î=16,999; Spletno mesto Večer 40 60,0% 5,0% 22,5% 12,5% df=12; p=0,15 Primorske novice 21 52,4% 33,3% 9,5% 4,8% Finance 32 59,4% 9,4% 18,8% 12,5% Različna spletna Ne 232 52,2% 10,8% 23,7% 13,4% 2Î=5,385; df=3; p=0,146 mesta Da 4 25,0% 25,0% 0,0% 50,0% Informativna zvrst 216 51,9% 12,0% 22,7% 13,4% 2Î=5,51; df=3; Novinarska zvrst p=0,138 Interpretativna zvrst 20 50,0% 0,0% 30,0% 20,0% Ne 203 53,7% 7,4% 27,1% 11,8% 2Î=34,2; df=3; Različne zvrsrti p<0,001 Da 33 39,4% 33,3% 0,0% 27,3% Manj kot eno leto 163 54,0% 2,5% 33,7% 9,8% χ2=66,784; Čas pisanja df=3; p<0,001 Eno leto ali več 73 46,6% 30,1% 0,0% 23,3% Se ne sklicuje 166 54,2% 7,2% 29,5% 9,0% χ2=27,004; Dokumenti df=3; p<0,001 Se sklicuje 70 45,7% 20,0% 8,6% 25,7% Se ne sklicuje 212 53,3% 9,0% 25,0% 12,7% 2Î =12,182; Raziskave df=3; p<0,01 Se sklicuje 24 37,5% 29,2% 8,3% 25,0% Skupaj 236 51,7% 11,0% 23,3% 14,0% Opombi: a Statistično značilnost povezanosti med pari nominalnih spremenljivk smo preverjali s testom hi-kvadrat (÷2). V primerih, ko niso bili izpolnjeni pogoji o minimalni velikosti teoretičnih frekvenc za preizkus ÷2, smo uporabili Kullbackov preizkus, ki ga v statističnem pa-ketu SPSS označuje statistika Likelihood ratio (2Î) oziroma vrednost razmerja verjetij. b PU – prazni umeščevalci, ŠU – šibki umeščevalci, JPI – javnopolitični instrumentalisti, MI – močni idealisti pa glede na povprečno število prispevkov. Še pose-v različnih novinarskih zvrsteh. Čeprav je zanje bej zanimiva pa je ugotovitev, da se med njimi – v značilno največje povprečno število prispevkov, primerjavi z drugimi skupinami – zelo majhen delež pri čemer to ni statistično značilno od povprečja novinarjev sklicuje na dokumente in raziskave o TR, za šibke umeščevalce, pa se ti neznačilno razliku- čeprav, po drugih strani, izrazito poudarjajo jav- jejo od drugih skupin glede na povprečno število nopolitične instrumente in orodja v smislu načinov odstavkov znotraj prispevkov. Na podlagi tega in ukrepov doseganja TR. dejstva bi torej lahko sklepali, da močni idealisti Med novinarji Dela je sorazmerno velik, med pogosteje pišejo, a njihovi prispevki niso značilno novinarji Primorskih novic pa majhen delež močnih daljši od besedil novinarjev iz drugih skupin. Kljub idealistov. V tej skupini novinarjev ni značilnih raz- temu ugotavljamo, da je med močnimi idealisti lik v zvrsteh, čeprav se nakazuje večji delež inter- značilno večji delež novinarjev, ki se sklicujejo na pretativnih prispevkov. Mogoče pa je opaziti, da dokumente in raziskave o TR, v primerjavi s tistimi, večji delež močnih idealistov objavlja prispevke ki tega ne počnejo. 29 S prepoznavanjem skupin novinarjev glede novinarjev posredovalcev, ki pozornost usmerja- na uokvirjanje TR v prispevkih lahko ugotovimo, jo predvsem na vsakodnevna »dejstva«, pri čemer da kadar novinarji petih slovenskih dnevnih časo- imajo podatki prednost pred idejami, posamično pisov, tj. Dela, Dnevnika, Večera, Primorskih novic pred splošnim, dogodki pred dogajanjem, posa-in Financ, pišejo o trajnostnem razvoju, ta javni mezniki pred skupinami in hierarhija pred kolek- problem – kot z drugih vidikov nakazujejo tudi tivnim (glejte Mander 1978). prejšnje študije (Lewis 2000; Tufte 2005; Jalarajan Javnopolitični instrumentalisti, ki predstav- in Sreekumar 2011; Yadav in Rani 2011; Andreson ljajo slabo četrtino vzorčenih novinarjev, v svojih 2013) – obravnavajo pretežno ohlapno, prevzemajo prispev kih TR uokvirjajo predvsem z instrumenti konformistični pogled ali se formalistično lotevajo izobraževanja, prepričevanja, napeljevanja in prisi- družbenih procesov in odnosov, povezanih s TR. ljevanja. Naslednji primer upovedovanja v Primor- Le majhna skupina novinarjev prevzema reform- skih novicah je značilen za to skupino novinarjev. istični ali radikalni pogled na trenutno družbeno Ključni turistični strateški dokument so poi- življenje v tem okviru. Če razlike med skupinami menovali Partnerstvo za trajnostni razvoj turizma pojasnjujemo tudi glede na dinamiko med struk- 2012–2016 in v njem opredelili številne ukrepe, ki turo in individualnim delovanjem novinarjev, lahko naj bi vodili do slovenske zgodbe o uspehu. Vizija skozi funkcije novinarjev v javni obravnavi TR raz- je jasna: Leta 2016 bo turizem v Sloveniji v celoti pravljamo o krizi klasične paradigme novinarstva, temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo us- ki v slovenskem medijskem prostoru prevladuje od pešna gospodarska panoga nacionalne ekonomi- širših družbenih sprememb pred dvema desetletje- je ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu ma. Različne skupine novinarjev pomenijo tudi raz- naše države v svetu.23 lične funkcije, ki jih prevzemajo novinarji v družbi, in z njimi povezane dimenzije kritične obravnave V delovanju javnopolitičnih instrumentalis- klasične paradigme novinarstva. tov lahko prepoznavamo zanašanje novinarjev na Največja skupina, prazni umeščevalci, v katero uradne vire in »informacijske subvencije« (npr. Si- spada dobra polovica analiziranih novinarjev, v svo- gal 1973), s katerimi novinarji standardizirajo novi- jih prispevkih TR vključuje kot prazen pojem. Pri- narski sporočanjski proces, a hkrati tudi instrumen- mer tovrstne obravnave TR je naslednji navedek iz talizirajo kompleksnost družbenega življenja. S novinarskega prispevka, objavljenega na spletnem prepoznavanjem »monolitske« obravnave družbe- mestu časopisa Dnevnik: ne realnosti, kot navaja Dahlgren (2009), lahko v ”Mediji so ključ, ki odklene vrata do vizije, ki jo tej skupini prepoznavamo novinarje formaliste, ki imajo staroselci o trajnostnem razvoju. Moramo krnijo kompleksnost heterogene poznomoderne izkoristiti njihovo moč za trajnostni razvoj nas družbe skozi subvencioniranje informacij, ki na- vseh”, je dejala Irina Bokova, generalna direkto- staja v »koaliciji med javno in zasebno birokracijo rica Unesca.22 in mediji« (Splichal 1997, 358). Skupina šibkih umeščevalcev se s skliceva- Skozi delovanje praznih umeščevalcev lahko njem na samozadostnost, lokalizacijo in nadzor prepoznavamo proces »faktualizacije« (npr. John- onesnaževanja ter z omenjanjem normativnih načel son-Cartee 2005), s katerim novinarji posredujejo TR tega javnega problema lotevajo skozi obsto- »gola dejstva« brez njihove kontekstualizacije, kar ječe institucionalne ureditve, torej brez sprememb krni simbolno konstruiranje družbenega sveta in samih ureditev. Primer iz Dela spada v ta okvir: otežuje javno razpravo o obravnavanih vprašanjih. Tisti, ki padejo v to skupino, prevzemajo funkcijo 23 http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Koncno-iz--tur- 22 https://www.dnevnik.si/1042545818/svet/1042545818. isticnega-supermarketa--v-butik-.aspx. 30 Slika 2.2: Povprečno število odstavkov na prispevek in povprečno število prispevkov na novinarja po skupinah (n = 236) Opomba: Statistično značilnost za razlike aritmetičnih skupin med skupinami smo preverjali z Welchovim F-testom, saj je bila kršena predpostavka o homogenosti varianc med skupinami. Statistična značilnost razlik aritmetičnih sredin za posamezne pare skupin je bila izračunana na osnovi Games-Howellovega post-hoc primerjalnega testa, kjer smo upoštevali petodstotno stopnjo značilnosti. Statistično neznačilne razlike v aritmetičnih sredinah med skupinami so označene s pari ujemajočih se indeksov (npr. a,a). Za nameček je bila zasnova konstrukcije delež- Težnja k trajnostnemu razvoju je kakopak prava na kritik Ljubljanske kolesarske mreže. Kolesarji smer, toda ena od kričečih dilem razvoja odgo- so opozorili, da usmerjanje pešcev in kolesarjev vornega turizma v revnejših državah je zanesljivo v spodnjo etažo mostu ni primerno, saj bo sploh vprašanje, kako prepričati ljudi, ki živijo onstran kolesarje prisililo v velik ovinek, popolno pred- materialnega udobja, da se temu odrečejo, če se nost pa bodo imeli avtomobili, kar je v nasprotju z jim začne prikazovati v podobi multinacionalk, načeli trajnostnega razvoja.24 ki pa so načeloma popoln antipod odgovorno- Ta skupina prevzema funkcijo novinarjev kon- sti. Barbara Vodopivec meni, da bi se predvsem formistov, ki se TR kot javnega problema lotevajo države morale zavedati, da si z odpiranjem veli- sicer kompleksneje, vendar skozi svoje delo »nor- kim tujim družbam in množičnemu turizmu spod- malizirajo« vzpostavljene družbene odnose in pro- kopavajo prvobitne temelje za turistični razvoj. cese ter jih na ta način reproducirajo (glejte Reese Brzdati bi morale kratkoročne apetite še zlasti 1990). V njih se torej zrcali kritika klasične para- multinacionalk, prednost pri razvoju ponudbe pa digme novinarstva (glejte Merrit 1995; Rosen 1996; dajati lokalnim skupnostim: Toda vprašanje, kako Iggers 1999), da novinarji obstoječa razmerja moči ustrezno zapeljati turistični razvoj, je res kom- predpostavljajo kot samoumevna, zato se širših pleksno in silno težko …25 družbenih vprašanj, kot je v tem primeru reformi- S poudarjanjem družbene neenakosti, pomanj- ranje obstoječe družbene paradigme razvoja, lote- kljivosti regulacije in nadzora nad onesnaževanjem vajo ohlapno ali kvečjemu instrumentalno. novinarji prevzemajo reformistični in tudi radikalni Skupina močnih idealistov v prispevkih iz- pristop glede reševanja problemov TR. Močni ide- postavlja vključenost državljanov v vprašanja, po- alisti praviloma v povprečju pišejo daljše prispevke vezana s TR, in problematičnost kapitalizma kot glede na število odstavkov, v katerih se sklicujejo produkcijskega načina. Na primer: 25 http://www.delo.si/druzba/trip/stik-z-domacini-ne-multina- 24 http://www.delo.si/clanek/192589. cionalkami.html. 31 na dokumente in raziskave, ter besedila, v katerih tervjuvanec, in ne novinar. Zato je študija z vidika se pojavlja TR, upovedujejo tako v informativnih zbiranja podatkov deloma omejena v analizi novi- kot interpretativnih zvrsteh. Skozi to skupino lahko narskih obravnav in posledično prepoznavanju sku- prepoznavamo funkcijo novinarjev zagovornikov, pin novinarjev glede na uokvirjanje TR ter z njimi ki razlagajo družbeno dogajanje in ponujajo smer- povezanimi družbenimi funkcijami. Drugič, študi- nice, kako v tem okolju delovati (glejte npr. Splichal ja je omejena le na besedilno raven novinarskega 2000; Anderson 2007; Waisbord 2008). Strömbäck uokvirjanja TR ter zanemarja raziskovanje novi- (2005) na primer zagovorniško delovanje novinar- narske produkcije in percepcije. Z opazovanjem jev, ki samo deloma pade v klasično paradigmo z udeležbo bi lahko bolj poglobljeno vpogledali v novinarstva, povezuje z »modelom participativne logiko uredniškega odločanja ter procese zbiranja demokracije«, ki predvideva spodbujanje parti- informacij, selekcije in novinarskega upovedovan- cipacije državljanov v javnem življenju, delovanje ja. Prav tako bi lahko na primer s poglobljenimi in- v skupnosti in vzajemno reševanje skupnih pro- tervjuji ali z anketo med novinarji natančneje anali- blemov. zirali razloge za nastanek prepoznanih štirih skupin Analiza novinarskega uokvirjanja TR skozi novinarjev glede na uokvirjanje TR, dinamike med funkcije novinarjev nakazuje, da v kompleksnosti strukturo in individualnim delovanjem novinarjev sodobnega družbenega komuniciranja ter zno- ter pripadajoče družbene funkcije. Zato je v nadalj- traj političnih in ekonomskih procesov, značilnih za prevladujočo razvojno paradigmo, novinarji njem raziskovanju kompleksnosti v novinarskem slovenskih dnevnikov delujejo, kot bi zapisal Dahl- uokvirjanju TR in družbenih funkcij novinarjev v gren (2009, 147), »nemočno«. Toda zaradi metod- javni obravnavi tega problema pomembno streme- oloških in empiričnih omejitev študije je treba biti ti k celovitemu proučevanju teh vprašanj – z razšir- v tem sklepu zadržan. Prvič, v analizo novinarske- janjem empiričnega področja, ki bi zajemalo ves ga sporočanja in posledično umestitve novinar- medijski krog, tj. produkcijo, besedilo in recepcijo, jev v posamezne skupine smo zajeli tudi inter- ter z metodološkimi inovacijami, ki bi temeljile na vjuje, katerih avtorji so novinarji. Kljub temu da je pogosto ločeni tradiciji kvalitativnega in kvantita- novinarjev vpliv na vsebino velik (izbere vprašanja, tivnega raziskovanja. To je še posebej pomembno v vodi pogovor in je, v končni fazi, tudi podpisan kot luči ugotovitve, da podobnih raziskav na temo TR v avtor besedila), je vir bistvenega dela vsebine in- literaturi ne zasledimo. 32 3 IDEOLOŠKOST POROČANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU Razlike v razumevanju TR je mogoče pojasnje- bi bil hkrati problematiziran obseg regulacije). Zelo vati z vzroki za probleme TR, ki so izpostavljeni v pogosto, v 14,9 odstotka prispevkov, so omenjeni množičnih medijih, ter z obsegom in usmeritvijo tudi individualni vedenjski vzorci posameznikov predlaganih strukturnih sprememb za spopadanje (npr. potrošne navade, energetska potratnost gos- s temi problemi. Ta vidik sicer ne zajema celotnega podinjstev). Redkejši so kritičnejši pogledi: neena- spektra razlik v razumevanjih TR, lahko pa razkrije ka porazdelitev dobrin in tveganja (8,9 odstotka nekatere ključne vidike, predvsem, v kolikšni meri prispevkov), protislovje med gospodarsko rastjo pri medijskem poročanju prihaja do depolitizacije in človeškimi potrebami ali omejitvami okolja (7,6 pojma trajnostni razvoj. Depolitizacija problema odstotka prispevkov). Najredkejše so neolibe ralne lahko po eni strani zavzema obliko premešča- analize problemov TR, saj je obseg regulacije (npr. nja iz sfere političnega v sfero trga (prim. Shaw previsoki ekološki standardi) izpostavljen v le 2,1 in Black 2010), po drugi pa spreminjanje vrednot- odstotka prispevkov, prevelik obseg delavskih nega vprašanja v zgolj tehnično. V pozni moderni pravic ali prevelika togost trga dela v 1,1 odstotka do »kulturne reifikacije tveganja« (Wynne 2002, analiziranih prispevkov, preveč potratna social- 468) je tveganje razumljeno kot politično nepro- na država (npr. pokojninski in zdravstveni sistem, blematičen in vrednotno nevtralen problem, ki ga je socialni transferji) pa v 0,9 odstotka analiziranih najbolje prepustiti ekspertnim sistemom. Pomem- prispevkov. bno vprašanje je, v kolikšni meri se v medijskem Ko so v novinarskih prispevkih, ki omenjajo TR, poročanju o trajnostnem razvoju pojavljajo inter- predlagani ukrepi, pa je slika drugačna. Skladno s pretacije, ki ne problematizirajo njegovih struk- pogostostjo pojavljanja vzrokov so najpogoste- turnih vidikov, rešitve pa vidijo predvsem v ukrepih, je predlagani ukrepi znotraj statusa quo, sledi pa ki delujejo znotraj logike nezmotljivosti prostega nenavaden preobrat: ko mediji poročajo o vzrokih trga, in v kolikšni meri se pojavljajo interpretacije, problemov, so relativno pogoste interpretacije, ki ki zahtevajo temeljitejše strukturne spremembe in izpostavljajo neenakost in izkoriščanje ter prob- prevprašujejo možnost neskončne akumulacije ka- lematizirajo kapitalizem, neoliberalne interpretaci- pitala na planetu z omejenimi viri. je pa so marginalne. Ko pa poročajo o možnih rešit- vah, so neoliberalne rešitve predlagane pogosteje 3.1 Medijsko poročanje o vzrokih in kot reformistične, radikalne rešitve pa so povsem rešitvah problemov trajnostnega marginalne. razvoja Najpogosteje predlagani ukrepi znotraj ob- Analiza vzorca besedil razkriva, da mediji težijo stoječih institucionalnih ureditev (v 34,5 odstotka h konservativnemu poročanju o problemih trajnost- vseh prispevkov) smiselno ustrezajo najpogosteje nega razvoja. Najpogosteje, v 15,1 odstotka vseh omenjenim vzrokom za probleme TR (konkretne analiziranih prispevkov, so kot vzrok problemov TR pomanjkljivosti regulacije in individualni vedenj- izpostavljene konkretne pomanjkljivosti regulacije ski vzorci). Pogosteje, kot bi pričakovali glede na (npr. konkretni problemi določenega zakona, ne da identificirane vzroke problemov TR, pa so pred- 33 lagani neoliberalni ukrepi (skupaj 13,1 odstotka; družbe, izstopajo po pogostosti zagovarjanja radi- najpogosteje, v devetih odstotkih, krepitev tržnih kalnih ukrepov. mehanizmov in nižja obdavčitev najbogatejših, Da so mediji relativno konservativni, razkri- dobička ali finančne spodbude podjetjem (4,6 od- va tudi analiza variance (one way ANOVA, tabela stotka). Skoraj enako pogosto (skupaj 13 odstot- 3.3), kajti v primerjavi z drugimi nadpovprečno kov) so omenjani reformistični ukrepi, med njimi izpostavljajo rešitve znotraj statusa quo in refor- zlasti (10,2 odstotka) obsežnejša politična regulaci- mistične rešitve. Gospodarstvo v medijih odstopa ja (npr. strožji okoljski standardi) ter redistribucija zgolj negativno (torej ko določene ukrepe pred- dobrin in tveganja od premožnejših k revnim (4,6 lagajo manj pogosto), saj v primerjavi z mediji manj odstotka prispevkov). Radikalni ukrepi, kot je na pogosto predlaga ukrepe znotraj statusa quo in re- primer alternativni, nekapitalistični produkcijski formistične ukrepe, v primerjavi s politiko pa manj način, so omenjeni le v 2,5 odstotka prispevkov. pogosto predlaga reformistične in neoliberalne ukrepe. Tudi tu se potrjuje presenetljivo odkritje, 3.2 Viri različnih identifi ciranih da neoliberalni ukrepi prihajajo predvsem iz sfere vzrokov za probleme politike, in sicer mnogo pogosteje kot iz sfere gos- trajnostnega razvoja in podarstva. predlaganih ukrepov zanje v Nepričakovano visoko naklonjenost politike medijskem poročanju neoliberalnim ukrepom in »zadržanost« gospo- darstva do vsakršnih ukrepov v spletnih reprezen- Za pojasnitev relativne pogostosti predlaganih tacijah si podrobneje oglejmo na konkretnih neoliberalnih ukrepov si lahko pomagamo z ana- pris pev kih. V tabelah 3.4 in 3.5 je predstavljenih lizo virov takih predlogov. Viri izjavljanja v analizi pet najbolj neoliberalnih prispevkov, v katerih se besedil sicer niso bili kodirani, na voljo pa so po- najpogosteje omenjajo neoliberalne rešitve, in datki o tem, na čigavo pobudo – medijev, politike, pet najradikalnej ših prispevkov, v katerih se na- gospodarstva ali civilne družbe – je prispevek nas- jpogosteje omenjajo radikalne rešitve. tal, kar je lahko zadovoljiv približek pri ugotavljanju Stališča v petih najbolj neoliberalnih prispevkih virov predlaganih ukrepov. Iz tabele 3.2 je razvid- brez izjeme izhajajo iz političnega sistema in večino- no, kako pogosto so v prispevkih, ki so nastali na ma ne navajajo vzrokov za predlagane neoliberalne pobudo akterjev s posamičnih področij, predlagani ukrepe. V prvem primeru gre za kratke povzetke različni ukrepi. stališč političnih strank do varčevanja v javnem sek- V prispevkih, nastalih na pobudo medijev (npr. torju in o javnih financah, pri čemer velika večina intervjujih, komentarjih), so ukrepi na splošno političnih strank zagovarja krčenje javnega sektorja predlagani pogosteje kot v drugih prispevkih, pred- in konsolidacijo javnih financ z zmanjševanjem pro- logi pa so relativno konservativni, saj v njih močno računskih izdatkov (npr. s pokojninsko reformo). prevladujejo ukrepi znotraj statusa quo in refor- V drugem prispevku politične stranke obljubljajo mistični ukrepi. Glavni vir predlogov neoliberalnih reforme pokojninskega sistema in trga dela, na ukrepov niso prispevki, nastali na pobudo akterjev primer »zmanjšanje razlik v pravicah, ki izhajajo iz iz gospodarstva, temveč tisti, ki so nastali na pobu- različnih zaposlitvenih razmerij«, da bi se tako spo- do akterjev iz političnega sistema. V teh prispevkih padli s preveč »togo« delovnopravno zakonoda- izstopata predvsem odsotnost radikalnih ukrepov jo (SDS), spodbujanje »fleksibilnejših možnosti in izrazito nadpovprečno pojavljanje neoliberalnih zaposlovanja« (SNS), uvajanje večje »fleksibilno- ukrepov. Za prispevke, nastale na pobudo akterjev sti z varnejšim zaposlovanjem in odpuščanjem« iz gospodarstva, je značilno predvsem, da v naj- (LDS), večina političnih strank pa se tudi strinja, da manjši meri sploh predlagajo kakršnekoli ukrepe, je potreben dvig »upokojitvene starosti«. medtem ko tisti, ki so nastali na pobudo civilne 34 Tabela 3.1: Pogostost pojavljanja štirih kategorij predlaganih ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja (n = 574 prispevkov) Število Odstotek Število Povprečje na prispevkov prispevkov odstavkov prispevek Znotraj statusa quo 314 34.5 733 0.80 Neoliberalni 119 13.1 319 0.35 Reformistični 118 13.0 311 0.34 Radikalni 23 2.5 78 0.09 Tabela 3.2: Primerjava povprečij kategorij predlaganih ukrepov glede na področje članka Predlagani ukrepi Področje ukrepi znotraj kakršnikoli radikalni reformistični neoliberalni status quo Mediji 3.09 .16 .69 1.48 .38 Politika 2.15 .02 .49 .69 .71 Gospodarstvo .920 .08 .13 .47 .21 Civilna družba 1.48 .15 .24 .83 .09 Mešano 1.02 .04 .00 .61 .20 Skupaj 1.81 .09 .35 .82 .36 Legenda: močno podpovprečno podpovprečno povprečno nadpovprečno močno nadpovprečno Tabela 3.3: Primerjava pogostosti predlaganih ukrepov za trajnostni razvoj glede na področja delovanja akterjev (povzetek one way ANOVA; statistično značilne razlike pri 5-odstotni stopnji tveganja)* mediji politika gospodarstvo civilna družba mešano + reformistični + reformistični + reformistični Mediji + status quo + status quo + status quo + status quo + reformistični Politika - status quo + neoliberalni + reformistični + neoliberalni - reformistični - reformistični Gospodarstvo - status quo - neoliberalni - reformistični Civilna družba - neoliberalni - status quo - reformistični Mešano - reformistični - status quo * Plus pomeni, da se določeni ukrepi v člankih s področja, ki je navedeno v vrstici, v povprečju pojavljajo pogosteje, minus pa, da se pojavljajo redkeje kot v člankih s področja, ki je navedeno v stolpcu. 35 Stališča v petih najradikalnejših prispevkih so odločilno vlogo odigrali gospodarski akterji. Okvir večinoma iz civilne družbe (v enem primeru je avtor dokumenta je Ministrstvo za gospodarski razvoj in član nedržavnozborske stranke) in so v veliko več- tehnologijo Republike Slovenije postavilo v sodelo- ji meri utemeljena na analizi stanja. Gre za dalj- vanju z osrednjimi gospodarskimi akterji, saj akterji ša, bolj analitična besedila, objavljena izključno v drugih družbenopolitičnih sfer naj ne bi izkazovali Delovi Sobotni prilogi in Dnevnikovem Objektivu. interesa oziroma njihovo sodelovanje ni bilo zamiš- Avtorja prispevka Razmišljati moramo kot celota, ljeno kot relevantno. Ti akterji so dobili možnost po- kot človeštvo menita, da »prevladujoči (neoliberal- dajanja pripomb šele v fazi javne razprave. ni) gospodarski model« povzroča, da se »del sveta Akterjem, ki so jim v interesu neoliberalne poli- duši v presežkih materialnih dobrin, ki se zametuje- tike, je torej omogočen neposreden dostop do jo in ogrožajo okolje, drugi del poskuša ujeti razviti mehanizmov odločanja. Pri uresničevanju svojih in- svet na enaki razvojni paradigmi, tretji pa se utaplja teresov se v manjši meri odločajo za prepričevanje v odmiranju, revščini in lakoti«. V vseh prispevkih državljanov in oblike javnega pritiska, v večji meri avtorji potrebo po radikalnih spremembah ute- pa neposredno pogajanje z nosilci moči. NVO in meljujejo z okoljsko oz. s socialno nevzdržnostjo aktivistom na drugi strani tak neposredni dostopa obstoječega gospodarskega sistema, predlagajo do centrov politične moči ni omogočen, zato svoje pa ukrepe, ki segajo od uresničevanja egalitarne cilje v večji meri zasledujejo v civilni družbi. Njiho- in okoljsko vzdržne družbe v relativno izoliranih va aktivnost je bolj kot v predlaganje konkretnih skupnostih (»Prilagoditev ali smrt, drugega nam rešitev usmerjena v opozarjanje na probleme in na ne preostane«) do postopnega prehoda v »so- njihovo analiziranje. Ugotovitve potrjuje tudi anali- naravno trajnostni model napredka brez rasti in za predlaganih kategorij ukrepov po letih, prikaza- zmanjševanja socialne neenakosti« z uvajanjem na na sliki 3.1. reform, kot so zmanjšanje števila delovnih ur, ena- Pogostost pojavljanja ukrepov znotraj statusa komernejša porazdelitev dela in dohodkov ter več- quo močno niha, izrazito visoke vrednosti pa zavze- ja obdavčitev ekološko spornih produktov (»Stalna ma v obdobju državnozborskih volitev (v letih 2004, gospodarska rast, okoljsko učinkovit odgovor na 2008 in 2011). Porast pojavljanja neoliberalnih krizo?«). ukrepov se začne leta 2004, kar lahko pojas njujemo Kako torej pojasniti odstopanje med identifici- z dvema dejavnikoma: z izvolitvijo desno usmer- ranimi vzroki in predlaganimi ukrepi, ko se vzroki, ki jene vlade pod vodstvom SDS leta 200426 in pred- utemeljujejo neoliberalne rešitve, pojavljajo zgolj v vsem z vstopom Slovenije v Evropsko unijo istega 4,5 odstotka vseh prispevkov, neoliberalne rešitve leta.27 Ponovni porast zagovarjanje neoli beralnih pa so predlagane v 13,1 odstotka prispevkov? ukrepov doživi leta 2011, ko se najpogosteje pojav- Kot smo pokazali ob primeru sprejemanja do- ljajo v predstavitvah volilnih programov političnih kumenta Slovenska industrijska politika (razdelek strank,28 kar nakazuje, da je prišlo med političnimi 1.3.1), vladni strateški dokumenti postavljajo v strankami do občutnega premika v desno, vsaj ka- o spredje gospodarsko rast, okoljske in soci al ne dar govorijo o TR. vi dike pa obravnavajo kot podrejene. Tudi v stra- Predlogi radikalnih ukrepov se v povezavi s TR teškem dokumentu Slovenska industrijska politika, prvič pojavijo leta 2009, torej takrat, ko so se tudi ki je integralni del oblikujoče se nacionalne Strate- v Sloveniji pokazale posledice velike recesije (po gije razvoja Slovenije (2014–2020), je v ospredje postavljena kontinuirana gospodarska rast, okolje 26 Na primer http://www.dnevnik.si/svet/174294. 27 Na primer http://www.delo.si/clanek/16237, http://www. razumljeno kot »razvojna priložnost«, državna regu- dnevnik.si/svet/112104, http://www.delo.si/clanek/18387. lacija pa predvidena predvsem v obliki spodbuja nja 28 Na primer http://www.dnevnik.si/clanek/1042488671, in podpiranja podjetij. Taka vsebinska usmeritev http://www.dnevnik.si/clanek/1042490517, http://www.finance. si/333062/Kje-bi-lahko-v-Jankovi%C4%87evi-koaliciji-nasta- odseva proces nastajanja dokumenta, saj so v njem la-trenja. 36 Tabela 3.4: Pet »najbolj neoliberalnih« prispevkov Naslov Avtor Medij Datum objave Volitve 2011: Kandidatne liste o javnem sektorju in javnih fi nancaha Slovenska tiskovna agencija Dnevnik 18.11.2011 Volitve 2011: Stranke o pokojninski reformi in reformi trga delab Slovenska tiskovna agencija Dnevnik 25.11.2011 Kje bi lahko v Jankovićevi koaliciji nastala trenjac Lana Dakić in Andreja Rednak Finance 08.12.2011 Vlada krenila v pripravo socialnega sporazumač Mario Belovič Delo 21.2.2012 Stranka LDS odgovarja na 27 državljanskih vprašanj Matjaža Zwittrad Stranka LDS Delo 26.11.2011 a http://www.dnevnik.si/clanek/1042488671 b http://www.dnevnik.si/clanek/1042490517 c http://www.finance.si/333062/Kje-bi-lahko-v-Jankovi%C4%87evi-koaliciji-nastala-trenja/ č http://www.delo.si/novice/politika/vlada-krenila-v-pripravo-socialnega-sporazuma.html d http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/stranka-lds-odgovarja-na-27-drzavljanskih-vprasanj-matjaza-zwittra.html Tabela 3.5: Pet »najradikalnejših« prispevkov Naslov Avtor Medij Datum objave Ekovasi: Pravična družba je možnae Nara Petrovič Delo 4.8.2012 Stalna gospodarska rast, okoljsko učinkovit odgovor na krizo?f Dušan Plut Delo 15.1.2012 Razmišljati moramo kot celota, kot človeštvog Luna Jurančič Šribar Dnevnik 14.4. 2012 in Bojan Radej V bistvu imamo bulimično državoh Maja Čepin Čander Dnevnik 20.3.2010 (intervju z dr. Marto Gregorčič) Prilagoditev ali smrt, drugega nam ne preostanei Maja Prijatelj Delo 28.8.2011 (intervju z Jonathanom Dawsonom) e http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ekovasi-pravicna-druzba-je-mozna.html f http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/stalna-gospodarska-rast-okoljsko-ucinkovit-odgovor-na-krizo.html g http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042523434 h http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042346288 i http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/prilagoditev-ali-smrt-drugega-nam-ne-preostane.html Slika 3.1: Pojavljanje predlaganih ukrepov po letih (povprečja na prispevek) 37 3,4-odstotni rasti prejšnjega leta je BDP leta 2009 Pomemben vzrok za tako obravnavo TR v medij- padel za 7,9 odstotka29). Od takrat dalje je pogos- skem poročanju je, da je dostop do mehanizmov tost zagovarjanja radikalnih ukrepov, z izjemo vo- odločanja in publicitete porazdeljen nesorazmer- lilnega leta 2011, počasi, a vztrajno naraščala. To je no v prid nosilcem politične in ekonomske moči. lahko posledica predvsem dveh dejavnikov: večje Analiza nakazuje, da imamo opraviti s pojavom aktivnosti akterjev v civilni družbi in večje priprav- »refevdalizacije« (Habermas 1962/1990) javne ljenosti medijev, da namenjajo pozornost tudi radi- sfere, kjer se odločitve sprejemajo v pogajanjih za kalnejšim pogledom. zaprtimi vrati in so šele naknadno podane v javno Rezultati analize medijskega poročanja o TR na- razpravo. V taki situaciji je publiciteta sprevržena v kazujejo, da je pojem trajnostni razvoj v javnem di- svojo reprezentativno funkcijo: njen smoter ni na- skurzu večinoma obravnavan na način, ki ne ogroža dzor nosilcev moči, temveč legitimacija njihovih že obstoječih razmerij moči in je podrejen zahtevi po sprejetih odločitev. neskončni gospodarski rasti. Temeljite reforme, ki Izpostavljenih problemov poročanja o TR zato bi lahko zagotovile tak gospodarski razvoj, ki ne bi tudi ne smemo omejiti na vprašanje medijskega ogrožal socialnega standarda in naravnega okolja, poročanja. Problemi odpirajo širša vprašanja ne- so postavljene na rob zavoljo poslovnih priložno- sorazmernih možnosti dostopa do mehanizmov sti »zelenih« inovacij, »zelenih« davčnih olajšav odločanja, transparentnosti procesov odločanja in subvencij ter »zelenih« sponzorskih sredstev. in vloge organizacij civilne družbe. Doseganje TR Pojmu trajnostni razvoj s tem grozi, da bo postal ni odvisno zgolj od implementacije ustreznih teh- depolitiziran, reduciran na posamične tehnološke noloških rešitev, temveč zahteva tudi politične inovacije, individualno delovanje posameznikov spremembe. Zahteva obsežno demokratizacijo in material za publiciteto podjetij, da bo torej po- političnih sistemov, ki bi omogočila, da bi prihodnji stal zgolj ime tržne niše, ne pa poziv k temeljitemu razvoj upošteval celoten razpon družbenih potreb, premisleku o (želeni) prihodnosti. ne zgolj maksime neomejene gospodarske rasti. 29 http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp. 38 4 INSTRUMENTI ZA DOSEGANJE ŽELENEGA VEDENJA DRŽAVLJANOV: TRAJNOSTNI RAZVOJ KOT OHRANJANJE TRAJNOSTI KAPITALA Sistemska regulacija trajnostnega razvoja kot pa temelji na ponotranjenju norm o povezanosti dolgoročnega (in trajnega) razvojnega cilja te- narave in človeka ter zavedanju akterjev o potreb- melji na javnopolitičnih instrumentih ali ukrepih, nosti radikalnih sprememb trenutnega načina pro- s katerimi javnopolitični akterji (predvsem drža- dukcije, kar naj bi bilo dosegljivo predvsem z izo- va) poskušajo doseči določen način vedenja posa- braževanjem in s kontinuirano socializacijo v smeri meznikov in skupin. Tudi medijske obravnave TR ekocentričnega odnosa do sveta. so povezane s predstavljanjem javnopolitičnih Razdelitev javnopolitičnih instrumentov sledi instrumentov, ki naj bi spodbujali ali preprečevali ideji štirih medijev, ki delujejo z namenom posre- določena dejanja ter informirali o vprašanjih TR. dovanja med funkcijami družbenega sistema po Obravnava TR brez javnopolitičnih instrumentov Parsonsu (1967) in Habermasu (1984, 1989). Sled- (JPI) – oziroma ciljev brez sredstev za dosego ciljev nji je Parsonsovo razdelitev kritično dodelal in štiri – ne more biti produktivna. Vendar analiza besedil medije – predanost vrednotam, vpliv, denar in moč – o TR v spletnih medijih kaže, da le slaba desetina umestil v dualistično pojmovanje družbenega siste- analiziranih enot v spletnih medijih (911 od 9138 ma: v »svet življenja« in v »sistem«. Po Habermasu analiziranih odstavkov v 931 prispevkih) obravna- prva dva medija (predanost vrednotam in vpliv) ne va tudi konkretne JPI. Že samo zanemarjanje JPI v avtomatizirata odločitev akterjev, medtem ko dru- razpravah o TR sicer kaže na implicitno sprejema- ga dva (denar in moč) usmerjata dejanja akterjev nje statusa quo, saj sprememb ni mogoče dosegati brez tega, da bi slednji morali upoštevati posledice brez jasno opredeljenih JPI, vendar je za celovitejšo svojih dejanj zunaj neposrednega konteksta. V tej presojo podpore različnim modelom TR potreben luči so JPI doseganja TR poimenovani kot instrumen- podrobnejši pregled predlaganih JPI. ti izobraževanja, prepričevanja, napeljevanja in prisi-Civilnodružbene skupine, podjetja, še posebej le. Po analogiji s štiričleno tipologijo medijev tudi pa državne institucije v okviru različnih modelov izobraževanje in prepričevanje kot javnopolitična TR uporabljajo različne vrste JPI za zagotavljanje, instrumenta za svojo implementacijo uporabljata spodbujanje ali usmerjanje TR. Na preprečevanje jezik; pojavljata se v »posplošeni obliki komunici- onesnaževanja se veže običajno računovodstvo, ranja«, kot zavezanost vrednotam in kot vpliv, ki nad katerim bdijo zakonodaja ter drugi pravni akti sta v zadnji instanci zavarovana s sankcioniranjem s področja zdravja in okoljevarstva, ki določajo še neupoštevanja družbenih norm. Nasprotno pa sta sprejemljive stopnje onesnaževanja. Šibak TR se drugi dve obliki instrumentov »krmilna« medija, ki dosega z okoljskimi indikatorji in s tržno vodenimi delujeta na podlagi nagrad in kazni. Napeljujeta z JPI, kot so subvencije in kuponi za ogljične izpus- denarjem in sankcionirata z močjo, »ne samo za to, te. Spodbujanje močnega TR vključuje predvsem da bi zmanjšala porabo interpretativne energije, učinkovito uporabo (prostovoljnega) zelenega temveč tudi z namenom izogibanja tveganju, da bi računovodstva in indikatorjev TR. Idealni model TR razpadlo kontinuirano delovanje« (Habermas 1989, 39 262); v našem primeru gre za delovanje v smeri šib- družbi resnično bolj uporabljajo instrumenti pre- kega TR oziroma preprečevanja onesnaževanja. pričevanja in izobraževanja kot v gospodarstvu, na Predstavljena razdelitev JPI ni univerzalna; v katero naj bi bile usmerjene predvsem denarne in literaturi se pojavlja kar nekaj različic spleta in- pravne spodbude ter sankcije, ob tem, da ekonomi- strumentov, ki so večinoma prirejeni objektu ali ja sama skrbi za odnose s potrošniki? področju, na katerega naj bi bili aplicirani, ali pa Poseben poudarek je na ekonomiji, saj jo nacio- kategorije sledijo obliki instrumentov, na primer nalni in mednarodni programi in strategije postav- ekonomskim, institucionalnim, informacijskim in ljajo v ospredje delovanja v smeri TR; značilen sodelovalnim (Scholl idr. 2010, 41). V tem besedi- primer je strategija Evropske unije. Analiza tako lu uporabljena razdelitev je hibrid omenjenih dveh sledi vprašanju, na katerih področjih se različni pristopov, saj po eni strani upošteva področje, na JPI največ uporabljajo, v kolikšnem obsegu posa- katerem (naj) bi se instrumenti uporabljali, po mezna družbena področja poudarjajo sodelovanje drugi strani pa način uporabe. Primer je lahko izo- državljanov pri doseganju TR ter kam in s katerim braževanje, ki je predvidoma usmerjeno na državl- namenom so JPI usmerjeni v gospodarstvu. jane, manj na podjetja, oblika in način pa naj bi bila v demokratični družbi dogovorjena v sodelovanju 4.1 Splet politik za doseganje z državljani. Analiza stopnje predvidenega sodelo- trajnostnega razvoja, vanja državljanov potemtakem ponudi podobo bolj izobraževanje in vloga ali manj za pobude javnosti odprtega političnega državljanov – potrošnikov sistema. Kako se različna uporaba instrumentov repre- Razdelitev je taka zato, da bi ugotovili, ali zentira v medijih, je mogoče razbrati iz povezovanja množični mediji in v njih predstavljeni akterji iz instrumentov s specifičnimi sferami delovanja, kot politike, gospodarstva in civilne družbe poudarjajo so mediji, politika, ekonomija in civilna družba. Iz preplet instrumentov tudi na področjih, ki so bila tabele 4.1 je razvidno, da prispevki, ki obravnavajo tradicionalno vodena, avtomatizirana in kontroli- medije in nanje vezano problematiko TR, največkrat rana s posameznimi ločenimi instrumenti. Zaseb- omenjajo instrumente napeljevanja in prisiljevanja, no sfero podjetništva in njen odnos s potrošniki kar pomeni, da največ pozornosti namenjajo de- naj bi na primer tako krmilil denar, javno sfero narnim kaznim ali spodbudam ter s pravnimi akti pa naj bi z državo povezoval (politični) vpliv, ki se zakoličenemu zasledovanju ciljev TR. Povprečno zgošča v mnenju javnosti, v nasprotni smeri pa naj se v enem prispevku omenjajo instrumenti prisi- bi državljane po njihovem (množičnem) pristanku ljevanja in napeljevanja 0,31- oziroma 0,29-krat. v javnih zadevah usmerjale pravne določbe, ki so Obenem mediji največ pozornosti namenjajo posledica političnih odločitev, ter socialni trans- politiki in gospodarstvu (27 oziroma 22 odstotkov ferji. Javno – torej medijsko – izpostavljanje pre- vseh prispevkov, ki omenjajo JPI), civilni družbi pa pleta instrumentov bi pokazalo na sodelovanje slabih 20 odstotkov. Se pa na slednjo najbolj vežejo družbenih podsistemov in medijev na področjih, instrumenti izobraževanja (0,46-krat). Od instru- ki so po demokratičnih standardih ločena oziroma mentov prepričevanja se jih največ omenja v po- jih liberalnodemokratična politična ureditev vsaj vezavi s politiko, iz česar je mogoče sklepati na pre- deklarativno ločuje, na primer ekonomijo in poli- pričevalne napore administrativnih in vladnih služb tiko ali ekonomijo in izobraževanje. S tem se odpi- države oziroma na medijsko reprezentacijo teh ra tudi vprašanje ideološkega delovanja v korist naporov. Glede na definicijo uporabe posameznih določenih družbenih skupin, na primer na področju instrumentov po družbenih podsistemih je priča- izobraževanja, ki naj bi bilo načeloma ločeno od za- kovano, da se med vsemi JPI v civilni družbi največ sebnih podjetniških interesov. Se v politiki in civilni uporabljajo instrumenti izobraževanja. Na prvi po- 40 gled pa je nenavadno, da se v povezavi z gospo- Ob tem se velja vprašati, kakšna je v tej razde- darstvom glede na vse JPI največ omenjajo instru- litvi vloga državljanov oziroma kako v definiran- menti prepričevanja in instrumenti izobraževanja, ju različnih politik sodeluje javnost. V liberalno- najmanj pa instrumenti napeljevanja (tržno vodeni demokratičnih ureditvah zahodnih družb naj bi JPI) in pravno zavezujoči instrumenti prisiljevanja. slednja nadzirala državo in ji postavljala zahteve, Predstav ljanje instrumentov prepričevanja (ekološ- kako pravno urejati dejanja, ki povzročajo posledi- ki standardi, zeleno računovodstvo, dogovori in ce za širšo družbo, s čimer doseganje ciljev TR kliče zaveze, ki niso zakonsko zavezujoči, konvencije, po različnih načinih vladovanja (angl. governance), zaveze in pobude) se v našem modelu konceptu- kot pojasnjujejo Zeijl-Rozema in drugi (2008, 411). alizacij TR veže na močni model TR. Ti instrumen- Po besedah omenjenih avtorjev tako vladovanje ti so mnogokrat usmerjeni v potrošnjo oziroma v zajema krmiljenje in skupno odgovornost države, grajenje podobe »zelenega« gospodarstva, ki pa trga in civilne družbe, po svoji obliki pa je bolj ali ostane zgolj marketinška poteza, če ga ne spre- manj hierarhično oziroma manj ali bolj deliberativ- mljajo dejanske politike redistribucije bogastva, no, pri čemer slednje vključuje oblikovanje skupnih skrb za naravne vire, zmanjšanje emisij in pravična ciljev z dialogom in učenjem. trgovina. Razkorak med predstavljenimi nameni in Evropska komisija in Evropski parlament v svoji dejanskostjo pojasnijo besede predstavnika mla- reviziji strategije TR iz leta 2005 izpostavljata gos- dinskega združenja Brez izgovora Slovenija, ki je podarstvo kot osrednji steber v doseganju sklad- v eni izmed fokusnih skupin, izvedenih v projektu, nega TR, stebra socialnega in okoljskega razvoja poudaril namen grajenja dobrega imena, za kar se sta mu podrejena: »Močna Evropska unija je osred- nemalokrat odločijo podjetja: »Perejo si reputacijo, njega pomena in del TR; pomagala bo generirati zato da potem na koncu, nekje drugje, spet ustvar- sredstva za investicije, na primer v čistejše okolje, jajo višjo porabo, in s tem ko ustvarijo višjo pora- v boljše izobraževanje in skrb za zdravje ter družbe- bo, ustvarijo tudi večjo škodo. Če sem torej nekaj no zaščitenost. In nasprotno, bolj trajnostna izra- dobrega naredil za oko lje, je bil ta trade off nekje ba naravnih virov in povečana socialna pravičnost drugje.« sta osrednjega pomena za naš ekonomski uspeh« Tudi med državljani je več pristašev izobra- (Evropska komisija 2005, 4). Strategije dosega- ževanja in spreminjanja ravnanja z zgledi kot pa s nja TR na ravni Evropske unije se neprestano prisilnim in z denarnim usmerjanjem vedenja ljudi, ocenjujejo in revidirajo, kar v letu 2009 rezultira v skupin in institucij. Mediji prav tako najpogosteje posebnem poudarjanju spleta politik, ki naj urav- med vsemi instrumenti obravnavajo izobraževanje notežijo ekonomski, socialni in okoljski razvoj s in prepričevanje. Med 652 anketiranimi državljani posebnim poudarjanjem korporativne odgovor- jih večina zagovarja »mehkejše« pristope, čeprav jih nosti: »Komisija in mnoge članice EU so povečale nezanemarljiv delež meni, da je ravnanje do so ljudi svoje napore za promocijo korporativne družbene oziroma narave mogoče učinkovito spremeniti le s odgovornosti s poudarkom na dialogu med deležni- sankcioniranjem neželenega ravnanja (slika 4.1). ki« (Evropska komisija 2009, 3, 4). Vendar pa v tem Očitne razlike pri ocenah uspešnosti kaznovan- dokumentu javnost kot publika, posebej pa njena ja oziroma usmerjanja ravnanja z denarjem pa se aktivna vloga, ni niti omenjena, enkrat samkrat kažejo glede na to, ali naj bi sankcije spremenile se omenja javni dialog v povezavi s problematiko ravnanje do soljudi ali narave. Državljani menijo, da ribištva, državljani pa se omenjajo enkrat, in sicer v je kaznovanje uspešnejše pri sankcioniranju škod- povezavi z zdravstvom. ljivega ravnanja z naravo, medtem ko naj bi bil de- Evropska unija torej močno poudarja vlogo kor- nar večja spodbuda pri odgovornejšem ravnanju do porativnega sektorja, zanima pa nas, kako se ta soljudi. vloga prikazuje slovenskemu občinstvu, ter pred- 41 Tabela 4.1: Povprečna pogostost omemb posameznih JPI v prispevkih glede na družbena področja (n= 9138; enota: odstavek) Družbeno Število Javno-politični instrumenti področje prispevkov izobraževanja prepričevanja napeljevanja prisiljevanja Mediji 181 0,25 0,25 0,29 0,31 Politika 243 0,27 0,35 0,28 0,30 Gospodarstvo 212 0,30 0,30 0,26 0,18 Civilna družba 164 0,46 0,19 0,21 0,20 Mešano 85 0,41 0,25 0,33 0,15 Nedoločljivo 26 0,27 0,15 0,15 0,04 Skupaj 911 0,32 0,28 0,27 0,23 Legenda nadpovprečno povprečno podpovprečno Slika 4.1: Mnenja o učinkovitosti različnih načinov spreminjanja vedenja do soljudi in do narave (v odstotkih, n = 652)* *Vprašanje: Kaj menite, s čim od naštetega bi najučinkoviteje dosegli, da bi se ljudje bolj odgovorno vedli do soljudi (narave)? Odgovor: Z izobraževanjem ... vsem, ali se predvideva, da bodo državljani skozi ski problematiki je neposredna udeležba pri spre- politični proces sodelovali pri definiranju pravnih jemanju odločitev v povprečju omenjena 0,48-krat okvirjev delovanja ekonomije in tudi smernic dia- na članek, na vseh drugih področjih so mnogo niž- loga med deležniki podjetij. Državljanom je v ja povprečja: politika, denimo, 0,26 omembe na slovenskih medijih pripisana dokaj aktivna vloga članek, kar pa je še vedno drugo najvišje povprečje na področju politike – v člankih o medijih in medij- (tabela 4.2). 42 Tabela 4.2: Primerjava povprečij omemb načinov vključevanja državljanov na članek po posameznih družbenih področjih (n = 9138; enota: odstavek) Državljani Državljani kot Število Neposredno Nadzorstvena Deliberativna kot naslovniki individualno člankov odločanje funkcija funkcija odločitev odgovorni Mediji 181 0,48 0,08 0,14 0,17 0,03 Politika 243 0,26 0,13 0,16 0,24 0,01 Gospodarstvo 212 0,02 0,02 0,01 0,02 0,00 Civilna družba 164 0,14 0,16 0,11 0,10 0,05 Mešano 85 0,01 0,00 0,12 0,11 0,02 Nedoločljivo 26 0,04 0,00 0,12 0,04 0,00 Skupaj 911 0,20 0,08 0,11 0,13 0,02 Legenda nadpovprečno povprečno podpovprečno Državljane politični sistem največkrat omenja v den s pristopom » new age«, ki možnost družbenih povezavi z neposrednim odločanjem, obenem pa sprememb postavlja v meje delovanja posameznika skoraj tako pogosto tudi kot naslovnike odločitev, brez njihovega povezovanja in kolektivne usmeritve kot ciljno skupino političnega. Državljani so v tem v širšo družbo. Pasivna vloga državljanov je sklad- pomenu prejemniki informacij, ciljna skupina izo- na tudi s promocijo odgovornega in zelenega po- braževanja, usposabljanja, predvsem pa zakonov trošništva, ki je poleg usmeritve na stran produkcije in drugih predpisov, s čimer se poudarja njihova pa- tudi osrednja strategija Evropske unije. »Preference sivna vloga. Politični sistem jih definira kot naslov- potrošnikov so temeljno gonilo proizvodnje – na ljence politik 0,24-krat na članek, kar je tudi najviš- primer povpraševanje po organskih produktih vodi je povprečje takega načina (ne)sodelovanja glede razvoj organske agrikulture« (Eurostat 2007, 100). na druga družbena področja. Zanimivo je, da jim Konkretno v Sloveniji pa se vloga državljanov tudi civilna družba največkrat pripisuje dokaj pasiv- pri političnem odločanju o gospodarskih trendih in no vlogo nadzora nad izvajanjem politik, vendar v modelih razvoja, torej o gospodarstvu na splošno, povprečju kmalu sledi zavzemanje za neposredno omenja samo v petnajstih člankih od vseh člankov, odločanje državljanov. Individualna odgovornost ki omenjajo različne vrste sodelovanja državljanov državljanov kot nosilcev TR se po področjih ome- v političnem procesu oziroma v definiranju spleta nja relativno malokrat, vendar največkrat ravno v trajnostnih politik, kar znese sedem odstotkov vseh pove zavi s civilno družbo. Odstotki so povsod do- člankov. S poudarjanjem pasivne vloge državljanov kaj nizki, ravno pri civilni družbi pa so v rubriki indi- in z že navedeno ugotovitvijo, da se gospodarske vidualne odgovornosti najvišji – 41,2 odstotka vseh teme največ povezujejo z izobraževanjem in s pre- člankov, ki omenjajo individualno odgovornost. V pričevanjem (tabela 5.1), je toliko bolj upravičena povprečju to pomeni 0,05- krat na članek o civilni ugotovitev, da tudi dialog deležnikov predvideva že družbi. Medtem ko je mogoče iz primera držav- vnaprejšnje zakoličenje interesov, torej strateško ljanov kot naslovnikov politik razbrati hierarhičen okvirjanje in postavitev meja razprave, še preden način vladovanja, pri katerem se politiki prepušča do nje mogoče pride. vloga razsvetljevalca in vodnika v lepšo prihodnost, Predstavljeni odnos gospodarstva do pasivne je drugi primer pasivnih državljanov dokaj skla- vloge državljanov v njihovem udejstvovanju v 43 politični javni sferi sovpada z liberalnim razume- predvideva, so omenjeni instrumenti lahko usmer- vanjem javnosti in političnega, pri čemer je zasebna jeni samo še na zasebnost potrošnje in zaposlene. sfera kot sfera ekonomije izvzeta iz demokratične Po takem ključu lahko pričakujemo hegemonski odgovornosti, čeprav je temelj preživetja in obe- boj za primat pri definiranju pomena in ideje TR ter nem močno določa procese v drugih podsistemih iskanje pristanka za moralno vodstvo pri doseganju družbe in v svetu življenja, vključno z intimno sfero trajnostnih ciljev. Pričakovati je mogoče, da v jav- in s sfero uživanja uporabnih vrednosti, torej pro- nosti poteka soočenje med dvema skrajnostma, pri duktov, ki so kupljeni na trgu. Take ugotovitve so čemer en pol predstavlja zagovor trga, drugi pa išče skladne tudi s teorijo dualne družbe, ki na eno stran poti za radikalne spremembe političnega in eko- postavlja sistem z ekonomijo in s politiko, na dru- nomskega sistema. Vendar pa pri tem ne smemo go pa svet življenja z intimno in javno sfero. Svet spregledati visoke stopnje poudarjanja neposredne življenja vključuje javno sfero, v kateri po Haber- udeležbe v odločanju o poteh in ciljih TR, vendar masu (1989, 520) klienti in državljani, torej volivci udeleženci fokusnih skupin poudarjajo, da so me-in člani javnosti, vzpostavljajo interaktivni odnos hanizmi odločanja nemalokrat močno oddaljeni od s političnim sistemom, ter zasebno sfero, iz katere deklarativnih zavez o sodelovanju vseh zainteresi- odnos z ekonomsko sfero vzpostavljajo potrošniki ranih za rešitev določenih problemov. Predstavnik in zaposleni. sindikatov meni: Potrošniki vzpostavljajo prostovoljen odnos z /.../ drugače ni tako javno publicirano. To pome- gospodarstvom na trgu končnih izdelkov, državlja- ni, da so zadeve, o katerih se nekje odloča, vedno ni kot člani javnosti pa ob volitvah postanejo celo povezane z interesnimi skupinami v ozadju; enako del političnega sistema, vloge obojih pa niso zakon- je s sindikati. Vemo tudi, kdaj bo sprejet nek zakon sko določene, tako kot vlogi zaposlenih in klientov na temo, ki nas zanima tako ali drugače, pa ga države, temveč »so v obliki pogodbenih razmerij lahko skrivajo ali ga ne, a kar nas zanima, to tudi in državljanskih pravic« (prav tam, 321). Kontrola izpeljemo. Gre za interesne skupine. Vprašanje, ki nad posamezniki v teh vlogah je mnogo težja kot se ob tem zastavlja, je, kako s preventivnimi me- kontrola nad zaposlenimi in klienti države, kate- hanizmi to spraviti v sprejemljiv okvir. Najbrž ni rih ravnanje, pravice in dolžnosti določajo pravne prav, da neka skupina brez interakcije s celotno določbe. Pri doseganju ciljev TR bi to pomenilo, družbo dosega svoje cilje, kajti to je zagotovo v da je pri omenjenih dveh vlogah treba uporabiti škodo nekoga drugega. Ali je to za skupnost bol- instrumente izobraževanja in prepričevanja, saj jše ali ne, bi se prav tako lahko vprašali. Vedno napeljevanje ne zagotavlja uspeha, prisiljevanje pa pa je razlika v moči, s katero kdo uresničuje svoje ni učinkovito. cilje. Predvidevanje, da se z gospodarstvom kot de- Pričakovati je mogoče, da zagovor zelenega lom sistema povezuje predvsem denar (instrument potrošništva na drugi strani spodbudi kritiko indivi- napeljevanja), se izkaže kot napačno. Rezultati prav dualizma in ponudbene strani, medtem ko zagovor- tako kažejo, da se z gospodarstvom ne povezuje niki trga igrajo na strune racionalnosti potrošnika, sodelovanje državljanov pri, na primer, sprejema- njegove odgovornosti za dobrobit prihodnjih gene- nju regulativnih politik. Obenem pa se gospodarst- racij, proizvodno stran pa prepustijo avtomatizmu vo največ odloča za instrumente izobraževanja usklajevanja ponudbe in povpraševanja. Udeležen- in prepričevanja, ki pa se po predvidevanjih bolj ci fokusnih skupin se močno zavedajo prelaga- vežejo na javno sfero in politiko. Rezultati kažejo, nja odgovornosti na potrošnike, medijske repre- da jih politika predvideva, vendar jih predvideva zentacije poudarjanja učinkovitosti usmerjanja tudi gospodarstvo, kar ni bilo pričakovano. In ker ekonomije s potrošnikovim denarjem pa nasprotno se sodelovanje državljanov v političnem sistemu ne nemalokrat zamolčijo namene in posledice korpo- 44 rativnega stimuliranja odgovorne potrošnje. Pred- eni strani prispevki zagovarjajo participacijo držav- stavnik nevladne organizacije Brez izgovora Slo- ljanov, po drugi pa hierarhično vodeni splet JPI. venija pojasnjuje: »Smo kot potrošniki krivi, da smo Od vseh instrumentov pa se državljane v prepletu kupili izdelek, ki je bil za okolje škodljivejši? O tem, sodelovanja v političnem procesu in JPI največkrat zakaj se je tak izdelek sploh pojavil na trgovskih omenja v povezavi z instrumenti prisiljevanja policah, pa se nihče ne vpraša. Po načelih svobod- (48,5 odstotka prispevkov), sledijo instrumenti izo- nega trga torej lahko dam bazuko v roke otroku v braževanja in prepričevanja. tretjem razredu osnovne šole, kajti če se hoče z njo Križanje neposredne participacije in hierarhič- igrati v šoli, naj se igra ...« ne, od zgoraj navzdol vodene implementacije in- strumentov, kjer je glavni igralec administrativni 4.2 Sodelovanje državljanov pri sistem, po eni strani kaže na prikazovanje želenega oblikovanju okoljskih politik in sodelovanja v javni razpravi o zakonskem urejanju instrumentov ciljev TR, na drugi pa na nadzorovanje in usmerjan- je dejanj državljanov ter podjetij z zakonskimi sank- Dokument Pregled strategije Evropske unije za cijami. Udeleženci fokusnih skupin so poudarjali, trajnostni razvoj v letu 2009 je namenjen usklaje- da je dejanska pripravljenost političnih elit, strank vanju politik in instrumentov na področju trajnosti in vladnih služb za sodelovanje z državljani ter z močnim poudarkom na ekonomiji, ki uporablja NVO zelo odvisna od njihovih interesov, zakoličene energijo z nizkimi ogljičnimi izpusti ter temelji na smeri delovanja, volilnih ciklov in seveda lobijev. znanju in obnovljivih virih. Vsa druga področja, ki Predstavniki NVO, aktivisti in tudi predstavniki sestavljajo trajnostni družbeni razvoj, in ne samo podjetniškega sektorja so v razgovorih nemalokrat okoljskega, so predstavljena v povezavi z gospo- izpostavili spoj politike in kapitala, predvsem ka- darstvom, pa naj gre za problematiko zdravja, pitala močnih industrij. Če se politika še kaže kot migracij ali družbene vključenosti. Pri zadnji temi nevtralna do posameznih podjetij z namenom je na primer še posebej izpostavljen problem brez- omogočanja znosnega konkurenčnega okolja, je poselnosti v povezavi z zdajšnjo finančno in gospo- na makroekonomski ravni močno na strani tre- darsko krizo. Strategije doseganja ciljev poudar- nutnega načina produkcije, pojasnjujejo številni jajo splet politik, ki po področjih zahtevajo ali kritični avtorji (npr. Wayne 2003). Takó dejanskost predvidevajo različno vključevanje državljanov pri komentirajo tudi udeleženci fokusnih skupin, npr. njihovem definiranju in implementaciji. V medijih predstavnica multinacionalnega telekomunikacij- se na vseh področjih, kot smo že ugotovili, poudar- skega operaterja: jajo velika vloga instrumentov izobraževanja, vklju čevanje državljanov v neposredno odloča nje, Javne inštitucije pa so odvisne od politike. Zakaj obenem pa so državljani predstavljeni tudi kot pa- regulator na telekomunikacijskem trgu v Sloveniji sivni naslovniki politik ali nadzorniki. To protislov- že enkrat ne prepove postavljati dodatnih teleko- je bomo najprej poskušali pojasniti z analizo JPI munikacijskih omrežij? Res, grozna sem, šef me, in predvidenega sodelovanja državljanov pri nji- upam, ne bo slišal, ampak vsak operater postav- hovem oblikovanju. lja svoje bazne postaje in svoje omrežje. Zato Državljane se pri političnem dogovarjanju o ker ni mogoče, da bi kdo v tej državi rekel, naj se doseganju TR in uporabi instrumentov za njego- odneha, ker je država zares posejana z baznimi vo realizacijo največkrat omenja kot neposredno postajami, da ni več dovoljena gradnja in naj se sodelujoče, kot (so)nosilce javnih odločitev (0,16- operaterji združijo. Zakaj? Zaradi politike, v ozad- krat na članek), mnogokrat pa so omenjeni tudi kot ju politike pa je kapital. Ni res? Vse je povezano. naslovniki odločitev o uporabi JPI in kot udeleženci Kapital in politika. V Sloveniji pa nam je tako že v razpravi (povprečno 0,14-krat na prispevek). Po vse jasno: kdo, koga, kje, zakaj. Mar ne? Ampak 45 kapital je večinoma prav v takih industrijah, ki so kšne projekte, sponzorirana. Potem pa so v res-donosne in paradne, tako močan, da politika žal nici trajnostno in ta dogma je neskončna. Osebno sploh ne upošteva javnih interesov. Več primerov sem v konfliktu sama s sabo, ker se človek pač je takih, v energetiki še vrsti podobnih primerov. vedno vpraša, koliko bo vseeno sodeloval na ta način, koliko bo kje drugje dobrega naredil z nji- Medijska podoba TR in akterjev, na katere so hovim denarjem, če mu ga že dajo, kajti drugače usmerjeni JPI, je dokaj kompleksna in pogosto pro- ga bodo tako dali komu drugemu in bodo ravno tislovna, predvsem v poudarjanju nujnosti sodelo- tako izpadli traj nostni. vanja javnosti na eni strani ter vertikalnih usmerje- valnih naporov dominantnih akterjev na drugi. Omenjeni projekti so nemalokrat namenje- ni izobraževanju »zelenih« končnih potrošnikov, 4.3 Trajnostna ekonomija za trajnost ki večinoma neposredno ne vplivajo na strateške kapitala odločitve podjetij, na primer na selitev umaza- nih tehnologij v države z ohlapnejšo okoljsko za- Trajnostni razvoj lahko definiramo kot spoj traj- konodajo. Vsaj tako je mnenje kritičnih raziskoval- nosti, ki pomeni »nezmanjševanje kapitala« v času cev, dodamo pa lahko, da se običajno instrumenti in razvoja, ki naslavlja »povečevanje dohodka«, izobraževanja ne namenjajo podjetjem, v povezavi kritično ocenjuje Radermacher (1999) mnoštvo z gospodarstvom se potemtakem lahko usmerijo idej o TR, ki večinoma izhajajo iz zaskrbljenosti nad samo na potrošnjo. zmanjševanjem naravnih virov. Zato ne preseneča, Ekonomski sistem je močno reguliran s pravom, da se je v javnosti razprava o TR močneje razvnela predvsem z institutom zasebne lastnine, znanim že šele po poročilu Rimskega kluba o posledicah naft- iz rimskega prava, torej pravico do uporabe last- ne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. nine, pravico do sklepanja pogodb ter sprejemanja Tudi Evropska komisija v svojih dokumentih očit- obveznosti, ki jih prinaša lastnina (Lah 2002, 51). no povezuje socialne in okoljske probleme pred- Pravo je temelj JPI prisiljevanja, njegovo realizacijo vsem s stranjo produkcije oziroma z reproduktivno pa najdemo tudi v obliki zakonsko določenih spod- potrošnjo na medpodjetniških trgih: »Vzorci po- bud (subvencij) in denarnih kazni pri instrumentih trošnje, predvsem potrošnje energije, jasno kaže- napeljevanja. Vendar pa industrija v svojem (kapi- jo neželeni razvoj, medtem ko vzorci produkcije talističnem) načinu produkcije niti ne potrebuje prav kažejo pozitivne znake« (Evropska komisija 2009, veliko regulacije in poseganja v domnevno še kar 6). Tukaj je deloma mišljena tudi potrošnja energi- sprejemljivo pozitivno usmeritev v socialne temelje je gospodinjstev, vendar isti dokument priznava, trajnosti, razen za preprečevanje onesnaževanja, da večino onesnaževanja prispevata industrija in kot ocenjuje Evropska komisija. V tem okviru je tre- transport. Po prepričanju Evropske unije naj bi ba stimulirati predvsem inoviranje in na znanju te- že ideja korporativne družbene odgovornosti in- melječo produkcijo, ki bo sama po sebi poskrbela za dustrijo na pobudo njenih deležnikov vodila v bolj socialno vključenost in prinesla gospodarsko rast, zeleno prihodnost, obenem pa naj bi ohranila do- katere počasnost je glavni krivec za brezposelnost hodek in delovna mesta. Dejansko pa so številni (Eurostat 2007, 13, 14). Mogoče je naključje, vendar projekti podjetij usmerjeni bolj v grajenje dobrega tudi analiza prispevkov slovenskih medijev kaže imena kot nematerialne postavke njihove aktive. naj višjo povezanost med spletom JPI in ukrepi, ki Udeleženka fokusne skupine, predstavnica Društva naj na strani gospodarstva ne bi prav veliko spre- Združenih narodov za trajnostni razvoj (UN Global menili, torej z ukrepi za ohranjanje statusa quo. Vsi Compact) ocenjuje: štirje tipi JPI (izobraževanja, prepričevanja, napel- Veliko je primerov, ki kažejo, da so podjetja pod jevanja in prisiljevanja) se v največji meri omenjajo – pretvezo, da investirajo veliko denarja v neka- v skoraj 74 odstotkih vseh prispevkov o JPI in regu- 46 laciji gospodarstva – za ohranjanje statusa quo, kar gospodarstvom in s politiko pojasnjuje tudi pred-sovpada s prizadevanjem za šibak trajnostni razvoj, stavnik Inštituta za afriške študije: kjer je deklarativna zavezanost načelom doseganja /z/a nevladnike je podobno, kot si ti rekel za TR mnogo močnejša od dejanskega prakticiranja. šolo. Nevladniki, na žalost, smo postali ideološki Za ohranjanje statusa quo je značilno tudi najvišje aparat države in gospodarstva. Dejansko smo, povprečje omemb JPI na prispevek (0,34), sledijo vsaj jaz tako čutim, v shizofrenem položaju. Na reformistični in (0,15) in neoliberalni ukrepi (0,13), eni strani vemo, kaj hočemo, kaj mislimo, ko se medtem ko radikalni ukrepi praktično niso omenje- prijavljamo na razpise in projekte, pa moramo ni (0,03 omembe na prispevek). rabiti jezik in slediti ciljem, ki nam jih predpiše ali Reformističnim ukrepom lahko pripišemo gospodarstvo ali Bruselj ali pa država. Nevladnik prizadevanje za močan trajnostni razvoj z ukrepi za je samo še šala ali kaj, da se tako imenujemo. politično regulacijo ekonomije (obstoječega produk- cijskega načina). Zanje je značilno, da so sproženi od zgoraj navzdol, torej od države, ki so ji na voljo 4.4 Iskanje podpore za status quo najučinkovitejši JPI, ki se vežejo na denar in moč. Glede na ugotovitve, da bi mediji, politika in Od vseh reformnih ukrepov se jih največ omenja v ekonomija najraje videli državljane kot tiste, ki se zvezi z zakonskimi določbami (57,3 odstotka) in de- ravnajo po že vnaprej pripravljenih JPI, v političnem narnimi spodbudami ali sankcijami (39,6 odstotka). procesu definiranja teh instrumentov pa naj bi se Na radikalne ukrepe se JPI vežejo redko, se pa zato vključevali predvsem pri ukrepih ohranjanja sta- toliko več pojavljajo v povezavi z neoliberalnimi tusa quo, je mogoče zaključiti, da politika najver- ukrepi, v povprečju 0,13-krat na prispevek. Neoli- jetneje išče strinjanje za reformistične ukrepe brez beralni ukrepi se najmočneje vežejo na instrumente sprememb samih ureditev ali za ohranjanje statusa napeljevanja, saj je potrošnike v popolno delova nje quo. To pomeni, da poskuša državljane pripraviti na »zelene« tržne ekonomije še najlažje prepričati že vnaprej pripravljene reforme, ali pa, če javnost z denarjem. Ko pa se ti instrumenti uporabljajo v zahteva spremembe, te zahteve pomiriti in ohraniti gospodarstvu (npr. trgovanje z emisijskimi kuponi), zatečeno stanje. Bolj kot za iskanje konsenza gre za pa velja spomniti, da so ravno ti mehanizmi plod neoliberalnih procesov doseganja trajnosti. podporo politiki, ki partikularne interese predstav- Zagovor statusa quo, ki ga spremlja razpad lja kot obče, kot je vzrok refevdalizacije javnosti že države blaginje v kombinaciji s finančno in z gos- pred časom definiral Habermas (1962/1990). podarsko krizo, zahteva močno ideološko an- Ob tezi, da država blaginje razpada, med gažiranje spleta instrumentov za ohranjanje se- državljani in političnim sistemom pa zija globoko danjega načina produkcije, na primer zagovor brezno demokratičnega deficita, sta za analizo zelenega potrošništva ali poudarjanje, da je izbira tako ostali zanimivi predvsem vlogi potrošnika in glede onesnaževanja pa tudi življenjske usode ali člana javnosti. Ravno za ti dve vlogi Habermas po- celo usode prihodnjih generacij v rokah vsake- jasnjuje, da sta njuni »orientaciji razviti v zasebnih ga posameznika. Izobraževalni sistem – bodisi in javnih sferah; ne moreta biti, tako kot delovna kot javni servis bodisi udejanjen v izobraževalnih sila ali davki, 'kupljeni' ali 'pobrani' na strani za- delavnicah NVO ali celo podjetij – je eden na- sebnih ali javnih organizacij. To mogoče pojasnju- jmočnejših ideoloških aparatov države in ravno je, zakaj se buržoazni ideali načeloma vežejo na ti izobraževanje dosega najvišjo stopnjo omemb v vlogi« (Habermas 1989, 321, 322). Omenjeni vlogi prispevkih o ukrepih na področju gospodarstva – zaživita v svetu življenja in samo s prepričevanja 42,5 odstotka vseh prispevkov, ki obenem ome- in z izobraževanja ju je mogoče nadzorovati in ob- njajo JPI. Protislovnost uporabe izobraževanja in likovati, s čimer v ospredje stopijo instrumenti, ki opozarjanja na probleme netrajnosti v navezavi z so neposredno uporabni pri reprezentiranju sveta, 47 torej v svojih ideoloških funkcijah. Zato ni nenavad-in seveda tudi »trajnostno«. Sodelovanje javnosti no, da podjetja neprizadeto poudarjajo svojo vlogo je vsaj deklarativno predvideno, vendar se razpra- pri ohranjanju planeta, čeprav se ukvarjajo na pri- va ne bi smela razvijati v smeri predlogov radikalne mer z izrabo naravnih bogastev ali s tem, kako je spremembe produkcijskega načina, ampak kveč- vsak proračun na ravni države naravnan »razvojno« jemu v smeri ukrepov močnega TR. 48 5 TRANSNACIONALNA NARAVA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA – MEDIJSKA SLEPA PEGA? Vse od najzgodnejših idej so se konceptualizaci- tenciala, obenem pa tak razvoj vseeno zadovolji ob- je TR pretežno oblikovale »od zgoraj navzdol« s jektivne in subjektivne potrebe človeštva«. pomembno podporo množičnih medijev. Iz Brundt- Večina udeležencev fokusnih skupin se zaveda, landinega poročila, ki je nastalo na »vladovalnem«30 da prevzemajo definicijo OZN, kar sprejemajo z na- področju OZN med vladnim in nevladnim na trans- klonjenostjo. Pomemben pa je ugovor predstavnika, nacionalni ravni, se je pojem trajnostni razvoj moč- ki opozarja na delovanje mednarodnega politične- no razširil predvsem s sodelovanjem NVO, ki so v ga in ekonomskega sistema, v katerem se nada- njem videle možnost utemeljitve svojih vizij in je ljujejo zgodovinski odnosi kolonizacije in ohranjajo bil hkrati dovolj širok, da je lahko zaobjel klice po neenakosti. V takem sistemu je TR uporab ljen zgolj spremembah na zelo različnih področjih delovanja kot floskula, kot meni udeleženec, s katero se upra- NVO. Proces konceptualizacije od »zgoraj navzdol« vičuje zgodovinska prevlada svetovnega Zahoda in pa prinaša nekatere pomembne posledice. se diskurzivno »olepšujejo« negativne posledice, ki Prva posledica je natančno povzemanje ohlapne jih prinaša globalizacija. Trditev o preprostem spre- definicije TR, kot jo opredeli OZN. V javno posredo- jemanju TR med slo venskimi NVO in njegove »šib- vanih dokumentih NVO kljub pluralnosti v siceršnjih ke« definicije bi bila tako pretirano posploševanje, razpravah prevladajo elementi »šibkega« razume- se je pa izkazalo, da je TR sprejet kot ideal ravno vanja TR, saj so NVO primorane zavzeti in rearti- med NVO, ki v njem vidijo možnosti za spodbuja- kulirati lastne konceptualizacije TR v besednjak, ra- nje manjših sprememb, ne pa toliko kot vizijo spre- zumljiv za politično in gospodarsko sfero, če hočejo memb družbenih ureditev na splošno. »sodelovati« pri pripravi razvojnih in strateških Taka narava nastanka konceptualizacije TR pri- dokumentov in samem procesu vladovanja na pod- naša s seboj tudi specifične posledice glede zamiš- ročju TR. Predstavniki NVO v fokusnih skupinah31 ljanja štirih tipov skupnosti, na katerih razhajanje so podali definicijo TR, kot jo podaja Brundtlandino opozarja Fraserjeva (2005). Z globalizacijo smo poročilo, in ob tem jasno izpostavili zavedanje, da je priče razhajanju med štirimi tipi skupnosti, ki so se to »univerzalna definicija OZN«: »razvoj, ki ne one- v t. i. westfalskem obdobju suverenih držav v geo- mogoča potencialov prihodnje družbe, torej naših političnem smislu povsem prekrivale: »zamišljena zanamcev, njihovega družbenega in naravnega po- skupnost ali narod, politična skupnost ali državlja- 30 »Vladovalnem« zato, ker OZN ne moremo enačiti popolno- ni, komunikacijska skupnost ali javnost in skupnost ma z vladno sfero, saj nima enakih pristojnosti, legitimnosti niti enake usode v pomenu deležnikov, ki jih prizadene-moči kot tradicionalno razumljene vlade suverenih držav, kar je bil tudi razlog, da se je namesto o vladanju začelo o vladni sferi jo skupni problemi« (Fraser 2007, 6). Le ena izmed na mednarodni ravni pisati o vladovanju (več npr. v Splichal 2011 štirih tipov skupnosti je med sodelujočimi pred- ali Turnšek Hančič in Prodnik 2011). 31 Junija 2013 so bile izvedene tri fokusne skupine s po šestimi stavniki v postwestfalski dobi zamišljena kot trans-udeleženci, ki so bili vabljeni predvsem iz slovenskih nevladnih nacionalna skupnost – to je skupnost enake usode, organizacij ali izmed posameznikov, ki so v preteklosti javno izražali mnenje o temah, povezanih s trajnostnim razvojem. ki jih zadeva skupen problem. 49 Skladno z definicijo TR v OZN udeleženci fokus- informacijske tokove nevključeno Slovenijo. Tako nih skupin »človeštvo« razumejo kot skupnost prihaja do zamišljanja Slovencev kot žrtev global- »nas, ki nas problem zadeva«, privzemajo definici- nih sistemskih pogojev, lastne neaktivnosti in, kar jo OZN. Globalna narava TR je med udeleženci ra- je zaznano kot eden izmed osrednjih problemov, zumljena predvsem iz perspektive omejitev plane- pomanjkanja medijske pomoči pri prepoznava- ta in njegovih resursov, pri čemer so zunanje meje nju in »razvozlavanju« kompleksnosti problemov, zamišljenega določene s celotnim planetom, kajti pove zanih z mednarodno dimenzijo TR. po naravnih zakonitostih, kot menijo udeleženci, Osrednji problem glede vprašanja TR in global- »ne moremo v neskončnost trošiti«. Tako na načel- nega sistema, ki ga udeleženci fokusnih skupin iz- ni ravni udeleženci razpravljajo o človeštvu, plane- postavljajo, je namreč zaprtost globalnega sistema tu ipd. kot o »Nas«. glede informacij na eni strani in slabo opravljanje Na ravni konkretnih problemov pa udeleženci novinarskega dela slovenskih medijev na dru- vedno preidejo v pogovor o »nas Slovencih«. Tako gi strani. Udeleženci fokusnih skupin na načelni na ravni treh drugih dimenzij zamišljanja skupnos- ravni izkazujejo visoka pričakovanja in normativne ti – (a) zamišljanje komunikacijske skupnosti – teh, zahteve do slovenskih medijev. Hkrati pa jim je s katerimi poteka javna razprava; (b) zamišljanje skupno razočaranje nad slovenskim novinarstvom: politične skupnosti – teh, ki so legitimno vključe- tako v vlogi podajanja informacij o nacionalnih, še ni v proces sprejemanja odločitev, in (c) zamišlja- bolj pa o transnacionalnih javnih zadevah, kot je TR. nje identitetne skupnosti – teh, kdo smo »mi« kot Njihove kritike so izpostavljale tri ključne pro bleme: narod –, prihaja do razkoraka s prvo dimenzijo, (a) novinarji slabo poznajo tematiko, o kate ri piše- zamišljanja skupnosti enake usode, ki jo problem jo, (b) novinarji iščejo že vnaprej zamišljene zgod- zadeva. Udeleženci sicer prepoznavajo, da obsta- be (npr. »iščem takega in takega brezdomca«); (c) jajo problemi, ki prizadevajo ves svet, kar bi po novinarji pišejo »instant« zgodbe brez vloženega Deweyju (1927) idealno moralo voditi v vzpostav- truda in raziskovanja. Najjasneje ponazori odnos ljanje transnacionalne javnosti. Vendar pa do tega do slovenskih medijev naslednji izsek v razpravi ne pride, saj temu zavedanju ne sledijo še druge med udeleženci, kjer je ena oseba slovenske medije dimenzije zamišljanja skupnosti. To po mnenju opisala kot »dost podn«: udeležencev fokusnih skupin preprečujeta pred- Jaz mislim, da so mediji v Sloveniji 'dost podn', vsem dve oviri: (a) občutek nemoči in majhnosti v da raziskovalnega novinarstva v Sloveniji ni in kompleksnem globalnem sistemu in (b) kritika na- da se absolutno premalo zavedajo, da so oni cionalne medijske strukture. soodgovor ni za ustvarjanje marsičesa v naši druž- Osrednja nit pogovora v fokusnih skupinah je bil bi. Po drugi strani vsak ta drugi že kar nekaj piše občutek nemoči in majhnosti v globalnem sistemu, in sploh ni nobenih vrednot več. Vem, da jih zelo ki se prepleta v diskurz dveh nasprotij: (a) global- stiskajo, ker sem enkrat [smeh] za nek časopis, da ni sistem proti slovenski državi in (b) sistem proti ga ne omenjam, dala kratko izjavo. Novinarka je posamezniku. V prvem primeru predstavniki NVO povedala, da potrebuje sliko. Nameravala sem ji izpostavljajo globalne odnose med državami in ka- jo poslati po elektronski pošti, a me je prosila, da pitalizem kot sistemska pogoja, ki onemogočata bi me fotografirala ona, ker bo za to prejela 20 ev- TR. Pri drugem primeru pa udeleženci izpostavljajo rov. Vem, da je stanje grozno, in je razumljivo, za- nasprotje med iskanjem rešitev za TR v spremem- kaj nastajajo instantne zgodbe, ampak to je zgolj bah globalnega kapitalističnega sistema in spre- še eden od takih primerov. membah individualnega vedenja posameznikov. Do prepletanja obeh nasprotij prihaja na način, da Vendar pa noben udeleženec ni izpostavil udeleženci enačijo nemočne, neuke in nezaintere- morebitnih alternativ nacionalnim medijem, niti sirane posameznike z majhno, nepovezano in v niso videli tovrstnega potenciala v internetu. Tuji 50 mediji so bili izpostavljeni zgolj kot primer dobre politika na četrtem mestu (ta v zgolj slabi polovici prakse, po kateri bi se morali zgledovati slovenski zajema politiko drugih držav, vse drugo je zunanja mediji, češ da npr. v Nemčiji mediji državljane bolje politika Slovenije). informirajo o tem, kar se dogaja Evropski uniji, kot Ker TR razumemo kot transnacionalno javno pa v Sloveniji. Vloga, ki jo medijem pripisujejo, je zadevo par excellence, bi pričakovali relativno visok tako bolj vloga prenašalca informacij od globalnih delež pozornosti, namenjene transnacionalnemu, centrov moči kot pa prostorov javne razprave ter še zlasti tudi zato, ker je pojem trajnostni razvoj povezovanja z glasovi in interesi »drugih« na trans- prišel v slovenski diskurz iz mednarodnega in trans- nacionalni ravni. nacionalnega okolja. Da bi se o trajnostnem razvoju lahko razvilo za- 5.1 Ritualizacija transnacionalnega vedanje o celotnem človeštvu kot skupnosti, ki jo ta problem zadeva, bi z vidika idealnega mediji morali V nevladno javno sfero se umeščajo razprave tako globalno zavezništvo tudi izpostavljati. Anal- državljanov, strokovnjakov in znanstvenikov ter iza sklicevanja slovenskega dnevnega tiska na us- NVO, ki lahko potekajo čez množične medije ali tvarjanje globalnega zavezništva pri normativnem neposredno v raznih forumih in mrežah povezo- pisanju o trajnostnem razvoju (principi, načela, cilji vanja. Osrednja družbena institucija, ki povezuje in normativni vidik, npr. treba, morati) ali pri ome- vse tri tipe skupnosti, pa so po klasičnem norma- njanju normativnih dokumentov (npr. Agenda 21, tivnem razumevanju vloge novinarstva množični Brundtlandino poročilo) pa je pokazala, da global- mediji. Temeljni problem, okrog katerega bi morale no zavezništvo kot načelo TR sploh ni omenjeno: biti osredinjene razprave o demokratizaciji na po- globalna solidarnost, pravičnost ali odgovornost dročju transnacionalnega, je problem neobstoja ali je izpostavljena v samo dveh od 9138 analiziranih okrnjenega delovanja učinkovite komunikacijske enot, globalna dimenzija TR v 0,1 odstotka enot, strukture glede javnih transnacionalnih problemov globalno zavezništvo za doseganje ciljev TR pa v 0,3 (Splichal 2006, 703). Vloga množičnih medijev odstotka enot (tabela 5.1). pri ustvarjanju institucionalne (infra)strukture, ki Pri poročanju o TR bi pričakovali, da je velik omogoča najprej prepoznavo in nato tudi organi- delež medijskega poročanja namenjen prav trans- zacijo splošnih interesov, je namreč osrednja. nacionalni razsežnosti tega koncepta. Vendar pa Poročanje o transnacionalnih zadevah se je v so rezultati popolnoma drugačni, saj je zgolj slaba slovenskih medijih že v preteklih raziskavah izkaza- desetina analiziranih enot pisala o transnacionalni lo za vredno kritike. Medtem ko smo sredi osem- dimenziji TR – in še to predvsem v obliki poročanja desetih lahko še z zadovoljstvom ugotavljali, da je o delovanju mednarodnih političnih akterjev, manj delež poročanja o mednarodnih in tujih dogodkih pa o globalnih problemih in skoraj nič o mednarod- v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami rela- nem delovanju civilne družbe (tabela 5.2). tivno visok (Sreberny-Mohammadi idr. 1985, 37), Analiza poročanja o akterjih TR v spletnih pa je peščica raziskav v zadnjih desetletjih zače- medijih kaže veliko nesorazmerje poročanja v prid la kazati drugačno sliko. Tako se v Sloveniji po eni političnim akterjem. Prevlado uradnih virov infor- strani opaža zmanjševanje in spreminjanje medij- macij in sploh usmerjenost medijske pozornosti k ske pozornosti, namenjene t. i. »tretjemu svetu« političnim akterjem v najjasnejši luči razberemo (Tomanič Trivundža 2006), in po drugi povečevanje iz razmerja med poročanjem o mednarodnem sklice vanja na depersonalizirane mednarodne ak- političnem sistemu (13,4 odstotka oz. 1228 enot) terje, kot sta NATO in EU (Pikalo in Trdina 2009, 53). proti mednarodnemu delovanju civilne družbe (2,4 Analiza poročanja osrednjih televizijskih dnevnikov odstotka oz. 222 enot); poročanje o prvih je skoraj RTV SLO in POP TV (Prpič 2009, 125, 126) pa je šestkrat pogostejše kot poročanje o drugih. Ta re- pokazala, da je po pogostosti poročanja zunanja zultat je v skladu z ugotovitvami prejšnjih raziskav 51 Tabela 5.1: Izrecna omemba ustvarjanja globalnega zavezništva kot načela trajnostnega razvoja n = 9138 odstavkov) V besedilu omenjeni pojmi f % globalna regulacija/zavezništvo za uresničevanje/doseganje trajnostnega razvoja (WTO, OZN, IMF, Summit-i ipd.). 24 0,3 globalna dimenzija trajnostnega razvoja (svetovno, planetarno, globalno) 10 0,1 globalna (svetovna, planetarna) solidarnost/pravičnost/skrb/odgovornost 2 0,0 poročanja (slovenskih) medijev, da namreč v medij- javnega mnenja, ki jo v sprejemanju odločitev upo- skem poročanju prevladujejo uradni, politični viri števajo politično delujoči akterji«. informacij (npr. Turnšek Hančič 2010). Novinarji Po Olesenu (2007, 305) transnacionalne jav- na ritualiziran način sledijo aktivnostim političnih nosti nastanejo s »poroznostjo« nacionalnih, saj akterjev, kar izhaja iz »novičarskega« odnosa do argumenti in razprave prehajajo z nacionalnih na poročanja in rutiniziranosti pridobivanja informacij transnacionalne ravni, kar se kaže kot (a) to, koliko (Poler Kovačič 2004). Z drugimi besedami, novice se ljudje na enem mestu zavedajo obstoja proble- so to, kar je »novo«, a hkrati rutinsko dostopno – ma, ki jim je skupen z ljudmi nekje drugje, in (b) se torej novinarske konference, srečanja in podobne zavedajo »glasov« in argumentov teh »drugih«. Tak aktivnosti političnih akterjev. Dejstvo, da je pojem proces lahko prehaja iz majhnih lokalnih skupnosti trajnostni razvoj uveljavljen predvsem na strani na transnacionalno raven in nasprotno – iz trans- mednarodnih političnih akterjev, posledično to- nacionalnih krogov na manjšo lokalno raven, kot je rej pomeni tudi, da novinarji prepoznavajo medn- bil primer razvoja diskurza o TR. Osrednje vpraša- arodne politične akterje kot relevantne govornike nje je tako, koliko je transnacionalna dimenzija TR glede TR, hkrati pa ne povezujejo transnacionalnih prepoznana med ljudmi v Sloveniji. V pomoč pri problemov s konceptom TR, temveč tega obravna- odgovoru na to vprašanje so rezultati telefonske- vajo dekontekstualizirano, zgolj na podlagi delo- ga mnenjskega poizvedovanja ob slučajnem vzor- vanja in izjav politikov. cu 652 prebivalcev Republike Slovenije. Osrednja ugotovitev analize je, da se usmerjenost pozornos- 5.2 Transnacionalni problemi in ti državljanov pomembno razlikuje od vsebinske transnacionalni akterji v očeh usmerjenosti slovenskega dnevnega tiska, pa tudi državljanov želja NVO: bolj kot politiki in NVO jih zanimajo problemi sami, hkrati pa je TR zaznan kot abstrak- Idealno bi proces vzpostavljanja transnacional- ten koncept, o katerem se ne znajo izraziti. ne javnosti moral slediti vzpostavljanju javnega Osrednjega pomena glede vprašanja o posledi- mnenja. Po Splichalu (1997, 4) je javno mnenje v cah uveljavljanja TR »od zgodaj navzdol« je delež idealizirani predstavi proces, v katerem »(a) skupina takih, ki ne znajo odgovoriti na vprašanje o tem, ljudi postane pozorna na nek problem, (b) razpra- koliko jih zanima poročanje o TR. Drugi pojmi, ki va o problemu povzroča vse večjo pozornost, tako sicer spadajo k temam TR, so udeležencem v ve- da problem postane javna zadeva, (c) udeležen- liki meri razumljivi – npr. glede revščine po svetu ci v razpravi oblikujejo alternativne možnosti za je zgolj 0,8 odstotka ljudi odgovorilo, da ne znajo rešitev problema in omejijo obseg alternative, (d) odgovoriti oz. so ostali brez odgovora. Pri TR pa s soglasjem izoblikovano mnenje vpliva na kolek- je kar pet odstotkov ljudi odgovorilo, da ne znajo tivno odločitev, ki jo sprejme večina (kot na primer odgovoriti. Če k temu prištejemo še dejstvo, da na volitvah ali referendumu), ali pa na oceno moči ljudje v anketah neradi priznajo, da česa ne vedo 52 Tabela 5.2: Pogostost omembe transnacionalne razsežnosti pri poročanju o trajnostnem razvoju v slovenskem dnevnem tisku (n = 9138 odstavkov) V besedilu omenjeni pojmi f % katerakoli izmed izpeljank „globalno“, „svetovno“, „planetarno“, „transnacionalno“, „zemeljsko“, „mednarodno“? 845 9,2 mednarodna regulacija (delovanje OZN, EU, globalno vladovanje, mednarodne konference predstavnikov 1228 13, 4 oblasti, Copenhagen Climate Change Conference, Kyotski sporazum, G8, G20) družbeni in naravni mednarodni problemi (globalna fi nančna oz. gospodarska kriza, revščina, lakota, 630 6,9 neenakost oz. globalno segrevanje, zmanjšanje biotske raznovrstnosti) mednarodno delovanje civilne družbe (World Social Forum, spletne razprave, mednarodno delovanje 222 2,4 Greenpeacea) oz. da ne znajo odgovoriti, je treba delež tistih, ki ganiziranimi NVO, kot sta Amnesty International so priznali, obravnavati resno. Iz tega namreč lahko in Greenpeace, ter med neformalnimi oblikami do določene mere sklepamo, da medtem ko je TR državljanskega organiziranja. Slednje so za anke- kot koncept sprejet na mednarodni politični ravni, tirance precej zanimivejše kot prve. Medtem ko so je za državljane predvsem zelo abstrakten koncept, nevladne mednarodne organizacije na zadnjem ki si ga težko predstavljajo in o katerem odkrito mestu po zanimanju anketiranih državljanov, pa so priznajo, da ne znajo odgovoriti. protesti v drugih državah takoj za problemi glede Rezultati anketiranja kažejo, da ljudi precej na izraženo zanimanje med anketiranci. Tako lahko bolj kot delovanje mednarodnih političnih akterjev sklepamo, da so mednarodne nevladne organizaci- ali NVO zanimajo mednarodni problemi sami. Na je anketiranim slovenskim državljanom še bolj tuje prvem mestu po povprečju zanimanja za transna- kot mednarodna politika. Na mednarodni ravni se cionalne medijske vsebine je revščina po svetu, za precej bolj zanimajo za »sebi enake«, to je za pro- njo globalne klimatske spremembe, TR in global- teste v drugih državah kot pa za delovanje organi- na gospodarska kriza. Brez izjeme so tako vsi po- ziranih glasov mednarodnih nevladnih organizacij. kazatelji zanimanja za mednarodne probleme v Idealnotipsko bi vzpostavljanje TR kot trans- povprečju dobili višje vrednosti kot zanimanje za nacionalne javne zadeve po načelu politizacije mednarodno, to je evropsko, politiko (tabela 5.3). (Hay 2007, 79), idealnega procesa javnega mnenja Tem akterjem pripisujejo tudi najmanj odgovorno- (Splichal 1997) in vzpostavljanja javnosti (Dewey sti za odpravljanje problemov, kot je onesnaževa- 1927/1954) moralo potekati od zavedanja o javnem nje (tabela 5.4), hkrati pa je delež takih, ki ne znajo problemu k transnacionalni javni razpravi, ki bi po- odgovoriti na vprašanje o odgovornosti izbranih tekala »od spodaj navzgor«, to je najprej predvsem akterjev, največji ravno pri mednarodnih vladnih v nacionalnih nevladnih javnih sferah, ki bi se med organizacijah (5,7 odstotka) in slovenskih NVO (5,1 seboj morale prekrivati in povezovati. Pojem traj- odstotka). nostni razvoj pa se je, vsaj ob primeru Slovenije, Ideja »idealno-normativnega« vzpostavljanja vzpostavljal in širil ravno v nasprotni smeri, to je transnacionalnih javnosti je blizu predvsem zago- od »zgoraj navzdol«, iz mednarodne politične v na- vornikom t. i. transnacionalnih »protijavnosti«, ki cionalno javno sfero. Pri njem torej ni skupina ljudi da so del transnacionalnega delovanja »od spodaj postala pozorna na nek novi problem, ki bi ga pred navzgor« predvsem z vzpostavljanjem mednarod- tem ne zaznali, pač pa je bila konceptualizacija TR v nih družbenih gibanj in nevladnih organizacij (npr. OZN tista, ki je določala in formirala oz. uokvirjala Young 1996). Vendar pa je iz odgovorov slovenskih javne razprave »od zgoraj navzdol« – v nasprotju državljanov razvidno očitno razlikovanje med or- z idealnim procesom javnega mnenja, v katerem 53 Tabela 5.3: Zanimanje za mednarodne teme, o katerih poročajo mediji (n = 652)* Arit. sredina Revščina po svetu 3,98 Globalne klimatske spremembe 3,88 Trajnostni razvoj 3,78 Globalna gospodarska kriza 3,55 Protesti v drugih državah 3,07 Evropska politika (Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije) 2,97 Nevladne organizacije (npr. Greenpeace, Amnesty International) 2,96 * Odgovori na vprašanje: Koliko vas zanimajo različne vsebine, o katerih poročajo mediji? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da vas sploh ne zanima, 5 pomeni, da vas zelo zanima, 3 pa je nekje vmes. Tabela 5.4: Pripisovanje odgovornosti za odpravljanje posledic onesnaževanja (n = 652)* DA ne vem, b.o. Podjetja, ki so onesnaževala 93,0 2,4 Slovenska država / vlada 89,3 2,0 Slovenske okoljevarstvene organizacije 73,4 5,1 Običajni ljudje 70,0 3,3 Mednarodne vladne organizacije (Združeni narodi, EU ipd.) 66,4 5,7 * Odgovori na vprašanje: V preteklosti so številna podjetja povzročila onesnaženje okolja, česar takrat zakoni niso prepovedovali. Kdo od naštetih bi moral poskrbeti za odpravo posledic? javna razprava poteka najprej zunaj politične sfere identifikacijske in politične skupnosti (Fraser 2007) in šele nato vpliva nanjo. Posledice tovrstnega pris- kljub zavedanju o skupnih mednarodnih interesih topa »od zgoraj navzdol« za nevladno sfero Slo- omejena na nacionalno skupnost. Ovira, ki pre- venije so razvidne z vseh treh ravni naše analize: prečuje bolj poglobljeno transnacionalno delovan- slovenskih NVO, slovenskih tiskanih medijev in an- je, pa je predvsem občutek nemoči, tako slovenske ketiranih prebivalcev Republike Slovenije. skupnosti kot posameznika v kompleksnem global- Predstavniki slovenskih NVO in posamezniki, ki nem sistemu, kjer so predvsem novinarji kritizira- so se v preteklosti javno izrekali o trajnostnem raz- ni, da ne opravljajo svoje naloge posrednikov med voju, večinoma prevzemajo definicijo TR, ki jo je po- kompleksnim globalnim sistemom in nacionalno dal OZN, in to sprejemajo z naklonjenostjo. Izjema javno sfero. je predstavnik, ki opozarja na kontinuiranje global- Analiza besedil slovenskega tiska je pokazala, nih kolonialnih odnosov moči z vzpostavljanjem di- da so kritike sodelujočih v fokusnih skupinah do skurza o TR. Osrednja teza, ki jo lahko postavimo velike mere utemeljene. Transnacionalna dimenzi- na osnovi pogovorov v fokusnih skupinah, je, da ja TR je pri poročanju slovenskih tiskanih medijev zavedanje o celotnem svetu kot skupnosti enake izjemno zanemarjena, skorajda neobstoječa. Kjer usode še ne zagotavlja nadaljnjih korakov k formi- se pojavlja, pa je primarno del poročanja o med- ranju transnacionalne javnosti. Iz izjav sodelujočih narodnih »vladovalnih« politikih, ne pa poročanja o je jasno razvidno, da je percepcija komunikacijske, transnacionalni naravi TR ali glasov »drugih«. 54 Priče smo vzpostavljanju mednarodne javne Ključen izziv je, kako zagotoviti, da bo proces sfere, ko se ljudje na enem mestu zavedajo obstoja prepoznavanja in organizacije skupnih interesov problema, ki jim je skupen z ljudmi nekje drugje, in potekal v smeri politizacije (Hay 2007), to je iz javne se zavedajo »glasov« in argumentov teh »drugih« sfere v politično, in ne (samo) nasprotno. Prvi korak (Olesen 2005). Anketirani prebivalci Slovenije se je treba narediti pri (slovenskih) množičnih medi- zanimajo za transnacionalne probleme, še posebej jih. Dokler bodo njihove osrednje norme delovan- npr. za revščino po svetu. Hkrati pa jih najmanj za- ja objektivnost v smislu ritualiziranega podajanja nimajo glasovi, ki jih predstavljajo slovenski tiskani izjav političnih akterjev, aktualno novičarstvo v mediji, to je glasovi mednarodnih politikov. Držav- smislu podajanja kratkih, nepoglobljenih novic in ljane zanimajo »drugi«, ki so njim enaki, to je glaso- vi državljanov v obliki protestov v drugih državah, poudarek na nacionalni naravi javnih problemov, in ne glasovi organiziranih predstavnikov v vladni bodo državljani le stežka povezovali svoje proble- (mednarodna politika) ali nevladni (mednarodne me s problemi »drugih« in se bodo tudi tisti, ki jim organizacije) sferi. To pa predstavlja pomembne je mar za transnacionalne probleme ter si želijo biti izzive za vprašanje formiranja transnacionalne aktivni, še naprej počutili nemočne in nepoučene o javnosti, tako na ravni prepoznavanja skupnih in- dogajanju v kompleksnem globalnem svetu, če se teresov kot njihove organizacije. bodo zanašali na slovenske množične medije. 55 6 METODE ZBIRANJA PODATKOV Namen tega poglavja je predstaviti metode in časopisov, ki sicer dnevno izhajajo tudi v tiskani postopke, uporabljene za (1) identifikacijo, vzorčen- izdaji. je in spletni zajem medijskih besedil o trajnostnem Namen vseh izbranih metodoloških postopkov razvoju, objavljenih na novičarskih spletnih mestih je bil oblikovanje čim bolj reprezentativnega vzor- slovenskih dnevnih časopisov, (2) analizo političnih ca populacije medijskih besedil v spletnih časo- dokumentov in dokumentov gospodarskih družb, pisih oz. hiperbesedilnih povezav v njih. Šlo je za (3) izvedbo fokusnih skupin in (4) izvedbo telefon- razmeroma zahteven metodološki izziv, saj smo skega anketiranja. imeli po eni strani opravka s populacijo enot (tj. medijskih besedil), kjer ni mogoče določiti vzorčne- 6.1 Vzorčenje in spletni zajem ga okvira, po drugi strani pa je velikost populacije medijskih besedil o trajnostnem enot prevelika, da bi lahko vzorčni okvir sestavili razvoju posebej za potrebe te raziskave. Zaradi obsega po- tencialno ustreznih medijskih besedil je bilo treba »Medijsko besedilo« razumemo kot sporočilo uporabiti avtomatizirane postopke zajema podat- v množičnomedijskem dejanju, ki s prepletanjem kov, pri čemer je bilo treba zaradi nadaljnje statis- različnih semioloških vrst informira o izbranih de- tične analize besedil tako pridobljene podatkovne lih družbene realnosti ali jih interpretira. Pri tem zbirke v določeni meri post hoc ročno urediti, da se izhajamo iz predpostavke, da se izbrano medijsko je osnoval dovolj kakovosten vzorec besedil, ki je besedilo nanaša na TR, če se v njem vsaj enkrat bil v poznejši fazi raziskave osnova za kodiranje in pojavlja izraz »trajnostni razvoj« ali kakršnakoli statistično analizo. njegova izpeljanka, vključno z vsemi obrazili. V ra- Celoten postopek snovanja vzorca in zajema ziskavi smo se omejili na novičarska spletna mesta ustreznih medijskih besedil je temeljil na štirih slovenskih dnevnih časopisov (v nadaljevanju splet- analitičnih korakih, ki so natančneje opisani v na- nih časopisov), ki jih razumemo kot spletne izdaje daljevanju (glejte naslednjo sliko). Slika 6.1: Proces vzorčenja in spletnega zajema medijskih besedil Zapisovanje in Izbor novičarskih urejanje seznama spletnih mest dnevnih ustreznih medijskih časopisov besedil Izbor in zajem besedil Določitev enote znotraj posamičnega analize spletnega časopisa 56 6.1.1 Izbor novičarskih spletnih mest trebovali vrsto prilagoditev, ki pa vseeno ne bi za- dnevnih časopisov gotavljale dovolj doslednega zajema vseh besedil. Tretja rešitev je uporaba »internega« iskalnika Po začetnem pregledu večjega števila spletnih (angl. search engine), ki je integriran znotraj posa- medijev smo se odločili za izbor spletnih časopisov, meznih spletnih časopisov za iskanje medijskih ki sicer izhajajo tudi v tiskani izdaji in niso (v celoti) besedil, ki vsebujejo iskani izraz (v našem primeru omejeni na določeno geografsko območje. Poleg trajnostni razvoj). Težava te možnosti je, da so med tega smo se odločili samo za »večje« spletne časo- internimi iskalniki spletnih časopisov (pre)velike pise, saj je začetni pregled pokazal, da je število razlike. Nekateri na primer ne omogočajo načina medijskih besedil o trajnostnem razvoju v manjših iskanja po ključnih besedah, drugi ne omogočajo časopisih premajhno za oblikovanje vzorcev, ki bi iskanja po korenu besede oziroma po obrazilih ipd. v drugi fazi raziskave omogočali dovolj zanesljivo Povedano drugače, med njimi so razlike v iskalnih statistično analizo besedil. Tako smo v končni fazi algoritmih, ki jih ni mogoče določiti brez vpogle- izbrali spletne časopise naslednjih časopisnih hiš: da v programsko kodo in zasnovo teh iskalnikov Delo (delo.si), Dnevnik (dnevnik.si), Večer (vecer.si), (kar pa je v večini primerov nemogoče, saj spletnih Primorske novice (primorske.si) in Finance (finance. časopisi uporabljajo licenčne iskalnike, za katere si). programska koda ni javno dostopna). Posledica bi bila, da bi dobili vzorce besedil posamičnih spletnih 6.1.2 Izbor in zajem besedil znotraj časopisov, ki med seboj ne bi bili primerljivi. posamičnega spletnega časopisa Četrti način, ki se je v primerjavi s prvimi tremi Besedila, ki obravnavajo TR, je mogoče zno- rešitvami izkazal za (naj)učinkovitejšega in soraz- traj posamičnega spletnega časopisa identificira- merno zanesljivega, je iskanje besedil znotraj po- ti na več načinov in na podlagi različnih tehničnih ljubne domene s splošnim spletnim iskalnikom. Tak rešitev, pri čemer pa je temeljni pogoj, da morata način iskanja omogoča spletni iskalnik Google, postopek identifikacije besedila in izbrana tehnična in sicer v sklopu naprednih nastavitev splošnega rešitev omogočati iskanje po izrazu trajnostni raz- iskalnika, ki ga razvija omenjeno podjetje. Upora- voj (z vsemi obrazili). ba je preprosta, saj je v iskalnem pogoju na podla- Prva (tehnična) rešitev je izdelava lastne- gi izbranega ukaznega operatorja (v tem pri meru ga robota oz. spletnega pajka (angl. web crawl- »site:«) treba določiti samo ime domene (npr. er) za samodejno iskanje, zajem in zapis besedil dnevnik.si), znotraj katere iščemo pojavitve neke- posamičnega spletnega časopisa, ki se nanašajo na ga iskalnega niza. Če na primer želimo poiskati TR. Tak način bi presegal časovne in finančne okvire vsa besedila na spletnem mestu www.delo.si, ki projekta, prav tako pa primerjalno ni smiseln glede vsebujejo izraz traj nostni razvoj (z vsemi obrazili), na programske in arhitekturne zasnove, ki jih upo- je iskalna poizvedba naslednja: »trajnostni razvoj rabljalo izbrani spletni časopisi v smislu sistemov site: delo.si«. Prednosti takega načina iskanja so: a) za urejanje spletnih vsebin (angl. content manage- učinkovitost: iskalnik ne išče samo po ključni bese- ment system – CMS). di, ampak tudi po vseh njenih obrazilih; b) primer- Druga možnost je uporaba že razvitega pro- ljivost: uporablja se isti iskalni algoritem in iskalni gramskega orodja, ki vključuje spletnega pajka (npr. postopek za vse spletne časopise; c) doslednost: Outwit). Podobno kot pri prvi rešitvi je težava z Googlov pajek zapisuje vsa besedila, razen če neki upo rabo spletnega pajka v tehnični prilagoditvi spletni časopis posebej označi, da nekaj ne sme biti programskega orodja specifičnim lastnostim splet- dostopno Googlovemu pajku; d) zanesljivost: kot se nih časopisov. Testiranje enega izmed teh orodij na je naknadno izkazalo, so večkratni poskusi iskanja manjšem vzorcu besedil iz dveh spletnih časopisov istega izraza v Googlovem iskalniku večkrat kot in- je namreč pokazalo, da bi za zajem podatkov po- terni iskalniki spletnih časopisov vrnili iste zadetke. 57 6.1.3 Zapisovanje in urejanje seznama ugotovili, da je med njimi nezanemarljiv delež ustreznih medijskih besedil takih, ki so bila za analizo vsebinsko neustrezna, ker Rezultati Googlovega iskalnika so bili za vsak se niso nanašala na TR. Dva najpogostejša vzro- spletni medij posebej preneseni v preglednico ka vsebinske neustreznosti sta bila povezana z (tabela v CSV-formatu), za kar je bilo treba izde- vključenostjo izraza trajnostni razvoj v naziv neke lati krajšo skripto v programskem jeziku Python, organizacije/storitve/izdelka (npr. ime politične ki omogoča samodejno shranjevanje informacij s stranke) in (ali) promocijskih sporočil (npr. oglas- seznama in vsebine Googlovih zadetkov; ključna nih prilog in gradiva). Manjše število besedil tudi informacija v našem primeru je bila spletni naslov sploh ni vsebovalo izraza trajnostni razvoj (v neka- medijskega besedila (URL). Nato je bila zasnova- terih primerih se je pojavljal v komentarjih bralcev na programska skripta (prav tako v programskem besedila, ni pa bil rabljen tudi v medijskem besedi- jeziku Python), ki je prebrala celotno vsebino lu). Zato so člani projektne skupine najprej na vzor- posamičnega medijskega besedila in zapisala v cu približno 25 odstotkov zajetih medijskih besedil strukturirano zbirko podatkov posamične ele- izvedli osnovni pregled besedil in ocenili njihovo mente/lastnosti medijskega besedila (kot so npr. vsebinsko ustreznost (glejte tabelo 6.2). Hkrati je URL, datum objave, avtor, naslov, podnaslov, bila izdelana tudi ocena števila ustreznih medijskih besedilo). Na ta način smo dobili obsežno zbirko besedil po letih. vseh medijskih besedil iz petih spletnih časopisov, Na osnovi teh ocen smo odločili, da bo število ki nam je omogočila izvajanje nekaterih preprostih vseh medijskih besedil na končnem seznamu ana- kvantitativnih analiz. Te so bile predvsem name- litično obvladljivo, tako da jih ni bilo smiselno vzorči- njene preliminarnemu vpogledu v število, obseg in ti, ampak smo analizirali celotno populacijo pridob- časovno dinamiko objavljanja člankov s področja ljenih/zajetih besedil. TR. Obenem smo na osnovi teh poizvedb in analiz V naslednjem koraku so bila ročno izločena lahko sprejeli določene odločitve glede vsebinske medijska besedila na osnovi naslednjih vsebinskih ustreznosti medijskih besedil za nadaljnjo analizo kriterijev: (1) izraz trajnostni razvoj v besedilu (npr. minimalno število besed in znakov, da je bil prispevka ni rabljen; (2) izraz trajnostni razvoj je članek izbran v vzorec medijskih besedil, ki so bile v lastnem imenu, pri čemer vsebina članka ni vse- predmet analize besedil). binsko povezana s širšim pojmovanjem TR; (3) Preliminarna analiza je pokazala, da je bilo tre- besedilo je plačana vsebina oziroma prikriti oglas; ba seznam ustreznih medijskih besedil še dodatno (4) medijsko besedilo je bilo že analizirano/kodira- ročno urediti zaradi večinoma tehničnih razlogov. no; (5) povezava do besedila ni bila več dejavna (tj. Tako je bilo treba (1) odpraviti povezave na PHP besedila ni bilo mogoče več najti na URL-naslovu, ki skripte, ki vsebujejo določene spletne funkcional- je bil zajet s spletnim pajkom). Na osnovi vseh teh nosti, a ne vsebujejo besedila; (2) odpraviti podva- postopkov je končni seznam ustreznih medijskih janje v primeru, ko sta bila za identično besedilo besedil vseboval 911 enot (glejte tabelo 6.3). dva različna URL-naslova (npr. spletna in mobilna objava besedila); (3) izločiti besedila, ki kažejo na 6.1.4 Določitev enote analize oziroma so del razprave v spletnih forumih v nekem Ker smo v preliminarni analizi ugotovili, da mediju (vključujoč komentarje bralcev medijskega se lahko v istem besedilu pojavljajo različne (tudi besedila). Število po teh postopkih identificiranih nasprotujoče si) konceptualizacije TR, smo za medijskih besedil v spletnih časopisih je prikazano kodiranje izbrali enoto analize na nižji ravni – v tabeli 6.1. odstavek. Na ta način smo prišli do 9138 enot ana- Preden smo se odločili za način vzorčenja, smo lize (odstavkov) – njihova porazdelitev po spletnih v ročnem pregledu seznama medijskih besedil časopisih pa je predstavljena v tabeli 6.3. 58 Tabela 6.1: Število izbranih besedil v posamičnih spletnih časopisih Spletni časopis N Delo 526 Dnevnik 597 Finance 446 Primorske novice 204 Večer 274 Skupaj 2047 Tabela 6.2: Ocena vsebinske ustreznosti medijskih besedil glede na prisotnost fraze »trajnostni razvoj« n % N n n (TR) % (TR) N (ocena) (ustrezni) (ustrezni) Delo 526 126 110 79 87,30 62,70 330 Dnevnik 597 151 136 96 90,07 63,58 380 Finance 446 92 Primorske novice 204 49 43 31 87,76 63,27 129 Večer 274 82 Skupaj 2047 500 838 Opombe: n (TR) – število vzorčnih člankov, v katerih je rabljen izraz trajnostni razvoj; n (ustrezni): število vzorčnih člankov, ki so jih člani skupine prepoznali kot ustrezne za analizo; % (TR): odstotek vzorčnih člankov, v katerih je rabljen izraz trajnostni razvoj; % (ustrezni): odstotek vzorčnih člankov, ki so jih člani skupine ocenili kot ustrezne za analizo; N (ocena): ocenjeno število člankov na populacijo, ki so ustrezni za analizo besedil. Tabela 6.3: Število medijskih besedil in odstavkov, ki so bili enote analize v analizi besedil % N Naziv spletnega časopisa N (besedilo) N (odstavek) % N (odstavek) (besedilo) Delo 257 28,3 3058 33,5 Dnevnik 303 33,3 2985 32,7 Finance 112 12,4 694 7,6 Primorske novice 96 10,5 878 9,6 Večer 142 15,5 1523 16,7 Skupaj 911 100 9138 100 6.2 Fokusne skupine skupine. V fokusnih skupinah smo iskali odgovore na vprašanja oz. mnenja udeležencev o tem, kate ri V projektu smo med sodelovanjem junija 2013 so najpomembnejši cilji na področju TR zanje oseb- izvedli pogovore z uveljavljenimi in v javnosti pre- no in za njihovo organizacijo; kje vidijo vzroke za poznavnimi strokovnjaki ter aktivisti s področja družbene/ekonomske/okoljske probleme, s kate- TR. Pogovori o različnih vidikih in problemih TR rimi se ukvarjajo; kako bi se lotili odpravljanja teh so potekali s skupaj šestnajstimi udeleženci v treh vzrokov in kako si prizadevajo dosegati cilje na po- fokusnih skupinah, ki so jih vodili člani raziskovalne dročju TR. 59 6.2.1 Teoretski okvir in raziskovalno 5. način delovanja za doseganje ciljev; vprašanje 6. pogled na vlogo medijev (ob začetku tega sklopa Teoretsko smo izhajali predvsem iz pristopa so bili udeležencem predstavljeni preliminarni re- procesov prilagajanja okvirjev (Snow idr. 1986; zultati analize vsebine spletnih časopisov s prošnjo Snow 2004). Snow in drugi (1986) so na podlagi za odziv nanje). intervjujev med člani družbenih gibanj identificirali Pred začetkom in po koncu fokusnih skupin so štiri procese spreminjanja miselnih okvirjev: prese- udeleženci izpolnili kratek vprašalnik, s katerim ganje, ojačanje, razširjanje in spremembo. Želeli smo želeli preveriti, ali oz. v kolikšni meri je prišlo smo proučiti, v kolikšni meri in na katerih točkah pri- do sprememb v razumevanju TR. haja v skupinski dinamiki do konvergence pogledov akterjev, delujočih na različnih vsebinskih področ- 6.3 Anketa jih trajnostnega razvoja (socialnem, ekološkem in gospodarskem) ter do uokvirjanja specifičnih prob- Telefonsko anketiranje o pogledih na trajnost- lemov v kontekst širšega področja TR. ni razvoj in nekaterih spremljajočih temah na na- ključnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije 6.2.2 Izbor udeležencev je bilo izvedeno med 22. in 24. aprilom 2014 v Cen- tru za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Pripra- Da bi lahko opazovali procese konvergence, va za anketo in metoda zbiranja podatkov sta sledili smo pripravili seznam potencialnih udeležencev, utečeni tehniki, ki jo center uporablja za telefon- tako da so bili zastopani po dveh kriterijih: glede sko raziskovanje. Uporabljen je bil standardiziran na področje delovanja: ekološko, socialno in ekon- omsko, in glede na raven organiziranosti: insti- anketni vprašalnik, ki je bil dokončno oblikovan tucionalizirani (npr. NVO) in neinstitucionalizirani na podlagi pilotske raziskave v spletu s spletnim (npr. aktivisti in aktivistične skupine). vmesnikom 1ka, in sicer od 8. do 10. 4. 2015, v ka- teri je sodelovalo 91 anketirancev. 6.2.3 Izvedba fokusnih skupin Ciljna populacija raziskave so bili polnoletni državljani Republike Slovenije, ki živijo v Sloveni- Fokusne skupine so bile izvedene junija in julija ji. Vzorčni okvir so glede na metodo zajemanja 2013 v prostorih Fakultete za družbene vede Uni- predstavljali posamezniki, ki jih lahko identificira- verze v Ljubljani, in sicer 11. in 17. 6. ter 3. 7. Trajale mo znotraj gospodinjstev dostopnih telefonskih so približno dve uri (od 110 do 117 minut). Razprave naročnikov (telefonski imenik). Postopek za izbor smo tonsko in slikovno snemali zaradi lažje ob- ciljnih oseb je potekal v dveh fazah. Najprej so bila delave podatkov, v prepisu pa so udeleženci ostali s seznama vseh telefonskih naročnikov (fizičnih anonimni. Prva fokusna skupina je bila izvedena s oseb) naključno izbrana gospodinjstva. To je v do- šestimi, druga in tretja pa s po petimi udeleženci. bri meri že predstavljalo tudi proporc telefonskih Razprave v fokusnih skupinah so bile struk- naročnikov po omrežnih skupinah (oz regijah). V turirane v šest sklopov: drugi fazi izbora znotraj gospodinjstva je bila po 1. predstavitev sodelujočih in njihovo razumevanje ključu zadnjega rojstnega dne določena ciljna ose- pojma trajnostnega razvoja; ba – anketiranec. Uporabljeni postopek temelji na 2. področje (socialna, okoljevarstvena in ekonom- slučajnosti in zagotavlja enako verjetnost izbo- ska vprašanja), v katero bi uvrstili svoje delovanje, ra končnih enot. Če ciljna oseba ni bila dostopna, in obseg sodelovanja z akterji z drugih področij; je bila izbrana telefonska številka gospodinjstva 3. problemi, ki jih naslavljajo pri svojem delovanju; klicana v naslednjih dneh ponovno (tudi do osem- 4. kakšne so po njihovem mnenju rešitve teh pro- krat). Postopek izbire ciljnih gospodinjstev, nak- blemov; nadno klicanje in celoten postopek kontrole poteka 60 izvedbe so določeni s programom računalniškega Po zaključku telefonskega anketiranja smo pre- upravljanja klicev Blaise CATI. Anketiranje je po- verili usklajenost strukture realiziranega vzorca s tekalo pretežno v popoldansko-večernem času, strukturo populacije. Zaradi običajnih odstopanj, ki med 16. in 21. uro. so posledica vzorčenja, neenakomerne odzivnosti Izhodiščna vzorčna skupina je vsebovala 3340 in drugih potencialnih napak med izvajanjem anke- tiranja, smo zaradi omilitve možnih pristranskosti oseb. Izvedenih je bilo 652 anketnih intervjujev, uporabili postopek uteževanja. Uteži so bile obliko- kar pomeni, da je bila vzorčna skupina izčrpana vane na podlagi ocenjenih populacijskih odstopanj dvajsetodstotno. Dolžina intervjuja je bila glede pri spremenljivkah spol, starost, izobrazba in ve- na povprečje primerljivih raziskav relativno velika: likost naselja. povprečni čas trajanja ankete je bil 17 minut. Skupni Kontrolo izvedbe in pripravo podatkovne zbirke bruto čas celotne akcije je obsegal približno 400 ur so izvedli Slavko Kurdija (koordinator izvedbe), anketiranja. Telefonske intervjuje je izvajalo 28 za Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Živa Broder in to usposobljenih anketarjev centra. May Doušak. 61 7 POVZETEK KLJUČNIH VPRAŠANJ IN UGOTOVITEV »Trajnostni razvoj« – razvoj, ki zadovoljuje se- vezavi z netrajnostnim povečevanjem proizvodnje danje družbene potrebe, vendar pri tem ne ogroža in potrošnje, naraščajočo neenakostjo ter margina- možnosti prihodnjih generacij (WCED 1987, 54) – je lizacijo revnejšega dela prebivalstva, ob tem pa bil zasnovan kot celosten model in pojem, ki je oz. tudi odsotnost zavesti o teh problemih in njihovem naj bi povezoval ključne socialne, gospodarske in vplivu na TR. Ni mogoče prezreti političnih »ovir«, kulturne politike za zagotavljanje visokokakovost- predvsem neustrezne in neučinkovite gospodarske, nega družbenega razvoja in je – vsaj na deklara- socialne in okoljske politike, pa tudi slabo sodelo- tivni ravni – postal v zadnjem desetletju eden od vanje med vladami in (razdrobljeno) civilno družbo. ključnih ciljev v mednarodnem in (vsaj v razvitejših) TR je postal del političnega boja za definiranje nacionalnih okoljih. Zelo široka konceptualizacija družbene realnosti, ki ga zaznamujeta dve skraj- trajnostnega razvoja (TR) v zgodnjih dokumentih nosti: na eni strani neoliberalna dogma svobod- je pozneje omogočila ali povzročila pomensko in- nega trga kot »rešitve vseh težav« in na drugi stra- flacijo tega pojma v političnem in javnem diskurzu, ni zahteva po radikalnih družbenih spremembah pogosto pa tudi dokajšnjo lahkotnost in poeno- prevladujočega razvojnega modela, ki temelji na stavljenost razprav, ki ne upoštevajo, da je bil TR nebrzdani gospodarski rasti. V pojmu trajnostni izvorno opredeljen kot razvojni model z dvema razvoj, njegovih pomenskih variacijah in proti- temeljnima razsežnostma: prva poudarja zadovo- slovjih, se zrcalijo družbeni odnosi moči in konflikti. ljevanje človekovih potreb, predvsem osnovnih Razlike v razumevanju TR se izražajo v izbranih oz. potreb najrevnejših delov svetovne populacije, identificiranih ključnih ovirah in vzrokih problemov ki morajo biti prioriteta v TR, druga pa omejeno TR ter v predlaganih strukturnih spremembah za sposobnost narave, da zadovolji sedanje in prihod- spopadanje z njimi. Ta vidik sicer ne zajema celot- nje potrebe kot posledice tehnološke razvitosti in nega spektra razlik v razumevanju TR, lahko pa raz- sodobne družbene organiziranosti (prav tam). krije nekatere ključne vidike, predvsem, v kolikšni Številne ovire ne le preprečujejo praktično ures- meri prihaja do depolitizacije pojma trajnostnega ničevanje nekaterih temeljnih idej TR, ampak tudi razvoja. V družbenih vedah se na te izzive odziva prispevajo k poenostavljenemu razumevanju ali le manjši del skupnosti, obravnave TR pa so izoli- redefiniranju pojma trajnostni razvoj. Med njimi rane v specializiranih, okoljevarstveno usmerjenih omenimo samo tri najpomembnejše. Na prvem (pod)disciplinah in so brez večjega učinka na domi- mestu so ekonomske »ovire«, ki jih postavlja domi- nantne tokove v družboslovnih vedah. Številne nantni razvojni model, ker zanemarja pravice ljudi ovire, ki otežujejo inkluzivno in veljavnejšo kon- do blaginje in okoljske meje razvoja ter postav- ceptualizacijo TR, povzročajo prevlado interesno lja v ospredje gospodarsko rast, tako da je okolje določenega razumevanja TR, ki ga uveljavljajo naj- obravnavano kot del gospodarstva, namesto da bi močnejši družbeni akterji, in odsotnost raznovrst- bilo gospodarstvo obravnavano kot del kompleks- nosti pristopov v množičnih medijih, kjer so glavni nega okolja. Med socialnimi »ovirami« je na prvem vir informacij predstavniki vlad, mednarodnih in mestu naraščanje svetovnega prebivalstva v po- nevladnih organizacij (NVO) ter velikih korporacij. 62 Rezultati raziskave, ki jo predstavljamo v tej primorane prevzeti v besednjak konceptualizacije publikaciji, kažejo, da je tudi v Sloveniji TR v jav- TR, sprejemljive za politično in gospodarsko sfero, nem diskurzu večinoma obravnavan na način, ki in ustrezno reartikulirati lastne konceptualizacije, ne problematizira obstoječih razmerij moči in je če so hotele biti udeležene v procesu vladovanja na podrejen zahtevi po neomejeni gospodarski rasti. področju TR. Prevladujejo »šibke« konceptualizacije TR, ki sicer Neučinkovitost prizadevanj NVO in drugih ak- pomenijo določen poskus povezovanja gospo- terjev civilne družbe, da javno – zlasti v množičnih darske rasti in reševanja okoljskih vprašanj v smislu medijih – predstavijo tudi radikalnejše ukrepe za delnega prilagajanja obstoječega modela razvoja, doseganje TR, je predvsem posledica politično-in- vendar je v njih kot ključni cilj politik/aktivnosti iz- stitucionalnih in v določeni meri konceptualnih postavljena gospodarska rast, vprašanja okolja pa omejitev sodelovanja NVO v javnih razpravah o nastopajo le v obliki »okoljskih stroškov«. TR. NVO so poleg tega v deprivilegiranem položa- Pojem trajnostni razvoj se je v Sloveniji – z ne- ju glede možnosti dostopa do medijev in vpliva kajletnim zamikom glede na razprave drugod po na medijsko poročanje, »močnejše« konceptuali- svetu – institucionaliziral konec prejšnjega stoletja zacije TR in zahteve po radikalnejših spremembah s sprejetjem prve nacionalne razvojne strategije razvojnega modela pa med novinarji ne uživajo na vladni ravni leta 1995. Istega leta je devetnajst podpore. Analiza obravnave TR v petih slovenskih slovenskih NVO pripravilo predlog okvirne strate- dnevnih časopisih ( Delo, Dnevnik, Večer, Primorske gije TR Slovenije, s čimer se je TR uveljavil tudi v novice in Finance) kaže, da novinarji obravnava- civilnodružbeni sferi, medtem ko se v slovenskem jo TR dokaj ohlapno, prevzemajo konformistični gospodarstvu pojem trajnostni razvoj uveljavi (npr. pogled ali se formalistično lotevajo družbenih v letnih poročilih podjetij) šele po letu 2000. Tako v procesov in odnosov, povezanih s TR. Le maj hna politiki kot v gospodarstvu je očitna prevlada kon- skupina novinarjev prevzema reformistični ali ra- ceptualizacij tako imenovanega »šibkega« TR, ki dikalni pogled na trenutno družbeno življenje v utrjujejo sprejemljivost obstoječega modela raz- danem okviru. Večina novinarjev v poročanju o voja in ne postavljajo zahtev po koreniti transfor- TR pozornost usmerja predvsem na vsakodnevna maciji, ampak le po potrebnih prilagoditvah razvoj- »dejstva«, pri čemer imajo podatki prednost pred nega modela. Kot so pokazale razprave v fokusnih idejami, posamično pred splošnim, dogodki pred skupinah, je homogenizacija konceptualizacij TR dogajanjem, posamezniki pred skupinami in hier- značilna tudi na ravni posameznih gospodarskih arhija pred kolektivnim, pojem trajnostni razvoj akterjev, v katerih posamezniki sicer lahko spre- pa je pomensko izpraznjen, »prazen označevalec«, jemajo različne (tudi radikalne) konceptualizacije brez kakorkoli določene vsebine. Le dobra deseti- TR, vendar jih ne morejo artikulirati v uradnih dis- na novinarjev prevzema reformistični in tudi radi- kurzih podjetij. kalni pristop k reševanju problemov TR, ko v svojih Na prvi pogled je presenetljivo, da elementi prispevkih opozarja na nujnost vključevanja držav- »šibkega« TR prevladujejo tudi v uradnem diskur- ljanov v obravnavo problemov TR, problematičnost zu NVO. Temu botrujejo zlasti trije dejavniki: prvič, kapitalizma kot produkcijskega načina, družbeno diskurz o TR v NVO je bil v veliki meri določen z ele- neenakost, pomanjkljivosti regulacije in nadzora menti, ki so jih vanj umestili politični akterji; drugič, nad onesnaževanjem. za radikalnejše konceptualizacije TR so bile značilne Na splošno so temeljite reforme, ki bi lahko za- omejene možnosti vključevanja v javni diskurz, še gotovile gospodarski razvoj, ne da bi ogrožal blagi- zlasti v množične medije; in tretjič, podobno kot nje državljanov in naravnega okolja, v analiziranih drugod po svetu so tudi slovenske NVO zaradi fi- političnih, civilnodružbenih, poslovnih in medijskih nančne odvisnosti v podrejenem položaju v odnosu obravnavah TR marginalizirane, v ospredju pa so do političnih in ekonomskih akterjev. NVO so bile poslovne priložnosti, povezane z »zelenimi« ino- 63 vacijami, »zelenimi« davčnimi olajšavami in sub- določeni ključni elementi in okviri razprave. V takih vencijami ter »zelenimi« sponzorskimi sredstvi. okoliščinah je funkcija publicitete le še reprezenta- Pojmu trajnostni razvoj s tem grozita depolitizaci- tivna: njen smoter ni nadzorovanje nosilcev moči, ja – premeščanje iz sfere političnega v sfero trga in temveč legitimacija njihovih že sprejetih odločitev. spreminjanje vrednotnega vprašanja v zgolj teh- Problemi konceptualizacije in interpretacije ničnega – ter redukcija na posamične tehnološke TR v javnem diskurzu odpirajo širša vprašanja ne- inovacije, individualno delovanje posameznikov sorazmernih možnosti dostopa do mehanizmov ali na vlogo nekakšne »tržne niše« in učinkovitega odločanja, transparentnosti procesov odloča- sredstva za promocijo podjetij, namesto da bi bil nja in vloge organizacij civilne družbe. Doseganje vodilo za temeljit premislek o želeni prihodnosti. TR ni odvisno zgolj od implementacije ustreznih Pomemben vzrok za tako obravnavo TR je v tem, da je dostop do mehanizmov odločanja in tehnoloških rešitev, še manj (oz. sploh ne) od publicitete porazdeljen nesorazmerno v prid nosil- gospodarske rasti, ampak zahteva tudi politične cev politične in ekonomske moči. Naša analiza spremembe. Zahteva obsežno demokratizacijo nakazuje, da imamo opraviti s pojavom »refevdali- političnih sistemov, ki bi omogočila, da bi prihodnji zacije« javne sfere, kjer se odločitve sprejemajo razvoj upošteval celoten razpon družbenih potreb v pogajanjih za zaprtimi vrati, javna razprava pa in ne temeljil le na postulatu neomejene gospo- (v omejenem obsegu) poteka šele potem, ko so darske rasti. 64 8 LITERATURA Achterberg, Wouter. 1993. Can Liberal Democracy Bardelli, Pierre, in Manuela Pastore. 2009. The Survive the Environmental Crisis? Sustainability, Discourses and Practices of Corporate Social Liberal Neutrality and Overlapping Consensus. V A. Responsibility (DP-CSR) as a New Component of Dobson in P. Lucardie (ur.), The Politics of Nature: the Strategies of Multinational Companies: An Explorations in Green Political Theory, 81–104. Illustration with French Multinational Companies. V London: Routledge. J.R. Intyre, S. Ivanaj, in V. Ivanaj (ur.), Multinational Altmeppen, Klaus-Dieter. 2008. The Structure of Enterprises and the Challenge of Sustainable News Production. V M. Löffenholz in D. Weaver Development, 245–260 . Northampton, Mass.: (ur.), Global Journalism Research, 52–64. Malden: Edward Elgar Publishing Ltd. Blackwell Publishing. Bobek, Vito, Janez Potočnik, Vojka Ravbar, Matija Rojec, Amin, Samir. 2006. Review of the Month – The Peter Stanovnik in Franjo Štiblar. 1996. Strategija Millennium Development Goals: A Critique from the ekonomskih odnosov s tujino – Od pridruženega South. Monthly Review 57, 10, 1. članstva do polnopravnega članstva v Evropski uniji. Ljubljana: Ministrstvo za ekonomske odnose in Anderson, Peter J. 2007. Competing Models of razvoj. Journalism and Democracy. V P. J. Anderson in G. Brown, Lester R. 1981. Building a Sustainable Society. Ward (ur.), The Future of Journalism in the Advanced New York: WW Norton & Company. Democracies, 39–50. Hampshire, Burlington: Ashgate. Bryant, Raymond L. 2002. Non-governmental Organiz ations and Governmentality: Biodiversity Andreson, Alison. 2013. »Together We Can Save the and Indigenous People in the Philippines. Political Arctic«: Celebrity Advocacy and the Rio Earth Studies 50, 2, 268–292. Summit 2012. Celebrity Studies 4, 3, 339–352. Cheney, George, in Georges Frenette. 1993. Persuasion Armstrong, Susan J., in Richard G. Botzler. 1998. and Organization: Values, Logics, and Accounts in Anthropocentrism. V S. J. Armstrong in R. G. Contemporary Corporate Public Discourse. V C. Botzler (ur.), Environmental Ethics: Divergence and Conrad (ur.), The Ethical Nexus, 49–74. Norwood, Convergence, 271–307. New York: McGraw Hill. NJ: Ablex. Arrow, Kenneth Joseph. 1995. Economic Growth, Dahlgren, Peter. 2009. The Troubling Evolution of Carrying Capacity, and the Environment. Stockholm: Journalism. V B. Zelizer (ur.), The Changing Faces of Beijer International Institute of Ecological Journalism: Tabloidization, Technology and Truthiness, Economics. 146–161. London: Routledge. Baker, Katreena E. 2011. Understanding the Local Food Delveaux, M. 2005. “O me! O me! How I Love the Earth”: Phenomenon: Academic Discourse, Analytical William Morris’s News from Nowhere and the Birth Concepts, and an Investigation of Local Food of Sustainable Society. Contemporary Justice Review Initiative. vis-à-vis: Explorations in Anthropology 11, 8, 2, 131–146. 1, 3–24. Dewey, John. 1927/1954. The Public and Its Problems. Baker, Susan, Maria Kousis, Dick Richardson in New York: Swalow Press. Stephen Young, ur. 1997. The Politics of Sustainable Doyle, Timothy. 1998. Sustainable Development and Development: Theory, Policy and Practice within the Agenda 21: The Secular Bible of Global Free Markets European Union. London, New York: Routledge. and Pluralist Democracy. Third World Quarterly 19, Baker, Susan. 2006. Sustainable Development. London, 4, 771–786. New York: Routledge. Eurostat. 2007. Measuring Progress Towards a More Banerjee, Subhabrata Bobby. 2008. Corporate Social Sustainable Europe: 2007 Monitoring Report Responsibility: The Good, the Bad and the Ugly. of the EU Sustainable Development Strategy. Critical Sociology 34, 1, 51–79. Luxembourg. 65 Evropska komisija. 2005. Declaration on Guiding Lewis, Tammy L. 2000. Media Representations of Principles for Sustainable Development. Bruselj. “Sustainable Development”: Sustaining the Status Evropska komisija. 2009. Mainstreaming Sustainable Quo? Science Communication 21, 3, 244–273. Development into EU Policies: Review of the Livesey, Sharon M. 2002. The Discourse of the Middle European Union Strategy for Sustainable Ground: Citizen Shell Commits to Sustainable Development. Bruselj. Development. Management Communication Ferry, Luc. 1998. Novi ekološki red: drevo, žival in človek. Quarterly 15, 3, 313–49. Ljubljana: Krtina. Mander, Jerry. 1978. Four Arguments for Elimination of Fraser, Nancy. 2005. Reframing Justice in a Globalizing Television. New York: Quill. World. New Left Review 36, 69–88. Meadows, L. Dennis, ur. 1977. Alternatives to Growth: A Fraser, Nancy. 2007. Transnationalizing the Public Search for Sustainable Futures. Cambridge: Balllinger Sphere Theory, Culture and Society 24, 4, 7–30. Publishing Company. Gans, Herbert J. 2003. Democracy and the News. New Mebratu, Desta. 1998. Sustainability and Sustainable York: Oxford University Press. Development: Historical and Conceptual Review. Environmental Impact Assessment Review 18, 6, Gitlin, Todd. 2009. Journalism's Many Crises . Konferenca 493–520. Journalism in Crisis, 19.–21. maj. London: Westminster University. Merritt, Davis. 1995. Public Journalism and Public Life: Why Telling the News is Not Enough. Hillsdale, Hove: Goldin, Ian, in L. Alan Winters. 1995. The Economics of Lawrence Erlbaum Associates. Sustainable Development. Cambridge: Cambridge University Press. Mitcham, Carl. 1995. The Concept of Sustainable Development: Its Origins and Ambivalence. Habermas, Jürgen. 1962/1990. Strukturne spremembe Technology in Society Technology in Society 17, 3, javnosti. Ljubljana: ŠKUC. 311–326. Habermas, Jürgen. 1984. Theory of Communicative Mrak, Mojmir, Matija Rojec, Metka Stare, Janez Action. Volume One: Reason and the Rationalization Šušteršič, Ivo Lavrač in Brigita Lipovšek. of Society. Boston: Beacon Press. 2001. Slovenija v novem desetletju : trajnost, Habermas, Jürgen. 1989. Theory of Communicative konkurenčnost, članstvo v EU : strategija Action. Volume Two: Lifeworld and System: A Critique gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006. of Functionalist Reason. Boston: Beacon Press. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in Hay, Colin. 2007. Why We Hate Politics? Cambridge: razvoj. Polity Press. Naess, Arne. 1989. Ecology, Community, and Lifestyle: Hopwood, Bill, Mary Mellor in Geoff O’Brien. 2005. Outline of an Ecosophy. Cambridge: Cambridge Sustainable Development: Mapping Different University Press. Approaches. Sustainable Development 13, 38–52. Newton, Tim, in George Harte. 1997. Green Business: Iggers, Jeremy. 1999. Good News, Bad News: Journalism Technicist Kitsch? Journal of Management Studies 34, Ethics and Public Interest. Boulder: Westview Press. 1, 75–98. Jalarajan, Raj S., in Rohini Sreekumar. 2011. The Olesen, Thomas. 2005. Transnational Publics: New Commercial Misrepresentation of Environmental Spaces of Social Movement Activism and the Issues. Amity Journal of Media & Communications Problem of Global Long-Sightedness. Current Studies 1, 2. Sociaology 53, 3, 419–440. Johnson-Cartee, Karen S. 2005. News Narratives Parsons, Talcott. 1967. Sociological Theory and Modern and News Framing: Constructing Political Reality. Society. New York: The Free Press. Lanham: Rowman and Littlefield Publishers. Pearce, David W., Anil Markandya in Edward Barbier. Lafferty, W.M. . 1995. The Implementation of 1989. Blueprint for a Green Economy. London: Sustainable Development in the European Union. Earthscan. V J. Lovenduski in J. Stanyer (ur.), Contemporary Pearce, David W., in Edward Barbier. 2000. Blueprint for Political Studies, 223–32. Belfast: Political Studies a Sustainable Economy. London: Earthscan. Association of the United Kingdom. Pikalo, Jernej, in Andreja Trdina. 2009. Depolitizacija Lah, Marko. 2002. Temelji ekonomije. Ljubljana: Fora. političnega: Primer obravnavanja političnih tem Lélé, Sharachchandra M. 1991. Sustainable v slovenskih dnevnikih. Javnost – The Public 16 Development: A Critical Review. World Development (suplement), 41–62. 19, 6, 607–621. Pinter, Andrej. 2001. Razprave o političnih zadevah v 66 slovenskem dnevnem tisku: Postopek kodiranja. Snow, David A. 2004. Framing Processes, Ideology, Ljubljana: FDV. and Discursive Fields. V D. A. Snow, S. A. Soule in Pirages, Dennis, ur. 1977. The Sustainable Society: H. Kriesi (ur.), The Blackwell Companion to Social Implications for Limited Gowth. Praeger Publishers. Movements, 380–412. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell. Plut, Dušan. 2002. Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti / sonaravnosti. Geografski Snow, David A., E. Burke Rochford, Steven K. Worden vestnik 74, 1, 73-86. in Robert D. Benford. 1986. Frame Alignment Processes, Micromobilization, and Movement Poler Kovačič, Melita. 2004. Novinarska rutina in (pre) Participation. American Sociological Review 51, 4, moč uradnih virov informacij. Teorija in praksa 41, 464–481. 3/4, 690–702. Splichal, Slavko. 1997. Javno mnenje: Teoretski razvoj in Potočnik, Janez, Marjan Senjur in Franjo Štiblar. spori v 20. stoletju. Ljubljana: FDV. 1995. Približevanje Evropi – rast, konkurenčnost in integriranje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Splichal, Slavko. 2000. Novinarji in novinarstvo. Javnost makroekonomske analize in razvoj. – The Public 7, suplement, 47–56. Prpič, Marko. 2009. Primerjalna analiza osrednjih Splichal, Slavko. 2006. In Search of a Strong European televizijskih oddaj 24 ur in Dnevnik. Ljubljana: Inštitut Public Sphere: Some Critical Observations on za civilizacijo in kulturo. Conceptualisations of Publicness and the (European) Public Sphere. Media, Culture & Society 28, 5, Rademacher, Walter. 1999. Indicators, Green Accounting 695–714. and Environmental Statistics – Information Sreberny-Mohammadi, Annabelle, in Kaarle Reqirements for Sustainable Development. Nordenstreng. 1985. Foreign News in the Media: International Statistical Review 67, 3, 339– 354. International Reporting in 29 Countries. Pariz: Reese, Stephen D. 1990. The News Paradigm and the UNESCO. Ideology of Objectivity. Critical Studies in Mass Strömbäck, Jesper. 2005. In Search of a Standard: Communication 7, 4, 390–409. Four Models of Democracy and Their Normative Richardson, Dick 1997. The Politics of Sustainable Implications for Journalism. Journalism Studies 6, 5, Development. V S. Baker, M. Kousis, D. Richardson 331–345. in S. Young (ur.), The Politics of Sustainable Tomanić Trivundža, Ilija. 2006. Many Voices, One Development: Theory, Policy and Practice within the Picture: Photographic Coverage of Foreign News European Union. London: Routledge. in Slovenian Daily Press (1980, 2004). Javnost – The Rosen, Jay. 1996. Getting the Connections Right: Public Public 13, 2, 21–40. Journalism and the Troubles in the Press. New York: Tufte, Thomas. 2005. Communication for Social Change: Twentieth Century Fund Press. Struggles for Visibility and Voice, Culture and Scholl, Gerd, Frieder Rubik, Harri Kalimo, Katja Diversity. Konferenca Communication: Questioning Biedenkopf in Ólöf Söebech. 2010. Policies to the Dialogue, 26.–30. maj. New York: ICA. Promote Sustainable Consumption: Innovative Turnšek Hančič, Maja. 2010. Dostop do medijev – Approaches in Europe. Natural Resources Forum 34, temeljni pogoj za kritično javnost. Javnost – The 39–50. Public 16, suplement, 63–80. Selby, David. 2006. The Firm and Shaky Ground of Utting, Peter. 2005. Corporate Responsibility and the Education for Sustainable Development. Journal of Movement of Business. Development in Practice 15, Geography in Higher Education 30, 2, 351–365. 4, 375-388. Sending, Ole J., in Iver B. Neumann. 2006. Governance Verngust, P. 2002. The Potentials and Limitations of to Governmentality: Analyzing NGOs, States, and Self-reliance and Self-sufficiency at the Local Level: Power. International Studies Quarterly 50, 3, 651-672. Views from Southern Sweden. Local Environment 7, Shaw, Deirdre, in Iain Black. 2010. Market Based 2, 149–161. Political Action: a Path to Sustainable Development? Waisbord, Silvio. 2008. Watchdog Journalism in Sustainable Development 18, 385–397. Historical Perspective. V H. Tumber (ur.), Journalism: Sigal, Leon V. 1973. Reporters and Officials. Lexington: Critical Concepts in Media and Cultural Studies 4, Heath and Company. 162–188. Oxon: Routledge. Simon, Julian L., in Herman Kahn. 1984. The Resourceful World Commission on Environment and Development Earth: Response to Global 2000. London: Basil (WCED). 1987. Our Common Future. New York: Blackwell. WCED. 67 Wynne, Bryan. 2002. Risk and Environment as Zeijl-Rozema, Annemarie van, Ron Cörvers, René Kemp Legitimatory Discourses of Technology: Reflexivity in Pim Martens. 2008. Governance for Sustainable Inside Out? Current Sociology 50, 3, 459–477. Development: A Framework. Sustainable Yadav, Prabhanjan, in Rapaka J.Rani. 2011. Global Media Development 16, 410–421. Journal – Indian Edition 2, 2, 1–17. Zelizer, Barbie. 2008. Going beyond Disciplinary Young, Iris Marion. 1996. Communication and the Other: Boundaries in the Future of Journalism Research. V Beyond Deliebrative Democracy. V S. Benhabib (ur.), M. Löffenholz in D. Weaver (ur.), Global Journalism Democracy and Difference: Contesting the Boundaries Research: Theories, Methods, Findings, Future, of the Political, 120–35. Princeton: Princeton 253–266. Malden: Blackwell Publishing. University Press. 68 MEJE RAZUMEVANJA MEJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA RAZUMEV V SLOVENSKI POLITIKI, EKONOMIJI, CIVILNI DRUŽBI IN MEDIJIH ANJA TRAJNOSTNEGA RAZV OJA V SL OVENSKI POLITIKI , EK ONOMIJI Marinko Banjac , CIVILNI Boris Mance Gregor Petrič DRUŽBI Andraž Petrovčič Peter Sekloča Aleksander Sašo Slaček Brlek IN Slavko Splichal, urednik MEDIJIH Maja Turnšek Hančič Igor Vobič Blaž Vrečko Ilc