ŠTEV. 11 LETO VI
it
november 19 7 0
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Organizacija združenih narodov praznuje te dni srebrni jubilej. U-stanovljena je bila kot odraz želje vseh narodov v protihitlerjanski ko-alaciji, da se v bodoče izognejo podobnim svetovnim spopadom, da torej varujejo mednarodni mir. O-benem so se v ustanovni listini, ki so jo podpisali 24. oktobra 1945 v San Franciscu, izrekli tudi za načelo enakopravnosti narodov in njihovo samoodločbo, za odpravo kolonializma, za splošne človekove pravice, za mednarodno sodelovanje na mnogih področjih gospodarstva, znanosti, humanitarnosti, kulture in socialnih vprašanj. Čeprav ne moremo reči, da ni bila OZN koristna in uspešna mednarodna ustanova pri razreševanju mnogoterih problemov na pravkar naštetih področjih, je bil njen generalni sekretar U Tant na slavnosti ob petinvajset-letnici vendarle prisiljen prebrati poslanico, v kateri izraža naslednje želje:
»— Želim, da bi se ljudje prenehali sovražiti in moriti svoje bližnje zaradi razlike v plemenu, barvi, veri, zaradi nacionalnosti ali ideologije.
—	Želim, da bi ljubezen, sočustvovanje in razumevanje odslej navdihovali človekovo delo.
—	Želim, da bi bogati in privilegirani delili z revnimi, kar jim je bilo dano.
—	Želim, da se narodi vpeljejo v umetnost vladanja ljudi v miru, pravičnosti in blaginji.
—	Želim, da bi se vsi narodi združili, da bi se pogumno in odločno lotili svetovnih problemov, ki se človeštvu postavljajo.
—	Želim, da bi ogromni napredek v znanosti in tehniki spremljal tudi podoben napredek na področju morale, pravičnosti in politike.
—	Želim, da bi svet posvetil več posluha vznemirjenju, ki ga kažejo mladi.
—	Želim, da bi voditelji velikih
držav sveta v današnjem svetu premagali svoja nasprotja in združili svoje napore v korist vsega človeštva.
Molim za naglo vzpostavitev miru v upostošeni Indokini, za pravičen in trajen mir na Srednjem vzhodu v pogojih, ki jih določa
Letošnji »Dan republike« bomo praznovali še posebno slovesno zaradi 20. obletnice samoupravljanja.
V	ta namen je že imenovan organizacijski odbor za izvedbo programa. Proslava bo 28. XI. 1970 v hali Komunalnega centra v Domžalah s predvidenim naslednjim programom:
Otvoritvene besede o pomenu praznika, posebno pa o 20-letnici samoupravljanja ter o gospodarskih uspehih in problemih podjetja.
V	kulturnem programu bodo recitacije in pevske točke.
OZN in za bližnjo vključitev LR Kitajske v aktivnost svetovne organizacije.
Vsem vam sporočam najboljša voščila kakor tudi vsem moškim in ženskam dobre volje na tej zemlji.«
Prekrasne želje; Toda: prav na dan praznovanja ustanovitve OZN, so — kot bi se zmenili med seboj — sprožili vsak svojo atomsko bombo v Sovjetski zvezi, v ZDA in na Kitajskem !Trije svetovni mogeč-neži so se na najbolj nesramen način ob najbolj neprimernem trenutku zlovešče pohabljali množici malih narodov, ki žele miren razvoj sebi in vsemu svetu. Pa sta dva med njimi celo med ustanovnimi članicami OZN in glavna pobomika njene ustanovitve!
Da, ko ne bi bilo mogočnežev na tem svetu ...!
Pa vendar! Kako mogočni in svojevoljni bi šele bili, ko ne bi bilo OZN! Zaželimo zatorej OZN nadalj-ni razvoj v korist vsega človeštva!
T. L.
Tradicionalna podaritev ur sodelavcem za 30-letno oziroma 15-let-no delovno dobo v podjetju.
Športni odbor je organiziral tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Prvi trije najboljši od vsake panoge bodo dobili praktična darila. Tudi nogometašev, ki so sodelovali na tekmovanjih za podjetje se bomo spom-nili s praktičnimi darili.
Za zaključek programa nas bo ob jedači in pijači zabaval ansambel »TONETA KMETCA«.
K. F.
Ob prazniku republike
2 št. 11 — november 1970
Kako smo gospodarili
Poslovni odbor je na svojem zasedanju dne, 19. Oktobra 1970 razpravljal in potrdil periodični obračun za tretje tromesečje 1970. Pri tem je ugotovil:
Splošni podatki o delovni organizaciji (predmet poslovanja, ustanovitev delovne organizacije, registrirani podpisniki, delovne enote in članstvo v združenjih) so v tretjem tromesečju ostali nespremenjeni.
V tretjem tromesečju letošnjega leta so novoizvoljeni samoupravni organi že delali v svojem polnem obsegu in odločali o vseh zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva.
Število zaposlenih dne, 30. 9. 1969
■skupaj................717	delavcev
Od tega:	žensk	.	.	544
moških	.	173
Vajencev................ 1
Število zaposlenih dne, 30. 9. 1970
skupaj ..............715 delavcev
Od tega:	žensk	.	.	537
moških	.	178
Vajencev................ 2
Povprečno število	delavcev po
stanju zadnjega v mesecu (brez vajencev):
—	tretje tromesečje 1969 707 delavcev
—	tretje tromesečje 1970 690 delavcev
Index	98
V času od 1. januarja do 30. septembra je prišlo v podjetje 68 delavcev in 1 vajenec ter odšlo iz podjetja 19 delavcev.
Količinski plan proizvodnje pri nekaterih artiklih ni bil dosežen, medtem ko je bil pri drugih presežen.
Finančni plan je bil dosežen ta-ikole:
Vsebina Doseženo v odstotkih
Realizacija proizvodov
in storitev...............108
Realizacija trg. blaga,
materiala in odpadkov . . . 204
Druga realizacija.........98
Dohodki od obresti .... 199
Izredni dohodki...........178
CELOTNI DOHODEK .... 110 Porabljena sredstva .... 117
DOHODEK...................95
Pogodbene obveznosti ...	97
Zakonske obveznosti ....	75
Za osebne dohodke.........106
Ostanek dohodka...........84
Zaradi delovne spremembe asor-timana izdelkov, višjih nabavnih in prodajnih cen surovin, uslug in izdelkov, zaradi predpisane posebne takse v višini 5 % od vrednosti uvoženega blaga, nižje amortizacije od planirane (zaradi kasnitve izgradnje objektov in nabave opreme), večjih popustov pri izterjavi dolgov, znižanja stopnje obresti od poslovnega sklada od 3,5 na 1,45% in zaradi nekaterih drugih vzrokov je v pripravi rebalans letnega plana, o katerem bodo v bližnji prihodnosti razpravljali in odločali organi upravljanja določeni s statutom podjetja.
Povprečno vložena osnovna sredstva so se v letošnjih devetih mesecih zmanjšala za 5 %, povprečno vložena obratna sredstva pa so se povečala za 64 %. Povečana obratna sredstva so bila v glavnem porabljena za finansiranje večjih zalog surovin in materiala in za finansiranje kupcev.
Povprečne mesečne zaloge surovin in materiala ter embalaže, so se povečale od 8.398.000.- din na 11,072.000.- din in so dne 30. 9. znašale že 14,022.000,- din.
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov so ostale v glavnem na ravni istega obdobja leta 1969 s tem, da v zadnjih dveh mesecih beležimo manjše naraščanje vrednosti gotovih izdelkov.
Povprečne mesečne terjatve od kupcev so z ozirom na isto obdobje leta 1969 porastle od 14,903.000,-din na 19,276.000,- din. Najvišje terjatve smo zabeležili meseca marca in julija letošnjega leta in sicer preko 22,000.000,- din. Za zmanjšanje terjatev od kupcev je delavski svet dal širša pooblastila direktorju in vodji komercialnega sektorja. Uspehi niso izostali, saj so se terjatve zmanjšale in znašajo dne 30. 9. 1970 še 16,765.000.- din.
Tudi povprečne mesečne obveznosti do dobaviteljev so se povečale in sicer od 6.640.000.- din v istem obdobju leta 1969 na 11,640.000- din v letošnjem letu.
Pri nabavi surovin in materiala ter uslugah beležimo v tem obdobju velik porast cen in delno pomanjkanje določenih vrst materiala.
Proizvodnja je potekala v glavnem po predvidenem planu s tem, da je bil delno spremenjen asorti-man.
Prav tako je prodaja gotovih izdelkov potekala v glavnem po plan-
skih predvidevanjih s tem, da je tudi tu bil delno spremenjen asor-timan prodanih izdelkov.
Produktivnost izračunana na podlagi enakih cen oz. vrednosti izdelkov in števila delavcev na podlagi vkalkuliranih ur je z ozirom na isto obdobje leta 1969 porastla za 1 %, dočim je finančna produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost močno padla.
Na padec finančne produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti so vplivali:
—	dobiček, ki ga je v letu 1969 vseboval družbeni proizvod iz naslova neplačane realizacije pre-nešene iz leta 1968 v leto 1969,
—	povečanje cen surovin, materiala in uslug,
—	posebna zvezna taksa v višini 5 %, ki se plačuje pri uvozu blaga,
—	spremenjeni asortiman izdelkov ■in drugo.
Dejansko izplačani povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca so z ozirom na isto obdobje leta 1969 porastli za 19 %, z ozirom na celo leto 1969 pa za 17 %. Pri tem izračunu smo število delavcev ugotovili na podlagi vkalkuliranih ur.
Dejansko izplačani povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca (število delavcev ugotovljeno na podlagi povprečja zadnjega v mesecu) pa so z ozirom na isto obdobje leta 1969 porastli za 16 %, z ozirom na celo leto 1969 pa za 14 %.
Primerjava doseženih rezultatov v letošnjih devetih mesecih z rezultati istega obdobja leta 1969 pokaže precejšnje negativne razlike v škodo letošnjega leta. Tako se je celotni dohodek povečal od 71,015.000,-din na 76,409.000,- din ali za 8 %, dočim so se porabljena sredstva povečala od 45,429.000.- din na 55,893.000 din ali za 23%.
Zaključek: z rezultati doseženimi v prvih devetih mesecih letošnjega leta, zlasti pa z rezultati doseženimi v zadnjih mesecih devetmesečnega obdobja, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Dolžnost vsakega zaposlenega, zlasti pa vodij strokovnih služb in delavcev zaposlenih na odgovornejših delovnih mestih je, da stori vse, da se stanje izboljša.
Za vsa dodatna pojasnila prosim, da se obračate na vodje strokovnih služb in direktorja.
F. R.
Poenostavljena kolektivna odgovornost
V	prejšnji številči sem vam poizkusil prikazati, da kolektivna odgovornost ne more biti poenostavljena, da bi bili vsi enako odgovorni za vse in kakšna mora biti — da je to odgovornost vseh, vsakogar pred vsemi, pred javnostjo (celim kolektivom), ki se mora pomoči razlikovati od moči vplivanja na odločitve. Nadalje smo obravnavali kako čut odgovornosti nastaja, se spreminja odvisno od okolja, da čut odgovornosti ni nikomur prirojen. Prirojene so samo dispozicije, da se lahko razvijejo določene potrebe in interesi. Razmišljali smo tudi o človekovih potrebah in ugotovili, da je človek mnogostransko bitje, ki nima samo materialnih potreb — po hrani, oblačenju, bivanju, ampak ima tudi potrebe po u-veljavljanju med ljudmi, po doživljanju stika s soljudmi, doživljanju ugleda, veljave, pomoči, itd. Nazadnje smo ugotovili, da je za zadovoljstvo, srečo in svobodo treba realizirati vse te potrebe in da je lahko samo tak človek, ki vse to ima, visOko produktiven.
Danes poizkusimo razmišljati kako lahko zagotovimo resnični vpliv vseh, resnično samoupravno odgovornost, kako bi izplavali iz teh voda samoupravnega formalizma, v katerih smo precej globoko.
Samoupravno odgovornost lahko dosežemo le, če upoštevamo in organiziramo samoupravljanje v treh ciklusih:
a)	pripravljanje in oblikovanje enotne zavesti in enotnega vplivanja vsakega glede interesov
b)	odločanje o enotni akciji celotne skupnosti
c)	izvrševanje, kontrola in sankcioniranje.
Ciklus pripravljanja in oblikovanja zavesti ter vplivov je pred odločanjem in izvrševanjem, ker motivi, cilji, sredstva in delitev dela delovne organizacije zahtevajo stopnjo dovolj pripravljenega in utemeljenega razumskega spoznanja, zadostno stopnjo prepričanosti o resničnosti in koristnosti spoznanja in stopnjo enotnosti oziroma vsklaje-nosti različnih ciljev, motivov sposobnosti in izkušenj.
V	resničnih samoupravnih odnosih bi ta ciklus moral potekati kot množično organizirana javna politična aktivnost, v kateri lahko sodeluje in vpliva na oblikovanje stališč in sklepov vsak prizadet posameznik. To je možno le z dosledno, idejno, moralno in organizacijsko vlogo vseh udeležencev. To zo-
pet pomeni, da se sklepi za akcijo, za vplivanje na odločitve in izvršitve oblikujejo:
1.	s pridobivanjem vseh potrebnih informacij oziroma znanja
2.	z odkritim in brezkompromisnim bojem mnenj in idej
3.	s temeljito strokovno obdelavo in osvetlitvijo problemov in možnih rešitev
4.	z doslednim dokazovanjem vseh nasprotujočih si stališč
5.	s kvalificiranim predlaganjem določenih rešitev
6.	s konstituiranjem sklepov po tako oblikovanih stališčih večine, ki jasno določajo cilje, smotre, sredstva in subjekte akcije
7.	z neomejeno kritiko
8.	s kontrolo
9.	s sankcioniranjem izvajanja sklepov
Pri tem moramo kot temeljno merilo vrednosti (resničnosti in koristnosti) idej, stališč in predlogov upoštevati dejanja ljudi in njihova obnašanja, ne pa same besede. Drugo kar moramo pri tem upoštevati je, da se vse to organizira dovolj temeljito za vse ravni dogovarjanja, za zbore delovnih ljudi po delovnih enotah, za sindikat, organizacijo ZK in ZM in ne le za nosilce vodilnih funkcij političnih organizacij, samoupravne organe ali celo samo za nosilce strokovno vodilnih funkcij.
Drugi ciklus je odločanje o nujni enotni usmeritvi človeka (osebnosti) in o enotni akciji skupnosti (podjetja, občine, itd.). Odločati pomeni samostojno se opredeliti v izbiranju med številnimi cilji, motivi in sredstvi in tako osredotočiti celoto svojih energij, da je dejavnost v izvrševanju dovolj vztrajno usmerjena k določenim ciljem, za u-veljavljanje — zadovoljevanje določenih motivov z določenimi sredstvi. To pomeni, da smo spoznali kateri cilj je za nas najpomembnejši, da vemo koliko bomo morali za dosego tega cilja vložiti naših sredstev in dela in kako vztrajni bomo morali biti v tem boju. Kot primer: izgradnja naše nove hale zahteva velika vlaganja in vsled tega tudi odrekanja delu osebnega dohodka, istočasno pa vemo, da bomo imeli potem boljše pogoje dela, da bomo kasneje lahko več in boljše proizvajali in s tem dosegli tudi boljše rezultate — dohodek in o-sebni dohodek. Vse to se mora do-Ijanja in oblikovanja zavesti, volj oblikovati v ciklusu priprav-
Resnično se odločiti pomeni, da je delavec — samoupravljalec pripravljen samostojno uresničevati določene cilje, izvajati akcije in nositi posledice, ker mu je v zavesti, da je to edina možnost za dosego nečesa kar je v skladu z njegovimi cilji.
Danes je praksa taka in to ne samo pri nas, da je velik razloček med besedami — izraženimi in zapisanimi (v ustavi, statutih, pravilnikih, na raznih kongresih in konferencah) in dejanji. To pomeni, da eni odločajo, drugi naj bi to izvrševali.
Rri ciklusu odločanja ne smemo pozabiti na dejstvo, da čim bolj je kdo udeležen pri dejavnostih — aktivnostih pripravljanja in oblikovanja zavesti (spoznanja, sposobnosti, izkušenj, znanja, prepričanja) tem bolj je zmožen vplivati na odločitve in odločati, tem bolj vpliva na izvrševanje oziroma je zmožen samostojno izvrševati ali usmerjati (voditi) izvrševanje. Nasprotno, čim bolj se kdo v izvrševanju usposablja za spoznavanje, pridobiva znanje in izkušnje, tem bolj je zmožen sodelovati tudi v pripravljanju in vplivati na odločitve.
Zato mora v samoupravljanju akt odločanja pomeniti odločanje o skupnih akcijah, konkretno, podrobno, čimbolj jasno in natančno delitev odgovornosti, kot določenih dolžnosti in nalog s pooblaščanjem oziroma zadolževanjem posameznikov za določene dejavnosti in prednosti ter posledice ob določenem sistemu kontrole in sankcij — pozitivnih in negativnih (nagrade in kazni).
V splošnem bi morali upoštevati tole razmerje: čim bolj dosledno se uveljavljata javno im množično pripravljanje in oblikovanje vplivov na odločanje in čimbolj [jasno ter natančno so opredeljena in javnosti znana pooblastila, dolžnosti in naloge pooblaščenih ter so možnosti za kontrolo, sankcije, odpoklic, itd. — tembolj močno je zaupanje, da tako pooblaščeni nosilci odločitev dovolj objektivno odločajo, tembolj je možno pooblaščati subjekte za določene funkcije — tem manj je nujno, da odločanje poteka le v enem organu ali v naj ož ji zaprti skupini, tem manj je možen vpliv ene ali druge skupine, tem manj je razlogov, da se legalizirata oblikovanje in vloga ozke in zaprte skupine »poslovnih voditeljev«.
Tone Dolenc
Se nadaljuje!
O mehanografiji
Naše stoletje je doba izrednih dosežkov na vseh področjih človekove dejavnosti. Vse novosti, vse iznajdbe, vse izboljšave pa imajo v vseh časih in tako tudi dandanes za cilj: narediti nekaj novega, narediti več — narediti prej in narediti ceneje. Lahko pa trdimo, da prav ta doba, v kateri nam teče naše življenje streže takim ciljem s tako skokovitim razvojem, kot še nobena doba doslej. Če se je človek nekdaj za neko stroko izšolal, je bil lahko s svojim znanjem zadovoljen in uspešen še dolga leta po prejemu spričevala. Dandanes je pa tako, da izšolanemu strokovnjaku znanje zastari že po nekaj letih, če si ga zavestno ne izpopolnjuje. Tempo do-isežkov in iz njih izvirajočih zahtev postaja vse siinejši in krutejši, selekcija med razvitimi in nerazvitimi narodi ter sposobnimi in nesposobnimi posamezniki vse ostrejša. Mi, ki se vključujemo v takoimeno-vano mednarodno delitev dela, se tudi vse bolj srečujemo z vsemi principi dela, ki vladajo v razvitem svetu in vse manj se jim bomo lahko upirali in njihovo uvajanje odlašali. Tudi pri nas bodo principi 'kvalitete, storilnosti, kvalitete, cenenosti, ažurnosti vse bolj glasni imperativi in jih ne bomo mogli samo demagoško proglašati za pravilne in napredne, ampak jih bo treba tudi z vsem spoznavanjem in zrelostjo prevzemati in osvajati.
V vsakdanji praksi delovnih organizacij je običajno tako, da se dosežki s področja njihove osnovne dejavnosti (proizvodnje) uveljavljajo hitreje kot na področjih vzporednih dejavnosti (v upravnih funkcijah). Proizvodnja pa je tista, ki v soglasju s potrebami oblikuje obseg celotnega poslovanja. Od vsega začetka, posebno pa še z delitvijo dela v proizvodnji, je potrebno imeti vrsto podatkov zaradi pravilnega usmerjanja in izvajanja dela. V začetku, ko je bil obseg proizvodnje majhen, je lahko držal v spominu potrebne podatke izvajalec sam, kasneje pa je nujno prišlo do zapisovanja, kar je privedlo tudi do delitve dela na proizvodnjo in na nadzor nad proizvodnjo s pomočjo podatkov. S tako delitvijo pride tudi do prostorske ločitve teh opravil. Razvilo se je pisarniško poslovanje ali pisarniško delo.
Vse večje potrošniške potrebe so privedle do velike industrijske proizvodnje in nemogoče si je misliti tako proizvodnjo brez smiselne organizacije dela ter uporabe mehanizacije in avtomatizacije.
Organizacija dela temelji na celi vrsti podatkov o proizvodnih dogajanjih, ti podatki pa postajajo z naraščanjem proizvodnje vse obšir-
nejši in zahtevnejši, zatorej tudi te delo vse odgovornejše.
Pojavlja se še ena, vse glasnejša nujnost:	pravočasno, čimprejšnje
dobivanje podatkov, kajti podatki o preteklem razdobju dobivajo vse bolj zgodovinski pomen; iz njih namreč ugotavljamo določene zaključke o minulem Obdobju ter povlečemo morebitni nauk za bodoče poslovanje. Zasledovanje tekočih dogajanj pa omogoča tudi sočasne popravke, s katerimi se odstranjujejo motnje ter iz njih nastajajoče škode ko nastanejo ali kmalu po tem.
Tem dvojnim zahtevam: povečanem obsegu podatkov ter čknvečji spretnosti njihove obdelave, pa ni mogoče ustreči z ročnim, polročnim oziroma nizko mehaniziranim pisarniškim delom. Zatorej se tudi tu kot v proizvodnji postavljajo iste zakonitosti:	smiselna organizacija
dela ter nadmeščanje človeškega dela z mehanizacijo in avtomatizacijo obdelave podatkov. Samo takšna,
no in se tudi sama nadzira glede pravilnosti poteka procesa ter tudi izvaja popravke. Avtomatizacija je torej najvišja oblika mehanizacije.
Na področju naprav za obdelavo podatkov smo v zadnjem času priča Skokovitemu razvoju, tako da lahko trdimo, da to področje prav nič ne zaostaja za dosežki v proizvodni tehniki. Uporaba mehaniziranih in avtomatiziranih naprav v te namene, takoimenovana mehanogra-fija pa že po sami logiki razvaja nekoliko zaostaja. Pa vendar se tu, prav tako kot v modemi proizvodnji, omogočajo veliki prihranki, boljša izraba delovnega časa ter hitrejša pridobitev željenih podatkov.
Izognimo se opisovanju razvoja mehanografije in se zadržimo na nekaterih od poslednjih dosežkov na tem področju. Priložnosti, da s temi dosežki seznanimo in da jih poskusimo tudi aplicirati na naše razmere in potrebe nam nudijo občasne tovrstne razstave. Tako se
Primer moderno oblikovanega pisarniškega pohištva
sodobna obdelava podatkov torej omogoča uspešen nadzor nad dogajanji v poslovanju ter pravočasne posege kar vodi — ob pravilni uporabi podatkov — k boljšim uspehom.
Če že govorimo o mehanizaciji in avtomatizaciji, naj pred nadaljnjim obravnavanjem te tematike razmejimo oba pojma.
Mehanizacija pomeni delno nadomestitev živega človeškega dela z anorgansko energijo (voda, veter, elektrika). Potrebna je še vedno navzočnost človeka, ki dela v procesu tako, da uporablja mehanične naprave in da nadzira potek dela.
Avtomatizacija:	pomeni nado-
mestitev živega človeškega dela v celoti; naprava dela torej samodej-
da kaj zanimivega in koristnega videti na razstavi INAERBIRO, ki je običajno v jeseniških mesecih v Zagrebu, največ pa lahko nudi nam, Evropejcem, velika mednarodna razstava SICOB v Parizu.
Poleg modernih zasnov pisarniškega pohištva, ki mu lahko mirne duše pripisujemo nekaj »atomskega«, lahko pisarniško opremo v glavnem razdelimo na naslednje skupine: pisalni stroji, razmnoževalni stroji, kopirni stroji, računski stroji raznih stopenj mehanizirano-sti, knjigovodski stroji (kombinacija računskih in pisalnih strojev) in — priznajmo posebno skupino velikim elektronskim računalnikom, ki so že povsem avtomatizirani.
MftuanauHBHBOB egass Vi' gBDOOOOnOOO m p m 15 • * ■ • »
Izgled knjigovodskega stroja s pisalno kroglico
Med pisalnimi stroji je vsekakor najmodernejši stroj IBM-72, ki o-mogoča kar do 16 udarcev v sekundi. Strojepisni znaki in črke so namesto na kladivcih nameščeni na posebni kroglici s premerom 3 — 4 cm. Kroglica drsi ob valju in se z udarcem na ustrezno tipko v hipu zavrti in odtisne znak, ki ga tipka predstavlja, na papir. Ni torej več voza, premika se le kroglica stresljaji se praktično odpravijo, trak je mogoče zelo hitro menjati, naredi pa se lahko do 10 kopij. Kroglico je tudi mogoče z enim samim gibom sneti in jo zamenjati z drugo, ki ima drugačne črke. Lahko itorej z istim strojem pišemo v različnih pisavah.
V naši tovarni smo se pred kratkim odločili za nov reprezentančni pisalni stroj. V alternativi med pravkar opisanim in klasičnim smo izbrali klasičnega, »iker daje bolj čiste kopije«.
Razmnoževalni in kopirni stroji so si v bistvu podobni. Eni in drugi povečujejo zmožnosti, ki jih dajejo pisalni stroji, pri čemer imajo kopirni stroji, ki delujejo s pomočjo infra žarkov, še posebno vredonst, ker osnovnega dokumenta ni treba za razmnoževanje posebej pripravljati. Razstava v Parizu je pokazala že tudi prve naprave, ki kopirajo barve in izdelujejo torej itudi barvne reprodukcije slik, fotografij, večbarvne načrte in grafikone-
Ožje vodstvo naše tovarne se že nekaj časa ogreva za kopirni stroj, ki bi v številnih primerih internega in zunanjega poslovanja bil zelo koristen pripomoček. Treba bo le še zbrati poslednjo korajžo in odgovarjajoče dinarje — pa tudi prostor bo treba najti.
Računski stroji so v poslednjih šestih letih mnogo pridobili. Drdrajoče, težke in nerodne aparature z mehansikimi principi prenosov številk, so uspešno zamenjali lahki namizni elektronski računski stroji na principu integrirnega vezja
(tranzistorji), ki v hipu in brez slehernega ropotanja izračunaj o postavljeno nalogo, možno pa je na njih izračunati tudi precej bogate kombinacije računov. Rezultati se odčitavajo bodisi s svetlečih elektronk, bodisi z majhnih ekranov.
Pred kratkim smo dobili v tovarni prvi takšen elektronski računski stroj. Zmore izračunati 16- mestna števila in ima dva spomina (kar pomeni, da ohrani nek delen rezultat, medtem ko računamo drug delan rezultat in nato lahko oba združimo v končni rezultat). Opravlja raznovrstne računske operacije, avtomatsko potencira, izračunava kvadratni koran itd. Obsto-ijajo seveda tudi stroji z manjšimi oziroma večjimi zmožnostmi, toda za naše potrebe je prav tak, kot je izbran, za določen čas najprimernejši. Z njim smo si omogočili hitre izračune precej kompliciranih statističnih kategorij z višjimi stopnjami računskih operacij, ki se in .sc bodo v naši poslovni praksi vse bolj uporabljale, pa tudi tekoče delo je zdaj lahko pravočasno opravljeno.
Knjigovodski stroji so namenje-ni predvsem knjiženju ter izstavljanju žarnih dokumentov ob rabi niž-
Namizni elektronski računski stroj s svetlečimi elektronkami
jih računskih operacij. Kot je bilo že omenjeno, gre za kombinacijo pisalnega in računskega stroja. Podobne lastnosti imajo tudi tako imenovani fakturimi stroji. Pri nas imamo že en knjigovodski stroj, sprejet pa je bil sklep za nabavo še enega ter fakturirnega stroja za komercialo. O teh pridobitvah bomo kaj več napisali, ko bodo tu.
Vdlike delovne organizacije oziroma bazenska združenja manjših delovnih organizacij so si organizirali deloma ali povsem avtomatizirano strojno knjiženje in obdelavo podatkov. Prvi tak — zaradi stare opreme seveda skromen in zaradi stalnih popravil tudi drag — sistem so si organizirale na našem območju tovarne Titan, Stol in Induplati. V knjigovodskem centru obdelujejo:	obračun osebnih dohodkov,
knjigovodstvo materiala, polizdelkov in izdelkov, obračun proizvodnje in prodaje, knjigovodstvo osnovnih sredstev, statistiko naročil in personalno evidenco. Vsekakor lahko trdimo, da so glede obdelave podatkov ta podjetja prišla v primerjavi z ostalimi najdlje. Zato zdaj tudi že z vso resnostjo razmišljajo o modernejšem elektronskem računalniku, saj so spoznali vse prednosti, ki jih je dajala celo do-
83 il
■	V "I-,
“V MII

Namizni elektronski računski stroj z ekranom
sedanja zastarela oprema centra.
Seveda je taka investicija draga. Moderni elektronski računalnik srednjih zmogljivosti stane okoli 200.000$. Mnogo cenejši — pkoli 50.000 $ — pa je terminal — priključek k nekemu elektronskemu centru. V centru podatke obdelujejo in hranijo, s priključkom pa pokličemo center in mu naročimo, kaj želimo. V centru se samodejno sproži naprava, ki naše podatke hrani in nam jih v hipu posreduje. V tem primeru postane poslovanje že tako ažurno, da postane poslovnost skrajno nujni imperativ, dobra organizacija pa njen stalni sopotnik.
Cene in zmogljivosti omenjamo v tej zvezi^ zato, da bi spoznali, kakšne možnosti so dane zapadne-mu poslovnemu svetu in v kakšne investicije gre, da bi bil čimbolj uspešen in konkurenčen. Nam, ki se v ta gospodarski krog vse bolj vključujemo — tudi naše podjetje — torej tudi ne bo moglo biti vseeno s kakšnimi podatki bomo raz-(Nadaljevanjej na 7. strani)
Izobraževanje in naš razvoj
Glede na hiter tehnični razvoj naše industrije se postavlja na nas vse, zlasti pa na kadrovske službe težka in odgovorna naloga usposobiti že zaposlene sodelavce, kakor tudi na novo sprejete v takšni meri in obsegu, da bodo kos nalogam, ki jih pred nas postavlja že omenjena moderno organizirana industrijska proizvodnja.
Tehnični razvoj v svetu in pri nas gre svojo pot hitrega napredka in če ta hiter razvoj ne bo spremljalo vzporedno izobraževanje kadrov, bo rezultat tehničnega razvoja zelo omejen, oziroma minimalen. Tega dejstva se v našem podjetju vsi odgovorni faktorji, zlasti pa sodelavci splošno kadrovskega
Zadnji preizkus
sektorja, zavedamo. Omenjena služba že leta sistematično skrbi za ustrezno izobraževanje svojih članov kolektiva. Rezultati tako intenzivnega in sistematičnega dela se že danes vidijo in odražajo v strukturi zaposlenih glede na šolsko in strokovno izobrazbo.
Podjetje ima primerno število rednih študentov — štipendistov, zelo lepo število izrednih študentov
Pred komisijo
na visokih, višjih in srednjih šolah, zlasti iz vrst mladih članov kolektiva. Število slednjih iz leta v leto narašča, kar je zelo razveseljivo.
Poleg omenjenega izobraževanja pa tudi ne zanemarjamo dopolnilno oz. podiplomsko izobraževanje. V tekočem letu se je na primer u-deležilo raznih predavanj, tečajev, seminarjev, simpozijev, razstav in
podobno, 37 strokovnih delavcev podjetja, ki so si svoje znanje še obogateli z najnovejšimi znanstvenimi dosežki iz tega ali onega področja dejavnosti v našem podjetju.
Posebno pozornost posvečamo i-zobraževanju za delovno mesto. Tako smo pred kratkim uspešno zaključili tečaj za priučeno delavko v oddelku filtri. Tečaja so se udeležile skoraj vse v tem oddelku zaposlene delavke in ga tudi skoraj vse pred ustrezno komisijo uspešno zaključile. Iz evidence o obiskovanju tečaja, ki je bil v celoti izven delovnega časa je razvidno, da so tečajnice zelo resno vzele zadevo in se odrekle svojemu prostemu času, ki ga naše žene nimajo na pretek, zavedajoč se, da bodo svojim nalogam najlažje klubovale z dobrim, strdkovnim znanjem. Štejem si za dolžnost, da jim izrečem javno
znanja s področja požarne varnosti; predavanja, ki potekajo po programu Mladinske organizacije, itd.
V tako kratkem sestavku nam ni mogoče do podrobnosti prikazati vso dejavnost izobraževanja v našem kolektivu. O tem mislim še poročati organom upravljanja in vsem članom kolektiva z objavo člankov v naši TOSAMI.
Zavedamo se, da le z ustreznim znanjem bomo kos nalogam, ki se nam vsak dan pojavljajo v bolj komplicirani obliki. Zato ne samo, da bomo nadaljevali s takim tempom, temveč bomo še bolj intenzivno delovali na zelo pomembnem področju, to je izobraževanju samega sebe in svojega sodelavca.
Upam, da nam bodo vsi, ki bodo zaprošeni, dali pomoč in z nami sodelovali pri velikem in humanem delu.
Skupina udeležencev
priznanje za njihovo prizadevanje in trud, ki so ga vložile pri svojem izobraževanju.
Z nekoliko spremenjenim programom bo še v tem letu izveden tečaj za delavke zaposlene v konfekciji in nato v začetku naslednjega leta še tečaj za skupinovodje, oz. kvalificirane delavke za oba oddelka.
Istočasno bo potekal tečaj za delavce zaposlene v oddelku belil-nice.
To pa še ni vsa dejavnost izobraževanja naših članov kolektiva. Omenimo le nekatere: tečaj za vse člane samoupravnih organov; predavanje in preizkus znanja iz področja varstva pri delu; preizkus
Izrek!
Ko avtoritete streljajo, so tudi slepi naboji nevarni. D. Horkič
Jalovo je človeku s predsodki dokazati neumestnost njegovih predsodkov.	Turgenjev
Prijatelj mi je drag, toda sovražnik mi je koristen: prvi mi pove, kaj morem, drugi pa kaj moram.
Schiller
DAN MRTVIH
Prišel je tisti dan v letu, ko se spominjamo svojih dragih, ki so nas zapustili in mirno spijo v črni zemlji. Ta dan zopet živimo z njimi im oni z nami.
V znak spomina in hvaležnosti jim okrasimo grobove s cvetjem in svečkami. Pokopališča so kot en sam pisan vrt. Množice se zgrinjajo proti zadnjemu počivališču. Tam stoji sin Ob grobu staršev, tam brat zraven dekle, ki se ji je ponesrečil fant in še in še. Njihovi obrazi izražajo žalost in trpljenje.
Vse pa je tako svečano, vse lepo. Naši dragi čutijo, da jih nismo pozabili, da smo z njimi. Tiho se ta dan pogovarjamo z njimi, jim govorimo o svojih bolečinah, skrbeh in trpljenju. Tudi drugače si ne upamo preveč glasno govoriti, da ne bi motili svečanih trenutkov.
Tedaj se mi pogled ustavi tam nekje v daljavi: na travniku, gozdu, sama ne vem kje. Spomnim se vseh tistih, za katere nihče ne ve, kje ležijo, kam naj položimo zanje sveče in cvetje.
Neusmiljeno jih je pokosila tuja kosa, svoje življenje so žrtvovali za nas, za svobodo. Koliko fantov in mož je tako obležalo, da sploh ne vemo kje.
Zato si zdaj zaželim, da bi padal dež, da bi se z neba usul sneg, da bi se bele krizanteme umazale, da bi svečke ugasnile in da bi vsi grobovi postali enaki. Da ne bi bili samo nekateri grobovi deležni naše pozornosti, medtem, ko drugi samevajo.
Večeri se in zapuščamo svoje starše, prijatelje, znance. Še smo v mislih pri njih, toda te misli že bledijo.
Jutri bo spat nov dan, poln skrbi in težav. Pozabili bomo, kakšen dan je bil včeraj, pozabili bomo
Pust jesenski dan. Megla se plazi ob zemlji in daje dnevu še turob-nejši občutek. Obrazi mimoidočih so resni, brez nasmeha in v rokah nosijo bogate šopke. Misli se jim vračajo v preteklost in doživljajo jo ponovno. Spominjajo se tistega najhujšega kar pride v življenju — smrt.
Bil je prvi november. Napotila sem se na pokopališče. Skoraj dolgočasen je pogled na množico ljudi, ki neslišno prižiga svečke in le včasih si pokimajo drug drugemu. Ogledujem grobove in spomenike; lepe, malo manj lepe, ponekod jih pa sploh ni. Tega je vzela vojna, drugega bolezen, oni je izgubil mlado življenje v prometni nesreči. In nehote se zamislim:
Dolg sprevod se vije po beli cesti, počasi, enakomerno. Pogledam!
spet nanje, kajti svet se neprestano vrti. Eden se rodi, medtem ko drugi umira. Toda mi hodimo mimo brezbrižno, kot da ne opazimo vsega tega.
Zato je prav, da je vsaj en dan v letu, ko pustimo naše brezbrižje pri miru, ko se popolnoma posvetimo svojim umrlim in jim izrazimo hvaležnost za vse, kar so storili za nas.
Dve beli krsti na vozu, komaj jih opazim, ker ju pokriva množica cvetja. »V slovo, in zadnji spomin«, so napisi, napisi groze. Godba igra in zdi se mi, kakor da joče z domačimi, joče vsak instrument zase. Malo sključena ženica hiti z molitvijo, kakor da bi hotela obuditi mladi življenji, ki sta mnogo prezgodaj zapustili svet. Da, nesreča, prometna nesreča! Sprevod se je ustavil. Tu je zadnji dom fantov — grob.
Prižgem svečko in popravim cvetje na grobu. Poskušam se postaviti v položaj matere, ki je izgubila sinova, dva hkrati, mlada, zdrava — toda smrt ne izbira. Ne, to ni mogoče. Občutila oziroma občutili bomo bolečino šele takrat, ko bo smrt posegla med naše.
M. D.
G. M.
ZADNJI DOM
O MEHANOGRAFIJI
(Nadaljevanje s 5. strani)
polagali, in kdaj bomo z njimi razpolagali. Seveda pa bomo morali biti ob tovrstnih investicijah razsodni. Zamisel o Skupnem elektronskem centru v našem močnem industrijskem bazenu se tu in tam že pojavlja, treba jo je podpirati in se tudi počasi že pripravljati na tak ali drugačen način njene izvedbe. Predvsem je važna sprememba dosedanje miselnosti, če hočete: tudi bojazni med modernimi avtomatskimi pisarniškimi napravami.
»Vladati se pravi predvideti« je geslo modernega poslovanja, dosedanja pisarniška tehnika pa daje bolj možnosti zgodovinskega ugotavljanja dejstev kot predvidevanja. Predvidevati oziroma videti istočasno ko se pojav odvija, kako se bo dokončal, pa je mogoče le s sodobno opremo.
T. L.
Razstava „TRAMAG“
V začetku oktobra je bila v tem severno-italijanskem mestu razstava transporta in skladiščenja, katere o-bisk je organiziral Center za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane. Ob tej priliki je bil organiziran tudi ogled »Salona kontejnerjev« v Genovi, ki pa je žal, zaradi poplav na tem področju, odpadel. V zameno smo si ogledali specializirano železniško postajo za manipulacijo s kontejnerji v Milanu.
Boij kot naštevanje in opisovanje eksponatov, se mi zdi potrebno, da posredujem kratek pregled stanja sodobnega transporta in skladiščenja v razvitih deželah in pri nas, da si bomo lažje predstavljali naloge, ki nas še čakajo.
Pri sodobnem transportu in skladiščenju se zasledujejo naslednja načela:
—	hiter in varen transport blaga
—	izkoriščanje tretje dimenzije v skladiščih
—	razbremenitev delavca fizičnega dela
—	prihranek na času
Racionalni prevoz blaga si ne moremo zamišljati brez palete — to je lesenega platoja v standardnih velikostih 800 x 1200, 800 x 1000 in 1000 x 1200, ki so istočasno standardi tudi za mednarodni železniški in kamionski promet.
Kolikšne prednosti ima transport s paletami, na katere se blago natovori že v tovarni in se nato vrši manipulacija blaga v notranjem in zunanjem transportu na istih paletah brez vmesnega prekladanja prav do kupca, si lahko predstavljamo.
Pravilno pripravljene transportne enote (na paletah) in viličarji so eden izmed glavnih faktorjev modernega skladiščenja, saj se z izvedbo paletizacije tudi do 40 % boljše izkorišča skladiščni prostor glede na stari način skladiščenja (izkoristimo tretjo dimenzijo).
Nadaljna faza racionalizacije transporta je prevoz blaga s kontejnerji. Kontejner ni nič drugega kot kovinska škatla, težka približno 3000 kg v velikosti železniškega tovornega voza, ki potem kroži od dobavitelja do potrošnika.
Prihraniki kontejnerizaoije so še veliko večji, kajti tu se naenkrat preloži vagon blaga na kamion, naenkrat dz kamiona na specialni železniški voz ali ladjo. Isto velja tudi pri razkladanju in dostavi takega kontejnerja kupcu.
Proces uvajanja paletizacije in kontejnerizaoije se v razvitih državah Amerike in Evrope širi z bliskovito naglico. Predvideva se, da bo v Evropi že leta 1975 zajeto s paletnim sistemom čez tri četrtine mednarodnega prometa blaga. Vse bolj se vzporedno tudi uveljavlja
kontejnerizacija. Stopnja rasti izkoriščanja tega načina transporta je leta 1968 glede na leto 1967 znašala po tonaži od 39 % v Belgiji do 400 % na Švedskem.
Seveda pa racionaliziranje transporta in skladiščenje zahteva visoko vlaganje v kontejnerje, palete, železniška vozila in ladje, prav tako pa zahteva dimenzijske korekcije embalaže. Tako so npr. ZDA vložile v letu 1967 1 milijardo dolar-
jev v kontejnerizacije, ki je tam zavzela že skoraj vsa področja gospodarjenja.
Objektivna ocena situacije pri nas kaže, da za razvitimi deželami zaostajamo za najmanj 10 let. Če se bomo hoteli vključiti v medna-
v Padovi
rodno menjavo blaga je že skrajni čas, da intenzivno pristopimo k prvim korakom v tej smeri. Situacijo zaradi sedanjega zaostajanja ote-žava še dejstvo, da smo naenkrat postavljeni pred problematiko pale-tizadije in kontejnerizacije, ker brez predhodnega prehodnega obdobja paletizacije tudi kontejnerizacija mi izvedljiva. Ves ta proces bo seveda morala izdatno podpreti tudi družba, ker posamezna podjetja to ne
morejo reševati, kajti tu gre za sisteme svetovnega okvlira.
Tudi v našem podjetju je nujno čimprej pristopiti k racionalizaciji notranjega in zunanjega transporta. Predhodno pa moramo razmestiti proizvodnjo in skladišča v času in
(II. nadaljevanje)
Eden od načinov večanja dohodka brez večanja cene izdelka je lastno izdelovanje embalaže ali za-vojnega materiala. To je tudi najboljši način za varovanje tajnosti in za stalno kakovost. Predno s tem začnemo, preverimo gospodarnost takšne investicije. Upoštevati moramo količino embalaže, saj bomo delali le zase.
Vprašati se moramo ali je izdelek za katerega nameravamo sami izdelovati embalažo v upadanju ali naraščanju na tržišču. V Ameriki so strokovnjaki za embalažo dobro izšolani in seznanjeni z napredkom, kajti kadar spreminjamo, si delamo stroške in težave. Če sprememba res ni potrebna je ne načnemo, če pa bo spremenila trajnost izdelkov moramo narediti analizo stroškov — vrednosti.
Pri preiskavah pakiranja moramo odgovoriti na vprašanja: Kaj predvidevamo o tem, kaj se lahko zgodi na trgu?
Kot je bilo povedano moramo že v laboratoriju opraviti preiskave, ki nam dajo podatke za boljšo izdelavo. Zadovoljstvu s kakovostjo izdelka z našim znakom bo sledil nakup drugačnega izdelka z istim imenom. Zato je bistveno stalno ponavljanje zaščitnega znaka na izdel-kovi embalaži skozi leta in na različnih krajih, z velikostmi, ki se spreminjajo od manj znane velike oblike do znane in priznane majhne. Deli embalaže naj bodo po možnosti taki, da jih bo kupec po u-porabi izdelka zadržal. Spominjali ga bodo na nas in delali za nas reklamo. Seveda tak način reklamiranja ni uporaben dalj kot eno leto, saj kupec kmalu nabere zbirko in potem ni več zanimanja.
Da bi zbrali embalažo, ki bo res povsem ustrezala zahtevam, je najbolje če se držimo naslednjega sistema:
TRAMAG
prostoru tako, da bo mogoča uporaba sodobne tehnike. Vsekakor ne smemo prezreti sodobnega načina transporta pri projektiranju novogradenj in pri uvajanju novih masovnih proizvodov, kjer bi se lahko drago ročno delo zmanjšalo na minimum z majhnimi stroški.
Opomba:	Podatki so vzeti iz
članka Andreja Berlota »Smeri in obsegi razvoja racionalizacije, manipulacije in transporta v svetu in pni nas.«
L. J.
1.	Proučevanje izdelka — čimveč vedeti o predmetu, ki bo pakiran
2.	Podatki o količini, ki bo pakirana in velikosti
3.	Odpornost proti vlagi — pogoji in vedenje pri različnih stopnjah vlažnosti
4.	Preizkus izdelka — po vonju, kaj morebiten vonj povzroča, kako bo odporen pri razpejevanju (distribuciji)
5.	Laboratorijski preizkus — o tem je bilo že napisano
6.	Preizkus odpornosti ovoja — pri večjih temperaturah oziroma vlagah, kako bo med prevozom, zaradi tresenja
7.	Odpornost vsebine
9.	Raziskava tržišča — tudi o tem je bilo povedano
10.	Kako je isprejet doma — ali se primerno odpira.
11.	Izboljšave med izdelovanjem lahko ponovno pošljemo v laboratorij.
12.	Preizkus pri polni proizvodnji. Tu je dvoje področij. Najprej stroji in strokovnjaki zanje, ki i-majo svoje zahteve in potem izdelek, ki ima prav tako svoje zahteve.
Za ovojni material velikokrat u-po rabi jamo škatlo. Za škatlo je važno da so proporci osi x, y, z taki, da se izdelek pri rokovanju ne poškoduje. Škatla se mora zapirati enostavno, a le na enem koncu, na drugem je najbolje, če je zalepljena. Če ne lepimo preprečujemo samodejno odpiranje za zarezo ob korenu jezika za zapiranje. Če se kartonska škatla odpira 'na daljši stranici, je zmanjšana trdnost (tor-zijska). Preveč zapleteno odpiranje povzroča tako razkazovalcu kot
kupcu preveč težav.
Za večje količine je zelo razširjena uporaba valovite lepenke. Za navadno uporabo je dovolj triplast-na lepenka. Glede kakovosti take lepenke obstoja v ZDA le predpis za trdnost valovite lepenke glede na težo, ki jo bo prenašala. Rešljiv je problem zmanjšanja trdnosti valovite lepenke zaradi vpijanja vlage in s tem zmehčan j a. To slabost lahko odpravimo tako, da zapremo konce.
Glede pakiranja lahko rečem, da je toliko problemov in rešitev kot je izdelkov.
Še neizkoriščeno je področje pakiranja za bolnice kot velikih porabnikov vsakovrstnih izdelkov, ki so septično pakirani, ki se hitro odprejo, njih uporaba pa je enkratna.
Upam, da mi je uspelo v teh dveh sestavkih podati vsaj približno kako temeljito so se v tujini lotili itega področja, ki je za uspeli neke tovarne življenskega pomena.
Konec
Viljem Dolenc
MOGOČE NE VEMO?
KONZUMACIJA — neposredna poraba.
KONTIRATI — uradno določiti ceno na borzi; v prenesenem smislu: imeti kako veljavo, vrednost, ceno.
KREIRATI — izdelati, ustvariti, spraviti v življenje.
KSANTIPA — ime žene starogrškega filozofa Sokrata. Bila je jezikava in prepirljiva in tak opome-ni ksantipa v prenesenem smislu izraz za jezikavo, hudo ženo, za »hišnega zmaja.«
Moderno skladišče
Naš razgovor
V kolektivu »TOSAME« predstavlja mladina zelo važen faktor. Hiter razvoj tovarne je odpiral vedno nova delovna mesta, ki so jih zasedali v glavnem mladi ljudje. Vemo tudi, da so združeni v svojo organizacijo, ki ima že nekaj časa kar precejšne uspehe pri delu. Največji uspeh se mi zdijo letošnje volitve v samoupravne organe, saj so dobili kar 11 mandatov; pet v delavskem svetu in šest v svetih delovnih enot. Torej ima kolektiv zaupanja v mlade kar je z volitvami jasno pokazal.
Taka in podobna razmišljanja so me vodila, da sem povabil k razgovoru tov. Olgo Zebovcc; predsednico MA »TOSAMA«. Mladi jo poznamo, rad pa bi jo predstavil tudi celotnemu kolektivu. Sicer pa poglejmo, kaj nam je povedala?
Če pogledamo nazaj, je bila mladina precej aktivna, torej je pokazala interes za delo v organizaciji sami in tudi povsod drugod. Zanima me, kakšne načrte si si zadala za svoje predsedovanje?
Pred durmi imamo 29. november. 2e tradicionalno je, da se te proslave udeležuje tudi mladina. Imamo v programu tudi pomoč pri novoletni obdaritvi otrok, proslavo ob Dnevu žena. Podjetje nam bo gotovo pomagalo z denarjem, da bomo lahko šli tudi na kak izlet, ekskurzijo in pa da zadostimo tudi kulturnim potrebam mladih — se pravi, obiskati hočemo gledališča in opero. Na področju izobraževanja bomo s pomočjo uprave podjetja organizirali razna predavanja iz zdravstva, medsebojnih odnosov in polj udno-znanstvena predavanj a.
Gledamo tudi že naprej. Stanovanjski problem bo vse bolj pereč, zato smo se odločili za akcijo »Varčuj za svoj bodoči dom«. Mislim, da jo bodo vsi mladi hvaležno sprejeli. Program je kar obsežen, vendar upam, da ga je moč realizirati.
Kaj namerava mladina napraviti za praznik — 29. november?
Poleg že tradicionalne krasitve tovarne, dvorane, pripravljamo tudi krajši kulturni program. Vendar bi rada, da stečejo tudi športna tekmovanja v šahu, streljanju, namiznem tenisu in kegljanju.
Odnosi med ljudmi so zelo važni, posebno še pri tolikšnem kolektivu, kot je »TOSAMA«. Kako se ti zdijo odnosi MA —druge organizacije; se pravi mladi — starejša generacija?
Starejša generacija je še do nedavnega gledala mlade zgolj zviška; toda v zadnjem času so spoznali, da je delo z mladino lahko zelo hvaležno. Vse bolj se zanimajo za delo mladih in jih na različne načine vzpodbujajo. Spoznali so celo mladega človeka in dajejo vse več poudarka nanj. Zdi se mi, da mla-
dina daje svoje zaupanje v sebe s svojim delom.
Delo organizacije je včasih težko. Verjetno imaš tudi ti probleme, sem jo prekinil v zavzetem pripovedovanju.
Predvsem moram poudariti svoj osebni problem. Delam namreč v štirih izmenah, to pa seveda ni prijetno. Poleg tega pa sem pri delu vezana na normo, zato bom težko organizirala marsikatero stvar. Upam, da bo tov. Rojčeva razumela tudi moje dolžnosti predsednika MA. Samo tako bom v mladinskem delu lahko uspešna.
Druga stvar pa je aktivnost mladine — ne rečem, saj jih je veliko, ki z veseljem delajo, vendar je treba biti aktivnejši v še širšem krogu. Vsa, prav vsa mladina mora biti aktivna in složna, samo tako bomo lahko dosegli še večje uspehe.
Neštetokrat med pogovorom je utihnila, se zresnila in tako pokazala, da se zaveda svoje odgovorne dolžnosti — biti vodja mladine v takem kolektivu, kot je TOSAMA.
Spet sem jo pobaral:	»Koliko
časa si že v tovarni?«
V	tovarni delam že tretje leto, od vsega začetka pa sem v predsedstvu mladine. Ko sem bila izvoljena za predsednico mladinskega aktiva, sem bila sprva presenečena, da mi je zaupana tako odgovorna funkcija. Po eni strani sem tudi vesela da uživam zaupanje aktiva, želim pa si, da bi to kar najbolje opravičila.
To ji tudi osebno želim. Vem, da se tudi celotni kolektiv pridružuje moji želji. Zato tov. Olga, želimo ti dosti uspeha v predsedovanju; ak-
Jesensko
Na obronkih visokih kamniških gora je jesenska jutranja zarja s svojimi značilnimi kontrasti označevala nastop novega vedrega dne. Pred vratarnico naše tovarne in na avtobusni postaji Domžale je v jutranjem hladu čakalo na avtobus določeno število vztrajnih in krepkih športnikov, ki so bili pripravljeni za povratni in zagrizeni dvoboj s športniki tovarne Ivo Lola — Ribar. Ta dan, 4. oktobra 1970 smo bili gostje omenjene tovarne na tradicionalnih športnih igrah, M so sestavljene iz naslednjih panog:
—	kegljanja
—	streljanja in
—	nogometa
V	spomladanskem delu tega tekmovanja, takrat so bili naši gostje športniki iz tovarne Lola Ribar, so bili naši predstavniki vsestranski zmagovalci. To tekmovanje ima vse
tdvu pa, da bi še bolje delal in tako opravičeval svoj obstoj.
srečanj e
značilnosti pokalnega tekmovanja. Prehodni pokal prejme v trajno last ekipa, ki trikrat osvoji prvenstvo v medsebojnih srečanjih. Z ambicijami, da osvojijo pokal v trajno last so naši športniki v jutranjih urah 4. oktobra 1970 odpotovali z avtobusom na »vroče« srečanje v Karlovac.
Takoj po prihodu so nas prijazni gostitelji sprejeli in nas »športno« pogostili. Že v vsem začetku nam je hilo dano na znanje s strani vljudnega gostitelja, da je naše srečanje predvsem športno in nič drugega.
Istočasno so začeli s tekmovanjem strelci in kegljači. Tekmovalni areni sta bili precej oddaljeni ena od druge. Odločil sem se za ogled kegljačev, ker je bilo ob kegljišču tudi nogometno igrišče.
Pred opisom posameznih tekmo-

vanj naj omenim še to, da so naši športniki bili pripravljeni v zmagi v kegljanju in streljanju, prepričani pa v poraz na nogometnem igrišču.
Ne bi želel, da bi imel čitalec ob opisovanju kegljišča napačne predstave, kot na primer »vnaprej pripravljen« teren.
Takoj po prihodu smo bili nemalo presenečeni. Naši kegljači in mi, ki smo jih spremljali, smo predvsem navajeni na avtomatska kegljišča in ugodno okolje. Tu pa smo naleteli na popolno nasprotje. Sami, poudarjam sami, so imenovali dvostezno kegljišče »drvarnico« in to ime popolnoma drži.
Kegljišče ima asfaltno stezo vse prej kot ravno, zato je zadetek v polno na tem kegljišču svojevrstna umetnost, kar pa vsekakor ne sme biti edino opravičilo.
Naši so pričeli s kegljanjem zelo uspešno in končali izredno slabo. Pred zadnjim krogom so naši nasprotniki vodili le za dva podrta keglja. Po končanem tekmovanju pa se je ta razlika povečala na devetindvajset in to jasno kaže na dejstvo, da našim fantom v zadnjem krogu ni šlo. Prva pričakovana zmaga je tako šla po zlu.
V	kolikor so imeli kegljači slabe pogoje za tekmovanje, so imeli strelci toliko boljše. Na svetlem in urejenem strelišču so naši strelci za »las« izgubili tudi to tekmovanje. Ugodnost, ki pa je naše strelce morda »neugodno« presenetila, je bila ta, da se je ob vsakem strelcu nahajal daljnogled s katerim je potem posameznik sam lahko čital rezultate in popravljal eventualne napake že med samim tekmovanjem.
V	tem tekmovanju so naši izgu-
bili strelsko trofejo samo za osem krogov. Sedaj nam je bilo vsem jasno, da s pokalom v trajni lasti ne bo nič.	_
V	zadnjem dvoboju so bili naši nogometaši pripravljeni dati vse od sebe im se boriti za časten rezultat ali pa izgubiti z minimalnim rezultatom.
Spomladansko nogometno srečanje v Jaršah se je končalo z zmago naše enajstoriče. Ponovnega uspeha od naših fantov ni nihče pričakoval niti v snu.
Ekipi sta se republiškemu sodniku predstavili v svojih najmočnejših postavah. Takoj po prvem sodniškem žvižgu so se vrstili napadi z ene in druge strani in vsi so bile brez večjega uspeha. Že takoj po prvih nogometnih potezah je bilo videti, da so naši fantje kondicijsko boljše pripravljeni, nasprotniki pa imajo prednost v dobri individualni tehniki.
Posledica tega je bila kolektivna igra naše ekipe in odlična igra posameznikov na nasprotni s tram.
Dvanajst minut pred koncem prvega polčasa so iz enega izmed nevarnih napadov na nasprotnikov god dosegli prvi polni zadetek.
Napad so pričeli naši obrambni igralci na svoji levi strani, Zaposlili vezno linijo, dvajset metrov pred vrati »Karlovčanov« je žogo prejel naš vodja napada, napravil dva, tri korake in silovito streljal. Žoga je na srečo nasprotnega vratarja zadela vratnico in se odbila na noge našemu igralcu, ki je igral na mestu desne zveze. Sledil je udarec iz izredno težke pozicije in žoga je odletela v desni zgornji kot nasprotnikovih vrat. Vratar je bil v tem trenutku brez moči. Sledilo je še nekaj kontranapadov in na odmor so odšli naši z minimalno razliko 1:0. V drugem polčasu se stvar bistveno ni spremenila. Napadi zopet z ene in druge strani.
V	enem takšnem napadu smo mi prejeli izenačujoči gol. Za prejeti gol je kriva celotna naša obramba. Nasprotni igralec se je sprehodil z žogo skozi našo obrambo brez večjih težav. Strel na gol pa je bil šibak in slab. Toda kljub temu je žoga odsedela za hrbtom našega vratarja in 1:1. Naši so v tem delu igre dajali vtis kot da imajo svinčene čevlje. Samo vratarju se imamo zahvaliti, da v tem času nismo prejeli še več golov.
Nerešljiv problem za nasprotne igralce je bil naš centerhalf, IM je odbijal vse visoke in nizke žoge z glavo in nogama. V regularnem času se je tekma končala z rezultatom 1 : 1.
V	podaljšku dvakrat po pet minut pa iso naši zaigrali kot prerojeni in dosegli še dva efektna gola.
Poudariti je treba, da je bil prvi zadetek v podaljšku redlko viden gol. V napadu so sodelovali vsi naši igralci, si hitro in točno podajali žogo z noge na nogo. Petindvajset metrov od gola z desne strani je vodja napada s topovskim pol viso-kdm udarcem zadel levo stran nasprotnikove mreže in s tem odločil
tekmo v našo korist. Dve minuti pred iztekom je iz nevarne situacije padel še tretji in zadnji zadetek na travnatem nogometnem igrišču v Karlovcu.
S to zmago so si naši nekoliko popravili slab vtis, ki so si ga ustvarili pri kegljapju in streljanju.
Po končanem tekmovanju so nas naši gostitelji pogostili. Ob tej priliki so naši fantje izročili prehodni pokal zopet vrsti iz Karlovca, ki ga bo varovala do nasiednjega srečanja.
Opravičil ni potrebno izkazati tam kjer jih ni. Če hočemo imeti prehodni pokal v trajni lasti bo potrebno bolj intenzivno in požrtvovalno trenirati, v areni pa se bo treba še srčneje boriti.	R. š.
Poročilo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET je imel dne 10.
10.	1.1. redno zasedanje in je razpravljal o sledečem:
—	Vsklajene splošne akte s statutom podjetja so člani DS v celoti potrdili in sicer:
— POSLOVNIK O DELOVANJU SAMOUPRAVNIH ORGANOV — PRAVILNIK O DELITVI OD — PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH
— PRAVILNIK O DELITVI STANOVANJ IN POSOJIL — PRAVILNIK O KORIŠČENJU POČITNIŠKIH DOMOV
—	Člani DS so sprejeli sklep s katerim so odobrili nakup tkalskih strojev pri firmi »Tekstilostroj« Zagreb.
POSLOVNI ODBOR je imel dne 19. 10. 1.1. redno zasedanje. Razpravljali in potrdili so periodični obračun za tretje tromesečje 1970.
|2 Sit. 1.1 — november 1970
Kadrovske vesti
V času od 12. 11. do 11. 12. 1970 praznujejo svoj rojstni dan:
Konfekcija:
26.	11. Burja Julka, 6. 12. Gotar Marija, 2. 12. Gostič Francka, 24.
11.	Gostič Angela, 25. 11. Hribar Kati, 11. 12. Hafner Tatjana, 2. 12. Jeretina Marija, 19. 11. Krušnik Mimi, 27. 11. Križnar Ivanka, 20. 11. Lederer Betka, 27. 11. Osolnik Mimi, 24. 11. Pančur Majda, 28. 11. Pod-bevšak Mici, 13. 11. Rode Zinka, 8.
12.	Rožič Minka, 3. 12. Stupica Mija, 9. 12. Strehar Zvonka, 14. 11. Vrhovnik Gizela, 11. 12. Hafner Štefka, 27. 11. Križnar Ivanka.
Cigaretni filtri:
23. 11. Lukane Tončka, 17. H. Nakrst Marija, 9. 12. Okoren Marija, 23. 11. Prašnikar Betka, 16. 11. Svetlin Joži, 5. 12. Sušnik Marija, 20. 11. Pavlič Andrej, 15. 11. Vrbančič Majda, 29. 11. Stankovič Stanka.
Beliinica:
5. 12. Banko Janez, 29. 11. Kokalj Franc, 23. 11. Osolin Franc, 22. 11. Pestotnik Dorca.
Tkalnica ovojev:
27.	11. Andrejka Andrej, 10. 12. Majdič Pavla, 9. 12. Deisinger Štefka, 6. 12. Ivanetič Majda, 17. 11. Kolbl Cilka, 11. 12. Miklavčič Fani, 9. 12. Kokalj Cilka, 29. 11. Grad Franaka.
Avtomatska tkalnica:
13.	11. Zadravec Slavica, 12. 11. Sevšek Slavka, 22. 11. Vehovec Andrej, 21. 11. Marolt Kristina.
Pripravljalnica:
22. 11. Ferlič Cilka, 9. 12. Koprivnikar Rozka.
Splošno kadrovski sektor:
H. 12. Šinkovec Marija, 11. 12. Štrukelj Jože.
Komercialni sektor:
17. 11. Capuder Berto, 2. 12. Debevc Marjan, 29. 11. Leskovec Janez, 7. 12. Jeretina Franc.
Gospodarsko računski sektor:
11. 12. Bunič Kristina, 30. 11. Kavka Marija, 12. 11. Limovšek Milena in 18. 11. Prelovšek Mimi.
Pomožni obrati:
16. 11. Rožič Franc dipl. ing., 12. 11. Kerč Miha.
Tehnični sektor:
9. 12. Breznik Helena dipl ing.
RODILI SO SE:
Smrkolj Anici — sin,
Prašnikar Stanki — sin.
POROČILI SO SE:
Zadravec Slavica, Krušnik Mira.
Na novi življenjski poti jima želimo mnogo razumevanja.
V mesecu oktobru je odšla iz podjetja:
Saša Kosmač, sporazumno.
BV
Proizvodnja oktober 1970
Oddelek Eanota mere %
L Trdkotkalnica 000 vot 101
2.	Tkal. šir.	tkanin	000 vot	112
3.	Mikalnica	kg	99
4.	Konfekcija	ND	110
Vložki	pkt	107
5.	Cigaretni	filtri	000 kom	107
Cigaretni	filtri	ND	105
Skupaj	ND 109
V tem mesecu je bila ukinjena tretja izmena v oddelku trakotkal-nice. Delovna sila je bila premeščena v novo »M« (Miillerjevo) trako-tkalnico. Ta je bila v poizkusnem obratovanju in je njena proizvodnja v tabeli prišteta k proizvodnji ostale trakotkalnice. Znašala je le 2.177.000 vot. V programu je bila polovica strojev (6). Kljub težavam, ki se pojavljajo zaradi nekvalitetne preje (večje število obratov in je zato potrebna trdnejša preja) upamo, da bo v prihodnjem mese-vu proizvodnja na novih strojih potekala normalno. Po predvidevanjih naj bi na 12 strojih izdelali dodatno tretjino dosedanje proizvodnje (na 63 strojih) — očitna prednost. Ena tkalka poslužuje štiri stroje, medtem ko na starih strojih 1 tkalka dva stroja.
Obe tkalnici širokih tkanin so kljub izrednim zastojem, ki so se
pojavili v Studi, presegli operativni plan za 12 %. Z novimi pripravljalnimi stroji (snovalo, škrobilni stroj, se je kvaliteta osnove izboljšala in proijvodnja tkalnic je po-rastla za okoli 9 °/o. še vedno nam kooperant — tkalnica Senožeče ne dobavlja naknadno predvidene količine gaze. Zato oddelek konfekcije ne more zadostiti vsem potrebam komerciale po tem artiklu.
Asortiman v mikalnici se je spre-menil. v prid B vate. Še vedno naraščajo potrebe po damskih vložkih in so stroji za proizvodnjo B vate skoro neprekinjeno obratovali. Bojazen je, če bi prišlo na omenjenih strojih^ do večjih zastojev. Istočasno se že montirajo novi stroji v sodobno opremljeni mikalnici, kjer bo tudi poskrbljeno za normalne delovne pogoje (ventilacijske naprave) delavcev. Predvideva se, da bo ves potek selitve iz starih v nove prostore potekal brez zastojev v proizvodnji.
Nekaj novih artiklov je bilo vpeljanih v konfekciji, vendar proiz-vodnja ni zadostna (mavčevi ovoji...). Sprejeti so bili ukrepi, ki bodo vplivali na to, da se stvari hitreje realizirajo. Uspeh konfekcije je tudi v tem mesecu, ki ima sicer večje število delovnih dni kot prejšnji — velik. Operativni plan je presegla za 10% in dosegla naj-veejo proizvodnjo v tem letu.
Proizvodnja cigaretnih filtrov je potekala po operativnem planu, ki je bil nižji od možnih kapacitet. Konkurenca na trgu je velika in ne moremo pričakovati večjih poslovnih sprememb v tem artiklu. Je pa res, da tržne potrebe spet polago-ino naraščajo.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Za nagradno križanko v 10. številki »TOSAMA« je prispelo 24 rešitev. Od tega je 16 pravilno in 8 nepravilno rešenih. Žrebanje je bilo tokrat v mehanični delavnici, nagrade pa sta tov. Volkar Ivan in Bernot Janez razdelila takole:
—	Prvo nagrado prejme
tov. Štrukelj Jože,
—	drugo nagrado pa
tov. Bandelj Helena.
Čestitamo!
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Mara Juvan - blagajnik, Danica Merlin, Magda Orel, I-vanka Osolin, Marija Prese-kar - korektor, Slavko Bajec, oec. Franc Cerar, Milan Drčar, Dušan Dougan, Miro Pavlič -fotograf, Franc dipl. ing. Peterlin, Jurij Vulkan in Dušan Bor-štnar - odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov