Ste-v-. 75. ZEsTe^w- UTojoJsz, 20. septemlDra 1899. "VII- Dogodki v lllinoisu. Zopr't dohajajo vesti o krvavih praskah m»'d štrajkujočimi delavci in čmopoltuimi skabi, in seveda xnp+-t iz prem»ča krivica, ktero morajo ože-mani delavci v okviru kapitalističnega gospodarskega reda prestati, je tako oči v id na, da odtehta vso formalno ,.krivico", ktero delavci zakrive proti temu gospodarskemu red u. Kaj lahko bi se v tem slučaju s tem stališčem zadostili, ako no bi Se drugi psyhologični momenti govorili za štrajkujoče premogarje. Ni potreba gojiti nikakega predsodka proti barveaemu plemenu — saj delo j« delo in vredno isto ceno bodisi storjeno po otroku, ženski ali možu, ali pa po ljudeh, kterega koli plemena — ali vendar vsakdo lahko reče, da ti povprečno manj potrebujejo za življenje, nego Indopoltni. Ali ne uči skušnja, da hočejo delalno moč po zamorcih uademestiti samo zato, d:i bi !,elo-poltne na njih stopnjo potisni-1 i? Ali ne navdaja lielopoltne delavce že samo misel na tako nazadovanje z srdom? Gotovo goje srd, toda pred vsem proti svojimi ožemalci, kteri sežejo po tac i h sredstvih, in ni srd poglavitno obrnjena proti samemu orodju, ktero je v tem slučaju — zamorec. Zamoremo se pa Čuditi, ako delavec, kterega spoznanje še ni tako napredovalo, da v kapitalističnem ožnmalskem sistemu svojega sovražnika vidijo, in razrednega tovariša druzega plemena za to smatrajo, zato ker jim on kruh od ust odjemlje? Iz sočutja pravice ugovorov delavcev proti takemu postopanju njih izsezalcov, so kakor znano tudi že oblasti poskušalozabraniti uvažanje zamorskih skabov iz sosednih držav, vemo pa, da so oblasti imele tudi demagogične motive. Toda tudi to prizadevanje oblasti ni imelo nikakega vspeha, ker je kapitalistično časopisje vse dežele napravilo grozen ropot in pričelo pisati, daje to surovo zlorabljenje ustave. V principu je imelo časopisje tudi prav, ker vstava v istini jamči vsakemu ameriškemu meščauu brez razlike poltne barve popolnoma slobodno sel i tu v iu delalno prostoBt.. Toda kako pa zamorajo kapitalisti od delavcev zahtevati, da bi ti xveznej ustavi na ljubo svojo pravično srd krotili, ako so do dobrega prepričani, da na drugej strani ravno isto ustavo na najbolj sra-moteu način prelomijo, ako gre za varstvo kapitalističnih koristi 1 Pred nekaj tedui smo doživeli pravo suspendiranje najbolj važnih ustavnih pravic v Idaho; videli smo te dni, da so delavcem v indijanskem t^rritoriju kar kratko malo odvzeli zboroval no pravico, da so v Kentuckvu samo poskus delavcev, da bi se organizirali, že smatrali za ,podpihovanje k štrajku' in ljudi zapirali, in v očigled tacih razmer hočejo še kazati nekako srd, ako št raj kuj oči m delavcem zavre kri, videč kako protipostavno, protiustavno in proti vcemu človeškemu pravu proti njimi postopajo, ter konečno primejo za orožje, ako tudi na nepravem prostoru in proti nepravemu sovražniku?! Am:rikmsko denarno plemstvo. Amerikansko ljudstvo nič kaj ne mara za svojo denarno plemstvo; in vendar ljubi in časti denar tako zelo 1 Skoraj vsak bi bil rad bogat in splošno ljudje tudi privoščijo onim, ki so si kaj prištedili njihovo imetje, to pa le do gotove meje, in nikakoronim, kteri imajo le preveč. Ljudstvo čuti, da prinaša narašča-ije bogastva v rokah posameznikov gotovo nevarnost za naše politične, gospodarstveiie in družinske razmere. Temu je brezdvomno tako, da na drugi etrani ima zasohno bogastvo v te j deželi občinstvu marsikaj nadomestiti, kar drugod država prevzame, pri naši upravi pa tega država storit! ne more, dostikrat pa tudi noče. To nr.logo spolnujejo v obče večkratni milijonarji, ter razvijajo pri tem gotovo večjo složnost, nego oni v stari deželi. Osol iti pojav pa je istočasno ti, da se velika premoženja Amerike veliko boljo ohranijo, nego v Evropi. Nasprotne prislovice tu že zdavnaj nimajo veljave. Večinoma po vseh evropskih deželah je polagoma ubo-žalo enkrat toliko b gato plemstvo. Res, da se snuje tudi tam v denarnih in -brtnijskih krogih novo denarno plemstvo, toda tudi to, kakor je videti, le z redkimi izjemami, nima tako trajnega obstanka, kakor amerikansko. Potrata evropejskega denarnega plemstva narašča izven vsega primerja z dohodki in njihova mladina se bavi skoraj le s zapravljanjem, namesto ohranitvijo premoženja. Počenjanje v častniških krogih tudi k temu veliko pripomore. Pri amerikanskih večkratnih mi-jouarjih je v obče navada, da svoje potomce vzgojujejo za delo. Lenobo •vropejskega plemstva tu komaj poznajo. Seveda ima spretnost, s ktero amerikanski bogataši Bvoja ogromna premoženja oskrbujejo, ohranjujejo in pomnožujejo, slabo stran, lase kopičenje posestva nadaljuje; po drugi strani pa s tem ni toliko »dvisen obstoj kakega za občinstvo tako brezkoristnegfi sloja, kakor v Evropi. Angleška je bila tam edina dežela, kjer je kazalo bogato plemstvo narodno eutstvo in se v svoji javni lelavnosti ni oziralo samo na slo-jevni, ampak tudi na splošen prid. Amerikansko denarno plemstvo >stane vendar bolj zjedinjeno z ljudstvom, nego evropsko in akoravno nima nič manj njegovih slabostij, ostane pa tembolj ž njim v dotiki. Denarno plemstvo v Ameriki nikakor ni priljubljeno. Ta pojav ni ■norda toliko pripisovati zavisti, ctera onkraj oceana igra veliko večjo ulogo, nego čut, da denar večkratnih milijonarjev sicer veliko pripomore k razvitku bogatih virov dežele, kar konečno vsem hasne, da jo pa delež onih ljudi pri dobitkih tacega izkoriščanja vendar vedno neprimernejši, in da občinstvo po ^reza v vedno večjo odvisnost od njih in sicer tudi v političnem oziru, kar je posebno nevarno za napredek Zjed. držav. Amerikansko ljudstvo naj bo še tako prosto gotovih nelepih lastno-stij, iz kterih drugod izvira sovraštvo proti bogataši — ima vendar dovolj povoda razvitek denarnega plemstva v svoji Bredi s skrbjo opazovati in misliti na sredstva in pofrs za omejitev njihovega ožemalneg}-načina. Srbija. V tem, ko pisarijo listi na dolgo in na široko o Dreyfusu in o njegovi obravnavi, se skoro nič ne čuje o usodi tistih rodoljubov, kt°re hoče razkralj spraviti pod zemljo, da si zagotovi vlado nad Srbijo. Srbske razmere se od tedaj, kar smo o njih p:sali, niso čisto nič premen i le. Mislilo se je, da bo kralj Aleksai der na svoj rojstni dan, dne 14. avgusta, za ukazal, da se ustavi preganjanje radi ,,atentata", in da tiste, ktere je naglo sodišče že obsodilo, pomilosti. Kralji -a Natalija ga je nagovarjala k temu, rotila ga je, naj se vrne na novo pot, ali vsa njena prizadevanja so bila brez vspeha, ker se je kraljev hudobni duh, Milan, temu uprl. Milan je pač čutil, da bi se tak korak tolmačil kot priznanje, da je bil ves atentat samo komedija ; a gotovo se jo tudi bal, da bi postal potem nemogoč. Kralj torej ni porabil svojega rojstnega dne, da se sprijazni z narodom, nasprotno, pokazal je ta dan na prav demonstrativen način radikalni stranki, kako jo sovraži. Pomilostil je namreč 117 kaznjencev, toda mej njimi ni nobenega političnega kaznjenca. Če že ni hotel pomilostiti tistih, ki so bili obsojeni po atentatu, mogel jo pomilostiti vsaj nekaj tistih, ki so radi političnih zadev bili že prej obsojeni, in kterih je v Belemgradu, v Požarevcu in v Nišu vse polno. Samo v Požarevcu je zaprtih l.~> žur-nalistov, a nobeden ni bil pomi-loščen. Hajdukom in roparjem je izkazal ta kralj svojo milost, poštenim ljudem, ki za svoje politično prepričanje trpe v ječah, te ni hotel izkazati! Še veft! V Nišu je imel kralj Aleksander govor, v ktorem je dejal, da radikalci ne smejo igrati nobene vloge v Srbiji, da se morajo radikalci brez milosti in brez usmiljenja pogubiti, češ, da so kralja hoteli porabiti za svoje orodje in ga spraviti v nasprotje z Milanom. S tem govorom je kralj sam javno pritiskal na sodnike, kako naj sodijo obtožene radikalce, kar je še treba storiti, to opravi že Milan sam. In kako Bmešno je kraljevo očitanje, da so ga radikalci hoteli porabiti za svoje orodje in ga spraviti v nasprotje z Milanom ! Radikalci niso od kralja nikdar nič druzega zahtevali, kakor da naj izpolni besedo, ki jo je dal srbskemu narodu in ruskemu carju — slednjemu za bogato plačilo, da se nikdar ne vrne na Srbsko. Milan je sam zahteval, naj se ga izbriše izmed srbskih državljanov, a zdaj hoče pogubiti tiste, ki se upirajo njegovemu besedolomstvu. Od kraljevega rojstnega dne je ves srbski narod osvedočen, da hoče Milan boj proti radikalcem tirati do skrajnosti, da hoče igrati Va ban que. S preganjanjem in zatvaranjem neljubih mu osob, nadaljuje z vso krutostjo in brezobzirnostjo. Bivši minister Andra Nikolič, takozvan ,.dvorni radikalec", je bil te dui iztiran iz Srbije, ker se je oglasil pri policijskem prefektu in je zahteval, naj se mu dovoli govoriti.z ________ aretovanim Stojanom Protičem, iz-dajateljRm revije „Delo". Ilote1 je ta list zopet izdajati, a že ta korak je zadoščal, da si je nakopal Mila novo nemilost. Istotako Be je začelo sodno preganjanje bivšega ministra dr. Mi-lovana Milanoviča, ker je v dunaj <=ki „Zeit" zagovarjal radikalno stranko. In tacih slučajev je še več. Tako je bil nedavno neki pisar izročen radi vel,-izdajstva naglemu sodišču, ker je v neki gostilui, na zatrjevanje, da je radikalna Btranka mrtva, za-klical: ,,Ne, še ni mrtva in jaz ji napijem !" Toda to še ni najhujše. Najgroz nejše je, da izginjajo odličnejši ljudje brez sledu. Mej drugimi sta izginila tudi dr. Vladimir Gregor-jevič in prota Aleksa Ilič, dočim je Taušauovič vsled groznih muk v je či smrtnonevarno zbolel. Dne 21. avgusta je državno pravdništvo obtožencem izročilo obtožnico. S kakimi ,,dokazi" je obtožba podprta, se še ne ve, to se bo izvedelo šele pri obravnavi. Ta je bila že večkrat preložena. Naposled je bilo določeno, da se začne .'JO- avgusta, toda doslej še ni obvestila, da seje začela. Bržčas jo je Milan dal zopet preložiti, ker je v zadregi za — priče. Iskal je najprej krivih prič mej Srbi na Ogrskem in na Hrvatskem, in ker jih tam ni dobil, je naročil poslaniku v Bukureštu, naj mu jih dobi. Mika Gjorgjevič. poslanik v Bukareštu, se je pošteno trudil, a »>ekt.ere priče kakor Hadži Popo-vič, so ušle, druge pa se niso dali ujeti. Kake priče je iskal, svedoči slučaj Jovana Kovačeviča. Ta je i'dal v Belemgradu list ,,Bosansko-hercegovački Glasnik" a moral je izdajanje ustaviti, ker ni mogel položiti po novem tiskovnem zakonu potrebne kavcije. Ko je nekoč odpotoval za nekaj časa v Turn-Seve-rin in se hotel potem vrniti v Beli-grad, ga niso pustili čez mejo. Milan je ukazal, da ga je iztirati. Od tedaj je Kovačevič živel v Turn-Severinu v velikem siromaštvu. Pred kratkim je prišel k njemu rumunski policijski prefekt Barbu-I esc u in ga odpeljal v Bukarešt v hišo štev. 23. v Strada Petru Mosi. Tam ga je čakal tajnik srbskega poslaništva, Ivkovič in mu ponudil 0>000 frankov, rekši, naj gre v Beligrad. kjer dobi dobro službo, ako stori, kar bo Milan od njega zahteval. Toda Kovačevič je to ponudbo odklonil in je še tisti dan odpotoval v Odeso. Poslanik v Bukareštu Mika Gjorgjevič, je vsled tega, ker je Milanu poslal kot priče le tri vagabunde, prišel v nemilost in bo moral odstopiti. Tudi drugo sitnost ima Milan. Zapisek, kterega je našla policija pri Kneževiču, in iz kterega je bilo ravnidno, da ao Kneževiča za atentat najeli Pera Todorovič, Pe-tar Uzelac — ki je bil Bvoj čas tudi vohun dunajske policije in to v Carigradu in v Odesi — ter Hadži Popovič — torej tri Milanove kreature — je namreč izginil. Iz njega je razvidno, da so Kueževiču obljubili 50.000 fraukoy zaantetatin da mu je dal Pera Todorovič 1000 frankov ,,na račun To dela seveda Milanu velike skrbi. S tem je bržčas v zvezi tudi to, daje policijski prefekt Rista Bademlič v noči od 8. in 9. julija v- zaprti kočiji peljal Kneževiča v konak. Tam je imel Milan dolg razgovor s Kneže-vičem, in trdi se, da je ta pozneje bil še večkrat pripeljan v kraljevsKi konak k Milanu. Milan računa tudi z evenuval-nostjo, da mu bodo velesile stopile na pot. Srbski emigrantje bo prav te dni razposlali velesilam spome- nico, v kterih so,jih opozarjali, da je vseh homatij v Srbiji kriv Milan, da Milan na umeten način uprizarja konflikte na turški in na bolgarski meji, hoteč narodovo pozornost odvniti od svojega počenjanja, kar pa je evropskemu miru jako nevarno, ter so prosili, naj velesile uka-žejo, da mora Milan zapustiti Srbijo. S tem se ne ogreše proti monarhičnemu priucipu, ker je Milan prodal vse svoje pravice do srbske krone in prostovoljno se odpovedal srbskemu državljanstvu. Radovedni Brno, kako stališče zavzame Avstrija, kajti od nje je odvisno, če se doseže skupen korak velesil. Milan je pripravljen na vse ; ravno sedaj sklicuje reaerviste pod zastave, in občno mnenje je, da radi tega, ker se hoče s silo braniti, ako bi Evropa zahtevala, naj zapusti Srbijo. ,,Slov. Narodi Dopisi. Eve let h Minn., 14. sept. Slavno uredništvo „GI. Naroda", prosim, da sprejmete moj dopis v predale lista. Ze večkrat sem nameraval napisati dopis in ga Vam poslati g. urednik, ali vselej sem to zopet premislil, ali zdaj me pa sili moja delavska dolžnost, da napišem nekaj vrstic. Tukaj imamo tri rove od Adams Co. Rov številka 3 je nekoliko časa stal, ker bo popravljali poslopje in napravili vse iz železa: popreje so nam delavcem plačevali po 10 centov od vozičkf z H tone rude, sedaj' so pa dali napraviti take vozove za tri tone ali še več. Potem smo šli vjamo delati pet dni za dnevno plačo, jeden dan so nam celo rekli, da kadar bodemo iz rova poslali 200 voz, potem pa lahko domu gremo. Ali to se nam ni posrečilo, pa tudi poskusili nismo, ker smo dobro vedeli, da hočejo našo moč skušati in bi radi zvedeli koliko zamoremo na dan zaslužiti pod kontraktom. Sedaj so se pa spomnili avstrijskih minarjev in rekli, da je dosti 14 centov, ako nam bodo več dali, da ne bodemo hoteli tako pridno delati, češ, potem bodo premalo zaslužili. Nekdo je rekel celo pred delovodjo, da je to prevelika plača, in bi morali tudi nalagalci (trimarji) dobiti še enkrat toliko, to je 20 ct. od voza. Dobrt pa poznam one tri Francete, ki so „bosa" hujskali, da je preveč 14 c. in jih naj bode le sram, da so tako nevoščljivi. Kaj bodete, dragi či-talci „GIas Naroda" rekli na to, in sicer o ljudeh, kteri sami sebi in drugim zaslužke kvarijo, s takimi ljudmi se pač ne bode nikdar delavski stan v tej deželi opomogel in bi lahko doma ostali in kokoši pasli. Po vseh krajih se delavci potegujejo za višji zaslužek, le ti trije možje imajo ne le zadosti, temveč preveč in bi morebiti še najraje videli, ako bi jim plačo znižali, saj podjetniki tako že radi plačo odvzemo, dodajo pa kaj neradi. Nam trimarjem kar nič ne privoščijo, da bi zaslužili, oni trije bi pa kaj radi na dobrem apali, ako si panjih sodelavec noge polomi, ako hoče par centov zaslužiti jim pa že ni prav. Logačan France je pa celo rekel, ako bode kteri kaj zabavljal, da bode onega zatožil Buperintendentu, da bode ob delo- Ta mož naj Be le pazi, da ne pride kedaj kam v kako državo, kjer je Western Miners Union, ako bod<-tam tako delal, mu bodo kmalu pokazali, počim je „žmaht". Kako nam more Bog kaj dobrega dati, ko je toliko nevoščljivosti za vsak dar med nami. Srčni pozdrav. Naročnik. Fleming, Kans., 13. sept. Ker sem pisal v št. 51 „Glaa Naroda" iz Fleminga o štrajku in ta krat tudi rekel, da bodem še poro- čal, kako so zadeva reši. Dosedaj so sem že šestkrat pripeljali zamorce, poslednjikrat so jih pripeljali dne 4. sept, in so jih nastanili po vseh družbinih hišah, ter še vedno nove hiše delajo, dosedaj je nad 20 postavljenih iu še jih grade, potem jih bodo pa zopet pripeljali^ kolikor jih bodo potrebovali. Ako bi bili vsi tukaj ostali, kolikor so jih pripeljali, bi jih bilo že veliko število, ali tudi zamorci so Bami šli delo iskat po druzih rovih v tej okolici. A vendar je sedaj Fleming tako napolnjen s zamorci, kakor Alabama, ker o poslednej govore, da je njih dom. V Flemingu je sedaj tako, da kdor neče iti k zamorcem delati, mora od tukaj oditi. Od tukaj so prejšnji delavci do malega števila odšli, kteri imajo pa svoje hiše, jih pa proč vozijo k drugim rovom, ker so pri uniji. Družba pravi, da mora vsakdo od tukaj oditi, kteri neče delati. Pri unijskih zborovanjih pa še vedno govorč, da štrajk še ni zgubljen, da kdor neče biti skab, naj ne gre v tak rov delati, ker družlia ni zadovoljna z unijo. Sedaj je težko v tukajšnjej okolici dobiti delo, ker so vsi rovi linijskimi delavci prenapolnjeni. Družba S3 bode pa kaj težko podala, to skoraj ni misliti, ker ima doeti delavcev in celo tacih, da ves zaslužek puste v družbeni prodajalnici; 7 obče se pa vidi, koliko premoga z rovov dobe. Leta 1893 je bil tudi tukaj 3i mesece štrajk, ali takrat ni družba iz druzih krajev ljudi sem dovažala, takrat se je tukaj še prav dobro služilo, kar 3e še mnogo slovenskih rojakov spominja, kteri so takrat tukaj bili. Po onem štrajku pa nismo več tako delali in tudi zaslužili Bmo veliko manj, a še tehtali ao nam premog slabeje. Vendar smo še tc-liko zaslužili, da smo shajali. Sedaj je vse upanje sphtvalo po vodi, kdor neče iti delati za skaba, ta nema več dela. Tukaj je sedaj še malo ljudi, kteri so pri uniji, a še ti ae bodo kmalu razšli. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa želim obilo vspeha. John Blatnik. Dreyfns piloščen. Pariz, 19. sept. Ministeraki svet je sklenil danes, radi veleizda-je od vojnega sodišča v Rennes v lOletni zapor v trdnjavi obsojenega kapitana Alfred Drevfusa v ,,principu" pomilostiti. Odlok bode v nekterih dnevih stopil v veljavo. S pomiloščenjem seveda ne zadobi obsojenec svoje prejšnje vojaške časti, ampak razveljavi se le izvrše-nje odloka vojnega sodišča v Renat-su. Dreyfus je vzel nazaj svojo apelacijo na najvišje sodišče armade 'a pregled odloka vojnega sodišča v Rennesu. No, Sir!... Mi nismo ^edini pivovarji na svetu, pač pa smo pi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pivo, ktero ae imenuje SUPERIOR STOCK Ali piješ to? Naprodaj je povaodi v steklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - - - *i.žai in mnogo gostov je zgubilo vse imelje. Skupue škode je $10.000. Milwaukee, Wis., 16. sept. Veliko škodo je provzročil danes požar v poslopjih tvrdke Milwaukee Harvester Co. Charleston, S. C., 16. sept. V St. Charles hotelu je danes na neznan način nastal požar, kteri je| St. Charles je najstarejši hotel v meBtu. Rochester, N. Y., 16. sept. J. S. Desbrovo tovarno za izdelovanje zabojev in J. H Chasev malin na Aquaduct St. v trgovskem delu mesta je danes ogenj popolnoma razdjal. Več poslopij v bližini je ogenj hudo poškodoval. Tudi dva ognjegasca Bta bila pri gašenju hudo poškodovana. Škode je $100.000. Vozovi za jutrove dežele. Reading, Pa., 17. sept- Tu-kajšna tovarna za bicikle je baje edina v Ameriki, ktera izdeluje JiurikishaB za južno Afriko, Kitajsko, Japonsko in Filipine. Jiuriki-shas je lesen voz, biciklu zelo podobnimi kolesi. Pred nekterimi leti je omenjena tvrdka, opozorjena na Jiurikishas, pričela iste izdelovati. Prvi izdelki so bili zelo priprosti, toda sčasoma jih je tvrdka zboljša-la in sedaj Jiurikishas prav lahko spečajo. Pošiljajo jih tvrdki Andrews & George v Yokohami na Japonskem, kjer jih razprodajajo. Konec štrajka v Clevelandu. Cleveland, O., 16. sept. Štrajkujoči delavci bo podlegli v boju proti poulični železnici. Jutri bode unija še o tem določila, ako je štrajk smatrati končanim. V isti-ni je že več štrajkarjev v silni potrebi prosilo zopet za delo in se ob jednem odpovedalo uniji. Zaman se trudijo delavske vodje ljudi obdržati pri uniji. Železnična družba je odločuo zmagala in bode sedaj svojevoljno ljudem Btavila pogoje. Komaj polovica štrajkarjev bode pri družbi zopet dobilo delo. Štrajk je bil za udeležence in sočutno ljudstvo zelo draga izkušnja. Skupno zgubo računajo $5,0t>0.000. Štirje usmrteni. Centrali a, III., 17. sept. Pri izgredu v Cartersville, Williamson Co. je bilo daneB več osob usmrteni h. Sprva se je poročalo, da je 7 mrtvih, poznejša poročila pa pravijo, da souamrtene4 osobe. Usmrteni bo zamorci. Dogodek se je pripetil opoludne blizu Brush premo-gokopa. Ze pred nekterimi tedni je prišlo med štrajkujočimi belo-poltnimi premogarji in zamorskimi skabi do resnih izgredov. Takrat je bila neka zaruorka usmrtena in več neunijskih delavcev ranjenih. Valeč teh dogodkov so poslali vojake na mesto nemirov, na i>rošnjo trgovcev pa pred tednom dnij zopet od-poklicali. Današnji razpor seje pričel, ko so se zamorski neunijski ljudje z drugimi zamorci, kteri so prišli na obisk, mudili na kolodvoru Ko je prišlo tja tudi število štraj karjev, pričelo se je pričkanje. Štrajkarji so zahtevali od zamorcev, da morajo kolikor hitro mogoče mesto zapustiti. Zamorci tega niso hoteli storiti, in eden od njih je po tegnil revolver. To je bilo zuame-uje za Bplošen boj. Sotnija vojakov je na poti v Carterville. Poslovodja premogokopa je poslal dva brzojava governerju, v kterih je poročal, da je sedem zamorcev usmrtenih, in da šerif ni vstauu zločince zapreti. V drugem brzojavu pravi, da bode sotnija vojakov premalo. Vse usmrtene je zadelo po več krogelj. Sim Cummings je od več krogelj hudo ranjen. Prvi je pričel baje streljati zamorec, zadel in ranil nekega dečka. Prebivalstvo v Cartersville je radi tega dogodka zelo razburjeno. Na cestah stražijo vojaki. Izgredni štrajkarji. Chattanooga, Tenn., 16. sept. Rudarji v Ducktown bakrenih rudokopih so zakrivili resne izgrede. Pred večimi tedni so pričeli štrajk in ker bo poseBtniki rudoko-pov najeli nove ljudi, poBlužili bo se štrajkarji Bile. Šerif in 35 dobro oboroženih deputijev se je podalo na kraj izgredov. Rop na cesti z smrtjo kaznovan. Richmond, Va., 15. sept. Prvič v zgodoviui države Virginija se je včeraj pripetil slučaj, da je bil hudodelnik radi cestnega ropa obešen. Zamorec Noah Pink leg je moral včeraj v Pulaski City svoje hudodelstvo na v» šalih pokoriti, ker je trgovca J. P. Harpa na cesti napadel, oropal in potem še skušal ee je zbrala pred jetnišnico, kjer se je vršila obsodba, toda njihova radovednost se ni nasitila, kajti ekse-kucija se je vršila tajno. Ob 10. uri so peljali obsojenca v sobo, kjer so bila postavljena vešala. Z duhovnikom je molil Pmkley Očenaš med tem, ko so mu dali zanjko okolu vratu in uekoliko trenotkov pozneje bilo je zadosteno človeški pravici. Pinkley je zapustil pismeno izpo-I ved, da je iz gole krvoželjnosti umoril več osob in izvršil več tatvin. 300 rudarjev štrajka. Charleston, W. Va., 15. sept. Skoraj ves New River rudniški okraj počiva. Tri četrtine rudnikov vsled štrajka njihovih delavcev je zaprtih, druzih pa dela le malo ljudi. H i n t o n, W. Va., 15 sept. S00 rudarjev se je danes pridružilo štraj-ku, h kteremu spada sedaj skoraj 3000 mož. Isti zahtevajo zvišanje plače za pet centov pri toni, podjetniki pa trdijo, da so sklenili pogodbe, ktere ne dopuščajo tako zvišanje. V ponedeljek bodo skušali pri zborovanju navskrižje poravnati. B e 11 o n, Tenn., 15. Bept. Danes zjutraj se je sem poročalo, da bo štrajkujoči rudarji v Ducktown bakrenih rudnikih pričeli razgrajati. Šerif in 35 posebnih deputijev je odrinilo na kraj nemirov. S c r a n t o n, Pa., 15. sept. VBi dečki-vozniki pri White Oak rud-uiku Delaware & Hudson Co. v Archbaldu so ostavili delo, da bi prisilili boljšo plačo. Do sedaj so dobivali 7S centov do SI.30 na dan po starosti in skušnji. Včeraj so delali v rudniku brez njih, ker je superintendent pregovoril dninarje, da bo zavzemali prostore dečkov. Ko so zvečer rudnik zaprli, obkolili so dečki dninarje in jih pregovorili ne več iti na delo, posledica temu je bila, da so danes delo ostavili in 600 delavcev je brez dela. Odbor štrajkarjev je prišel sem posredovati z glavnim superintendentom, toda do sedaj brez vspeha. Dnhoborei v Kanadi. Winnipeg, Man., 16. Bept. Vera Veličina, ruska strežnica, ktera je v Canado izseljene kruho-borce spremljala, prosi sedaj zanje javne podpore. Piše, da njihov položaj potrebuje nujne pomoči in pravi, da ne bodo zime preživeli, ako ne dobe obleke, živeža in zdravil. McCreary, agent za priseljence bode na mestu zadevo preiskoval. Duhoborci so prišli iz Ovpern in se Norktonu naselili. Vse naselbine ktere nemajo velikega kapitala so ponesrečene špekulacije za ljudi, seveda ne za špekulante, zato naj rojaki nikomur ne sedajo na lim, ako jih tudi vabi s kterokoli besedo. Vihar v Newfoundlands S t. J o h n s, Newfoundland, 17. sept. Strašen vihar je divjal v četrtek in petek na obalih Newl'ound-landije. V četrtek po noči je pridivjal v podobi velikanskega orkana, kteri je «»pustošil ribiške vasi ob obrežju in tirjal margikako človeško žrtev. Na višini Tropassey je vihar zgrabil dve ribiški ladiji in osem ribičev je pri rogu Race našlo smrt v valovih. Izven tega Bta se razbila tudi dva čolna z šestimi osobami in v Perlicauu pogrešajo malo ladijo z dvema možema. Pri Baievert je vihar vrgel na obrežje 70 razbitih ribiških čolnov. V St. Marys se je razbila velika z ribami obložena ladija. Po vsem obrežja leži polno razbitih ribiških čolnov. Velike množine polenovk je odnesla vodo iz sušilnic. Vihar je odkrival hiše, razdjal prodajal nice in pri vseh prihajajočih pomorskih parni-kih so bili videti znaki viharne vožnje. Za osodo mnogih ladij, ktere še pričakujejo, so v velikem strahu. Kakor sodijo, se je vihar obrnil proti Labrador, kjer se ta čas tisoče ljudi vkvarja z ribjim lovom, kterih življenje bi bilo potem v največji nevarnosti. napravil več tisoč dolarjev škode. I umoriti. Velika množica ljudstva Posledice žgan ja. W a t e r b u r y, 15. sept. Gašpar Schumm, 251etni mož se je včeraj hudo napil, potem zapalil Kno\v-lesovo hišo, razbil hišno orodje v dveh druzih hišah in pretil dvema oBobama s smrtjo. Napravil je v pijanosti najmanj $3500 škode. Ko so ga konečno prijeli in hoteli zapreti, seje skrajno branil. V a 1 1 e j o, Cal., 15. sept. Mihael Owens in Rihard Conroy, dva mornarska vojaka križarke .Philadelphia" sta umrla vsled užitega lesnega alkohola. OweiiB je bil pri 16-polku v kubanski vojski. Potres v Skagway. T a c o m a, Wash., 16. sept. Iz Skagway se poroča, da so ininoio nedeljo čutili tri potreBe: ob 8. uri zjutraj, opoludne in 4. uri popoln dne. Potres je bil tako hud, da so ure na »tenah obstale, posoda padala raz polic, hiše majale in preplašeni prebivalci hiteli na proBto. Prvi sunek je trajal dve in pol sekunde, druga sunka sta bila manjša in tudi manj časa trajala. Smer potresa je bila od severa proti jugu, kakor prej to nedeljo. Enake potrese so čutili v Lake Bennet, 30 milj severno od tod in po drugih krajih jugoiztočne AlaBke. Pri prvem sunku v Skagway močni možje niso mogli po koucu Btati, ker se jim je v glavi vrtelo. Dva slaba po0lopja sta se podrla. Ko bi bile hiše v mestu iz kamenja ali opeke grajena, bi bil potres napravil veliko škode. Dva zamorca obešena. Mobile, Ala., 15. Bept. Zamorec Henry Gardner, kteri je meseca junija oskrunil še ne 10 let staro belopoltuo deklico je bil danes tu obtšen. Vprvič se je vtrgala vrv in zamorec je padel iz višine na tla. Sli bo iskat drugo vrv in Gard-nera še enkrat peljali ua vešala. V drugič se je eksekucija točno izvršila. Pulasky, Va., 15. sept. Nt ah Finleya, kteri je bil radi ropa na cesti in poskušanega umora k smrti obsojen, so danes tu obesili. Navzoča je bila velika množica ljudstva, toda do izgredov ni prišlo. Kinlev je oropal trgovca J. H. Dorstp, in ko je sledbji u bežal je zamorec za njim streljal. Evropejske in drnge vesti. B e r o 1 i n , 15. sept. Kakor se iz Stargarda v pruskem okraju Stet tin, provincije Po m mer n poroča, so posebno izvanrednemu hudodelstvu prišli na sled. V malemu jezeru blizu mesta so večkrat našli človeška trupla, kar je opozorilo policijo. Sedaj se je pokazalo, da so bila trupla od kolesarjev, ktere so neznani zločinci umorili in v vodo vrgli, bicikle pa prodali. Nič manj nego dvatset kolesarjev je bilo na ta način oropani h in umorjenih Tri morilce so zaprli. Pariz, 15. sept. Iz uradnih po ročil je razvidno, da bodo na Francoskem letos za 9 milijonov hektolitrov manj pšenice pridelali nego leta lS9fe. Dežela bodo toraj od sedaj do 1. maja 1900 morala impor tirati 1,500.000 hektolitrov pšenice, da pokrije potrebo. K a p s t a d t, 15. sept. V skup ščini je včeraj premir Schreiner priznal, da se je v Magude, blizu Lourenzo Marguez, ob Dalagoa zalivu pripetilo 43 smrtnih Blučajev vsled kuge. Vsaka osoba, ktero je do sedaj bolezen napadla, je postala žrtev kuge. London, 16. sept. Kakor važna znamenja kažejo, je situvacija v Trausvaalu dosegla vrhunec krize. Poročila od vseh strani to potrjujejo. Posebno iz Pretorije se čuje, da je odgovor predsednika Kriiger-ja na slednji brzojav Chamberlaina nepovoljeu, kar neprenehano oboroževanje potrjuje. Dalje se iz Pretorije brzojav 1 j a, da bi bilo vladam obeh republik po volji, akobi Transvaal nič več ne odnehal, iz česar sklepajo, da bodo vsi Afrikanderci v južni Afriki Boerc«m pomagali, oedaj se za gotovo ve, da se bode Oranje država skupno s Transvalom u=tnvila britiškim zahtevam. K a p s t a d t, 16. sept. Sedaj je zginilo skoraj vse upanje ohraniti mir. Nadaljui brzojavi iz Pretorije potrjujejo vest, da Transvaal od Anglije stavljene predloge nikakor ne sprejme. Po vseh delih južik Afrike se oborožujejo Holandci, da se bodo skupno bojevali za neodvisnost. Pretoria, 16. sept. Tukaj vlada velika razburjenost, radi negotovosti bodočnosti. Mladi Boerci bo polni navdušenja za vojno. Njim bi bilo najljubše ako bi se precej jutri pr.čel boj. Sedem sinov in petnajst vnukov predsednika Krii-gerja, kakor tudi sinovi Jouberta, vsi člani izvrševalnega odseka in Volksraada bodo prijeli za puško iu se z najubožnejšimi Burgherji vred bojevali proti Angliji. Vse poveljniške postaje bo dobile nalog takoj naznaniti število oboroženih mož in njihovo zbirališče. Pariz, 16. sept. Kapitan Alfred Dreyfus bode prihodnji torek oproščen in si lahko sam išče oropano čast, ktere mu pomiloščenje povrniti ne more. Kakor hitro bode nabral potrebne dokaze za svojo nedolžnost, potem od ovržnega sodišča lahko zahteva, da zavrže odlok v Itennes. On sam se v tej zadevi še ni izrazil, njegova družina in prijatelji, pa ne nameravajo preje počivati, dokler Dreyfus ne bode popolnoma opravičen. Francosko ljudstvo je izid Drey-fusove pravde v RenneB hladnokrvno sprejelo in odobrovalo gorej do vojaške kamarile. Dreyfusovi nasprotniki uvidijo, da se samo a takim ravnanjem pomiri nepovolj-na kritika inozemstva in zagotovi vspoh Pariške svetovno razstave. Napovedano pastirsko pismo papeža Leona XIII. niti z besedico ne omenja Dreyfnsove zadeve. Namenjeno je škofom in francoskemu duhovništvu sploh, ter razpravlja obširno o duhu krščansko-katoliške vzgoje. D una j, 16. sept. Železnični promet z Solnogradom, kteri je bil vsled nedavne povodnji pretrgan, je deluma zopet otvorjen. V okraju Perg ua Gorenje avstrijskem je še več vasi pod vodo, sploh pa voda že vpada. Še le sedaj ko se r.-ke zopet polagoma stekajo v svoje struge, se vidi kako velikansko opustošenje je napravila povndenj. Grozovit prizor se kaže ob bregu Donave, kjer je voda izprula na st. -tine grobov iu krste plavila po stoječih vodah. Pravica. Denarje prihraniš, ako ae pri pošiljanju teh v Btaro'domoviuo obrnrš m FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich St., New York. (Dalje.) Njegov spomin gaje vodil daleč nazaj v prve boljše čase, ko je še dobro izhajal in primeroma srečno živel, potem kako ga je zopet obiskala nezgodaza nezgodo in konečno vse propalo. Hkrati Be je nekaj zjasnilo v njegovih možganih, misel, samo jedna misel: Pravica I Kje pa je bila prav za prav samo pravica na svetu? Tukaj je sedel človek z v časti osivelimi lasmi, marljiv, značajen in pošten od nog do temena, tukaj med izvržkom, med smrdečo, raz-drapano, izprijeno tolpo, kakor da ue bi bil nič več vreden. Hkrati se je zasmejal, lahno, kratko, hudobno smejanje. Pričel je premišljevati o tej beBe-di, napravil pesti iu jih stiskal v žepu, njegovi živci so se napeli, z ustnicami pa je Bikal. Pravica! Iu ta beseda mu je bila kakor ueko izzivanje. Pravica! V odspredju je postalo Bedaj živahno. Polioaji so dohajali, uradniki sem in tja švigali s papirji pod pazduho, govorili in posvetovali se. Skozi odprta vra*a je polukalo svit-lo pomladansko soluce. Piinnve luči so se borile z dnevno lučjo, ktera je silila z vs»h ozkih okenj v temne prostore. Tudi na lesenih ležiščih bo pričeli živahni postajati. Vzravnali so se, stegovali, izdehali in zevali, drugi zopet vstali in pričeli sem in tja hoditi; pričeli so se pogovarjati in smijati. Spredaj je nekaj zaropotalo. Nekaj mož je prineslo velike posode iz ploščeviue, iz kterih se je kadilo, posodo in kruh. Spraznili so leseno ležišče, odprli prsodo, kruh in posodo razdelili : bil je zajutrek. Pričeli so se drenjati, suvati in prepirati. Uradniki so napravili r Jugoslovanska Katoliška Jeduota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdir< , 1024 Čoutli loth St., Omaha, Neb.; I. tajnik ; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Gi.muokak, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Prkširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika 1 van Gov žeta, Box 105, Ely, Minnesota. K društvu bv. Štefana štev. 11, Omaha, Neb., Paul Mihelič. Izločen od ravno tega društva Jurij Miroslavič. Društvo šteje 10 udov. K društvu sv. Barbare štev. S, Blocton, Ala,, Frank Slak. Odstopil od ravno t»*ga društva Frank Brinskole. Društvo šteje 9 udov. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- red. Potem so v&i posedli in srbali kavo... Okolu opoludne je bilo, ko je E1 bert zopet bil na prostem in zaspan, s zmedenimi ofemi je okolu sebe zrl, ko je stal zunaj pred poslopjem, na gorkem solncu. Blizo je bil kanal Donave, po kte-rej so s»- vozili mali parniki, ob kanalu pa drevored, povsod i je bilo živahno gibanje. Nekaj rasa je stal tako Božidar na bleščečem solncu in ni vedel prav, kam bi jo ubral. Pričel se j« premikati, plaho in zbegan se je oziral, kakor splašena žival---- Komaj je čutil svoje noge, kakor bi ga nesla kaka nenavadna moč, — v njegovih možganih pa je rujila edina težka misel: pravica! Sedaj ga je pričelo mučiti grozno čustvo, tiha, toda na skrivnem delujoča srd se ga je polastila, krčevito je stiskal pesti v žepu, žile in živci so se mu napenjali, kratko, hripavo smejanje mu je zatiBiiilo goltanec. Daviti! Daviti! Koga zadaviti! Zato ker mu je šnstero otrok umrlo, zato ker so mu njegovi konji poginili, ker je njegova žena podlegla jetiki, k»r tisoč in tisoč lopovov srečno in v blagostanju živi, marljiv, pošten človek pa ne more nična svetu opraviti, nič druzega ga ne čaka, kakor težava na težavo, skrb za skrbjo, dokler konečuo ne podležu pritisku, kakor nema žival ! Vsa ta nečimurna potrata v pro-zonh, nymo kterih je šel razdrapan, umazan, bolan in gladen, brezča sten in izpah njen, vsi ljudje, kteri so mimo njega hiteli, ves ta kras, šumenje in živahni promet: vse to skupaj je delovalo in se spojilo v sovražno, neusmiljeno bitje, ktere-mu ni nikdar nič žalega storil in to le zato napravil, da bi ga ugonobil. Zakaj? Zato, ker je bil predober, predober in preneumen ! In kdo ve! To je res? — IleB, kakor le kaka druga stvar na svetu. Predober in preneumen 1 Dozdevalo se mu je, kakor bi mu spred oči padel pajčolan in kakor bi za trenotek gledal v oči temu sovražnemu, hudemu bitju, ktero je na njega prežalo in okolu njega rjovelo, ter mu v ušesih zvenelo kakor zaničevanje in zasmehovanje. Sam se je pričel smejati, obstal je in glasno se smijal, sam nad seboj «e je smijal, da tako dobro, neumno bitje ni za nič druzega na svetu. To je razumel.... Toda hkrati se je oglasila v njem sramota, kakor bi od vseh strani njemu v obraz bljuvali, ve« se je v njem zbiralo v koncentrirano zlo, zelo redko sovraštvo proti temu bitju, ktero mu prizadeva toliko zla, se je oglasilo. Čutil je le sam< jed no v sebi, da bode to bitje kj« ugrabil in se nad njim maščeval, ali j« v kakem skrivnem kraju ubil — da ubil. Pene so mu dohajale skozi stisnjene sobe. Tako slepe jeze je bil, kakor ako si stojita nasproti dva moža z golim nožem v roki in se bijeta na življenje in smrt. Postrani je opiedoval obraze mimoidočih, ko počasi naprej šel po ulici, povsoit j" v duhu videl isto prikazen; povsodi zaničevanje, ono mrzlo zaničevanje, ktero ga je tako neusmiljeno zadelo. Na stotine jih je bilo— in vendar je bil vedno oni sovražni, nerazumljivi, smrtno sovražni obraz, eno in isto bitje, ktero ga je spremljalo, ali mu nasproti prišlo, to je oni smrtni sovražnik. Ko je včeraj prihajal iz severa in obstal na Francovem obrežju in bil na ograji naslonjen, zrl je v kalno vodo in premišljeval, ali ne bi bilo boljše, ako bi ee tukaj v vodo vrgel in končal to siromašno življenje. Zakaj ga je nekaj tako tajnost no zadrževalo? Kakor poslednjo, neminljivo sramoto ji- občutil poslednje bivanje v umazanem policijskem varstvu med to zanikerno tolpo. Pravica! Pravica! Oh to oko, ta tajuostni nasprotnik, to skrivnostno bitje, ktero mu je nakopičilo vse te nezgode ga je zasledovalo in trpinčilo do brezupnosti in blaznosti; včeraj je videl svojega smrtnega sovražnika, danes pa v vseh stotinah ljudi, ktc ri so ga srečavali, to ga je užalostilo, ujezilo, tako ujezilo, da je pričel jokati ! ( Konec prihodnjič.) vedno jako vrl mož in jako priljubljen mej svojimi znanci, a opazovalo se je že več dni, da ni na duhu po vsem zdrav. * * * Drobnosti. Toplice na Dolenjskem se ! *po razvijajo, in je letos obisk razmeroma prav znaten. Do 24. ;ivg. je bilo skupaj 900 tujcev tam. Prihodnje leto pa je upati na še večji obisk. Zdraviško poslopje je namreč dograjeno in se prihodnje l ;to otvori, a o tem ni dvoma, da znatno primore k razvoju tega toli prijaznega kraja. Pa Toplice tudi v politiki napredujejo. Občinski odbor je celo soglasno sklenil protest proti £ 14. in novemu davku na -.ladkor, c. kr. okrajno glavarstvo je pa ta sklep razveljavilo. * * * Na cesti zblaznel. Tovar-liski delavec si močni, trdni ljudje, metal jih » zblazneli Črne kakor snope od s »be. Šele po dolgem prizadevanju •o možje Crneta dvignili v zrak in ga uesli na dom njegovega očeta, nekega postreščka. Črne je bil Strela je 20. trg. vdarila v hlev Franca Frank< ta v Grahovem in ga užgala. Zgorela so vsa gospodarska poslopja. Škoda žnaša 3200 goldinarjev. * * * Ubil se jeGOletni Anton Hnupt-mau, hlapec pri gostilničarju Ant. Cerarju v Cradcu pri Litiji. Padel je v pijanosti z lestve in si prebil lobanjo. * * * Uboj. V Šiški bo se 27. avg. fantje med seboj sprli in je bil neki Kozel pri tem pretepu zaboden. * * * Samomor. V Stanežičah se je obesil sin posestnika Šusteršiča. * * * Nezgoda. Železniški sprevod nik Ivan Jerše je dne 25. avg. mej Prestrankom in Postojno padel s tovornega vlaka št. 137 in Bicer tako nesrečno, da je prišel pod ko lesa in mu je vlak levo nogo odtrgal. * * * Požari. Dne 23. avgusta so otroci zapalili kozolec posestnika Fr. Pregelja v Podkraju. Ker je bil kozolec z žitom napolnjen, se je ogenj razširil iti upepelil je hlev tega posestnika in hišo Jurija Ko-bala ter provzročil škode 4000 gld. Po tem ognju poškodovan je tudi Gregor Trkman, ki je imel 50 sto-tov sena spravljenega na podstrešju J. Kobala. Nevarnost za druge hiše je bila radi suše in pomanjkanja vode posebno velika. Vsem stari-šem in varuhom: pazit«- na otroke, da ne zadene tudi vas taka ali še vefcja nesreča, kakor je zadela omenjene posestnike. — Dne 27. avg. ob 2. uri zjutraj začelo je goreti pri posestniku Juriju Skuku v Gor Ložečah. Ogenj je upepelil hlev, skedenj in Bvinjaki hlev, okoli 200 centov sena, do 2000 snopov pšenice, tri voze in še več druzega orodja. Skoda se ceni na 1000 gld. Zavarovano je bilo poslopje le za 300 gld. Sreča za celo vas je, da ni ravno pihala burja, in da so orožniki slučajno blizo vasi bili. Orožniki so še speče ljudstvo zbudili, in z veliko vnemo skrbeli, da se je ogenj pogasil, in tako zahranila še večja nesreča. Ob takih prilikah se posebno občuti, kako slabo je v hribovskih vaseh med Košano in med Vremom preskrbljeno za pota in za vodo. Potov ni in vode tudi ne, še toliko ne, da bi si kdo žejo ugaBtl, a nihče se za to ne zmeni. * * * t Stanko P i r n a t. V prijaznem Mokronogu umrl je 28. avg. ponoči uzoren slovenski rodoljub in nadarjen glasbenik, gosp. notar Stanko Pirnat. Pokojnik seje rodil 7. julija 1. 1So9. v Storah na Štajerskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer seje učil petja pri Foersterju, pravniške študije pa je dovršil na Dunaju. V Ptuju je z dr. GroBsom ustanovil ,,Slovensko pevsko društvo" ter bil pevovodja temu društvu in čitalnici, dokler se ni kot notar preselil na Kranjsko. Skladati je začel Pirnat 1. 1S94. in to po uplivu prof. Hubada. Po njem harmonizirane narodne pesmi se pojo, a največji vspeh jo dosegel s pesmijo ,,Kot tičica sem pevala", ktera se je najprej pela na koucertu „Glasbene Matice" in je sedaj znana po vsem Slovenskem. Kot notar je pokojnik služboval uekaj časa v Zatičini, zadnja leta pa v Mokronogu- Povsod je bil radi svoje možatosti in ljubeznivosti, radi svojega plemenitegaznačanja in uzornega rodoljubja, ki se ni kazalo samo v besedah, nego tudi v dejanjih, visoko čislan in občno spoštovan, ter ostane nepozaben vsem, ki so ga poznali. Bodi pokojniku, zlati slovenski duši, lahka zemlja in ljub spomin! * * * Pa da ne bi bili že zrelil „Edinost" poroča : Iz verodostojnega vira Bmo izvedeli, da je pred kratkim časom sedem oficirjev generalnega štaba kraljeve italijanske vojske potovalo do Ljubljane. Italija ima v svojem programu kakor pravo naravno mejo: Savo. Naše dežele imenujejo že ,,Regione Giu- lia". — To pričajo laški zemljevidi, kakor tudi razglednice s Dantejevo b1 iko, ktnre so v Avstriji dovoljene, in proti k{.erim nima nič tudi naša poštna uprava! Je-li znano kaj policiji, oziroma ces. kr. vladi o tem potovanju oficirjev laškega generalnega štaba po slovenski zemlji. . . . — a vendar še po avstrijskih tleh? Čudno, v Galiciji love ruBke oficirje, kadar so zašli na avstrijska tla ; na Franco&kem zapirajo celo laške generale v ječe, na Nemškem gorje francoskemu oficirju, ako so ga zasačili — in pri nas, v „Regione Gulia4'?! Pred nekolikimi leti je prinesla „Edinost" dopis, kako so laški generali v kobaridskem okraju risali po slovenskih sicer, a vendar še avstrijskih hribovih. Dopisnik je poročal, kako brezskrbno so hodili okrog, kakor bi bili doma. Nič nismo slišali kasneje, da bi se jim bilo kaj zgodilo. Italija se je ob gorenji meji zaprla proti Avstriji 8 4 motri visoko žico (mrežo). Slavni laški oficirji generalnega štaba pa potujejo mirno in nemoteni že do Ljubljane. Kaj smo že tam? * * * Izgredi v Celovcu. Piše so „Slov. Narodu": Celovec ima zopet navadno filiatrsko lice. Morda bi izgredov še ne bilo konec, če bi imel župan Neuner tudi v 24. avg. še kaj besede. Ali ta dan, ko so razgrajači najhuje nastopali, so bili na magistratu zbrani celovški general, polkovnik pešpolka štev. 17. in navadni štab in ti bo skrbeli, da se je napravil red. Ta dan so tudi nastopili kranjski vojaki, in sicer jako energično. Razgrajači so sejih zbali. Kjer so se prikazali, je vse vpilo: „Aclitung, die Krainer kom-men", in kmalu je bil red in mir zagotovljen. Doslej so bile demonstracije naperjene proti škofu in proti jezuvitom, ali izključeno ni, da se sredi prihodnjega meseca primerijo še druge demonstracije. * * * Kupljeno! Tržaški „Lavoro" poroča, daje pred kratkim prišel podpredsednik nekega tržaškega društva k namestniku grofu Goessu iu zahteval navadnih 800 gld. za prireditev bakljade v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Grof Goess se je kar začudil, ko je izvedel, da je bilo vsako leto tako. ,,Tudi lani?" — je vprašal, in ko mu je do-tični gospod potrdil, da tudi lani, je začudeni namestnik vzkliknil: „A jaz ne vem ničesar o tem!"Kako je prišel ta denar iz dispozicij-skega fonda? Namestnik je končno izjavil, da ničesar ne da, češ, da morajo take izjave biti spontane in ne kupljene. — Z ozirom na to, da se je do letošnjega leta tudi slovensko ,,Delavsko podporno društvo" v Trstu z zaBtavo udeleževalo običajnega obhoda, izjavlja ..Edinost" svečano, da tržaškim Slovencem je bilo sploh neznano o onih 800gld., iu se zavaruje slovesno pred možnim domnevanjem, kakor da si tržaški Slovenci dajo plačevati za svoje manifestacije. List dostavlja : Razlogi, radi kterih se letos nismo udeležili obhoda, so bili drugi, tehtni. Vedno isti. Rebeka: ,,Kako srečna sem: vedno mi je dober?" Oče Izak : ,,Za koliko?" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. SLOVENCEM in HRVATOM priporočam svoj saloon imenovau Olympic Atletic Club Exchange 1324—16th St. DENVER,---- COLO. Vedno točim izvrstna domača in importirana vina, izvrstuo, sveže pivo, fine likerje in whiskey, ter imam prav dobre smodke. Izvrsten lunch (prigrizek) na razpolago. Za obilen obisk se priporočam Slovencem in Hrvatom. Kdor pride v Denver naj me obišče. Z spoštovaujem • FRANK MICKLEY, Prop. Nananilo. Naši m obrtnikom, trgovcem in saloonerjein priporočamo, da svoje oglase ali advertisements priobčijo v Koledarju za 1900, kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan m ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila bo v KOLEDARJU Bkozi vse leto čitati. Naši trgovei, obrtniki in saloonerji bi morali vedeti, daje reklama ne obhodno potrebna za trgovino. Uredništvo ,,Glas Naroda" Kjeje? FRANK BLAŽIČV samec, pred dvemi 1 ti je bil v Ely, Minn., letos meseca marca pa odšel yLeadville, na 405 Ei m St., < d tam mi je piBal, da se mu elabo godi, takoj sem mu pisal in ponudil pomoč, a od tedaj nisem dobil nikakega odgovora. Mož je poštenjak, lepega zadržanja in član Jugoslov. kat. Jeduote, ter bi rad zvedel za njegov naslov, ako kdo rojakov kaj o njem ve, p«i mi blagovoli naznaniti: George M a u-rin, Box 100, Ely, Minn. (27. st.) Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera klin^u povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCJ1EK 1323 2nd Ave., ali „Gi.as Nahodu" v New York. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. i>G0 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. Člani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do $3000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa ie najmanjša 85, največja pa §7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnikazdrav-nik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta ae sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž^li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g or i z, 764 AllportSt., Chicago, IU., ali pri tajniku: John Stephanich, (555 Throop St , Chicago, 111. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno da jih postrežem z svežim blagom, po primemo nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode poBtrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Podpisani priporočam Slovencem in H r vato n svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v lijem točim vedno izvrstuo sveže pivo, dobra vina in whisk v ter imam vedno v zalogi lipe suiodke. V obilen obisk priporočaje se rojakom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. Naznanilo. Vsem rojakom naznanjaj da imava Grove, 30G S o. U u i o n, Pueblo, Colo., svoj v kterem točiva najboljše pivo dobro v i 11 o, fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši prostor tukaj; samo dve ulice (nlistreeta) od l nion kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črkami napisano The Grove Z odličnim spoštovaujem Andolšek in Plut, gospodarja 30(j So. Union Ave., Pueblo, Colo. Iz proste roke IpnrocIsLj v Kandiji, p0Je^ Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana gostilna, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhiuje, kaščo, kleti, ledenico, Bkedenj in' pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vi t pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Halje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi •24 voz mr\e, vb« pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. (Jena 12.000 gold. - tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. o pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Zastonj! - Bolnim. - Zastonj! Vsak naših rojakov, kteri je bolan vsled splošne oslabelosti, na živcih, k.itaru v želodcu, kataru v mehurju, glavobolu, slabem spominu, vsled slabega spanja, nočnemu gubitku, leaicah, kapavici, syphilis, uaduhi, reumatizmu itd. naj takoj piše nam in natančno popiše svojo belezen. Omenjene bolezni ozdravimo v najkrajšem času z novo izumljenimi zdravili. Da vsacega tem prepričamo, pošljemo zastonj zdravila, dovolj za tedeu dni, ktero olajša bolezen že prvi dan, kdor nam hoče takoj pisati, ker pozueje ne bodemo več zastonj pošiljali. Prideni 25 centov v znamkah, da se pokrijejo vozni stroški. Naslov naredi: CONTINENTAL MEDICAL INSTITUTE, 616 SCHILLER BUILDING. Dep. E. CHICAGO. TT.T.. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso raz n« vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste-Naša posebuost so K3P kranjske klobase. T^a Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, WiB. Pnupi mi k}e drueeJ d°bis I UlU' III I sedaj za $40.80 IU0 gold, avatr. veljave s poštnino * red 841,10? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New "i o r k, edini ti jih pošlje zato svoto v stare domovino. Francoska parobrodna dražba Compapie Generale Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNS BR UK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako aoboto ob 10 uri dopolndne iz pristanifida 5tv. 42 North River, ob Morton Street: La Gaecogne 16. sept. La Bretague 23. La Touraine 30. " La Normandie 7. La Champagne 14. Li Gaecogne * 21. " Prvi razred kajite do Havre ve- Ijajo $55 in višje Glavna agencija za Zjed. držav« '•'Caoado: 32 BROADWAY, NEW 9 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. m „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, S L „ v usnje vezane, SO ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ti „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. m „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S 1.10 » ,, „ v usnje vez., 90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, i, v usnjevez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. m v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zinfa obr., 98ct. m ,, „ v usnje vez^55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 i! ,, ,, v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Svet" pismo, G zvezkov. $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zv ezek po 20 ct. Cvetina Borograjnka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Geoovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. ,, ,, stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski Vina na prodaj, Dobra rudeča in orna vina ;■ ■■! 1 -i 55 centov galoua s pos 'do vr *; Dobra bela vina po 55 do 65 c< ntov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .po£]jc tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. » o csip Losar Mont. priporoča svoje Esst Helena, biago Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni grrftporsiQit ! S j da ka: t-d OBLEKO, OBUVALA j za možk<. ženske in otroke. Dalje: VINO. FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, j Vse prodajam po najnižji ceni. S t v m a- Hrvatom v Lead-vi\)i\ C 1 ->. okolici, kakor onim, SALOOK kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH, i kf Ti sim i' idejo priporočam svoj 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno t čim 13uo, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, t-r prodaja a lino SMODKE. Pri meni eo Slovenci in Hrvatje shajajo in ' - i vsi ko druščino med njimi. Za obilen obisk so priporočam z velestovanjem IGNAC MIKLICH. 1024 South 13. St„ Omaha, Neb.1 Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne vG kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. 4 Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA r^ 73 A N KA<^ CHAS. R. WEITERSHAUSER, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. »1 ^...f! 'Ni^Miipiiiiy.i.iqpimiiigiiimnjitfui IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje d«-lo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstno IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz Btare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, michigan. Ustanovljena 1884! THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohekl lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigare) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota. Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uforce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expreeu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci Be tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Syoji k svojimi Spretni agentje se sprejmo proti ugodni« pogtjeM. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or^eij se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjSim 3 glasnim od £25 naprej in treba dati 85 „are". Bnljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz. ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piščali. □VCaiDlx. IE na ELY, - - - - - -fc. =-• - — i ■ ......UILvii A ..rlUJij ............% ■r • .-v -r vatnygSi^ Ity ^ I n # - MNNESOTA.f priporoča Slovenoem svojo trprao z reziicnio Me n rr kakor obleko za m o š k oske m otrok b, č e v 1 j e, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrsto. Vse blago je dobiti po niz';:. ceni. Dalj e priporočam svoj J^po ur<'j'-ni ^ saioozi v obilni poset, ker točim izvrstno s v e ž r p i v o, lina in whiskey ter imam vedno v zalogi fino r m o d k e. Rojak nai podpira rojaka ! "MJIjlV :i.,»r.«.„7r . - - ..- KNflUTH, N KISEHNE uhuu d No. 11 Willip.m V'^et Prodaja in pošilja na vse del? sveta denary nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Ixposlnje in izterjuje zapuščine ir y - Slika predstavljal srebrno uro z j e d n i m p . » k r o v o m na vijak (Schranbf) na kterem je ndelana zLita podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj. iti stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 4 kamnov ^nnu , na 15 Kamnov samo $13.50 $15.00 ij N;: zxh\ vanje razi) Siljajo ce-/niki frankovani. Poštam postrežba in amBtvo za r<>b< j« moj m pošlo. Za obilo naro5be z vsera p š- vanjem priporočam .TaI:oh Sfon ch, 89. E. MADlS >.\ STRAST, ILL i^&'i1'an i Podpisani priporoča vsem S lovni. -no vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem tofii 1 razno iivrs ti o ^vežp pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-s k o pivo, fina vina; izVrstne s m o d k e in oknsna jedila bodem dajal vs^m gostom proti zmerni eseni; na razpolaganje je lep egljišce. Posebno se priporočam rojakom za razne pv^a-noBti, veselice, poroka itd., k^r storil d. -e kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim* Sd spoštovanjem Frank Go!e, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. # - t ^ v- - - m | Mestna hranilnica !jyoijanska i ]g obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg 401 PO 10 brez odbitja novega rentnega davka. ^ Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- [g nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Jgj Edino slovensko podjetje! To zor Slovenci! SAKSEE & Co. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prevožtije 1 i s t k e za najboljše jiarnike ponajniijihcenah. »obro (Kjufimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku prijK-ti kaka neprilika, bodisi v Evropi nli tukaj v ISargge Oftice (Castle Garden) jH>sredu-jenio, da ga puste naprej ]H)t Zjedinjenih državah najceneje. — 1 osiljaino v staro domovino —denarje__^—' bodisi za zasobne osobe ali hranilnice p najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden odixjsljemo po 10.000 do 15.000 goldinarjev in množina stori, da lahko po ceni delamo. & Vsak, potujoč v siaro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORK L', ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu, v New York pa vsled kake ieleznične zamude ali nezgode Samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo jwtem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ork, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil Se nijedt-n nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je ča>; predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : FR. S A Iv SE Ti & CO („GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. • J^^ .Kclor Pot"je v s,aro domovino naj nam brzojavi dohod v New York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi iz IU ffale ali Oswkok, Montbkala, Chicaoe itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Nkw York. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v Nk\v \ o k k in kterej železnici, da ga naš človek pride počakati ; z malo svotico si 1 larje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. lo- HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G IVAK POHE ■edaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatovrsM notranji! Mor tudi vnanjih bolezni}. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jomin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s^berbi ~n e dLm. g=rhrvtri -r-i postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglo-Bti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavot>olu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- I JlUlUlU ululuip JlO JEHHliHjaHHHa i_i|i_i|Ci i f i r:i iiiiiirr -iiiiliBiittii^^ iii ' • • in-ri .....^m^M^ tkiiS^ife L^k . nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljtfbo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. „ Dr, G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi teko dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Or. G. IVAN POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoj krvavo zasluženi denar. nasvete daje zastonj. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., kansas city, dm i i missoUbi.