Križana resnica. Gotovo zato, da dokažejo klerikalci v ^Katoližki tiskarni", kako umevajo misterij velikega tedna, potiskajo resnico ob tla in uganjajo svoje lopovščine neženirano naprej. Vajeni so takemu delu: v srcu zloba, zavist, egoizem in škodoželjnost, na licu krinka svetohlinstva. Oe jitn človek očila nepoštena dejanja, pregrešek proti § 302. kaz. zak, sleparstvo z glasovnicami, tatvino tiskovin, prešestovanje, denunciranje in umor na mladem, neomajno značajnem učitelju — se potulijo v kot, krifle o svoji nedolžnosti, obračajo oči k nebu in povijajo bele lilije v šopke, da jih poneso — hinavci — za velikonočno procesijo. Skoro bi dejali, da ni med njimi človeka, ki bi ne zatajil lastnega očeta, ako bi mu kazalo to kaj dobička. Toliko lažje jim je tajiti stojo lastno naturo, ker mislijo, da jih ne kažejo njih de- janja t njih gnusni nagoti. Ker pa sodimo ljudi po dejanjih, nam tudi rokovDJači iz črnega grabna ob jubilejskem mostu v Ljubljani ne raorejo zameriti, ako ojih dejanja kvalifikujemo s pravo besedo: lopovščina! Poročali smo že, da so črni samogoltniki podtaknili listu nPapier-Zeitungu skozinskuz zlagano notieo, da je »Učiteljska tiskarna" ustavila vsa izplačila in da stoji pred konkurzom. Ko smo to laž temeljito ovrgli, niso imeli Iopovi toliko čuvstva pravičnosti — kdor krade glasovnice, tiskovine, čast in nedolžnost, krade tudi dobro ime! — da bi resnico popravili v svojih listih — ne! Šli so z Iopovščinami še korak dalje iii so ualagali še drug list, ki se bavi s tiskarsko stroko in ki se imenuje »Osterreichisch - Ungarische Buehdrucker-Zeitung". V12. številki imenovanega lista čitamo to-le: nDie Učiteljska tiskarna, eine Druckerei, welche von der slovenischen fortschrittlichen Lehrerschaft in Latbaeh, vvahrscheinlich in Voraussetzung reichlichen Gewinnes gegriindet wurde, ist in Zahlungsschwierigkeiten geraten. In der Druckerei des genanntenVere i n e s w i r d das serbenfreundliehe Tagblatt »Jutro" hergestellt, durch dessenDruckdas Geschaft noeh mehr belastet wurde. In Mitleidenschaft gezogen sind der Lehrer-Witwenund Waisen-Fonds sowie das L e h r er k o n v i k t, w e 1 c h e Gelder in der Druckerei angelegt h a b e c." Te besede, ki so jih izlegle klerikalne kukavice v nemško gnezdo, se glase kot nSlovenčeva" natolcevanja v nemškem prevodu. Najbrž je tej lopovščini kumoval kdo, ki bi se z T80 opravičenostjo lahko odel 8 Smrdelovim čestitim imenom — jezik, slog in vsebiua dokumentujejo piščevo vsestransko visoko inteligentDOst! Seveda je lopovščina za tiste, ki poznajo naše razmere, tako očividna, in za *>ste, ki so jo provzročili, tako sramotDa, ds bi treba Judeža, ki jo je zagrešil, obesiti na prvo bližnje drevo. Lahko trdimo: Storili so vse, karse dastoriti, da bi uničili n a š zavod! Mnogo zlih dejauj imajo podle duše že na svoji vesti, ampakzgonjoprotinam so v lopovščinah dosegli rekord! S tem so nas odrezali od vsake obzirnosti. Kaaalije naj torej vedo, dajih zauičujemo od vsega s r c a , da n i s o vradne niti pljunka t obraz, temveč naj hodijo od vsega poštenega sveta"prezirani i n zaničevani po lastnem b 1 a t u! Oči stran odnjib, dase n e okužimo! Eadar bosta Smrdel ali Jeglič Nepomuški govorila v šoli o značajnosti, ni jima treba daleč iskati zgledov. Svoj kazalec naj obrneta na svojo osebo — tako lahko govorita brez besed! — Ako nam bo braniti svetost božje zapovedi, ki pravi, da ne želi srojega bližnjega žene, tedaj ne bomo več prizanašali niti katehetu, če pošlje deset posredovalcev k nam! — Ako bodo še lagali o svoji neoskrunjenosti in pribijali še nadalje resnico na križ, jim pa postrežemo s fotografijami nezakonskih otrok duhovnikov! — In tako dalje . . . Sedaj je definitivno konec naše potrpežljivosti! Mi vendarnemoremodopustiti, da bi lopovibrezkazniuničevali to, kar smo z ve1ikim naporomin z velikimi žrtvami ustvarili 8 a m i! To je absolutno izključeno ! nSlovenec", ki ga je na Dunaju zatajil celo dr. Šušteršič, grozi, da nam ne izboljšajo plač. ..Slovenec" in njegova kompanija gotovo ne, ker nimajo 1. ničesar govoriti pri tem in 2. ker bi nam vzeli še to, kar imamo! S tem bi nas radi ustrašili. Ampak mi se ne bojimo tega gledališkega grom e n j a. Sierr nas pa še tako obilo gladovanje ne odvrne od započetega boja: rajši smrt nego prlzanašanje lopovščinam! S v o j o nsodo pa imajo sedaj sami v svojih rokah! Naša orožarnicaje dobro založena. Naše glavno orožje pa je pogum in čista vest, zato pa bo zmaga naša v boju za križano rean i c o ! Mi in »SloveneC, Laž, ki smrdi do neba, razglaša nŠlovenec" v svoji 81. štev. z dne 8. t m. — V dokaz temu navajamo dobesedno to, kar smo pisali mi v zadnji številki, in to, kar piše »Slovenec". Sodbo naj si napravi vsakdo sana, komentarja ni treba! ,,UčitelJski ToTarlS". Že na četrtem avstrijskem katoliškem shodn, ki je bil 1. 1896. t Solnogradu, so k 1 e r i kalci zahtevali, da mora biti Ijudska šola konfesionalnain eerkev pa mora imeti sonadzorstvo nad ljudsko šolo. Klerikalcem se cede sline po tisti žalostni dobi, v kateri Jjudski ueitelj ni bil nie drugega kakor navadni mežnar. N a s o 1 n ograškem katoliškem ,,SIoTenec". Očito brezrerstro. »Učiteljski Tovariš" gla8ilo liberalnega učiteljstva, ki se tako milo pritožuje, da se izvršuje bojkot proti nDčiteljski tiskarni", pravi v svoji današnji številki, da nSoIa ne sme bitl konfesionalna, to je katoliSka". Nadalje se poteguje zopet za uvedbo nepretrgane osemletne šolske dobe in koneno se med raznoterostmi norčuje Iz Sre- shodu ge je tudi glede srednj ih šolzah t e v a 1 o, da bodi veronauk obligaten pri maturi in da imej v komisiji zastopnik škofov glede vseh predmetov iste pravioe kakor vsi drngi člani komisije in učenci slabega vedenja in nereligioznega mišljenja naj se od mature izkljueijo. Klerikalcein je na tem, da bi dobili brezpogojno mož, vpliv in in poveljstvo v šoli, ker predobro vedo, da stranki, ki ima v rokah šolo, je zagotovljena bodožnost in obstanek. Upamo pa, da bo d r ž a v a že toliko previdna, da ne bo dala iz rok krasne stavbe nove šole, ki si jo je priborila z velikim trudom in katera je rodila že toliko dobrega sadu avstrijskim narodom. Kak siromak je .Tatikanskl Jetnlk", razlaga list nLa P e n s e r e", ki je dobro poučen o razmerah v Vatikanu. Dohodki znašajo: iz poseBtev 875.000 K, akeije, obligacije, rente 6,000.000 knn, darovi 2,500.000 K, Petrov vinar 12,000.000 K, vsega skupaj okolo 21,375.000 K, po 5% obresti znaša kapital skoro pol milijarde kron. — Izdatki: plače za kardinale 875.000 lir, veeina njih ima še druge dohodke; za papeževo gardo, sluge, služkinje itd. 3,970.000 K, za biblioteko, muzej itd. 1,250.000 K, za vzdrževanje Petrove cerkve 780.000 K. Torej skupaj okolo 6,785.000 K. Ostane torej papežu na leto 15 milijonov kron. tega Ožeta! Mi eicer o bojkotu zoper nUčiteljsko tiskarno" in vse, kar tiska, ničesar ne vemo, ampak to vemo, da naše ljudstvo in sploh noben naš somišljenik no5e imeti absolutno niS opraviti 8 tistim liberalnim užiteljstvom, ki se tako očitno zavzema za poferrerj enj e n aše krščanske šole in sramoti naša najsvetejša 5 u s t v a, kakor se bo tudi vsak naš