Natisov 15.000
j'jjerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Kamnina velja za Av-iroOgrsko: za celo Irto 3 krone, za pol in fetit lela razmerno; aa Nemčijo stane za k'o leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se rafnni naročnino z ozi-lom na visokost pošt-tine. Naročnino je pla-{sti naprej. Posamezne ftevilke se prodajajo po
6 vin. Orednišivo in uprav-Lilvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jc za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za lU strani K 16, za */e strani K 8, za */ie strani K 4, za Vsa strani K 2, za »/«♦ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Y Ptuju v nedeljo dne 11. augusta 1907
Vin. letnik
X M stopinje do stopinje...
? I '	„Das ist der Fluch
^J0 I h	der bosen Tat . .
»Ija f I
¡0- | Majhni prestopek zadostuje dostikrat, da atne človeka v propad zločina. Prvič se zlaže bi otrok, potem krade kot mladenič in kot K«.. Das ist der Fluch der bosen Tat, dass Hitets Boses muss gebaren! In ednako stoji
-sj itrar z našimi političnimi nasprotniki. Pričeli
1 lažjo in nas obrekovali med nevednim BHlitTOiii, da smo „brezverci" in „nemčurji". # Ifpili so, da pišemo proti veri, kadar smo ožili pili hudobno postopanje posameznih elabih 111(1 ■itofnikov. Kričali so, da hočemo vse Slovence Hto pohrustati, ker smo odpirali vrata zmagu-- ^^Jpli nemški kulturi in izobrazbi ter učili da leži H blagor našega ljudstva edino v sporazumnem I nimerjn s sosedi.,. In od te prve politične laži
■	upravili so prvaki korak naprej ter pričeli na
■	«Btrani naše napredne učitelje in l|»wdnike d en un čira t i, tožari ti,
Wfm zasmehovati. Zgodili bo se slučaji, da se I I BjAMprednim učiteljem predbacivalo, da delajo
■	itfo, — da se je vohalo po zasebnemu življenju ■iradnikov in se jih tožarilo, — a vae to ni po-I ugalo. Na drugi strani pa se je pričelo naše v I doa dnše pobožno ljudstvo šuntati z verskim
I K Bianati z m o m. Gojilo se je praznoverje, pso-I I Inlo se je in proklinjalo raz leče, hujskalo ae H je po spovednicah, lagalo se je v pričo živega ■bga, — in zopet so se zgodili slučaji, da se I je mučilo umirajoče, trgalo križe iz grobov in
■	klelo ob odprti gomili ter ubijalo naprednjake.
Vse to se je zgodilo. Človeku se dozdeva,
■	ta živi v srednjem veku, ko je veliki inkvizitor
■	¿gnil s prstom in že je bil človek živ sežgan.
■	Ali vendar smo strajali, trdni kot skala; ščitila ■■^Ibib je r e s n i c a, pred katero pade tudi najbe-
|Hinejši fanatik na kolena! Vse to in še več nas »moglo uničiti; nasprotno: vedno je nara-m Bičala naša armada in vedno zmagoviteje so
¡ ■plapolale napredne zastave... ggj Zato se je razni v duši naših nasprotnikov H satanski načrt. Z „duha svitlim mečem" niBO I nogli ničesar narediti, kajti izobraženost, zna-looet, duhovitost bo bili vedno na naši strani. > in je Zato pa so se združili, da bi nas gospoda r-ni moSt liko uničili. Prvi korak v tem oziru bo bila ubstanc I neirečna konzumna društva. Kdo bi da-ta pi- dm še verjel, da bo imela ta društva kakšni blagi na-)rebavo. men ?! Ne kmetu, delavcu pomagati, —le napred-stane 4 nega trgovca, obrtnika izstradati, ga pripeljati t n e z n J beraške palice, odvzeti njegovi deci kos koroška I mkdanjega kruha, — to je bil namen teh M j katoliških" konzumarjev ! Brez potrebe, cilja ■ in načrta, brez znanja in izvežbanosti, brez I vsacih sredstev bo pričeli snovati svoje „kon-j same". In stoteri kmeti so bili žrtev teh ii 9	ustanovitev, stotero nesrečnih kmetov
$) | ■ je plačalo s svojimi krvavimi žulji zločine teh 4M	v ječi svojo nevednost...
m	na8Pro^n^om pomagalo! Eden za
LfJI I drugim so padali ti konzumi, eno prodajalno I w drngo so biriči zaprli in le sramota je cstala brezvestnim tem ljudem. 9B# j Napravili bo zopet korak naprej. Izstraditi 110 hoteli na vsak način napredne trgovce in
obrtnike. Vrgli so med ljudstvo besedo „Svoji k svojim44, — bojkotirali so naše ljudi, osebno, lagali, obrekovali, da se je kar kadilo. Kdor ni kupoval v kakšni dragi „narodni" štacuni, temu so rekli, da je Efijalt, izdajalec in da bode v peklu z žarečimi kleščami ščipan ter vrelo olje pil . . . Pa tudi to ni pomagalo. Zaporedoma je zapel boben pr-vaškim štacunam. Ljudstvo ni hotelo zgolj iz „narodnosti" in „zavednosti" slabo blago za drage denarje kupovati . . .
In zopet korak! Ustanovljali so posojilnice", da bi uničili stare nemške denarne zavode. Kaj vse bo te „posojilnice" obljubovale in kako grdo se je kmete odiralo! Do 10, 11 i n še več % obresti so morali zapeljani kmetje z vsem skupaj plačevati. Ni čuda, da so ostali pametni kmetje naprednim „š p a r-kasam" zvesti in se danes še tega veselijo. Ali ravno zdaj se je pričela zopet čudna gonja. Liberalci, ki se imenujejo „narodnjake14 ali „krščanske demokrate" uetanovljajo povsodi svoje „posojilnice", — klerikaici pa zopet svoje. V v&aki vasi bodemo imeli kmalu posojilnico ali zadrugo in vprašanje je le, kje bode dobilo ljudstvo toliko denarja, da bode vse te zadruge zalagalo. Nam se tega ni bati! Naše „šparkase" stojijo na trdni podlagi in vse te „posojilnice" nam ne bodo niti enega člana odvzele, kajti denar je denar in iz navdušenja ne bode nikdo žrtvoval svoje krajcarje. Ali vendar tiči velika gospoda rs ka nevar-nost v tej zbesneli akciji. Liberalci ali „narodnjaki" bodo uničili klerikalne zavode, klerikalci pa liberalne. In uspeh ? Vlagatelji iz obeh strani bodo izgubili svoje denarje, ki so si jih prihranili v potu svojega obraza.
Zato pa svarimo ljudstvo! Ne pustite se zapeljati v nesrečne te poizkuse nezrelih politikarjev! Spomnite se na „konzume", , napravite križ in zahvalite Boga, da nimate ničesar opraviti s temi ljudmi ... Pozor!
tako da bodo plačali Avstrijani 6 6 "/4», Ogri pa le 33 8/i» k skupnimi troški.
Štajerski deželni zbor — tako poročajo listi, bode zboroval od 15. septembra do 5. oktobra.
C. k. kmetijsko družbo za Štajersko napadajo klerikalci hudo kakor napadajo sploh vse, kar ni črno in kar je ljudstvu v korist. Seveda, psovati je lažje nego delati. Omenjena kmetijska družba je imela pred par leti komaj 4000 članov, danes pa jih šteje čez 11.000. Leta 1906 je obdržala 33 sej, odposlala 9.128 pisem; 33 potovalnih učiteljev je obdržalo 1.155 predavanj pred čez 52.000 poslušalci. Za živinorejo je pripeljala kmetom 63.000 K, za svinje-rejo 18.000 K, za perutnino 8.900 K, za planinsko gospodarstvo 8.200 K itd. To je pametno in uspešno delo. Klerikalci pa vpijejo : le vkup, le vkup, kmetje, — da potem kmetom kožo čez ušesa potegnejo!
Protiklerikalno gibanje med tirolskimi učitelji. Tirolski učitelji so postali nezadovoljni in zahtevajo zboljšanje gmotnega svojega položaja ter podržavljenje ljudske šole. Obenem se pro-tivijo hudo dejstvu, da se jih rabi tudi za me-žnarje. Te dni se je vršil v Bocnu učiteljski zbor, na katerem so učitelji izjavili, da trpi šolski poduk, ker morajo opravljati mežnarsko službo. Shod je sprejel tudi rezolucijo, v kateri se zahteva odstranitev teh sramotnih razmer. Res, učitelj, ki ima vzgojiti otroško dušo, naj bode tudi mežnar, — to se pač le pri nas za-more goditi...
Nemški cesar in ruski car sta se v Svine-miindu sešla. Ta sestanek ima glede miru v Evropi velik pomen.
Iz Maroke. V mestu Casablanca bo se pripetili hudi nemiri. Domačini, pod vodstvom divjega naroda Kabilov stoječi, so napadli tujce in razmesarili na grozni način nekaj Evropejcev. Veliko Evropejcev je pobegnilo. Več pamikov varuje mesto. Ali Kabili so tudi vojake napadli. Nato so pričeli bombardirati mesto. Bombardiranje j« imelo UBpeh.
Dopisi.
Iz Stoperc. — Toča nas je 6. in 9. julija hudo oškodovala. Milo se je storilo človeku ko je gledal po poljih, vinogradih in nasadih, ki so letos mnogo obetali, kako je vse ležalo ob tleh strto in uničeno. Dne 29. julija je prišel v Stoperee davčni uradnik iz Ptuja, ki je s tu-kajšnimi cenilnimi možmi pregledal in cenil škodo, ki znaša 21.955 K. To število pač dovolj kaže, kako hudo smo bili tepeni. Upamo, da se bode škoda upoštevala in da bodemo dobili izdatno državno podporo. Tudi v drugem oziru nam jako huda prede. Farovž, ki je bil sicer popravila potreben, kar tudi mi pripo-znamo je sedaj izgotovljen in nam se je naložilo 172% od direktnega, dokladam podvrženega davka. Ta svota bi se imela plačati tekom osem dni, drugače pa se tudi vračunajo zamudne obreBti po 6Vi%. Ljudje so silno razburjeni zaradi tega, to pa tembolj, ker se ve, da se je postopalo pri oddaji pravil in pri vseh dotičnih sklepih skrajno površno in nepostavno. Ves po-
Politični pregled.
Nasprotja. „Alld. Bauemzeitung" piše: Vlada je predložila zbornici načrt, ki zagotovi uradnikom nezarubljivega (eksekutionsfrei) dohodka 1900 K, slugam pa 1200 K. Dobro, potem naj napravi vlada načrt, po katerem naj se smatra uradnike za sleparje, ako delajo dolgove pod to mero... Pri kakšnemu dohodku se pa kmeta ne sme rubiti? Pri nobenemu! Eno kravo in postelj se mu ne sme zarubiti; ali ne-zarubljivo premoženje kmeta pa ne znaša 1200 K kakor dohodek pri slugi. Ako ima vlada že toliko srca za druge sloje, potem naj zasiguri i kmetu nezarubljivi dohodek 1200 K. Razlike ne sme biti med državljani, naj stojijo ti potem v službi države ali v službi davčne dolžnosti.
Kvota. Kakor znano, imenujemo razmerje, v katerem se imajo poplačati skupni izdatki od strani obeh državnih polovic, kvoto. Doslej je bila ta kvota vedno za nas Avstrijane krivična in tudi letos ne bode drugače. Ker se namreč postavna zastopstva obeh polovic nista mogla zjediniti, določila se je kvota po stari navadi,
sel je vodil takozvani cerkveni skladni odbor. V resnici pa je glavni vodja vsega žapnik Keček sam, drngi pa so samo kimali. Kaj so toraj ti možje sklenili? Cajte in strmite. Naložili so nam 172% od direktnega, doklad&m podvrženega davka, vkljub temu dà ni bilo treba za to dovoljenja deželne zbornice. Župniku ki je postavno dolžan plačati del teh stroškov niso sploh ničesar predpisali. Tako so toraj gospodarili ti konkurenčni odborniki. Kakor se sliši še pravih odbornih sej sploh ni bilo, ampak zgodilo in sklenilo seje vse po župnikovi volji. Pisač je bil pri tem odboru naš zloglasni Ignac Viabič, ki si pa domišlja, da vse najbolj zna in ve. Kljub temu še dotičnih plačilnih prispevkov ni pravilno izračunil, tako, da bi morali nekater za farovž več prispevati kakor plačujejo v resnici davka. Tudi v drugih rečeh jo je Vra-bič že večkrat hudo zavozil. Saj vemo kolikokrat je še Vrabič kakšno „modro" izustil in komu kaj nasvetoval tolikokrat je še za dotič-nega vse slabo izpadlo. No mi mislimo da kljub njegovi modrosti ne bode njegova obveljala. Kakor slišimo se je vložila proti nepostavnim sklepom skladnega odbora pritožba na pristojno oblast in prepričani smo, da bodemn našli pravico, ki nam gre. Kmalu bodejo tudi občinske volitve. Župnik Keček se na vse pretega peha, da bi spravil do sedaj napredno županstvo v svojo oblast. Slišali Brno že par pikrih raz leče da še celo makolski kaplan je 28. julija pri makolski podružnici sv. Ane rohnel nad Sto-perčani, ki nočejo biti pokorni in poslužni fa-rovški kimovci. Seveda, to bi jim bilo prav, da bi mi bili čisto pod farovžko komando. Kako bi to bilo, to se najbolj vidi pri tem skladnem, odboru kjer je župnik Keček diktiral prekunštni Vrabič pisal, kmet pa na debelo plačal. Mi mislimo, da ne bo pri volitvah mnogo pomagalo, če je še makolski kaplan tako hud na nas in če tudi pravi da smo krivi da je župnik Keček zbolel. Sicer je pa trditev tako neumna, da se mora vsak smejati in le pomilovati omenjeno in ozko duševno stanje kaplanovo. Revček! Seveda volitve tudi Vrabiča hudo brigajo. Bi se pač sam rad vsedel na županski stolec. Pa ne bo šlo kar tako kakor si on to domišlja. Vložil je že celo kopo prizivov proti razdelitvi volilnih imenikov seveda vse zaBtonj, kajti dokazalo se je vse v redu. Seveda so se zaradi tega volitve zakasnile in se še le bodo v doglednem čftBU vršile. No mislimo, da bode Vrabič še dovolj hitro dočakal tistega dne, ko mu bodejo splavali njegovi upi po vodi. Vsak trezno misleč človek, ki ima svojo lastno sodbo pa bode vedel koga ima voliti. Ce bode volil farovžko stranko potem pa se naj tudi prime za žep. Kečeku pa nujno priporočamo naj nas popolnoma na miru pusti, drugače bodemo objavili v prihodnji številki zanimivo dogodbico z njegovo deklo brhko Zefiko Osterc.
Iz Črešnic. Bivši župnik Franc Ogrizek je podoben volku, ki je ovco v gobcu držal, pa je le kričal: nisem, nisem ovce vkral. A bolj ko on zvija in taji, v tem globokejo lužo se sam zakopa in tembolj nas sili, vse razglasiti. Že imenovano ne vpomnimo več ; vse je bila čista resnica; za sedaj pa pridenemo to-le: 1. Ali Be Ogrizek predrzne vtajiti, kar cela fara ve, da je cele dve leti 1902 in 1803 zoper tedajnega učitelja tožbe koval, in sicer najpoprej naravnost na deželni šolski svet, in potem ko se mu je to prepovedalo, na okrajni š. svet, a vselej je on krajni š. svet silil, se to podpisati, kakor da bi tožba od tega izhajala. To je farizejska nedolžnost! 2. Se-li Ogrizek podstopi tajiti, da se mu je mesca marca 1902 bliskoma v njegovi nemirni glavi želja izcimila, naravnost na dež. šol. svet za šibo v Črešniško šolo prositi?! Seveda je moral kakor vedno, krajni š. svet se podpisati, ki je vselej bil njegovo mrtvo orodje! Bila je preiskava po okr. š. nadzorniku; seveda je bil čez Ogrizeka pa tudi čez zapeljane podpisane veliki poBmeh! 3. A glejte no, čez 10 mesecev, 21. prosinca 1903, je ta izvanredni čudak že zopet „nasprotno" ravnal, ker je pri „izpraševanji krščanskega nauka" v mežnariji ▼se očetje šolarjev napeljeval in poučeval, naj učitelja tožijo: da ta otroke ničesar ne uči, ter jih samo „pretepa"!! In tak zapisnik se je skoval pod silo Ogrizekovo!! Učitelj je potem vse pustil, ker se s svojevoljnim neBrečoželjnim žup-
nikom ni hotel več pečati, in je šel četudi v svojo škodo v pokoj. To je bila krivica, ki ostane Ogrizeku v večni spomin, kojega čina se naj on do smrti sramuje, in to tembolj, ker je tudi stariše k obrekovanju zapeljal. Ko ao pa ti krivico spoznali, vse preklicali ter učitelja odpuščanja prosili, hotel je Ogrizek od jeze zno-reti, napravil je novo tožbo na lastno moč, ter pisal jako v časnike, ker so mu drugi hrbet pokazali. Hotel je ta duhovski mogočnež, kakor se je sploh imenoval, na vsaki način še doseči, da bi učitelj nobene pokojnine ne vžival! Tedaj so ga morali možje poučiti, da to ne gre, ker bila bi to še veča krivica, nesreča pa tudi za nje, ker potem bi občina morala učitelja rediti. A pri vsi ti brezsrčnosti si Ogrizek po farizejski še zmirom upa trditi, da gre iz njega sama ljubezen!! 4. Komaj je učitelj vstopil v pokoj, ter čakal na izpraznjeno stanovanje v Vojniku, šola pa je bila 4 mesce zaradi bolezni prazna, je vendar Ogrizek poln nevošljivosti in hudobije šolskega načelnika našuntal, učitelja iz šole iz-poditi ali njegovo pohištvo ventaj vreči! Boječi načelnik je prvo sicer storil, a potem sam priznal, da je nepremišljeno, neredno ravnal, ker je Ogrizekovi strasti, nevošljivosti ustregel. Ali se župnik Ogrizek podstopi tudi to vtajiti, kar cela župnija ve, in kar ostane Ogrizeku v grdem spominu. Pa tudi vsem šolskim oblastim in škofijstvu so vse 4 pike znane. Gosp. urednik, kadar Vam moj9terski zavijalec zopet popravek pošlje, je oboje prav, če ga vržete v koš, ali če ga pa z vašimi opombami sprejmete, ker ti iti bralci, kateri Ogrizeka že od nekdaj po njegovih pridigah ter časnikih od njega in zoper njega dobro poznajo, imajo veliko veselje, posmeh in zabavo z njegovimi „popravki". Hvala Boga, da smo se Ogrizeka še pred volitvami odkrižali, sicer bi bil večni ropot, a pametni gospod provizor, kaplan Alfous Požar, pa celi čas ni ničesar o tem v svete evangelje vmešaval, z\to mu gre pri ločitvi čaBt in hvala v vsakem oziru. Oi 1. avgasta na dan inštalacije pa upamo, da bodemo z novim gospodom župnikom, Rudolf Kociperjem, prav zadovoljni.
Dobje pri Planini. Župniku .Vurkelcu še ne da miru njegova zdražbarska žila. Dobro! Ali še ve Vurkelc kako je z nogo po tleh vrezaval, ko je očitno govoril, da skrivaj jemati se ne pravi krasti in da tatvina ni greh? Ali se še spominja, ko je očitno rekel, da bogatemu kaj malega vzeti še tudi ni greh? Ali ne veš Vurkelc, da se z malim začne, z velikim pa neha! Kako pa to, da to zadnjič nisi upal tajiti, da nisi Ko-lenca obstrelil in tako celo družino v nesrečo spravil? Jeli Vurkelc, kako je takrat lušno blo, ko sta z Maliko špacirala in zlate zvezde preštevala. Kako pa to, da nisi upal bolj hud biti, ko je nekdo o tebi, o Maliki in o nekem otroku okoli govoril! In škapulirje dajati dekletu, če še ni prestaro, to je še boljše, ko klobasice s kislim zeljem; samo da se mora za zaklenjenimi vrati goditi! Kaj pa te je takrat zmešalo, da nisi hotel dveh bolnikov na smrtni postelji spre-videti in sta tako umrla? To so bile volitve. To je tisti čas, ko so nekteri duhovniki taki, kakor divji petelin, ki ne sliši nič in ne vidi nič, če poje — duhovnik pa agitira. Vurkelc, kaj pa ti je v glavo padlo, ko si učil ljudi lagati? Saj se še spominjaš, ko si nekega svojega najemnika nagovarjal, naj pred davčno oblastjo reče, da ti plačuje samo 4 gl. najemnine, v resnici pa ti je moral plačevati 10 gl. na mesec. PA ta najemnik je bil večji poštenjak kakor si ti in je tebe, ki se šteješ za božjega namestnika na laž postavil in osramotil pred oblastjo. Sramotil te je potem pred vsemi ljudmi, a ti se nisi upal nič storiti, ker bi še lahko bil prišel pod ključ. Vidiš Vurkelc, to je nekaj malega iz tvojega življenja, ker imaš v svoji grešni torbi še mnogo vurkelčovskega. In ti si pa upaš okrajni in deželni šolski svet na pomoč klicati proti nadučitelju. Ali še nisi deželnega in okrajnega šolskega sveta dosti nalagal? Ce si v svojih tožbah resnico pisal, zakaj se nisi upal podpisati in zakaj ste od ljudi podpise prijleparjali in jim niste upali prečitati, Jtar ste se halagali? Tisti masten ričet, ki so ga takrat nekteri jedli, si je zaslužil Vurkelc. Tak človek, ki ne ve kaj deset božjih zapovedi zapoveduje ali prepoveduje, si upa druge ljudi napadati! Naj rajši prej odkida gnoj izpred svojega praga,
potem šele naj pometa pred drugim. V D smo imeli sicer slabe duhovnike, ali tako dobnega in pohujšljivega pa še nikdar. Ali njega Ekscelenca knezoškof nič leksira za človeka?; >
Sv. Jakob v Slov. gor. Ne zameri, pr naš list, da ti zopet prinašam nekoliko črtic našem Rabuzeku, kateri te s svojima agen blati in napada z sramotenjem vso domačo panijo. Pa naj ta trojica, (ki je draga v Sk gor., pač pa ni sveta, temveč nasprotno)-! dela tako! Bode večkrat doživela kaj tacef kakor v nedeljo 28. p. m. „Vaiš Jaka, tanj' biu laip haic, da sta tvoja podrajpnika žajfo peljat". Poglej no, te besede, enake jih Ti izvajal v „Naši moči". Pa se „lajpši hajci bil je takrat, ko si se Ti pripeljal kakor ht baron v kočiji ter pričel nemir v naši prej tab spoštovani in mirni fari; zanašal si se, da l»j deš dosegel s tem najvišji cilj. Dan ravno kt po fari, kakor blazen, in pri tem ne gledi ne — na njive, ne na travnike, ter skačeš j plodove in potoke, spodbujaš svoja podret Kapunovega Anžeja in Žmavčevega Pepeli' katera se izražata, kako odbijata vsako društn nasprotno stranko. Je-li to pametno, da ste k v začetku ustanovitve tega „izobraževalne^1 društva naročili take lepe knjige, kaka Daj It' fantovska in dekletska medsebojna ljubezem i. ti! Mislili ste si, ti udje društva, kateri že zdq znabiti obžaljujejo tiste kronice, katere so diŠ za tako napotrebno prismodarijo, ne bodo <ta gače zadovoljni, moramo njim Že Btakimi knjigami in spisi napraviti veselje, da bodo trobi po vsej fari, kako moč ima to Šfc. Jakobflko izobraževalno društvo. A čeravno sta Aniaia Pepek zapisovala ude k društvu, to pa brez vsega vprašanja, se vendar ne moreta primerjati z nobenim drugim društvom; mislim, da je najboljše, da Kapunov Anža pridno nosi svoja kopita po fari. da nadomesti tiste kronice. Mogoče bi že Žmavček rad slišal natančnejši opis svojega življenja? Zato se ne bom predolgočaaii temveč bom kmalu poročal nekaj malega. Dasi-ravno je ta Žmavčev Pepek, ta „penzionirani1 gimnazijec, prav majhen, vendar pa ima ratac tiste oble, katero mu je oče pustil iz svoje predelati, jako veliko na sebi; lahko bi napisal iz njegovega obnašanja celo balo papirja, pa škodi bi bilo za trud. Omenim samo to, da se je U Rabuzekov podrepnik dobro naučil v gimnaziji cigarete kaditi, pregledovati in zazločevati moški in ženski spol, pa tudi laži tahtati in take osebe, ki so zavoljo njihovega mirnega in resnega obnašanja vsega spoštovanja vredoe, po časnikih po tistih ljnbljanBkih črnih krokarjih mazati, jih s tem žaliti in dražiti. Pa saj ga bomo že prestali, ker se svojovoljno prosi k vojakom, ter misli da bo tam postal general... Najbolje bi bilo, da bi cela ta trojica ae Bpo-kala od nas nekam v Ameriko.
Poglejmo mi Rabuzeka, Društvenega predsednika, Pa tudi na agenta dva, Cerkvena pevca izključena!
Pri čevljarčku tamkaj na ročici, Cele noči miru ni ! Kaj trojica naštudira, V „naši moči" se glaBi.
Le hitro, hitro iz naše fare, Prismojencev nemirna kri! Za te ni tu prostora, hrane! Pober kopita svoja ti! — Marš!
Sv. Miklavž pri Ormužu. Poglejmo naše Marijine hčerke, je-li so res tako pobožne, kakor se delajo. Kakor med žitom plevel, tako je tudi pri njih več takih, katerim ne vrne nobeni škapulir nedolžnosti. Ni vse zlato, kar m sveti in niso vse nedolžne, ki nosijo svetinje. Na Telovo nedeljo jo je nosila i neka „hčerka1, ki bode kmalu povijala. Tudi to ni pobožnost, ako gre Marijina hčerka na žetev in tamkaj pri fantih spi. Pred par meseci je tožila ena, da je morala 10 K zavoljo „resničnih" besed plačati. Sramota! Mislite, ako ljudi norite in zaničujete, bodete tudi Boga? Le delajte se pobožne, -vaše duše so črne!
Sv. Janž na vinski gori. Prosim da sprejmete ta dopis, ker nimamo več miru od naše kle-
rikalne d da smo kaj še v društvo odstopili kot skal* vano pri lepo poji obleti. T wein-Brc bi venda da bi n* molitvijo dobro, d reče „dc tus", ka kmetje t pa vi žt valcev d bijajo ol miru, k; pa hvali nnbe hc okoli ta boben i
Iz
Od nas Pisati p harica ] pa to l deljo hi moštru, za Hhu< ljudem, je da s dili; kc pa je i nil, da nosti. 1 O
latirati kar se
PC
ništvo! občen Resnici dopis prve d mota s Vsaker ničar, obrt f lepo, 1 kako i
— B —
dražbe. Zdaj nas napadajo v „fihposu", mo „nemčurji", „privandranci" in bogve k vse. Dobro 1 Vi pišete, da bi kakšno osnovali, kmete „izobraževali", da bi jili od naprednjakov. Ali mi stojimo trdo i ikala. Saj imate vendar že društvo osno-pri „šnops apotekerja"; saj slišimo, kako pojete v cerkvi, da človeka strah in groza To društvo se menda imenuje „Brannt-•Braderschaft". Tako izobraženi Talar naj vendar to društvo med službo božjo zaprl, nas ne motilo z alkoholskimi glasovi med tiijo Tudi za organi sta bi bilo društvo da bi se manir naučil ker ne ve, da se ,dober dan" ali „Hvaljen bodi Jezus Kris-kadar se gre mimo človeka. Ali bomo mi ¡e tebe pozdravljali? Od koga pa živiš? Kaj Ti žnpan pravite k temu da od vaših aveto-ei ni miru ? Plodove razdirajo pa okna raz-ob večjih praznikih, sploh ne pustijo pri kar je poštenega. Letos je slaba letinja, bala bogu bo že še nekaj; seveda, za čr-hodi premalo, ker bi radi vse noči pijani tavali. Eden teh možakarjev ima baje že na pošti. Na svidenje!	Farani
Iz Razborja pri Trbovljah. Dragi „Štajerc"! ! nas menda še nikdar nisi dobil poročila, pa ti moram, kako hodi fajmoštrova ku-pod kor gledati, kaknši so ljudje. Potem brzo fajmoštru pove. Mene je neko ne-hado opazovala. Povedala je potem faj-da sem rudar in ta me je hitro spoznal .hudobnega človeka". Tudi napram drugim je to govoril. Ko je v fari toča pobila, rekel ifa so temu otroci krivi, ker so cigarete kako pa je izvedel, da nekdo „Štajerca" bere, t cerkvi dejal, da ga bode škofu nazna-da bode zaprt in kar je več drugih neum-Pri nas je župnik pač največji gospodar. Op. uredništva. Možje! Ne pustite se ! Skof sam bere „Štajerca" in zato je laž, it nam očita!
Podgorje pri Slovenjgradcu. Slavno ured-! V Vašem listu z dne 28 julija je pri-popravek župnika Pečnika iz Podgorja p na /juho Vam pa naznajam, da je bil ? Vašem listu z dne 14 julija t. 1. od do zadnje črke resničen in je sploh sra-za župnika, da se je hotel s § 19 oprati: m je znano, da je župnik Pečnik gostil-vsakemu je znano, da izvršuje gostilniško sam z natakarico in svojo sedaj čedno, kuharico. Ja, že vsakemu otroku je znano, se župnik ljubeznivo zdaj okoli nataka-sedaj okoli svoje mlade kuharice muza.
žnpnik, zakaj pa tajite to, kar je res-in kar je vse znano? Ali se bojite, da bi prejšna Marička to zvedela? No, prihodom bodemo pa še od Maričke nekaj po-saj Vi tako sami najbolje veste kako je bilo in kje?! Sedaj pa še nekaj! Vi žnpnik Pečnik ste občinskemu odboru da hočete gostilno za cerkev, namreč da dobiček od gostilne za cerkvena popra-in sploh za cerkvene potrebščine. Občinski Vam je to verjel in je le vsled tega prida ste dobili koncesijo. Sedaj pa, ko že tako dolgo gostilno in ko se je gotovo ifilo že mnogo čistega dobička, pa nočete iTiii obljubi nič več vedeti in gre ves dobi-r Vaš žep. Tudi črez to bodemo še pozneje mogoče celo pri sodniji. Cerkveni ob-pa svetujemo, naj privoli temu župniku, ime v Podgorju zraven gostilne še krama-peljati, cerkev pa naj potem zapre, ker ne more zraven toliko poslov še svoje ane službe opravljati.
Iz Mihove na ptujskem polju. Dragi „Šta-iz Mihove ti poročam črešnjevBke zani-od tvojega prijatelja g. župnika Suš-Dne 2. julija šel sem na Orešnjevce te-iskati kateri bi bili v delu v črešnjevskem V črešnjevcu neznan šel sem proti i, kjer sem si mislil farovž; slišal sem v po-velik krik in pokanje, ki pomeni pretep, sem si: tukaj pač ne more biti farovž. tega sem vprašal okoli stoječe smejajoče ljudi, kje da je pravzaprav farovž. Ljudje m namignejo, da je vendar-le tukaj. Prese-vprašam: Za božjo voljo, kaj se pa ven-|iutukaj godi? Poslušalci bo mi odgovorili, da le pretepali neka Ana in stara Kulka, ka-
tera baje brani župnikovo neklonjenost svoji hčerki Miciki. Po končanem pretepu sledil je jok in grozno pokanje z vratami ter psovke, kakor „prokleta k...." itd. Na moje daljno vprašanje, kaj bode k temu župnik rekel, Odgovorilo se mi je, da to ni nič novega, da je v časih še hujše, da se pretepavajo babure celo zunaj farovža, da so se enkrat celo pred cerkvijo po tleh metale in da mora župnik s kislim obrazom molčati, kajti razburjene babnice bi v jezi bogve kaj razodele! Pri neki taki priliki bo zdivjane babnice župnika v zid stisnile ter je Kulka zavpila: Župnik, mir, če jaz pri sodniji zinem, potem ti Bog pomagaj!" — Par dni pozneje sem slišal, da je župnik s silo zabranil, da se ženske niso k sodniji podale. Kulka je imela od pretepa črne bunke. Ljudje so šli in tudi jaz Bem šel svojo pot. Zdihnil pa sem glasno: moj Bog, tega pa še nisem doživel, ako ravno sem Btar. Preje eem mislil, da „Štajerc" o črešnjevskem farovžu res preveč piše. Ali pri tej priložnosti sem videl, da je vse resnica! Pa še druge, zanimive, neverjetne in vendar resnične stvari sem slišal. Morda ti, dragi „štajerc", o tem še poročam. Za danes naj zadostuje to, kar sem na lastna ušesa slišal. Ako bi to od drugih slišal, ne verjel bi za noben denar. Zdaj pa verujem tudi drugo! Poročal pa sem ti to ker se mi je zagotovilo, da te črešnjevski župnik pri vsaki priložnosti na pri-žnici in v spovednici blati in še celo mirne kaplane k temu prigovarja. Ja, ja, pri sv. Bolfengu so „pridnega" župnika zaprli; tako daleč že „hudobni" svet duhovnike „zatiruje"... Moj Bog, vera peša!	Mihovski pogorelec.
Pobrež pri Prihovi. Eden od farških pod-repnikov se je predrznil našega ljubljenega krč-marja v „Fihposu" obrekovati, psovati in čezenj lagati, češ da mu je pijače zmanjkalo. Sram te naj bo, ti črnuh, da se predrzneš čez to pošteno hišo paovati in lagati! Mi sosedje že vemo, kaki da je. Hanklnova gostilna obstoji dalj časa kakor pa ti čanjevec ! Sosedje in naprednjaki.
Iz Kamena in Škocijana na Koroškem. V
eni zadnjih številk „Š-Mira" napada neko do-pisunče Ramensko požarno brambo, vkljub temu da njega nič ne briga. Bramba je ustanovljena Bogu v čast, bližnemu v korist. Kaj pa je z bralno družbo v Škocijanu, ki se je ustanovila pred letom in katere ustanovitelj je Peregrin Vunček v Celovcu? Udje družbe so večinoma mladi zaljubljeni fantje. Ako si natančneje ogledamo to družbo, vidimo takoj, da gospod voditelj ljubi svoje Člane, še bolj pa svoje članice. Kaj pa je b cerkvenimi pevci? Pač isto kot z bralno družbo. In več druzega še vemo, kar tudi ne bodemo zamolčali. O mila nedolžnost, oj kje si doma! Obžalujem te, ti naš ponosni Škocijan.. . Za danes dovolj!	Prijatelj.
Št. Vid V junski dolini. Hujskač v duhovski suknji in kolporter „Š-Mira" je itak znani Sva-ton. Neverjetne laži, ki jih trosi v zadnjih številkah te cunje, presegajo že vse meje! bvaton obdolžuje tukajšnega učitelja in tukajšnega poštenega upravitelja, da sta povzročitelja zadnjih škandalov. Mož bi moral pač vedeti, da ta dva gospoda takrat sploh v St. Vidu bila nista, temveč sta morala roparski napad na naprednjake, katerega je povzročil črnuh, šele videti ko Bta šla domu. Črna tolpa ae je zbrala okoli 8. uri zvečer, oborožena b palicami in poleni, v farovžu, kjer se jih je napojilo močno z alkoholom. Ko so prišli ti divjaki iz farovža v vas, napadli so najprve mirnega pasanta; pretepli so ga v pijanem stanju in ga potem za odpuščen je proBili, čez da bo ae zmotili. In romali bo naprej, ti pijani napadalci, dokler ni prišlo do krvavih dogodkov. Imamo priče, da bo dobili po teh sramotnih junaških činih v farovžu zopet pijače! Seveda je tukajšni upravitelj to takoj drugi dan orožnikom naznanil, ki bo tudi na podlagi tega naznanila brezstrankarsko poizvedovali. Kdor pozna težko brožniško službo, ne» bode toliko brez-sramen, da bi jim očital strankarBtvo, kakor se to predhsne „Š-Mirov" dopisan. Laž je nadalje, da je glavarstvu znano, da je bil administrator med nemirneži; pač pa so orožniške poizvedbe dognale, da je Svaton povzročitelj vseh nočnih nemirov. Dotični orožnik je imel tudi srečo,
da je dobil Svatona pri slavnosti zmage. Bilo je to v nedeljo po omenjeni bitki. Svaton je plačal fantalinom 2 soda pive, enem fantu tudi kosilo, ter mu dal 1 K za posebne „zasluge". Svaton je ostal to nedeljo, do pol 11. ure v družbi opijanjenih fantov. Sicer je to vedno njegova družba. Peljal se je mimo gostilne Wiltischnik in zavpil g. upravitelju „Heil". Neki v gostilni navzoči „črni" je bil vsled tega zelo razjarjen. In tako hujskajoče divjanje imenuje Svaton „mirni nastop". Menil je tudi, da se ne more niti žeje pogasiti!!! Ljubi čitatelj, ako se pride iz krčme, v kateri se je spilo ravno 2 soda pive, in se govori potem še o žeji, — potem se pač vse neha. Svaton očita upravitelju, da kroka cele noči. No, g. upravitelj se še ni nahajal nobeno noč v tuji krčmi, pač pa naš dušni pastir. 4. t. m. se je Svaton tako opijanil, da je poklical nekega posestnika in mu je hotel prodati farovž. Ali ni zmešan ? Prebivalci pravijo, da je. Drugo nedeljo je pijančeval zopet pri voglarju in je prišlo do hudih prizorov z gosti. Pri svojih nočnih patruljah je izgubil Svaton pot in je moral poklicati nekega fanta, da mu je ta pot pokazal. Tudi je ob polnoči nadzoroval, kdo prihaja na okence neke lepe dekline. Kdo zasleduje fante na vsaki korak? Svaton! Ali je skrbel ta fajmošter za dušni blagor tistega fanta, katerega je napadel z nabasano puško in ga pretepal b kolbno, da je bil ves črn, ker se je šel sprehajati z njegovo deklo!? Ali skrbi Svaton za dušni blagor, ko hoče Btare ljudi, ki su čez 20 let v vasi, vun spoditi?! Ti ljudje imajo vsi sinove, ki jih varujejo. Ljubi Svaton, mi ti z lepim svetujemo: Bodi miren in obnašaj se, kakor se spodobi za duhovnika! Potem bo vse mirno. Ako pa bodeš sejal nemir, potem bodeš tudi nemir žel.
Novice.
Zakaj lažete? Nekaj čudnega tiči v naravi naših domačih političnih strank. Povsod drugje skušajo stranke prepričati svojega nasprotnika z močjo svojih nazorov, s programom. Za svoj program, to je za skupnost svojih nazorov, se potegujejo, se borijo in zavzemajo. Pri nas pa je naravnost nasprotno. Naše politične stranke skušajo vedno prikriti svoje nazore, pokazati se v drugi, neresnični luči, — vso politično delo teh ljudi obstoji iz tega, da v a-rajo ljudi! Dokazov dovolj! Vsakdo vendar razume, da je Grafonauer do srca klerikalec v besede najslabšem smislu. Saj so ga vsilili koroškemu ljudstvu politikujoči duhovniki, katerih edini cilj je, premagati izobrazbo in uresničiti nadvlado klerikov, ki naj bi bila močna in nepremagljiva kot nadvlada srednjo-afričanskih zamorskih vladarjev. In vendar, — vkljub temu, da ve to celi izobraženi svet, — se Grafenauer ne upa na dan, se skriva s svojimi nazori, ima tako slabo vest, da taji svoje lastno prepričanje ! Priučil se je vsega tega od kranjskih klerikalcev, ki so se imenovali najprve „kato-liško-narodna stranka", potem „krščanske so-cialce", nadalje „krščanske demokrate" in končno „slovenska ljudska stranka". Take politične stranke so podobne komedijantovskim šotorjem, ki jih vidimo v „Wurstelpraterju"; zunaj so kričeče pobarvane in neprenehoma vpije komedijant: „Nur herrrrreinspaziert" — ter obljubuje, da se vidi ne vemo kakšne vse krasote ; notri pa vidiš kakšnega teleta z dvema glavoma ali pa staro baburo s prevelikim trebuhom. . . Isto kakor na Koroškem in Kranjskem opazujemo i na Štajerskem. S kakim hrupom in pompom je razglašal od „Domovine" odslovljeni Vekoslav Spindler vulgo Fedorov, da leži zmaj klerikalizma na tleh, ker ga je on, mogočni „Siegfried" uničil. „Nur herrrreinspa-ziert" je vpil gospod Fedorov in mislili smo, da vidimo mrtvega črnega zmaja ; — ali videli Brno le najnovejša „krščanska demokrata" Ro-bleka ter Ježovnika. ..Zakaj lažete? Povejte naravnost, da «imate naprednih nazorov, da se bojite svobodomiselnosti, da ste še vedno v verigah črne teme !... In isto je s klerikalci. Vsakdo ve, da klerikalizem ne more biti „naroden" ker ima edini cilj, ustanoviti kraljestvo farjev s središčem v Rimu. Vsakdo ve, da klerikalizem ne more biti „delavski" ali „kmetski". Kako bi moral biti maček prijatelj miši ? In
vendar se imenujejo črnuhi nakrat „kmetski zve-zarji"... Zakaj lažete? Edini odgovor je: vi lažete, ker ste prepričani, da so
▼ aši nazori napačni, ničvredni, —
tí lažete, ker ko bi ne lagali, bi vas ljudstvo že davno pomedlo iz pozorišča. . . -
Iz Spodnje-Štajerskega.
„Narodni Ii8t" se trudi z občudovanja vredno vstrajnostjo, da bi dosegel stališče svetovnih listov ala „Posavska straža" ali „Naš Dom". Na tej poti mu seveda ne bodemo sledili. Mi se le smejimo, kadar govori ta dolgočasni list o sebi s tisto samohvalo, o kateri se pravi, da se pod mizo vala.. . „Narodni list'4 pravi, da hočemo „Štajerca" tudi na Kranjskem razširiti in dostavi temu modro besedo: „Naše pomilovanje!" Res, pomilovanja vreden je Spindlerjev list. Da bode jeza še večja po^mo zopet enkrat, da nimamo naročnikov le na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, temveč zelo veliko na Nemškem m v Ameriki. 100 proti 1 stavimo, da je število naših naročnikov le v inozemstvu veliko večje nego število vseh naročnikov „Nar. listu". In zato — naše pomilovanje. — „Narodni list" pa se dela tudi modrijana in pravi: „Stajerc je slovensko pisan list, izdajan odnemške stranke", — to je izjavil Malik. Slovenski kmetje, ali ste čuli?" — No, seveda so čuli to slovenski kmeti, — čuli že takrat, ko je bil g. Spindler še urednik črne „Domovine". Le malo laž si je privoščil „Nar. list". Ne „izdajan od nemške stranke", temveč „izdajan od Nemcev" je rekel Malik. Mi nismo odvisni od nobene druge stranke, ali prikrivati tudi nočemo, da so pričeli Nemci „Štajerca" izdajati, tisti Nemci namreč, ki hočejo bratsko razmerje z Slovenci. Dragi „Nar. list" naj se torej potolaži. Z lažmi in hujskanjem si ne bode pridobil naročnikov in ljudje bodo vrgli kmalu ta list za peč, kakor so vrgli „Mladoslovenca" in druge ednake plodove nezrelih možgan!
Vurkelc laže. V „Slov. G." pravi, da je Pulko trobil socialnim demokratom na rog v neki gostilni. Ako Vurkelc to dokaže, dobi 1000 gl. ne samo kron, če pa ne dokaže in če je on tisto pisal, kar nihče ne dvomi, potem pa pravimo, da je grdo in hudobno lagal! — Neki dobrovoljci so se namreč kratkočasili 8tem, da so na papirnate škarniclje trobili. Med tem se je pa pripeljal Vurkelc. Zatrobili so mrtvaški marš, ker je Vurkelc enemu hotel požreti celo dedščino 500 gl., pa mu je nazadnje še tistih 100 gl. iztrgal, ki je Vurkelc že v zobeh držal. Enega drngega je pa hotel poškodovati stem, da je kot občinski tajnik naredil vedoma lažnivo poročilo na davčno oblast. In ker je Vurkelc z vsem tem pogorel, zato so tako žalostno trobili.
Kdo te cinek Vurkelc
Je lagat učil?
Nihče; tak sem že od nekdaj bil!
Prvaški divjaki. Preteklo nedeljo se je vršil v Vojniku prvaški shod, na katerem so hujskali večinoma smrkovi fantiči, ki bi se morali še kiklice svoje mamice držati. Posledica hujskanja se je vidila drugi dan. Pred nemško šolo je rastel lepi, mladi hrast, katerega so mladi divjaki ponoči odžagali. Tako zapelje slepo hujskanje mlade fantaline. Upamo, da bode dobila žandarmerija te lopove!
Iz Pobreža pri Prihovi nam pišejo : Župnik pride k svoji Zimerlci in razvije se ta-le razgovor: „Vaju časti vrajdni guspaud, kak su zdej noši vašoni jezni namej, tak da se ne vujpam nikamur več po mlajnku jit." — No zakaj pa? — „Ja vajste, ku Bm njim vse puvajdla, dav je ke pri Ranklnu piu nu pa keda da je biu Be-zenijk tam." — Tako se je Zimerlca jokala proti župniku, ker so se zvedele njene laži in hinavstvo ter njeni telegrami. Župnik jo je tolažil in obljubil, da bode Pobrežane v kozji rog spravil, Zimerlca pa bode imela zato odpustke. — „Ja vajste, le za mlajnku me skrbij, ku tak roda kofej jajm." — Mi pa nato rečemo: Zimerlca, le pridi zanaprej po mleko, ker mi vemo, da ne moreš več za babico iti in po gostijah ter sedminah kuhati! — No, tak pa z Bogom, Zimerlca, z Bogom! — „O jej, ko ži grejo, tej pa še ne prijdejo; njim bom ži še ke nuvega puvajdla; v nedulju prijde zmiram veliko ljudij h Rankelnu. Tej pa zdrovu guspaud femajštar"...
Kje je 0bla8t? Pihali smo o „koštrunbirtu" Gajšeku v Poličanah. Ker je mož prodajal klobase in meso o krepane živali, je več oseb na tem obolelo. Dve osebi sta vzeli to bolezen v grob seboj. Vkljub temu ni doslej oblast ničesar storila. Kje je torej oblast?
Šparkasa v Brežicah, stanje vlog je znašalo koncem julija 1907 kron 1,228.672 03; posojil pa na hipotekah kron 921.505 02 in na menicah (Wechsel) kron 95.801 80.
Vitanje. Zdravnik dr. Kari KokoBchinegg v Vitajnu je imenovan distriktnim zdravnikom za Vitanje in okoliške občine. Dr. Kokoschinegg je obče spoštovan in se prebivalstvo tega imenovanja zelo veseli.
Sejmi na Štajerskem. Dne 12. avgusta: Sv. Jurij, južna žel. (živinski): Sv. Lovrenc pri Mariboru (živ.); — dne 13. avgusta: Ormuž (svinjski), Feldbach (živ.); — dne 14. avgusta : Gradec (žitje, mrva, slama, les); Ptuj (veliki svinjski sejem); Maribor (živinski); Breg pri Ptuju (svinjski); Gradec (živ.).
Podpore vsled toče. Kakor znano so bih lansko leto posestniki občine Planina vsled toče in mrazu hudo oškodovani. Posestnikom se je dovolilo iz državnih sredstev podpore 8500 K, katere so se 21. junija in 25. julija po glavarju grofu Attems razdelile.
C. k. namestnik si je ogledal v spremstvu okrajnega glavarja in vinogradniškega nadzornika pretekli pondelek nekaj po toči prizadetih vinogradov. Vse je lepo; le čudimo se, da ae ni pustil Bpremiti na tej poti od kakšnega za-Btopnika okraja. .
Požarne brambe okraja Marenperg bo obdržale 4. t. m. svoj okrajni zbor. Zastopane so bile brambe iz Marenperga, Saldenhofna, Sv. Lovrenca pri Mariboru, Pekre in Vuhreda. Vaje je obdržala bramba iz Vuhreda in bo se drugi požarniki kar čudili tej izvežbanoati. Prihodnji zbor bode drugo leto v Marenpergu ali kje druge.
31 let požarni irambenik! Požarni bram-benik g. G. Javornig v Vuhredu služi že 31 let v tamošnji brambi. Cesar ga je odlikoval z medajlo. Častitamo vrlemu možu!
Tatvina V Ptuju, o kateri smo že zadnjič poročali in pri kateri je trgovec Slawitsch tako hudo prizadet, še vedno ni pojasnena. Na naš zadnji poziv se je trgovcu eden tatov naznanil. To je čevljar Fr. Koletnik, ki že sedi. G. Sla- | witsch se zahvaljuje za naznanilo. Kdor še kaj ve, naj to nemudoma naznani.
Kobilice so, kakor smo že poročali, napravile v okolici Laškega trga veliko škode. 28. p. m. Bta si ogledala to škodo generalni tajnik c. k. kmetijske družbe Juvan in načelnik laške fili-jalke nadučitelj Valentinitsch. Po pregledu se je poslalo vladi sledeče predloge : 1. V poškodo-dovanih občinah naj se ceni takoj škodo in to glede zmanjšanja rasti lesa, glede izgube pri listju (stelji), glede škode v vinogradih in drugih kmetijskih kulturah. 2. Nadalje naj se uresniči primerni odpis zamljiškega davka in podpore iz dotičnega sklada. 3. Posestnikom naj se odškoduje za izgabo listne stelje b t. zv. „Torfstreu". Cela zadeva naj se smatra za nujno. Nadalje naj se preštudira to najnovejšo škodo in kadar bi se kobilice zopet pokazale, naj bi se na državne troške vse storilo, da se odpravi tega škodljivca, ki se je razširil zelo hudo zlaBti od 90. let naprej.
Ustrelil je v Gornem Gradu italijanski delavec Antonio de Giusto svojega tovariša Guido Ditaro. Ditaro je smrtno nevarno ranjen.
Svojo mati ubiti je hotel 30. p. m. neki Pavličič v Kapelah pri Zg. Radgoni. Zaradi nekega teleta se je spri v vinogradu z materjo in je končno 58 letno žensko z orodjem težko po glavi udaril. Surovež je pobegnil.
Grozna nesreča. Posestnik Gorišek iz Te-pine pri Konjicah se je peljal s težkim vozem iz Oplotnice. Presenetila ga je nevihta in mož se je skril pod vozno plahto. V* bližini vasi Do-brobce pa se je voz prevrnil in moža ubil. Šele drug dan so našli ne9rečneža z razbito črepinjo.
Umrl je po dolgi bolezni posestnik in go stilničar Ignac Alt v Sv. Antonu v Slov. Goricah. Pokojnik je bil splošno spoštovan poštenjak, za katerim žaluje vsa okolica. Bil je naprednega mišljenja in tudi mi mu pošiljamo zadnje iskrene pozdrave v grob. Na počiva v miru!
Hipno umrla je t. m. vSt. Vida pri Pto;i
poštarica Rafaela Cestnik. Nesrečnica je hk šele 28 let stara. Bila je zelo naprednega i šljenja in priljnbljena. R. i. p. !
Dr. H. Benesch f. V sv. LanartuSlov.G«. je umrl dr. H. Benesch, vrli naprednjak, ki je žrtvoval celo svoje življenje ljudski stvari. Z» liica mu bodi lahka !
Prva jetničarica v Mariboru. V okra* sodniji v Mariboru je nastopila službo p jetničarica (Gefangenenaofaeherin) gdč. F Kroschl. Zopet nov posel za ženske. _ Letni sejem v Ptuju, obenem sejem ibjj in govedo se je vršil 5. avgusta, svinjaki 7. avgusta. Prignalo 8e je 456 konj, 2280 veje živine in 846 svinj. Vreme je bilo le promet zelo živahen. Tudi kramarski se' bil dober. 21. avgusta se vrši zopet » konji, govedo in svinjami. 14. avguata pa m svinjski sejem.	§
Kap je zadela župnika Kolemina t Ilju v Slov. Gor.	i
Iz Trbovelj se poroča: V ljubljanski boki je umrl znani vodja socialistov Kari Kogo&j Pokojnik je bil vse življenje hudi naspn klerikalizma. Bil je poštenjak. N. p. v m.!
Velika železniška nesreča. Blizo Spielfeld se je pripetila 6. t. m. velika žel nesreča. Tržaški brzovlak je trčil v neko motivo. Obe mašini in cela vrsta vozov je razbitih. Kurjač Joh. Ziesl je bil takoj n Ves razmesarjen je ležal v svoji krvi. Stn| vodja K. Weith pa je bil težko ranjen ii upanja, da bi okreval. 19. potnikov je 1
ranjenih.	, _
Požar. V Cerkovcih pri Mariboru je pcp relo posestniku g. Jesenko gospodarsko Le delo mariborske požarne brambe je prep»| čilo večjo nesrečo. Prebivalci so bili to j« zelo prijazni in so radovoljno pomagali, je neki otrok zažgal.
V vodi našli so posestnika Jagodiča is Bistrice, ki se je 21. p. m. zgubil. Neai komaj 45 letni mož je bil v dobrih razmerah dalje časa občinski predstojnik. Gotovo se je zmešalo. N. p. v. m.!
Otrok utonil, v S:atenbergu pri Slor strici je utonil 2 letni otrok posestnika l" v gnojnici. Pazite na deco!
Utopil se je pastir posestnika Mastem Pušencih pri Ormožu. Fant ni znal plavati.
Umrl je v Zrečji tamošnji nadučitelj častni občan g. Ludovik Tribnik. Pokojnika vse ljubilo. R. i. p !
je po
Iz Koroškega.
Ljubljanski „Mir" divja. Železno čelo imeti človek, ako hoče zagovarjati čine, h I posledica klerikalnega hujskanja. Poročali v zadnje številki o uboju v Klobasnici. Zij hoče „Mir" celo zadevo prelagati, hob» praviti iz klerikalnega uboja naprafc zločin. V ta namen je prinesel „Mir" v vilki dolg članek, napolnjen z lažmi, psovk« in kletvijo. No, to mu ne bode pomagalo, fr bena moč na svetu ne pomore prikriti res niti, da je bil ubiti Zirgoj napredneji mišljenja, ubijalec Luž ni k pa ki« rikalnega, — da se je vnel prepir iz pfr 1 itičnih vzrokov in da bi vse iintfc ako bi klerikalci tako nevsmiljeno ne hnjskiü! „Mir" sam prizna, da je bil ubiti Zirgoj »j prednjak, ker psuje mrliča z besedo ,ue» čurski hujskač". Najdivjejši narodi spoštuj« mrliče, — „Mir", klerikalni, pobožni „Mir1 jI meče svojo besno kletev na sveži grob nbitf kmeta. Tako stoji stvar in tega ne bodo izte sale „Mirove" psovke. Niti sanjalo se nami da bi opsovali vse Slovence kot „narod ob jalcev, morilcev, zločincev." Ne, pretežna» čina slovenskih Korošcev je poštenega zna&ji in le tisti so podivjani, ki sesajo v sebe klerikalstva. „Mir" se tudizamanj trudidabinji sramoto uboja od svoje stranke. Proč z „Mirci', ki pači tako grdo resnico, proč z „Mirom*, U vzgaja s podivjano svojo pisavo take plodov!
0 uboju V Klobasnicah se nam glede * sramnih „Mirovih" laži še sledeče poroča: itt pride „Mirov" urednik Ekar v Klobasnice, uj se pusti vsaj resnico poročati. Potem ne boži
I prišel obložen z nesramnimi lažmi v Celont 1. Ni res, da se je Zirgoj pri požarni tati
znar
od ten kor na
pre uri Uli
Fli BI: tu«
felsu jo zadušila svojega novorojeno. OroSniki |
zmeamm Mesna
potovalo, nekaj pa j,h je pričelo delat. pod ^teli^e vbrejile, pričeti pa jih je zopet malo zboljšammi pogoji.	.	d y doda dobre de-
Z dinamitnimi patronam- je a rjal o k. J o ta	tem	¿moßkoy za itanje.
delavec pri žegnanju v ceMd.oko!«. Tretja telje otrobo	Ppoljedektv0 86 mora
patroua mu je odtrgala levo roko.	ge y mJlöemH lzp0polnit,. Današnje razmere so
Po Svetli.	posebno zelo neugodne. Ker imajo vsa žita zelo
„Red star Linie" (telegcafi.no poročilo): slabše se »^«¡ftSCÄ Poštni parnik „Vaderland" pnplov.l je g	U»m*¡^Vfiti nepopolen, pomanjkljiv
brzojava dne. 30. julija v popolnoma dobrem ^^^ lQ godi j/Jje godilo do sedaj.
fltanJSleVDca° snedi' V neki vasi pri Rottweilu Ce hočemo s poljedelstvom še kaj pridobit,, po-Slepca sneaei. v nem vasi P	m0[am0 začeti na popolnoma drug lia-
na Š?abskem je snede nek. fant slep» m to z tem ga	Bam0 0 enem delu
zastavo steklenica piva, Fan je podoben Ki- ^^Stva.^mrefi o prahah. V toplej-
tajcem, k. se tudi od kač redijo.	n J Sih krajih Srednje Štajerske in na Spodnjem
Grozna železniška nesreča. Preteklo ne mu ara,	j j	za žitom B0 e
deljo se je zgodba naFraocoskem grozn želez- tog*^ deIoma, bela repa, kar niška nesreča. Oaebni vlak, ki je vozil proti ajua p Drav,Ino S tem se namreč za-Boitierju, je skočil na mostu čez reko Loire H ^P^tTe ^nti ne razvije tako zelo raz-
tira,iD PflV ¥K°Yeh /L?«3 P	lbZ'plevel in raz]en tega dobi™ še z njive
prišlo nad 50 oseb ob življenje.	v enem letu dvakraten pridelek. Ea del n iv pa
Koliko Stanejo vojske? Vojn. stroški so	v enem le■	Jel	bn0 pa njive,
za Dansko (leta 1864) 144 milijonov »«kov, za	ostane popolnoma	, p ^ ^
za Avstrijo (I. 1866) 480 »'JXVmT tTu	pozida l V kaj dobili izj njih. Navadno
(1870) 7892 milijonov, za Rop» (1877-78. 1.)	pozno	kakor smo jih zapustili, ko
3440 milijonov m leta 1905 - Japonsko) 4937	ostane o nj ve ,	žetev domu. Čakati
miljonov. Kako velikanske svete so to m koliko	smo p	H	^ ^ ^ r
dobrega ter koristnega b. se lahko z njuni do-	morajo na o	J	da 8„ tem na
seglo. Ali boj m prepir, vladajo m n, upanja,	spomla* g»oj^	J^ Malokdo pa ve, da
da bi kmalu ponehali.	J to nopolnoma nepravilno. Zato se tudi po-
Repato zvezdo (kometa) se zdaj lahko vidi. je to popolnem P	odpraviti. Ra.
Zjutraj, ob V»3. uri najdeš globoko pn obzorja	^e tohko plev a, K ^ trda ; T
na jutranjem nebu večjo zvezdo k. jc, »poaog	tega i se zema» oq. J . ^ pQ.
takoj za nenavadno. Ako imaš dalnogled, videl	njej se ne mo j 8 rodovitna. Mar-
bodeš tudi »rep". Komet bode vedno sv.tlejš,	£ ^ treba obdelovati zemlje,
in 4. septembra najbolj svitel.	navažati gnoj; jednemu
Najnevarnejši ropar na Srbskem Radoje	na * erm P ökod ker naob.
Karadžič, je bil te dni v Kaan, od orožnikov	al. drugemu e Gotovo je, da
ustreljen. Karadžič je v svojem življenju več	^bno zern jo se g , j malo-
kot tucat ljudi umoril. G—o se je maščeva	Vendar pa moramo
nad tistimi, k. so proti njemu pričah. Vse se	mamo našaJškoda Tečja: ali tedaj
ga je balo; a da, je venda«; P^f^	ko ^«stimo strnišče neobdelano ležati ali pa če
46 milijonov kron globe. Pred amenSansso ce p težavno navažamo gnoj. Ce pustimo
sodnijo je bila obsojena veiekapjali^.čna družba ^^ Z "obdelano	^ d°"
„ötandard 0,1 Compamj" zaradi raznih dejan	¿a različnega plevela na njivi, ta iz-
na 146 milijonov kron glob e To e pač^	in se zopet uredijo v zemlji'm tako se
več a globa, ki se je kedaj izrekla. Al. „Ü.1 Oom pa e	v onesnaži s plevelom. Vsa
te™do"konca zlagana. G. Paar ni bil takrat I pany" ne ** Ig^ in	nat SÄ lahko razlagaj zakaj je na
1 t Kloba3nir.«h, ko sta prišla omenjena be-	najmogočnejša zveza petrolejsk.h magnatov	njivah tako mn0g0 plevela. Zemlja, ki
IriMka tujca. Šele 12. p. m. je prišel g Paar	je njen n«5- n.k RockWlen -a9ih.	ni orana, Be tudi bolj posuši, ko zorana;
»Rogatca ropet domu. Pisec „Mirovega" članka sÄa tofeTov k venjar-le sreöo. Praäka „Bo-	tudi se v zemlji ne more razv.t. ono vretje ki
(menda sam malo v glavi bolan in dobro bi	u'^poroto sledefio resniöno dogodbico: V Kušvard.	v80 gt naredi bolj rodovitno. Vsak kmet, kte-
ako bi »e čimpreje poiskal kvartir v kakšni	na ¿¿kem je fiul neki kmetic ponoči ropo-	rpmQ :0 kaj do tega, da uniči plevel na svojih
„„niči... Tako grde laži naj bi se patenti-	lanje v svinjskem hlevu. Hitro skoči pokoncin te»	jQ da 8tori BVOje njive bolj rodovitne, ne
t, S„ p, . i; _to ä. .godilo, kll, m |	1 boÄiÄinP..i
ampak jih bo vsaj kakor hitro je mogoče spra-šil. Praho naredimo na ta način, da zemljo kolikor mogoče plitvo preorjemo, ne nad 10 cm globoko. Brazdo pa lahko pri tem vzamemo zelo
evaoja priučil, kajti že pred ustanovitvijo ajEüe je to rad storil in tudi redkokdaj se i udeležil vaj. — 2. Ni res, da je „Stajerc" jpja,,pokvaril" in slabega Daredil ; res pa Sago] niti pisati ali či tati ni lil in da je bil vsako nedeljo pri maši. ji'Ni res, da je Zirgoj orožniku priznal, da |ie i LuŽnikom spobotal in da je sam legakriv. To je le Luž ni k orožniku jrial. — 4. Lužnik je sam priznal, da so lirnohi z raznimi obljubami prisilili, da je ßrafenauerja. 5. Velika laž je, da je po-nica hišo „narodnega doma" s koncesijo vred 4 Sedanji najemnik mora vdovo W. We-:'n obrt preskrbeti. — 6. Laž je, da je bil ar Tesel, da je spravil pretepače iz gostilne, obadva sta pila predhišoin se tudi . hišo pretepavala. Krčmar pa je gledal, ¿Ijajoč se, celi pretep, brez da bi branil. I. Klerikalcem se smili ubijalec; seveda, M je bil naprednjakl Saveda se niso farji BinoBt oboja udeležili; ali glavno krivdo hujskanje. Lužnik tudi ni zapustil 5 nJ 6 otrok. Tako stoji stvar in iz tega se kako podlo zavija „Mir1 resnico, da bi J klerikalni uboj. „Mir" trdi, da postajajo slabi, ker čitajo „Štajerca". Koliko zlo-, pa ima klerikalna stranka ? Ö 1 a b e j-uii list a kakor je „Mir", ni na celem Ipta. 0 življenju Zirgoja govori , Mir 4 na dolgo i Široko. 0 Lužniku pa nič. Menda bode Luž-k svetnik postal, ker je volilca g. Seifritza "... Lužnik je bil celo življenje pretepač m nee. Svoje pokojne stariše je skoraj vsako djo pretepaval, svoje lepo gospodarstvo je »Til, za' svojo družino ni niti najmanje uel, 'svojo ženo je še na smrtni postelji pre-ivallisti dan, ko so orožniki Zirgoja zaradi odpeljali, je umrla njegova žena! Zaradi -v» so pustili Zirgoja na prosti nogi. Eker, ki in poglej, kako Zirgaj za svoje otroke
BK.__Ako bi nesramni lažnik še na-
jje obrekoval, povedali bodemo še marsikaj jnimivega. Celo tukajšni slovenski voditelji so Ljcali, da je pisal „Mir" samo laži. Proč Lej s tem lažnivim, ohrekovalnim listom! Iz Ue poätene hiše mora izginiti ta cunja, ki ¡postala zagovornica ubijalcev !
G. A. Paara v Klobasnici bi „S-Mir" naj-L živega požrl. B. t. m. je prinesel ta list liotico ..Gustl ne mara za kšeft", ki je od za-m do konca zlagana. G. Paar ni bil takrat
imaJo okoli „Š-Mira" stoječi duhovniki i	S ^ s"^ zadovoljen in
entna vse laži!	i	se vleže zopet v postelj. Med tem je opazil tat svojo
Blamirani prvaki. Iz Doberlevasi se nam	. bQ Privezal je ukradeno svinjo na neko drevo m
li piše- Danes je bila obravnava proti na-	gel nazaj, da bi v hlevu denarnico poiskal. Seveda vse
Jakom ki so baje 5. maja „motili" shode	zamanj. Žalostno odkoraka tat da bi vsaj svinjo. pro- .	0/Bcarfo pa lahko pri tem vzamemo zelo
¿tjkaL v železni Kaplji in žitarivas,	a^ 2P&« ta 5? fLoko; tudi moramo gledati na to, da se
feih je bilo kar dosti, med njimi i več	^aj. Takima ^^etoblJti inJčez let0 dni bode brazda popolnoma obrne, tako da pr.de strmSCje
jasnih političnih duhovnikov, ki so čakali kakor	n:egovo kajti tat se pač ne bode oglasil.	čigto na 8podaj, prst pa čisto na zgore. Oe
Lnl no avnin žrtftv. Pa ni bilo nič, prav nič! |	| plitv0 0rjemo, pride strnišje zelo plitvo v zemljo
Lena svojo žrtev. Pa ni bilo nič, prav nič! iiljnb temu, da so si črnuhi iz srca želeli, da hi romali napredoi volilci v zapor, bili so vsi toženci oproščeni. Samo g. dr. Krassnig Ug. Jos. Krassnig sta bila obsojena na 10 in HO K globe, ker sta baje opsovala dr. Brejca z I besedo .Hascherl«, „Feigling" in Grafenauerja ,besedo ,od farjev plačani agitator." Dokaz resničnosti teh priimkov ni bil dopuščen. Tako
Gospodarske.
Predno se krave otelijo, ne smemo jih predolgo molsti. iS tem škodujemo teletu. Oaobito
t- -	i pTir^ts as
fitiU (B.—r,..
is tLZ^^C
tatag. M^i. dob,,o poplaCano pot to 2 K ta™	P	J dan D>jet tli
P ti .sreče na ene. d.« -	""Z^St
cmrl. 12 letnega sina posestnika Klingona iz Fliia pa je ubilo kamenje, ki je padlo iz gore. Bliio Trbiža pa je padel motorni voz in je bila
tudi ena oseba ubita.
Detomor. Dekla Marija Rainer v Raijhen-
a nazadnje vsaki drugi dan.	#
Krmljenje telic mora biti v prvem letujako obilno, da se živina bolj okrepi in razvije. V drugem letu pa ne smemo krmiti preveč, oe postane telica pretolsta, se noče pojati in vbre-
UilliVU	----------0	M	-
in hitro strohni; plevelu spodrežemo glavo, tako da slabšega popolnoma uničimo, a tudi močnejšega zelo poškodujemo. Seme plevela, ki je pred praho dozorelo, pride zelo plitvo v zemljo, začno kmalu čimiti in ta mladi plevel pokončamo pri poznejšem obdelovanju njive. Torej je prašenje zelo dobro sredstvo za pokončevanje plevela. Če ne sprašimo, potem najprej dozori mnogo več plevela in daje seme; pri naslednjem globokem oranju pride seme zelo globoko v zemljo in vsako poznejše oranje ga spravi nekaj kvišku, tako da je njiva za leta m leta polna plevela. Marsikdo ne ve, odkod pudfc toliko plevela na njegovo njivo, daBi je vzrok popolnoma naraven. Mnogo drugega ročnega dela (prepipavanja, pletvi) bí lahko prihranimo s praho, če jo opravimo primerno in ob pravem času. Da pri plitvem prašenju prej strohni str-niščje in da poženejo prej semena plevela, je zelo dobro, če takrat, ko so se brazde že posušile, malo povaljamo z okroglim valjarjem, ki ga pa marsikje ne rabijo, ker ne poznajo njegove vrednosti ali pa njega samega. Ce ne
Deklica
20 let stara, išče službo, najraje za pomožno natakarico v gostilno, je tudi pri vseh hišnih opravilah in šivanju zastopana. Naslov pove .jštajerc". 524
kupi £
graščina Dornav
pri Mcškancjih, kjer se tudi Dudbe sprejmejo,
2 kovaška učenca
katera imata veselje do kovaškega posla se sprejmeta pri Kari Krantschan, kovaški mojster v Faal pri Mariboru. 528
Krasni
HfiB^ Kmetje pozor!
Novi veliki
sejmi z žrebetai
(Fohlenmiirkte)
v Ptuju 1
dne 4., 18. septembra, 2., 16. oktobra, 6. M novembra.
NB. Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme, \m tudi kobile-matere, so proste mitniške pristaM bine in štantnine (Standrecht u. Mautgetfia
Pekovski učenec
se takoj sprejme; taisti ima vso oskrbo in še dobi vsaki teden eno krono pri Jakobu Burgstaller, Gradec, Lazareth-gasse 6. 530
Pomočnik in en učenec
za čevljarski obrt se takoj sprejmeta pri Josef Petritsch-u čevljarski mojster, Tratten, pošta Ferlach Koroško. 541
Harmonika na vetrn (¡¡gf)
Praktična novost! Krasna godba!
¡blizo M* b zidanir stanu, v« njivami, narijo ali velike g Franz
Na prodaj
Isabella vino in čebele v zabojih in ofc (Rahmen) kakor tudi prazni čebelni zabogi in druge pcj pri Franz W i n k 1 e r v Ptuju
i najma je saj e( djenja ii opravil « framu (
z novo hišo z 4. sobami, klet, hlev, pol onkl vinograda, oral njive tik premogokopa prc4| pod jako ugodnimi pogoji.
Heinrich Dobnik
m	Zreče pri Konjicah.
Kupčinska prilika
lepa zidana z opeko krita hiša, s 5 sobani, kletjo, kuhinjo, svinjskim in govejo štalo, lepim vrtom, prostor za gradišče (Bauplatz) se prode. Hiša je za dvojni trgovinski obrt sposobna stoji v Slovenski Bistrici Bahnhofgasse št. 12 in košta 3500 gold. Kupci si to posestvo
vsak dan lahko pogledajo. 492
Izjava.
Na hinavski način so neki slaboumneži gospod Matija Tausche veleposestnik, lesotržec in guMM v govor spravili, da si je hotel življenje vzeti; s taknnj lažmi se lahko enemu čast in kredit ukrade ali pop« viti je to potem težko. — Jaz podpisani očitam, da m ta govorica debela laž in je gospod Tausche poštenju kateri nima nobenega vzroka si življenja jemati;« tistim obrekalcem svetujem da bi si svoj dolu m krajši napravili. Kot pri Prevalju 2. avgusta 1907. j 513	Alois Wrezou'nid
Dobra krčma
v večjem spodnošiajerskem trgu na živahnem prostoru tik cestnega križanja in blizo kolodvora se da 1 septembra pod ugodnim pogojem v najem. Kje pove „Štajerc". 504
jmirtmc
Aom iim dMik to.
Viničar
s 3 ali 4 pomnožnimi osebami se sprejrr.e za 3 orale veliki vinograd. — Lona je 100 K in most. 1 krava nekaj polja in drva kakor tudi 50 vinarjev lona na dan za posebna opravila. Pri Joh. Kraus Ehren-haustn.	512
Kovaški pomočnik
se takoj sprejme pri Anton Ferenčaku, kovaški mojster v Brežicah. 499
Franz Schönlieb uborne,
posestnik in puškar	I ®<*M
(Gewehrfabrikant) V Borovljahjaa KoroSkem petrolej
ST Na prodaj
na živinskem sejmišču v Ptuju se bode 21. avgusta t. 1. dražbeno prodali
2 svinjska hleva, 2 bajti (Hiitten), 1 kozolec za koruzo
526	Župan: J. Ornig.
Pristna •imo v Izvirnih zavojih z Imenom Kathrelner.
izdelovatelj umetnih pukš, izsku*an v c. kr. ar-senalu, prevzame tudi vsakovrstna popravili.
Priporoča posebno puške na kroglo (Bacht-i flinten) z legiranim strelom promer cevi 9'3 »I 81 milim. Mnogo ilustrirani cenilnik se dobi, brezplačno
ooooooocoooooooooooo
Trgovski pomočnik in " trgovski učenec j
za trgovina z mešanim blagom na deželi, kateri sta nemščine in slovenščine zmožna, se sprejmeta. Ponudbe in spričevala sprejme upravništvo Štajerci
Nihče naj bi ne pil močno razbuijajoče zrnate kave nemeSanel
Kathrelnerjera Kneippova sladna kava
sama se je obnesla za naiokusnejSo primes, ki lahko
prebavna, t, 7« j redilna In	~
krvotvorna spešl zdravje.
z večjo za delo zmožno družino sprejme se kot najemnik za precej veliko vinogradno posestvo blizo Celja 1. septembra. Več pove ,Štajerc"
Resna ženitna ponudba.
33 letni mož srednje postave, kateri ima 700 kron gotovega premoženja in zraven še dober postranski zaslužek se želi oženiti in bi najraje vzel dekleta katera bi od starifiev prevzela domačijo ali da bi imela nekaj premoženja in veselje do zakona. Le resne ponudbe če je mogoče s sliko se nemudoma pod naslovom „Srečno življenje4' na upravništvo „Štajerca" pošljejo.
w Otroke bi bilo samo še navajati Kathrelnerjeve kave.
Trgovski učenec
se sprejme pri Ludvik Krautsdorfer trgovina z mešanim blagom v sv. Duhu pri Poljčanah. £21
ženjen viničar
pri vinogradništvu zmožen in priden najde
službo pri Maks Straschillu . na 486 Bregu pri Puju
300 zaokroženih oralov; veliko smrekovja okoii 2000 sežnjov bukovine in brezovja za drve, proda za 22.000 kron. Obenem se išče'kupec a mešano in trdo oglje za leto 1908 || 1909 v celih vagonih, pa tudi na malo. Pojasnila da gospa M o 1C h vSoštanju Štajersko. Dopisom naj se 10 vin. zalepka priloži 617 I
2 do 3 vrli mizarski pomočniki
osobito za zgradbe kakor tudi učenec se sprejmejo. Kje ? pove upravništvo „Štajerca"
Trgovski učen<c
kateri je z dobrim uspehom ljudsko šolo izvršil, sprejme se takoj Vid M o r i y, trgovec v Pliberku, Koroško
514
sprejme se, najmanj 16 let staf. kateri dobiva celo hrano in še Ion pri Josef Esterl, umetni mlin, Giiinau pri Koflach-u.	527
OOOOOOOOOOOOOOOOOOGO
=• Tovarna za poljedelske stroje —
C. Prosch-a v Celovcu
Postrežba natančna in urna
Namesto
18 kron samo 8 kron
e Anker Rem. ure za gospode iz Gloria srebra
IrJ"^ samo 8 tremi močnimi lepo gra-g ^ viranimi pokrovi, 10 ka-_ menčkov, natanko idoče. se pošiljajo po poštnim U MI®) povzetju za samo 8 K *n 8e V8a^ema kapcu ^ letna pismena garancija
Pogojene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru zega povojenega blaga
1	viUleJ (Göpel)
¡3 If	mlatilnico
J.: ..	z najnovejšimi te-
čaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine ===== prosto in zastonj. ...
Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici
393
sor
mesar in prekajevalec v Ptuju.
Postrežba natančna in urna.
tovarna za ure Dunaj Sechshaus/S
, kakor
priatoj-efcühr).
Jako lepo posestro
»Maribora tik velike ceste v ravnini ležečo, sitnim in opeko kritim poslopjem v dobrem ik, velikim vrtom, sadonosnikom, rodovitnimi mi, vee blizo hiše, sposobno najbolj za vrt-roali mlekarno, se takoj proda ali pa za kake ne goide izmeni. Natančneje se izve pri 112 Podlipnik-U, Maribor, Thesen št. 37.
v Slavoniji, blizo dveh imenitnih toplic, 25 kat oralov v enem, 5 oral vinograda drugo njive, lepa klet, vinska posoda, preša; zidana hiša s hlevom i. t. d. 10 minut od kolodvora in pošte oddaljena se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje resnim kupcem Anton Vogrinc Sirač Slavonija.	^
bicikelni
okvirah priprave
Novi modeli 1907.
/^^K^^^fevP) ®ßna za SOtov denar:
M /'fa	^^'v Styria-bicikelni močni
äfc'&f S ß&S&zzffitf (Strassenrad) po K 140 mißmj	160 Styria-bicikelni,
najfinejši (Strassenrad)
___ """"3p p° K 180K200 Styria-
UB^ ti»	^ bicikelni (Halbrenn-
Maschine po -K 240 Styria - bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria-
= Doppelglockenlager po K 280 ===== Že rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseč-nemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te
bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici-kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschläuche und Laufmäntel).
Brata Slawitsch, pt^C £ °5ec.
Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih 336	koles ne razpošilja in ne proda.
Zavoljo posebnih razmer se za zelo ugodno ceno takoj proda 1 lepo izgradjena, zidana in z opeko krita hiša (Hochparter) s 4 sobami, 2 kuhinji, 3 kleti in drugimi prostori, z lepim vrtom, sadovnikom in njivo, ki obsega skupaj okoli 3 orale, ležeče na lepim prijaznim in zdravim podnebju, blizo zraven je dobra in zdrava pitna voda čisto blizo okrajne ceste ne daleč od trga Šmarje pri Jelšah, kjer se nahaja tudi kolodvor, 45 minut vožnje v deželno kopališče Rogaška Slatina, in je najbolj sposobna za kakega pensionista letoviščarja ali obrtnika; hiša bi se z'malimi stroški dala napraviti „vili" enaka.
Natančnejši podatki se zvedo pod naslov, št. I 9262 trg Šmarje „poste restante" —-	511
»¡manj štirimi pomožnimi ljudmi, od katerih »j eden nemščine zmožen in vešč novosa-ipin cepljenja trt, ter vseh vinogradskih vil ne sprejme pri gosp. dr. König v na (Fraoheim)	519
:ospodai tilničoč* takimi-popra-da je itenjak, iti; pa< : jezik
vma z mešanim blagom, vinom in žganjem
|wča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo mga špecerijskega blaga, kakor fine parne Mnberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, Mej itd. kakor tudi zalogo manufaktmnega blaga, štofi, druki, platno itd.
Nakupuje
fctje, jajca, maslo in poljske pridelke.
Nakup jn prodaja
npmtna naturna vina en g*os ki dobro praro žganje en gros in en detatl.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vožne cene. Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel na Dunaji Franc Dolenc, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Lepo posestvo
tik okrajne ceste v Podvincah pri Ptuju, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja gradne velikosti 177 ma Vrt ploščine 311 m8 posebno dobra njiva z 6966 m* ploščine se proda po nizki ceni ali se da v najem, z ozi-rom na lepo lego je to posestvo za vsak obrt ali trgovino sposobno posebno pa za zmožnega kovača. Več se izve pri lastniku
Jakob Matzun v Ptuju.	493
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan m vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.3(30 krajcarjev.)	37» Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
iz Hau»bnIgu do New Yorka; dalje v Kanado,'
Brazilijo. Argentinijo. Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za Štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. „Österr. Hof."
V vseh vrst naj se varti^ M skrbno pred vsako nečistostjo, 1
Önled te postane lahko najmanjša rana nevarna in ve-iZett let sem se rabi omehkajočo Pragerako domačo ti kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje, r razpoSUja se vsak dan
»k «k*. 7u vin., »/i 50 vin. po pošti^SoKg^g»^ o up ej-plačihi 3 K vin. se pošlje iu i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na
v»e avstro-ogrske Stacijone. Fw <W® zavitkov imajo postavno varstveno znamko.
===== Glavni depot: ■■ .
rFRAGNER, c. t dvorni liferant. 1
Apoteka »zum schwarzen Adler«
kap Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Offrske.
erca
Rezervni deli. Prodaja maáin tudi na čas in ga
PanC,J0-	Ceniki zastonj in franko. 282
Xn*U*KH*UUHKHHKKHUKn
Razglas!
V pondeljek 12. t. m.
ob 9. uri zjutraj se bo na ma-rofu g. Ornig-a v Ptuju več angleških čistokrvnih plemenskih marescov po
javni licitaciji prodalo.
Kdor želi dobro pleme imeti, naj se na oznanjeni dan in uro licitacije vdeleži.
Okrajni odbor v Ptuju
dne 8. avgusta 1907.
Načelnik:
534
Ornig
m. p.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Svarilo l
Kakor ima vse, kar je dobro, svoje posnemovalce, tako skuša v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti za-se renomč staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „Tempelquelle in „Styria Quelle14 pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo žnamko, ki ima poleg teh imen štajerski deželni žreb (panter) in na zamašku Rohitscher.	833
Wenzel Schramm
ifdelovatelj glasbenih instrumentov (Musik-Instrumente), sodnjiski zaprisežen zvedenec v Celju, Grazerstrasse 14.
Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenin instrumentov.
Najfinejše italijanske strune (glasu ob-stsjoče in čiste na kvinte; Gosle za šolerje od 5 K 60 v naprej; Gitare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 16 K naprej; Fino izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare Italijanske instrumente se zmirtj dobijo pri meni. Loke od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 6 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19—
21 tipkami 6 basami od 26 K naprej. Fliigelhorne In trompete od 28 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega delovanja. Strune za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov
prevzame.	488
Vsakovratni otroqji godb. instrumenti in ustne harmonike
Pisarno za posestvo in hipoteko,
od oblasti dovoljena in protokolirana.
Kari Kržižek, Maribor, Burggasse g
preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso-
=== jila na prvo in drugo vlogo. = Sam prodam v Mariboru ¿veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi, Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. 327
Jos. Kasimir, Ptuj
trgovina s Specerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče pive bratov Reininghaus.
Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, malinov sok, najboljša žgana kava I — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepici!
Ino reelno dobro jovina k^v lastni
S
ME* Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotovljara vedno reelno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja moja tr-hiši, kjer je bila preje glavna tobačna tra-
V katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji
Pozor!
Vse od drugih prodaj šivalnih stro-_ v««* - jev pod imenom »Singer« ponu- p I jani stroji narejeni so po enemu naših starejši!1 j zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu dru I žinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kako>
===== trajanju	—	i j
II Singer Co. delniška družba za šivalne stroje ||
Ptuj, glavni trg štev. 1.
I	-
Jajca
kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Pt i j U Rossmanova hiša blizo po ■ojilnice) in v Središču (Dečkova hiša).
215
Zahtevajte
zastonj, da se Vam posije ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
siik» v, nat veiik. Garancija več let
Vsako ne breznaoačno blago sn vzeme pri polni svoti nasaj.
Nr. 365 Srebrna dam-O. K A ske rementvar geM. 0
Nr. 322
Nr. 337
Srebrna rementvar O KA za gospode gold. O.OU
Srebrna anker 15 kamenje v gold. dvojni fi.KA mantel gold. O
Nr. 341 Srebrna anker dvojni mantel
15 kamenjev, po- 7 VU sobno močna gold. « *
Anton Kiffmann
ajveéia zaloga ir srebrnega in zlatega blaga. Kksport v Yse dežele.
Marburg P I, štajersko.
Allein echter Balsam
M lu SihitzMcd-tpetlMKa iti
A. Thierry in Prisraía
Iii BeKRiclv-Swvbn»
Vsake ponarejanje kaznivo I
Edino pristen je
Thierryjev balsam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 5*—.
Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. PoSilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot nai-boljôi BDlošnoznani in staroslavil. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi
Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d.	58
i
120
Zahtevajte brezplačno
in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez £000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninah, godbenih mStrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniskih cenah,
Niklnasta remonter ura......K 3—
Sistem Roskopf-patent......
Švicarska originalna sistem Roskopf
patent-ura.........
Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura
4-—
6*—
Srebrna rem.-ura „Gloria" deh .
7	—
8	40
Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....„12 50
Dra kukavica K 8-50, budilnica 2 90. kuhinjska ura K 3—
„Schwarwalder"-ura K 2 80. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike 1 Zamenjava aH pa se denar vrne.
Prva tovarna za ure Hanns Konrad
v Mestu (Brox) št. 876 (Češko).	618

V Ameriko!
Najstarejša tvidka za špediranje z== potnikov =z
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila.
478
v4
Nova velika trgovina
se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše
hotela Stadt Wien od
Johanna Koss«
Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, štofi in cajgi za moške obleke, amerikan-skih in tudi drngih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo solidna.
Za obilni obisk se priporoča.
4 Johann Koss,
trgovec,
Domača pijača
narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in j!| je najboljše nadomestilo za pristni sadni .Mostin" je sestavina naravnih in vsled tega neškodljiv ter vpliva ti }\ jača na človeka oživljajoče in pospešuje prebsn] 300 I. te pijače narejene z .Mostin' gld. 80 kr. .Mostin" se dobi pri Janeii P ose h, špecerijska trgovina, Maribor, ulica 20.
KKXttKKXKttftKKKXtt:
Prtiči (Plahte)
za pojstle iz domačega platna se dobivajo m
= V ta novi veliki trgovini =
Johana Koss v
= po gld. i§30
Ti «k • W Rlftnkfl V PtM