( Kl'K' n ( 10-1 _ sxrvilK* П — T.E'I'O XXV — CENA 1 Ш\ GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACI i SZDL CFLJE. LAŠKO IN ŽALEC Komentar OPTIMIZEM Z NAPAKO Minula seja občinskega sindikalnega sveta v Ce- lju je izzvenela optimistič- no, zlasti ko so obravna- vali devetmesečno gibanje gospodarstva v občini in analizirali izhodišča za hi- trejši razvoj gospodarstva v občini. Nekaterim, ki niso najbolj verjeli, da obstajajo izgledi za boljšo prihodnost, je bilo pre- pričljivo odgovorjeno, da že v prihodnjem in na- slednjih letih stopajo v proizvodnjo obrati, ki so dosedaj terjali le investi- ranje — tako nova ha'a v štorah, nadalje obrati Metke, Cinkarne, EMO, »Savinja» in drugi... Predvidena je tudi poveča- na rast investicijskih na- ložb v industriji, saj bo potrebne investicije v ne- gospodarstvu pomagal re- šiti tudi samoprispevek, za katerega se bodo Ce- ljani odločali na referen- dumu. Hkrati s samopri- spevkom naj bi bil podalj- šan tudi družbeni dogo vor, ki obvezuje delovne organizacije za prispevke v te namene. Optimizem povečuje tu- di dejstvo, da je v Slove- niji prvič v javnih doku- mentih priznana zapostav- ljenost starih industrijskih centrov in da je napove- dano hitrejše reševanje problemov, ki so s tem povezani. Referenta (Ivan Petaver, Risto Gajšek) sta v svo- jih uvodnih besedah ute- meljevala realnost boljše perspektive Celja. Seveda ne brez opozorii na izred- ne težave. Tretji referent, Slavko Verdel, pa je hočeš nočeš nekoliko »pokvaril« ■a optimizem. Najprej je o- pozoril, da osebni dohod- ki še vedno naraščajo hi- treje kot preduktivnost dela in da je delež poslov- nih strosköv občutno pre- visok. Te poslovile stro- ške pa še zlasti kazi izra- zito razsipništvo, ko si predvsem dobro plačani vodilni ljudje povečujejo dohodke iz naslova kilo- metrin, dinarskih in de- viznih dnevnic. Standard Po. si večajo tudi z mno- Qokrat nerazumljivim ob- ^^gom trošenja denarja za reprezentanco, ki mnogo- krat Ob navidezni poslovni ^zanci skriva pravcato ko- rupcijo. Da optimistični izgledi Celje ne bodo že od začetka vsebovali tudi na- bi bilo treba takšne ekscese najprej odstrani- Ц. jih tudi pogumneje jav- ^ ter konkretno obsoditi ^er njihove nosilce kar ^jbolj učinkovito kazno- mi. J. Kr. PODPORA TITOVIM BESEDAM Na zadnji seji Izvršnega odbora občinske konference SZDL v Celju, bila je v toreik popoldne, so člani tega fo- ruma uvodoma najprej ob- ravnavali Titove besede na 21. seji predsedstva CK ZKJ. Uvodno obrazložitev je po- dal predsednik občinske kon- ference Janko ževart, rato pa je sledila razprava, v ka- teri so bili člani Izvršnega odbora popolnoma enotni v tem, da morajo tudi komu- nisti v sccialdstični zvezi zas- taviti vse sile, da se v praksi dosledneje kot doslej izvede- jo VSi sklepi omenjene seje predsedstva. Titova izvajanja so dobila vso podporo. Člam Izvršnega odbora pa so menili, da je potrebno akcije komunistov zasnovati na odstranjevanju vzrokov, ki povzročajo posa- mezne negativne pojave, ne pa samo posameznih proble- mov, kajti tako stvari ne bomo uresničili dosledno. Na seji je bilo ugotovljeno, da so delovni ljudje sprejeli Ti- tov govor z velik'm odobra- vanjem. Menili so, da je po- trebno ostro reagirati proti, posameznim poskusom ruše- nja naše enotnosti, kar so posikušali določeni krogi iz- hajajioč pri tem iz nacionali- stičnih in unitairiatičnih ter dirugih negativnih teženj. Ob tej priliki so člani Iz- vršnega odbora opctzorili tu- di na nekatere konkretne pro- bleme iz našega vsakdanjega življenja, še posebno je te- kla beseda o nedavni seji CK ZKS o socialni diferenciaciji, pri čemer so poudarili, da je potrebno problem načeti kcn- krt'tno ter podvzeti ukrepe, ki bodo dali ustrezne rezultate, kajti razpravljanje o tem in ugotavljanje premoženjskih razlik med ljutoi je prema- lo. Ljudje pričakujejo akcij in zagotoviti je treba, da bo do teh tudi prišlo. Veliko kritike je bilo izrečene na si- stem obdavčenja pri nas in na to, da nikoli konkretno ne povemo, kdo so ljudje, ki so si ustvarili več, kot je Nadaljevanje na 20. strani. JANKO OROŽEN — neumorni kulturni in znanstveni delavec, znan slehernemu Celjanu. V kratkem bo praznoval visok jubilej — osemdesetletnicpl Obiskali smo ga doma in sprejel nas je še ves vedar in čil, vedno pri delu, saj izpod njegovega peresa izhajajo številne razprave in članki, ob novem letu pa bo izšla njegova obširna Zgodovina Celja, Kaj več o tem srečanju preberite na 6. strani. Drago Medved LAŠKO: PRED ODLOČITVIJO čez štirinajst dni se bodo v štirih radeških krajevnih skupnostih na referendumu odločili za uvedbo samopri- spevka. Več časa do podob- nih referendum'skih odločitev imajo občani okoliša Rim- skih Toplic in Laškega. Med ljudmi v teh dveh okoliših, kjer še ni bilo množičnih se- stankov in zborov volivcev, se porajajo razne dileme, ki bi jih lahko povzeli v na- slednja vprašanja: Ф Zakaj Radeče že v de- cembru, Rimske Toplice v februarju in Laško v marcu? Ф Zakaj ne enoten referen- dum za vso občino? Ф Zakaj ločeni referendu- mi, a vendar enoten sklad? Radeški okoliš se na akci- jo pripravlja že od poletja sem, zato je omočje štirih krajevnih skupnosti infor- mirano in političjo razgiba- no. že najmanj dva meseca. Poleg tega, roko na srce, ra- deški del občine od nekaj odlikuje dobra organizira- nost, akcijska enotnost in dokaj visoka stopnja razvito- sti krajevne samouprave. Po- buda Radeč je potegnila za seboj tudi območji Rimskih Toplic in Laškega. V teh dveh okoliših so sestanki širšega političnega aktiva na pobudo SZDL pokazali, da temeljni cilj samoprispevka le ni bil jasno izluščen. Zla- sti v Laškem so hoteli vreči mrežo čez mnogo širši splet problemov, od šole do vrt- cev, zdravstvenega doma, cest in celo bazena. Poleg te- ga so v Laškem predlagali 1,5 odstotni prispevek, od katerega bi pol odstotka na- menili za ceste, česar pa v Radečah in v Rimskih Topli- cah niso storili. Enoten referendtmi isto- časno za 'celotno območje občine je sicer običajen (Ža- lec, Ljubljana, Velenje), toda že v odgovoru na prvo vpra- šanje je precej razlogov, da v laški občini zaradi raz- ličnega starta to ni primer- no. Končno Radečani ne mo- rejo čakati, ker imajo železo že ogreto. Odlašanje bi se lahko maščevalo. In zakaj enoten sklad? Zato, ker investicije za vse tri centralne šole ne morejo potekati istočasno. Prvič za- to ne bo dovolj denarja, sa- moprispevek bi plačevali pet let, drugič zato, ker je delež 100 starih milijonov za Rim- ske Toplice potreben ob kon- cu izgradnje nove šole za opremo in ker je v Laškem treba najprej preseliti pod- jetje »Bor« na novo lokacijo v Rečici, da. bi dobili pro- stor za gradnjo novega trak- ta laške šole. Tako bi is sklada, seveda v višini zbra- nih sredstev, najprej investi- rali v Radečah, potem v Rimskih toplicah in končno v Laškem. To je le oblika so- lidarnosti, v resnici pa bi vsak okoliš dobil natanko to- liko, kolikor bo zbranega de- narja v vsakem posameznem okolišu. Enako velja tudi za sredstva, ki bi jih prispevale delovne organizacije po spo- razumu, ki naj bi bil podalj- šan še za pet let. JURE KRASOVEC VREME I ■ ■ ■ V prihodnjem tednu ; pričakujemo oblačno ; vreme. V kotlinah se : bo zadrževala megla. ■ Nekoliko hladneje bo, ■ tako da se bodo najniž- ! je nočne temperature ■ spustile tadi do —5° C. : ! PREBIVALCI PREBOLDA! Uredništvo NOVEGA TEDNIKA in R^VDIA CE- LJE prirejata ob sodelovanju z Občinskim sindikal- nim svetom iz Žalca, v nedeljo, 12 decembra v klno- dvorani v Preboldu javno radijsko zabavno ^Jasbeno oddajo, ki jo bo neposredno prenašal tudi Radio Ce- lje. Na oddaji bodo sodelovali: zabavni orkester »ŽA. BE'< iz Celja, pevski zbor Svobode iz Prebolda, »VE- SELI n:MELJARJI-< in solist Franjo Bobinac. Na od- daji bodo podeljen.a priznanja najboljšim tekmoval- cem v letošnjih sindikalnih športnih igrah občine ž'alec. Vabimo k številni udeležbi. Vstopnine ni! Obiskovalci naj zasedejo svoja mesta v dvorani vsaj pet minut pred začetkom prenosa, ker bo kais- neje vstop v dvorano, zaradi prenosa nemogoč. V današnji številki vašega časnika vam posebej predlagamo, da začnete spremljati našo novo rubriko iz razprav na III. seji konfC' renče ZKS. Danes objavljamo prispevek Milice Libernikove, v pri- hodnji številki pa bomo objavili povzetek razprave Stefana Korošca: Veseli bomo vaših odmevov. Zaupamo vam tudi, da se že skrbno pripravljamo ria novoletno številko — ta bo obsežnejša, prijetnejša in zanimivejša kot vse osta- le doslej. Saj vas ne bomo razočarali, ali ne, dragi bralci. Z javne radijske oddaje v Šentjurju poročamo že v današnjem tedniku, iz Prebolda pa seveda v četrtek teden. In še dve zanimivi iz naše redakcije: Tone Vrabl se je oglasil iz kasarne v Ilirski Bistrici, Jure Krašovec pa je včeraj odpotoval z ansamblom Slovenskega ljudskega gledališča na gostovanje v Ce- lovec. Srečanje s koroškimi Slovenci bomo seveda pripravili. VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 pi:omein^ nesreče NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE MILOŠ BABNIK, iz Ljubljane, je vozil z osebnim avtomobilom proti Celju, k.o je v Šempetru nenadoma prečkal cesto na prehodu za pešce IVAN LESAR, 39, iz Jeronina pri žalcu. Voznik ga je zbil 'po cesti. Lesar je dobil lažje poškodbe. TRČENJE DVEH TOVORNJAKOV ŠTEFAN POČIVAVŠEK, 35, iz Imena, je na Franko- lovem pričel zavirati, ker je vozilo pred njim zmanjšalo hitrost. Njegov tovorni avtomobil je zaneslo na spolziki cesti v levo, kjer je trčil v tovornjak JOSIPA PUHAR- JA, 22, iz Kanfanarja, ki je pripeljal nasproti. Oba voz- nika sta bila laže poškodovana, materialne škode pa je za 70.000 dinarjev. VSE TRI SO ODPELJALI V BOLNIŠNICO EDVARD SULOŽENIK, 30, iz Vojnika je vozil to- vornjak z montiranim snežnim plugom z Vranskega proti Prekopi ter vključil smerokaz — kot je sam po- vedal — da bi zavil na levo. Ko je bil s prednjiim kolesi že zunaj cestišča, je za njim pripeljala z oseb- nim avtomobilom NADA GROŠELJ iz Celja. Zaradi ne- primerne hitrosti in prekratke razdalje med vozili je trčila v zadnji dei tovornjaka. Pri tem je bila hudo poškodovana sopotnica JULIJANA GROŠELJ, voznica m dmga sopotnica DRAGICA GROŠELJ pa sta dobili lažje poškodbe. Vse tri so odpeljali v celjsko bolniš- nico. Škode na vozilih je za ÍO.OOO dinarjev. PEŠEC TEŽJE POŠKODOVAN IVAN JAZBEC, 51, iz Celja je na Mariborski cesti v Ceiju prečkal cestišče po prehodu za pešce, ko je iz mesta pripeljal z osebnim avtomobilom JOŽE KO VA- CIÓ iz Trnovelj ter ga kljub zaviranju zadel. Jazbec je bal težje poškodovan. ČELNO TRČENJE JANEZ ULČAR iz Domžal je vozil z osebnim avto- mobilom iz Slpvenjega Gradca proti Velenju, ko mu je priipeljai nasproti na ovinku z osebnim avtomobilom FRANC JEROVŠEK, 23, s Stranic. Jerovškovo vozilo je zaneslo. Ulčar je zaviral, tako da ga je zaneslo na levo. Vozili sta čelno trčili. Lažje poškodbe so dobili oba voznika in sopotnik PAVEL JEROVŠEK, 57, s Stranic. Škode na avtomobilih je za 4.500 dinarjev. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Planinske koče v Savinj- sko-Solčavskih Alpah so za- prte. Redno obratujejo ho- tel z depandansami na Gol- teh. Planinski dom v Logar- ski dolini, Mozirska koča, Andrejev dom na Slemenu, dom na Resevni (samo ob nedeljah), Celjska koča, dom na Svetini, dom na Gori Olj- ki in dom na Šmohorju. RIBOLOV DovoUlnice za ribolov (su- lec) v Savinji izdajajo Gori- čar Bruno v Mozirju 73, Caj- ner Miha, Deblina 56 in Mik- lavžin Anton, Šempeter 33. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno ç>bratujejo velika gondolska žičnica sedežnice in vlečnice na Golteh, vlečni- ce na Celjski koči, Svetin: in Libojah. DRSALIŠČE 0'diprto je vsako popoldne, ob scibotab tudi dcipoldne. Ob ponedeljkih, sredah in, petkih pa tudi zvečer od 19.30 do 21.30 ure. RAZSTAVA v celjiskem Likovnem salo- nu je do 25. decembra odpr- ta razstava grafičnih dei Na- de Lukežič. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 11. decembra je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od sobote, od 12. ure dalje pa Neva lekar- na, Tomšičev trg 11. CELJE 57 dečkov in 38 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in dve deklici CELJE Poročilo se je 42 parov, od teh: Ivan Oset, Šibenik pri Šentjurju in Antonija Co- I kan, Celje; Martin Selič, Debro in Marija Goršek, Ce- lje; Jakob Stagoj in Anica Kotnik, oba iz Višnje vasi; Franc Cvetko, Celje in Mar- jana Plesnik, Logarska doli- na; Jožef škoberne in Angela Žižek, oba iz Celja; Jožef Šmid, Polana in Mira Beve, Celje; Anton Košec, Celje in Barbara Skrbinšek, SI. Ko- njice; Edvard Amon, Prožin- ska vas in Marija Kruleč, Zvodno; Jožef Pinter, Celje in Štefka Polak, Lipa; Franc Godnik in Jožica Hostnik, oba iz Celja; Albin Gaber in Sonja Celcer, oba iz Celja; Anton Krameršek, Dramlje in Anica Kukovič, Razgor; Štefan Šorn, Lahovna in Mi- roslava Elero, Liboje ter Ig- nac Jevnišek in Helena Jev- nišek, oba iz Celja. GORNJI GRAD Anton Ceplak, 22. delavec, Šmiklavž in Marija Remic, 26, delavka, Bočna. HRASTNIK Tomislav Uidri^an, steklo- pihalec, Hrastnik in Nevenka Zupančič, vezalka, Prapretno. LAŠKO Milan Strnad, delavec, Mo- čilno in Marija Kmetic, go- spodinja, Počakovo; Jožef Krumperger, poljedelec, Ja- kob pri Šentjurju in Marija Deželak, poljedelka, Modriče; Ivan Gunzek, poljedelec, 2i- gon in Nada Ulaga, polje- delka, Velike Gorelce; Alojz Gunzek, pivovar. Reka in Anica Bezgovšek, poljedelka, Trojno; Karel Grešnik, bage- rist, Radeče in Brigita Mla- denovič, gospodinja. Dobra- va. REČICA OB SAVINJI Janko Dimec, 24, Lepa nji- va in Marta Komar, 18, de- lavka, Poljane; Alojz Ermenc, kmetovalec, 30, Melis in Slav ka žunter, 19, kmetovalka, Šentjanž; Janez Železnik, 38, delavec, Poljane in Martina Tiršek, 28, delavka. Lepa njiva; Janez Gerdina, 24, stru- gar in Cvetka škrubej, 18, delavka, oba iz Šentjanža. ŠENTJUR PRI CELJU Konrad Hrastnik, 29, dela- vec in. Danica Gračnar, 21, poljedelka, oba iz Repuša; Stanislav Glaser, 29, delavec in Veronika Svetelšek, 29, poljedelka, oba iz Svetelke; Franc Oblak, 24, delavec, Ve- lenje in Marica Kostevc, 17, poljedelka. Vejice; Drago Ke- še, 20, ključavničar in Irma Ožir, 17, delavka, Kostrivnioa; Alojz Vogrinc, 72, kmetova- lec, Suho^ in Antonija Trat- nik, 51, kmetovalka, Zabuko- vica; Alojz Pušnik, 21, klju- čavničar in Alojzija Selič, 21, študentka, oba iz Trške go- rče; Konrad Dobršek, 24, de- lavec, Brdo in Danica Cepin, 18, poljedelka, Planinska vas; Franc Kovačič, 55, upokoje- nec, Kranjčica in Kristina Jančič, 36, kmetovalka, Go- ričica; Franc Drobne, 27, de- lavec in Zofija Drame, 19, poljedelka, oba iz Dobrine; Jožef Korez, 30, delavec, Pla- ninca in Ljudmila Gradič, 32, delavka, Kalobje; Stanislav Ivanuša, 23, kovinostrugar, Šentjur in Olga Golež, 22, trg. pomočnica, Hotunje; Ru- dolf Krančan, 31, mizar, Žiče in Marija Kopinšek, 19, kme- tovalka, Pletovarje; Drago Koritnik, 23, šofer, Rečica in Stanislava Podgoršek, 18 na- takarica, Jarmovec; Franc Drevenšek, 23, elektromeha- nik, Gerečja vas in Anica Pi- šnik, 22, gradbeni tehnik, Tratna; Anton Vodeb, 22, de- lavec, Straška gorca in Ve- ronika Hladin, 21, Presečno. ŽALEC Mihael Plevnik, 28, Zavrh in Jelka Kumer, 18, Male Braslovče; Jožef Hrašar, 23, Podvin in Ana Rojšek, 19, Založe; Milan Strojanšek, 26, in Alo,izija Završnik, 20, oba iz Dobrovelj; Ivan Cokan, 22, in Angela Korošec, 18, oba iz Studene; Ladislav Satler, 21, Latkova vas in Danica Kolenc, 17, Breg; Marjan Do- lar, 25, Šempeter in Marta škafar, 18. Gotovlje; Marjan Vidmar, 26, Dolenja vas in Ana Kanjir, 20, Prebold; Ivan Jelen, 22, in Marija Pukla- vec, 21. obi iz Vel. Pirešice; Friderik Huš, 30, Marija Re- »la in Jožefa Zagoričnik, 23, Zalog; Franc Cvenk, 27, Pol- zela in Ana Marovt, 28, Zg. Gorče; Ivan Vodlak. 37, Zg. Gorče in Herta Prislan, 28, Braslovče; Jožef Rogl, 28 in Marija Grenko, 33,. oba iz Dolenje vasi; Vinko Toplak, 23, Maribor in Alojzija Pod- lesnik, 20, Galicija ter Franc Vidmar, 34, in Vero- nika Finkšt, 30, oba iz Do- lenje vasi. ŽALEC Anton Pirnat, 72, upokoje- nec, Letuš; Ana Rebol, 80, upokojenka, Arja vas; Mari- ja Gluk, 48, soc. podpiranka, Dobriša vas; Marija Zakonj- šek, 77, gospodinja, Marija Reka; Rudolf Glušič, 62, upo- kojenec, Lipje; Angela Ger- madnik, 66, gospodinja, Mat- ke; Martin Orožim, 84, upo- kojenec, Šmatevž; Franc Ko- I vač, 83, soc. podpiranec, Do- briša vas; Ivana Ocvirk, 94, soc. podpiranka, Dobriša vas; Mihael Kronovšek, 80, kmet, Male Braslovče; Ivana Cest- nik; 72, gospodinja, Matke; Karel Gričnik, 75, upokoje- nec, Pongrac; Franc Šte- fančič, 67, upokojenec. Le- več; Ivana Baš, 77, gospodi- nja, Kamenče. CELJE Rozalija Kopriva, 70, Voj- nik; Marija Kavčič, 78, Lan- dek; Julijana Mravljak, 76, Celje; Marijan Orožen, 81, Začret; Ivan Napotnik, 61, Lokovica; Ana Šteble, 82, Sevnica; Alojz Pečar, 66, Rad- na; Anton Kočevar, 67, Ledi- na; Neža Poznič, 64. Celje; Ivan Gajšek, 45, Celje; Mari- ja Dolenc, 83, Kapla; Mladen Vasiljevič, 34, Srbac; Jakob Blažon, 68, Celje; Rozalija Suhar, 39, Celje; Antonija Jo- van, 78, Žalec; Antonija Se- dar, 80, Dobrna; Matevž Go- renšek, 76, Rakova steza in Helena Mikolič, 75, Kompole. GORNJI GRAD Berta Krefelj, roj Sterm- šek, 62, gostilničarka. Bočna. HRASTNIK Frančiška Krajšek, 95, upokojenka, Hratnik. LAŠKO Marija Mehevc, roj. Podme- nik, 76, družinska upokojen- ka, Veliko Širje; Jožefa Do- linšek, 84, preužifckarica, Po- čakovo; Ferdinand Kovač, 56, kmetovalec. Male Gra- hovše in Anton Šumej, 61, invalidski upokojenec. Laško. RECICA OB SAVINJI Jožef Benda, 49, šofer, Zg. Pobrežje in Marija Rakun, 77, upokojenka. Nizka. ŠENTJUR PRI CELJU Ana Cene, 77, upokojenka, Kranjčica in Anton Kresnik, 72, kmetovalec. Turno. ŠMARJE PRI JELŠAH Frančiška Dečman, 62, Sp. Selce; Jakob Teržan, 62, Bo- drež; Antonija Vovk, roj. Sivka, 80, Topolovo; Ana Ka- ša, 72, Ješovec; Marija Ro- mih, 81, Bistrica; Marija Le- skošek, roj. Cimerman, 83, Babna brda; Katarina Poči- valšek, roj. Klobasa, 83, Pre- lasko; Andrej Šket, 73, Dre- venik; Frančišek Vizjak, 67, Male Rodne; Marija Koželj, 69, Kozje. V Domu onemoglih v Loki pri Zidanem mostu se naha- ja gluhonema ženska, viso- ka približno 160 cm, vitke postave, ovalnega obraza, ob- lečena v sivo jopico, temno krilo, karirast predpasnik in obuta v nizke črne copate. Prosimo vsakogar, ki bi po sliki spoznal osebo in bi vedel o njej povedati podat- ke, da to sporoči najbližji postaji milice oz. upravi do- ma za onemogle v Loki pri Zidanem mostu. IMENOVANJE Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Celje so razpravljali tudi o kadrovskih pripravah na vo- lilno konferenco, ki bo pred- vidoma v januarju. Komite je sklenil, da bo za sekretar- ja komiteja ponovno predla- gal Štefana Korošca, ki bo pa to dolžnost opravljal ne- profesionalna, saj je pred dnevi že začel redno delati v Kovinotehni. Funkcijo na- mestnika sekretarja bo še naprej opravljal Stane Seni- čar Na seji komiteja pa so izvolili še drugega namest- nika sekretarja, in sicer To- neta Zimska, rojenega 1940- leta v Celju, republiškega po- slanca in doslej zaposlenega v LIK Savinja. Občinska konferenca ZKS Celje bo v novi sestavi na prvi redni seji razpravljala o dveletnem obdobju reorganizacije ZK v celjski občini. Sksm prizadetim ljudem Medobčinska organizaci- ja zveze gluhih, gluhone- mih in naglušnih v Celju zelo skrbi za svoje člane, predvsem pa za otroke, da ne ostanejo nepismeni in da se šolajo v gluho- nemnici v Ljubljani ali Portorožu. V zadnjem ča- su prihaja na društvo ve- lika. naglušnih ljudi s prošnjo, da bi dobili služ- ni aparat. Z napotnico od splošnega zdravnika se vsak član napoti v Ljub- ljano v Njegoševo ulico 1, kjer ordinira vsak po- nedeljek in petek. Po preiskavi dobi vsak paci- ent recept, ki ga mora po trditi na Republiškem odboru zveze gluhih in naglušnih v Ljubljani, Sa- mova 9. Stranko potem tudi obvestijo o dnevu prejema in plačila slušne- ga aparata. Ti aparati, ki jih nabavlja- Republiški odbor zveze gluhih, so ca- rine prosti. Vsak, ki bi aparat želel, mora postati član zveze gluhih v Celju. ANTON NUNCIĆ St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 3. stran SKRB ZA ŠOLSTVO - DOKAZ LJUBEZNI 19. DECEMBRA BO V ŽALSKI OBČINI REFERENDUM ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADNJO IN OBNOVO ŠOL • MNOGI OBČANI SO TRDNO PREPRIČANI, DA BO VEČINA GLASOVALA ZA PODALJŠANJE, SAJ DRUGE REŠITVE NI I IIANC CULK, kmetijski tehnik iz Vranskega: Gradi- ti in adaptirati šole je ko- ristno in potrebno. V naši občini pač nismo imeli druge možnosti kot samoprispevek. Osebno bom seveda glasoval za podaljšek, kajti zavedam se, da drugače ne bomo us- peli zgraditi vsega, kar je bilo predvideno. Občani kra- jev, ki so iz dosedanjega prispevka že dobili nove šo- le, oziroma so bile obstoječe ustrezno adaptirane, so mo- ralno obvezni, da glasujejo ža podaljšek samoprispevka. Prepričan sem, da bo refe- rendum uspel! JULKA .lUBIIAR, gospo- dinja iz Vranskega: Stvar je takale, da mi starejši pač nismo imeli pravih pogojev za šolanja, zato pa lahko primoremo k temu, da bodo otroci sedanjih in bodočih rodov imeli lepše in boljše pogoje. Tako si bodo nabra- li čimveč znanja, ki je da- nes vsakemu tako potrebno. Podaljšanje referenduma je pač nujno, da bodo vsi kra- ji dobili, kar potrebujejo. Osebno pa sem skoraj čisto prepričana, da referendum bo uspel, saj mora uspeti! Le tako bodo otroci lahko imeli tisto, za kar smo mi bili bili prikrajšani. ViNKO ŽOHAR, tkalski mojster iz Prebodla: Slišal sem, da imajo naši šolarji menda najboljše, šolsko špor- tno društvo v tem letu v naši občini. Vidite, pa nima- jo telovadnice. Popolnoma se strinjam, da se samoprispe- vek še podaljša, saj bo le tako mogoče Egraditi vse, kar je bilo predvideno. Cene so med tem seveda tako po- rastle, da je sredstev iz do- sedanjega samoprispevka pre- malo. Otroci morajo imeti sodobne pogoje za šolanje, potrebujejo moderne šole s svetlimi učilnicami in sodo- bnimi kabineti. Mnogo nas ima otroke, zato smo odlo- čno za! BOSILKA ZOHAR, snemal ka iz Prebolda: Ljudje smo pač taki, da še sosed poma- ga sosedu, pa se ne bi vsi skupaj dogovorili za skupño in koristno stvar? Ena hčer- ka je že končala šolo, sinek nanjo še čaka. Vsekakor bom glasovala za podaljšanje sa- moprispevka, saj drugače ne bomo mogli vsem otrokom v vseh krajih zagotoviti so- dobnega pouka. Zgraditev in obnovitev šol je nujno po- trebna in osebno smatram, da se bodo ljudje pač od- ločali za podaljšanje samo- prispevka. Kadar je treba kaj dati za otroke, pač ni težko. nekaj malega prispe- vati. LO.TZKA SrRAN.ISEK, go spodinja iz Šempetra v Sa- vinjski dolini: Mislim, da je prav in potrebno, da vsi po- magamo pri izgradnji in ob- novi šol v naši občini. Glej- te vsak bo od plače dodatno pač prispeval nekaj malega, kar se pri družinskih dohod- kih resnično ne more pozna- ti. Skupaj pa bomo zbrali sredstva, da uresničimo na- črte. Večina odraslih ima šoloobvezne otroke — drugi jih bodo še imeli, pa mislim, da res ne more biti vpraša- nje, ali bo referendum us- pel ali ne. Naši ljudje razu- mejo skupne potrebe. To so že dokazali in tudi tokrat bodo. MAR,JAN ŽIŽA, kovino- strugar iz ÎVligojnic pri (iri- žah: Največ, kar lahko da- mo našim otrokom, je zna- nje. Brez tega danes v življe- nju ni mogoče več uspevati. V Grižah že stoji nova šola, ki je brez samoprispevka prav gotovo ne bi imeli. Zato smo prepričani, vsaj osebno tako mislim, da bo velika večina glasovala za podaljša- nje samoprisveka, saj druge IX)ti do novih in sodobnih šol menda tako ni. Upošte- vati pa bo treba, da smo šo- le gradili pač iz sredstev ob- čanov, ki bodo tudi tokrat glasovali za podaljšanje sa- moprispevka. Prepričan sem! Občani občine Žalec smo že doslej rešili številne pro- bleme s skupnimi napori in s tem dosegli pomembne us- pehe. S pridnimi rokami in s svojimi prispevki smo ved- no pripravljeni enotno in so- lidarno reševati vsa tista živ- ljenjska vprašanja, ki so ve- likega pomena za lepše živ- ljenje v naši dolini. To smo dokazali tudi na referendumu leta 19C7, ko smo se med prvimi v Slove- niji odločili, da bomo pet let plačevali prispevek za re- šitev neznosnih razmer, v kakršnih so se vzgajali in iz- obraževali naši otroci. Danes lahko ugotavljamo, da so sa- dovi naših skupnih naporov že v marsikaterem kraju vi- dni; ugotavljamo lahko, kako prav smo imeli, da smo se že takrat odločili, da rešimo pereč problem materialnega položaja našega šolstva. Že danes se čuti. poleg ostalega, da se je odstotek otrok, ki ne končajo šolanja v osnov ni šoii v osmem razreda v zadnjih treh letih zmanjšal od 42 (pred tremi leti) na ,31,8 odstotka (letos) in da se je učni uspeh v tem času ze- lo dvignil. S predvidenimi sredstvi pa ne zmoremo dokončno ure- sničiti zastavljeni program. Zato smo ponovno pred refe- rendumom, na katerem se bomo odločali o podaljšanju samoprispevka še za dve leti. Gre za to, da tudi v teh le- tih prispevamo naša skro mna sredstva, ki združena s sredstvi vseh občanov in de- lovnih organizacij v občini mnogo pomenijo za uspešno in dokončno reševanje pro- blemov našega šolstva. Ta- kšna odločitev je tudi nujna, da bomo lahko do kraja iz- polnili obljubo, ki smo jo dali vsem občanom, da se bomo z vsemi silami zavze- mali, da program izpeljemo povsod in dokončno, kot smo to predvidevali. S prepričanjem, da z gla- sovanjem za podaljšanje sa- moprispevka izkazujemo pra- vo ljubezen do naših otrok in odločamo o lepšem njiho- vem m s tem tudi našem »jutri«, 19. decembra res ne bomo pomišljali. S tem bo- mo ponovno dokazali našo privrženost uspešnemu in lii- trejšemu napredku. Jože Jan, podpredsednik skupščine občine Žalec PROGRAM IZGRADNJE IN OBNOVE l7 sredstev, zbranih s podaljšanjem samoprispev- ka, bodo izvedli v občini Ža- lec še naslednji dokončni program: V Šempetru bo zgrajena nova osnovna šola in sicer v prvi etapi deset učilnic in ostali potrebni prostori, os- talo pa v drugi, oziroma tre- tji etapi. Nova šola l>o zgra jena tudi v Taboru in sicer bo zadostovala zgradba s štirimi učilnicami ter ostali- mi prostori. Na Vranskem bodo opravili adaptacijo se- danje zgradbe ter prizidaJi tudi prizidek, sedanjo šolo v stari sodniji pa bodo pro- dali. Tudi osnovna šola v Pre- boldu bo dobila prizidek, kjer bo zlasti velikega pome- na prepotrebna telovadnica, ki je šola nima. V Vinski gori bo potrebno zgraditi novo šolo, postavili pa jo bodo v dveh etapah. V Gotovljah bodo opravili adaptacijo sedanjega obje.tta 1er prizidali dozidek, tako bo lahko pouk potekal eno- izmensko, preostali prostori pa bodi) na voljo posebni šo- li. Brez telovadnice so tudi učenci šole v Braslovčah, ki naj bi jo dobili v prihodnjih letih. Poleg tega pa je po trebno na nekaterih šolah zgraditi . tudi ustrezno con traino ogrevanje, ki ga soie doslej nimajo. Nalog je torej še veliko, od glasovanja občanov pa je odvisno, če bo vse to v pri- hodnjih letih možno tudi ure- sničiti. Prepričani smo, tako kot mnogi občani, da bo re- ferendum o podaljšavi samo- prispevka uspel kar bo omo- gočilo dokončno uresničitev postavljenih ciljev. Ni tako zelo veliko ljudi, ki bi jih poznala cela Sloveni- ja. Tone Vidmar s partizan- skim imenom Luka. že spada mednje, saj je med vojno prehodil menda sleherno ste- so Pa tudi cesto, kadar so se brigade vsule iz gozdov na dan in udarile na vasi, me- sta, premogovnike in mosto- ve. Končno je bil Luka ko- mandant danes že legendar- ne XIV. udarne div-izije in prav zaradi tega dejstva ga še prav posebej pozna Štajer- ska. Kakor tudi njegove pri- jatelje v borbi — Efenko, Gašperja, Miho, Mica, Vasjo in še mnoge, premnoge juna- ke narodnoosvobodilnega bo- ja, ki jih je Luka preživel. Danes živi narodni hero j in nosilec številnih priznanj, pol- kovnik v pokoju, v svoji »ko- libi« sam. Tako pravi Lukœ svoji hiši, ki pa je kar zgled- na hišica in niti najmanj ni podobna kolibi. Tu in tam »jo udari« v trg, Rogaško Slatino, kjer že precej časa živi, in reče dve, tri, s svo- jimi vojnimi kolegi, ki jih v Rogaški ne manjka. Tu so tudi njegovi iz Štirinajste, za- to Luka ni osamljen. Popolnoma jasno mi je bi- lo, da si bom moral vzeti kar precej časa, če bom ho- tel izvedeti vsaj delček tega, kar je Luka doživel гш svoji viharni življenjski poti. Ko- maj sem izstopil iz avtobu- sa, že sem začel spraševati, kje stanuje moj znani nezna- nec. Takoj prvi človek mi je povedal, ko sem ga vprašal, če pozm Luko Vidmarja. »Da ga ne bi poznal? Bodite no smešni, saj tega cela Roga- ška pozna,« mi je nekam za- merljivo dejal neznanec in se odpravil naprej. Luko sem našel v gostilni, kjer je kram- ljal s prijatelji. Kmalu sva se poslovila, čeprav je tudi me- ne zamikalo, da bi malo po- sedel in kaj izvedel. Luka in njegovi so se pogojarjali natanko to, kar sem hotel: kako je bilo »takrat«. Zaradi tistega »takrat« pa sem pri- šel v Rogaško Slatino, če sem prav razumel, so razčiščevali nejasnosti okoli nekega napa- da, ki ga je imela ena izmed enot slavne Lukove štirinaj- ste. Kljub temu se je Luka dvignil in odšla sva proti njegovi »kolibi«. V prijetnem prostoru, bila je dnevna soba, sem se ozrl naokrog. Na stenah slike, zna- ni prizori iz borb štirinajste: Luka z nemško kapo, Luka na konju, pesîiik Kajuh, spo- min Štirinajste na vsakem koraku. Brez tega polkovnik Luka ne more. To je najlep- še in največje v njegovem življenju. Za to je dal mla- dost, ljubezen, prve sanje človeka, ki bi moral sedeti v klopeh s knjigo ali pa na kmetiji orali za plugom s čvrsto roko. »Kje bova začela? S štiri- najsto ali kako.« je kar na- ravnost ustrelil. »Ne. ne s štirinaj.'^to, začela bova tam, kjer se pač vse začne, kjer začenjajo na so- dniji, davkariji, skratka pov- sod.« Tako sem mislil jaz. »Ja, dobro bo tako. štajerc jaz nisem, pa sem se kar le- po vživel med te ljudi. Dobri so, jaz nimam nič čez nje. Moja zibelka je tekla, kot pravijo, v Verdu, občina Vrh- nika pri Ljubljani. Na svet sem pogledal natanko 3. 1. 1917 in sem bil star okoli eno leto, ko je umrl vrhni- ški rojak Cankar. Zakaj to pravim? Ja, moj oče je bil ravno tako »šišter« kot Can- karjev. V tem sva si po- dobna. Mati je bila gospodi- nja in je z mano vred rodi- la sedem otrok: pet fantov in dve deklini. Starejši brat Jo- že je bil z mano v štirinaj- sti. Italijani so ga internirali na otok Rab, po kapitulaciji Italije pa je z Rabsko bri- gado prišel v sestav naše di- vizije.« Luka je brž poiskal sliko, staro sliko in že sva tišča- la nosove v zgodovino. Potem pa se je kar naenkrat nekaj spomnil, obrnim se je k meni in 2 resnim obrazom, meni se je zdel malo hudomušen, po- vedal: »Včeraj sem postai de- dek, strela božja, pa še ne vem, kaj je. Pa nič zato, bo- do že še pisali.« Komandant Luka je postal dedek, čestital sem mu, po- tem pa sva se vrgla naprej v tista leta, ko je trgal hlače po travnikih okoli Verda. Ni bila najlažje Luki tista leta. Krave je pasei za pol vasi. Treba je bilo, družina je bila velika. Nekaj malega so mu dali za to. Ko je kon- čal osemletno šolo, se je še ves v igri in nemočen za¡>o- sin v kamnolomu Josipa I^- narčiča v Verdu pri železni- ški postaji. Delali so kot čr- ne živine, živeti pa je bilo treba. Pozneje je Tonček, ta- krat še ni bil Luka, dobil delo v lesno industrijskem podjetju Ignaca Hrena iz Ver- da. V Hrenovem podjetju je delal kot sekač. Ko so ne- kaj kasneje žago Ignaca Hre- na ustavili, je šel Tonček sia hlapca, ker se kaj drugega pač ni dobilo. Ta posel je opravljal v Podkorenu na Go- renjskem, pri Francu Cusnar- ju, potem pa v Krškem, » vasi Gornje Pijavško pri kmetu Roštoharju. Tone Vicimar-Luka tretji z leve, zraven očeta i'ionirji so se na zadnji seji Skupščine občine Žalec zahvalili za novo šolo. 4. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 Iz razprav o socialnem razlikovanju PROBLEM TRETJINE Kakor smo napovedali, bomo v nekaj prihod- njih številkah našega časnika objavili razprave delegatov s celjskega območja na III. seji kon- ference ZKS. Na tej seji so govorili o socialnem razlikovanju v naši družbi. Danes objavljamo razpravo Milice Libnikove Iz Šmarja pri Jelšah. Ko govorimo o socialnem razlikovanju s stališča šmar- ske občine, ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki oprede- 1|јг1јејо naš odnos do tega vprašanja in istočasno kažejo na osnovni vzrok nezavidne- ?a stanja. Prav tako pa na- kazujejo smeri reševanja teh problemov. Katera so ta dej- stva? Prvič. Dolgoletno zanemar- jaje vlaganij v infra struktu- ro, predvsem kar zadeva od- piranje prostora, preskrbo z fodo ter tudi elektrifikacijo Drugič. Intenzivno odselje- vanje. Letni odliv prebival- stva, ki znaša v zadnjih 15 letih cca 300 ljudi letno, je p>ovzro6ü padec števila prebi- valstva in slabšanje starost- ne strukture, število ljudi nad 60 let je 47 odstotno nad republiškim poprečjem. Za- znavamo slabo izobrazbeno strukturo, padanje natalitete, opažamo pa tudi izrazito hi- tro rast socialne problema- tike. Tretjič. Procent kmečkega prebivalstva zelo počasi pa- da, čeprav kmetijska proiz- vodnja nima možnosti, da bi od nje živela več kot polovi- ca prebivalcev. Ob tem je treba poudariti še to, da je bilanca dosedanjih uspehov kmetijsike politike v naši ob- čini izredno slaba. četrtič. Naložb v gospodar- stvu z izjemo dveh do treh podjetij v Rogaški Slatini praktično v celotnem povoj nem obdobju ni bilo, V naši občini ni slabih podjetij. Raz lika med kupci in dobavite liji je 2,5 milijarde. Ustvarja mo devize in skoraj ne poz namo težav likvidnosti pod jetij. Po tej plati torej ni smo nikomur v breme. V bre- me pa smo glede na vse hi trejšo rast zahtevkov po do tacijah za celotno področje družbenih dejavnosti. Zaradi tega ne moremo mimo pri pombe, da bi morala bit stališča konkretnejša še zla stl tam, ko gre za odprav lijanje vzrokov, predvsem pa za odpravljanje posledic so- cialnega razlikovanja. Prepro- sto povedano — naš največji problem je tistih 10—15.000 Judi, ki bi lahko ustvarjali več zase in za družbo, če bi imeM možnosti, ne pa da predstavljajo sedanje in po- tencialne socialne probleme, ki se že, pa se bodo še bolj Ix)javljaM s svojimi zahteva- mi po raznovrstnem dotira- nju s strani celotne sloven- ske skupnosti. Na teh dejstvih so se izo- blikovala tudi naša hotenja v prihodnjih letih. Zato tr- dimo, da to ni problem le nerazvitih občin, ampak pro- blem slovenske nacije. Prvo, od česar ne moremo odstopi- ti je odpiranje prostora z ustreznimi cestnimi poveza- vami. Ta stari greh sloven- ske politike se rešuje, saj smo pred dnevi sprejeli prvo asfaltno pcKvezavo s sociali- stično republiko Hrvatsko. Drugo je program preskrbe prebivalstva z vodo. Inten- zivno delamo, da dobijo vo- do od sedanje slabe tretjine gospodinjstev v prihodnjih dveh letih 80% gospodinjstev. Program sanacije šolstva ne more čakati. še dosti večji problem je programska naloga, da se od leta 1971 do 1975 odpre no- vih 1.500 delovnih mest, kar bi omogočalo, da se zmanjša število kmečkega prebival- stva. Temu vprašanju smo v občini posvetili mnogo skrbi. Vse naše organizacije so ob- vezo resno sprejele. Z lastni- mi silami bomo dosegli letos eno petino plana ali 300 no- vih delovnih mest. Vse to brez kreditov ali drugačnih pozitivnih učinkov zakona o nerazvitosti. To je eno. Drugo je to, da imajo vse naše delovne organizacije svoje programe petletnega razvoja. In tretje, da obsta- jajo načrti za odpiranje di- slociranih obratov. Lahko re- čemo, da je vsesplošna pri- pravljenost delovnih organi- zacij in večine občanov, da se že enkrat krene v hitrej- ši razvoj. Če k temu dodamo še enojne ali dvojne samo- prispevke ter razne dogovore o financiranju komunalnih pvotreb, lahko mimo trdimo, da vemo, kaj hočemo in v okviru lastnih možnosti to tudi enotno počnemo. V le- tih 1972—1975 moramo s te- mi trendi nadaljevati. Ra- zumljivo je, da se bomo pojavili v banki s kreditnimi zahtevki. Raaumljivo je, da morajo naši zahtevki upošte- vati ekonomske račune, če bo vse to v redu, bo še ved- no ostal problem znane ene tretjine. Banka da tretjino, najde se tudi podjetje s tret- jino, medtem ko tretjet ret- jine ni. In še tako dober pro- gram pade v vodo. V tem smislu predlagamo dopolni- tev stališč z naslednjo formu- lacijo: »Komisija za družbenoeko- nomske odnose pri central- nem komiteju ZKS naj čim- prej skupno z odgovornimi predstavniki izvršnega sveta, banke in gospodarskih rezerv dogovori nujnost načrtnega usmerjanja sredstev v višini ene tretjine vrednosti delov- nih mest na dislocirane obra- te na manj razivitih območ- jih.« Ob tem želim poudariti še to, da je bila takšna za- hteva izračuna na posvetu o uresničevanju zakona o po- spešenem razvoju manj ras- vitih območij v Kozjem. Tak- šno dopolnilo zagovarjam še zlasti zaradi tega, ker sma- tram, da je podjetniško in tudi bančno gledanje na pro- bleme manj razvitih dosti- krat objektivno preozko, da bi v konkretnih in efektivnih prijemih lahko videli tudi na- cionalni interes, izražen sko- zi preprosto dejstvo, da z gospodarskimi posegi na manj razvita področja рк>- sredno razbremenjujemo na- cionalno okonomijo dotacij ljudem, ki bi lahko sami več ustvarjali. Na kraju še to. Naši načrti so usklajeni z dolgoročtiimi trendi pospešenega raz-voja celotne regije in ne moremo pristati na splošne razprave, saj je prvo leto petletnega plana praktično mimo. BESEDA OBČANOV RADEŠKEGA OKOLIŠA O SAMOPRISPEVKU BODOČNOST OTROK GLAVNA SKRB Naključje je naneslo, da smo se znašli v Ra- dečah ravno v trenutku, ko so starši prihajali v šolo na razgovor z razredniki in učitelji. Še večje naključje je, da so bili to starši različnih poklicev, predvsem pa da njihovi otroci v višjih razredih ne bodo več deležni izboljšanih raz- mer na šoli, če bo na referendumu samoprispe- vek izglasovan. Ne moremo uvrstiti vsega, kar so povedali, zato ostajamo pri mislih, ki so posebej značilne z dodatkom, da so vsi brez izjeme za uvedbo samoprispevka in dobro vedo, 7akai ip lii-tfl nntrphpn MIHA AVDIČ, upokojeni rudar, katerega najmlajši sin je star 27 let, ima vnuka pri sebi od rojstva. Ima 1070 di- narjev pokojnine. Torej je potencialni plačnik samopri- spevka. Kaj pravi? »Moram reči, da kot bolnik in diabetik težko shajam, če- trtina gre za zdravila in pre- voze k zdravniku. Vendar sem za samoprispevek. Gla- soval bom zanj, ne samo za- radi vnuka, ki je že v osmem razredu. Največ, kar more- mo nuditi mladini, je znanje, da jim bo lažje, kot je bilo nam. Veliko je takih, ki se jim bo en odstotek precej po- znal. Strinjam se s temi, da bi mogli aati tisti z visokimi dohodki še več. Vem, da bi bilo to težko speljati. Kdo ima srce in sredstva, lahko to tudi pokaže. Pravično pa je, da prispevamo vsi od svojega dohodka, a kaj, ko je tudi toliko skritih dohod- kov, ki jih ne bo zajel ne davkar ne samoprispevek.« FANI BLAJ, delavka v pa- pirnici, kjer dela tudi mož, ima sina že v srednji šoli, hčerko pa v osmem razredu osemletke. Oba z možem imata okoli 2.800 dinarjev prejemkov: »Hčerka mi je velikokrat povedala o stiski, ki je na šoli, o tem kako stoje jedo v hodniku, da nimajo učil- nic, kabinetov. Vem, kako so ubogi otroci iz oddaljenih krajev, ker tudi prevoz ni urejen. Vem, da bodo razu- meli potrebo po samopri- spevku vsi, ki imajo otroke, čeprav mislim, da bi še lažje prispevali tisti, ki jih nima- jo. Otroci bodo jutri delali, ustvarjali dohodek, tudi v koristi onih, ki otrok nima- jo. Kaj menim o tem, kdo se bo utegnil izmotavati? I^a- hko rečem, da bodo revnej- ši prispevali bolj od srca. Več kdo ima, težje se loči od cvenka. Midva z možem ne pomišljava. Kaj pa naj dava otrokoma? živela bosta od tistega, kar bosta znala.« ANA PRIJATELJ, žena upo- kojenca s 680 dinarji pokoj- nine in gospodinja na malem posestvu. Najmlajšo hčer ima v zadnjem razredu osem- letke, eno na ekonomski šoli in eno v uku. »Obe starejši hčerki pravi- ta, da jima tu in tam zmanj- ka osnove na srednji in stro- kovni šoli. Najbrž tudi zato, ker je na radeški šoli takšna stiska. Sodim, da ljudje v večini razumejo, zakaj gre in bodo pripravljeni tudi pri- spevati. Za naju z možem ne vem, če bova prišla med ob- vezance prispevka. Pa nikar me napak razumeti, če sem za samoprispevek. Ali je na robe, če si vroče želim, da bi bilo hčerkam bolje, kot je nama, ki sva na tem, da nama še prispevati ne bo treba?« IVAN KOSEM, trgovski poslovodja iz Jagnjenice, ima od dveh otrok mlajšo hčer v sedmem razredu in je kot vsi drugi za samoprispe- vek. Za one, ki pomišljajo, pa pravi: »Tisti, ki pomišljajo, bi morah vedeti, da prej ali slej pride čas, ko bodo tudi otro- ci iz nižjih razredov v po- družničnih šolah prihajali v Radeče. Le tako bodo imeli vsi otroci enake pogoje. Ra- zumeti moramo, da v času elektronike ne more biti do- volj, da znajo mladi za silo pisati in račimati do sto. To je tudi za kmeta veliko pre- malo. Poleg šole bomo s sa moprispevkom reših tudi prevoz otrok z lastnimi vozi- li, kajti »Izletnik« ne more ali pa ne kaže volje, da bi nam ustregel. Roko na srce. en odstotek le ni takšna žr- tev, zlasti ko gre za otroke!« CIRIL KLJUČEVŠEK, pa- pirniški delavec ima tri otro- ke, najmlajšega v sedmem razredu v Radečah, štiričlan- sko družino vzdržuje le s svo- jim dohodkom, ki redko pre- sega 1.300 dinarjev. »Kaj naj zapustim otro- kom? Celo svoje majhno sta novanje ni moje. Kako bi mogel biti proti samopri- spevku, če pa je znanje edi- no, kar bo vsem trem otro- kom rezalo kruh. Ne morem reči, da bi bil srečal koga med ljudmi, ki jih poznam, da bi bil proti samoprispev- ku. Karkoli drugega bi ljudje ne razumeli tako, kot ravno potrebo . po urejeni šoli. Upam, da bodo vsi takšnih misli tudi takrat, ko bodo imeli v roki svinčnik in gla- sovalni listek.« VESNA KOLAR, učenka sedmega razreda ni v zadre- gi, ko pripoveduje tisto, kar je povedala tudi doma: »Poglejte. Imamo samo eno predmetno učilnico, učilnioi za fiziko. V njej pa se učimc tudi kemije, biologije. Seve da če je prosta, če ni, polen kar v razredu. V risalnic imamo tudi gospodinjski po uk. Nobenega prostora ni z£ šolske krožke, malico v dveh izmenah použijemo v hodni ku pred kurilnico stoje pri policah ob zidu. V razredu nas je veliko. V našem na primer 36. Garderobo imamo kar pred razredi. Ali bi ne bi- lo prav, če bi tudi učenci niž- jih razredov imeli pouk samo dopoldne, da bi bili popold- ne lahko kaj več s starši. Čeprav prizidka kot učenka ne bom več dočakala, se ga veselim zaradi mlajših sošol- cev.« MARTA LAZNIKOVA, žena obrtnika iz Radeč ima hčerko v šestem razredu. Zagotav- lja, da deli mišljenje z mo- žem, ki bo plačnik samopri- spevka, saj ta mora uspeti na referendumu: »Da bi bil kdo proti? Kdor trezno misli, bo težko toli- kanj sebičen. Pravim, dia je deset let prepozno, če bi se ^ odločili za samoprispevek že tedaj, bi mogli urediti zade- vo, ko smo prvič širili šolo. Moram reči, da ne poznam človeka, ki bi ne razumel, da je dograditev potrebna, seveda pa mnoge skrbi, ka- ko bodo shajali, zlasti če morajo vsak dinar obrniti. Toda odločili se bodo prav zaradi ljubezni do otrok.« Tako šest mater in očetov, učenka ter dedek o samo- prispevku. Rekel bo kdo — izbrali ste .jih. Pa .iih nismo, ker nikomur ne piše na licu, kaj misli. Povedali pa so ta- ko, kot zares čutijo. Marica Cebular Vladimir Ratej Drago Ulčnik Šola skorajda ni važna, kadar se mladi pogovarjajo o svojih idolih. Brez idola žive- ti ni lahko. Življenje je praz- no, sam sebi biti idol je težko. Učenec v obrti, gimna- zijec in osemletkar, vsi ve- rujejo v nekaj. Prav tako učenec v steklarni, tam kjer brusijo lepe čaše, pepelnike in kdo bi še vedel, kaj vse. Čestokrat te mlade ljudi ob strojih vodijo njihovi idoli. Kdo so torej idoli mladih steklarjev, učenoev steklarske šole v Rogaški Slatini? MARICA CEBULAR iz Pe- čice pri Podplatu 3-letnik: »Moj idol je srečna družina, mož, ki je cenjen in povsod spoštovan, ter dober. Prav zaradi tega imam rada tova- riša Tita. Rada pa tudi po- slušam glasbo, kjer so mi najbolj všeč Pro arte. Na platnu najraje vidim Omar j a Sharifa, rada berem Finžgar- ja in zasledujem Danevóve vragolije, čez vse pa postav- ljam mojo mater.« VLADIMIR RATEJ iz Sev- nice, tretji letnik: Moj idol je beseda ambicija, želja, da bi bil boljši, kot so drugi, da bi prednjačil, ker vem, da bom tako pomagal družbi. Všeč mi je Jean Paul Bel- mondo, pa Prisley. Slednji predvsem zaradi vatrajnosti, s katero se je tako dolgo obdržal na vrhu. Rad poslu- šam Pro arte. Oseba, kot moj idol pri delu, je moj- ster Kocica Remi, ki nam vsem rad pomaga pri delu z nasveti, je pa tudi kot moj- ster zelo siposoben. V pro- stem času rad čitam moj- stra slovenske besede Ivana Cankarja« DRAGO ULČNIK iz Pod-j srede, prvi letnik: »Ni mi j treba dosti premišljati: naj- raje bi bil podoben mojemu očetu. Vedno sem bil zelo navezan nanj. še danes serti žalosten, ker je umrl in rad se spomnim nanj. Bil je vsestransko ragledan, boril se je med partizani, kot človeK pa je bil miren in tih. Člo- vek, ki je vedno vedel, kje je njegovo mesto. Tudi FranK Sinatra je pojem zase: vztra- jen, vendar dobro poje. Tita obožujem zaradi njegove nev- tralne politike. Nogometaá Džajič me navdušuje zaradi svoje virtuoTnositi z žogo- Spoštujem tudi mojstra Remi- ja.« —^nis^ St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Srečna družina je dobila mizo in štiri stole — ravno prav, ker stari so bili že polomljeni V nedeljo je bila v Šent- jurju javna radijska oddaja, katero je pripravilo uredni- štvo celjskega Radia, Novega tednika, pokrovitelj pa je bi- lo lesno industrijsko podjetje Boliorja je obiskovalce in po- •Alojz Pepelnjak, predstavnik Bohorje je obiskovalce in po- slušalce pri radijskih spre- jemnikih v imenu podjetja toplo pozdravil. Z oddajo sta uredništvi uspeli vzpostaviti neposreden stik s poslušalci radia in bralci tednika. Toda to ni bila edina naloga odda- je. Oddaja sama je pripomogla k jasnejšemu videzu dezan- skih potreb za sredstva name- njena šolstvu in njegovemu razrvoju. To pa naj bi pri- nesel krajevni samoprispevek. Namreč, referendum bo v Šentjurju že 19. decembra. Nabito polna dvorana, napol- nila pa jo je predvsem šol- ska mladina, je neposredno opozorila na dejansko potre- bo po novi šoli, ki jo šent- jurčani tako potrebujejo. Izredno veliko število obi- skoTOlcev, bilo jih je okoli 600, pa je z zanimanjem pri- sluimilo besedam Ivana Ve- hra, podpredsednika šentjur- ske obóinsike skupščine. Seve- da pa so največ zanimanja vzbudili izvajalci zabavnega prograana. Pred svojim ob- činstvom je nastopil moški pevski zbor, pod vodstvom Edija Goršiča, Pa New Swing kvartet s solistom Otom Pest- nerjem in prvič so tokrat na- stopili z novo pevko Tatjano Dremelj. Zelo je navdušil tu- di mladi Franjo Bobinac s petjem m kitaro, pa seveda narodnozabavni ansambel Iva- na Terglava z Vasovalci. Bile so podeljene tudi številne na- grade poslušalcem v dvorani, poslušalci radia doma pa mo- rajo odgovoriti na duhovit na- čin na vprašanje: Kdaj bo šentjurski kmet najbolj za- dovoljen? Izkazala se je tudi tovarna Alpos, ki je podarila mizo in štiri stole za štiričlansko dru- žino v dvorani. Oddaja je tra- jala eno uro. Z občutkom, da je bila prekratika in z željo, da bi v Šentjurju takih sre- čanj lahko bilo še več, so za- dovoljni Sentjurčani zapu- ščali dvorano ob zakljoičku oddaje. dm Mladi Franjo Bobinac je s svojim petjem navdušil šte- vilne poslušalce Takole je bilo v nabito polni dvorani. Sentjurčani si še želijo takšnih oddaj. Tovariš Garaudy ima po- polnoma prav. To teoretično vprašanje: ali je ali ni iz- trebljanje religije neugiben pogoj za komunizem, je celo usodno vprašanje. S kakšno pravico naj bi komunisti va- bili k sodelovanju religiozne ljudi m jim hkrati govorili, da bodo iztrebili religijo, da so tedaj religiozni ljudje ob- sojeni na iztrebljanje, če se ne odpovedo religioznemu prepričanju? Stališče sovjet- skih ideologov je treba zato vedno znova energično zavr- niti, ker je nečloveško in nevredno marksizma. Slovenski komimisti niso sledili tej sovjetskti zmoti, že v manifestu, sprejetem na Ustavnem kongresu komuni- stične partije Slovenije leta 1937, so odločno zavrnili vsak sektaški omalovažujoči od- nos do vernih ljudi. V tem manifestu so izrecno napisali: »Zato med katoliškimi mno- žicami in med vsemi drugi- mi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more In ne sme biti nobenih pre- grad in ovir, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svo- bodoljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skup- nemu sovražniku, skupnemu îîatiranju in skupnemu iz- koriščanju. Sleherni borec za Svobodo slovenskega naroda, ^ prvi vrsti pa vsak komu- nist, spoštuje versko prepri- čanje svojega sobojevnika, kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstanek sloven- skega naroda, se je s tem (verskim) vprašanjem razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda.« Spoštovanje verskega pre- pričanja slovenskih katoliča- nov in prepričanje, da je mo- žno plodno sodelovanje vseh ljudi, je bila tista osnova, ki je privedla 27. aprila 1941 tu- di do osnovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot najširše politične orga- nizacije, ki je združila vse Slovence v uporu zoper oku- patorja, vse Slovence brez oaira na svetovnonazorske razilike, brez oczira na religioz- nost ali nereligioznost. Ko- munisti in kristjani sta bili dve od še drugih skupin, ki so se združili v Osvobodilno fronto. Kristjani m komuni- sti so bili enakopravni sobor- ci v težkih časih vojne. Ena- kopravni v vsakem pogledu. Zato je povedal bistveno re- snico pokojni Boris Kidrič, ki je že med vojno ugotovil: »Slovenske katoliške množi- ce so sestavni del Osvobo- dilne fronte in nosilec nove oblasti. Slovenske katoliške množice so tvorec resnice, ki jo je izpovedal Boris Kidrič, je namreč izkazana v prepro- stem dejstvu, da je v osvo- bodilnem gibanju sodelovala večina Slovencev. V tej večini pa je bilo tudi mnogo, zelo mnogo vernih, religioznih ljudi, ki so brez predsodkov z roko v roki so delovali s komimi^i in tudi drugače nazorsko usmerjeni- mi ljudmi. Edvard Kocbek, slovenski pesnik in pisatelj, je kot kristjan in vodilni član Osvobodilne fronte med vojno to sodelovanje uteme- ljil takole: »Smo nazorska skupina, združujoča kristjane, ki spre- jemajo marksistično leninisti- čno spoznanje o objektivnih zakonih družbenega razvoja in ki hočejo kot zvesti kri- stajani vključiti krščanstvo v novo družbo, pomagati izwesti slovensko narodno in druž- beno revolucijo ter utemeljiti socializem tudi s svojim na- zorom. Krščanska skupina ni- ma strankarskopolitičnih ci- ljev, pač pa voljo, da kot na- zorska predstavnica na Slo- venskem preko ustvarjajočih in razgibanih kristjanov do- prinese svoj stvarni delež k napredku na družbenem in panogah kulturnega življenja pa neovirano uresničuje na- političnem področju, v vseh čelo osebne in duhovne svo- bode. Skupini je zato jasno. da povezuje v tovarišijo vse tiste napredne slovenske kri- stjane, ki se s takimi cilji vključujejo v osvobodilni boj, ki hočejo po končani vojni tudi socializem graditi iz svoj ih duhovnih osnov in ki v kul- turnem svetu temeljijo na načelu pluralizma.« Tako torej Edvard Kocbek. Komimisti med osvobodil- no vojno seveda niso sa- mo izjavili, da so za svobodo verskega prepri- čanja, marveč so to svo- bodo tudi uresničevali in se sanjo v okviru Osvobodil- ne fronte borili. Nova oblast je že med vojno sprejemala dekrete in sklepe, ki pomeni- jo, dejansko versko svobodo. Naj omenim samo nekatere: Odlok o ix)slovanju župnih uradov kot javno pravnih u- radov na partizanskem osvo- bojenem ozemlju 1. VI. 1942; odlok o uvedbi fimkcij ver- skih referentov v Slovensko narodnoosvobodilno vojsko 12. I. 1943; odlok o ustano- vitvi verske komisije pri SNOS 19. II. 1944 itn. itn. Sam sem bil partizan. Kot partizan — komunist sem čutil dve temeljni dolžnosti: bojevati se z vsemi silami in biti tovariš vsakomur, ki se je bil z menoj, ne glede na to, ali je reiigiozen ali ne. HITRA CESTA Pošiljam vam spet neikaj misli o hitri cesti, ki jo mo- ramo čimprej dobiti, pa pesmico 30 let svobode in zapis Malo za šalo, malo zares. FRANC ĆEPIN, Žaleo ODGOVOR: Dragi Franc, res ste ^eZifco poslali. V te- dniku pa imamo zelo malo prostora. Kratko je treba i"- sati. Potrudili pa ste se zelo in smo se vašim besedam prav radi nasmejali. NI SREČE Večkrat sem že poskušala srečo, pa je nisem ujela. Tudi za nagrade v Nagradnem globusu pošiljam kupone, pa VSe zastonj. Mi pa je težko, ko imajo drugi bralci več sreče. JOŽICA FIJAV2 ODGOVOR: Jožica, nikar ne obupajte. Če ni srete danes, bo pa jutri. Verjemite mi. GLAS IZ HRASTNIKA Rada sodelujem v Nagradnem globusu, čeprav vem, da vsi ne moremo biti izžrebani. V tedniku najprej pre- berem roman, novice in kroniko iz Hrastnika. Zelo vie- mi je rubrika Njihovo življenje je materinstvo. ZaMma me, če se tiïdi jaa lahko vključim v akcijo. Pri nas je bila devet otrok — sedem dečkov in dve dekldcd. IVANKA HLASTEC, Kristandol, Dol pri Hrastniku ODGOVOR: Drozga Ivanica, veseli smo vašega pisma. O Hrastniku bomo več pisali, ker vidimo, da je pri vas precej zanimanja za tednik. Veste, pri rmši akciji pa ima- mo že toliko prijavljenih mater z več kot deset otroki, da bomo akcijo do 8. marca komaj zaključili. Oglasite se se! TEŽAVE S KOPALNO KADJO Pretekli mesec sem morala zamenjati kopahio kad. V Žalcu je nisem nikjer dobila. Odšla sem v Telonomerca- tor, kjer so mi v poslovalnici Labod štirikrat rekli, da ni- majo take kadi. Ko sem vprašala, kdaj jo bodo dobili, ma prodajalec ni zaiai povedati. Potem pa sem se odpravila v Tehnomercatorjevo skladišče, kjer mi je prijazna usluž,- benka povedala, da imajo kopalno kad. Vrnila sem se v Labod, kjer so me spet hoteli odpraviti. Po pogovoru s tovarišdco v skladišču pa sem slednjič le prišla do kadi. Mislim, da bi morali prodajalci bolj upoštevati želja strank. ZDENKA RAMŠAK, Zabukovica ZVESTOBA 2e več let sem naročnik tednika m bom tudi ostal. To p»a zato, ker ga imam najrajši in ker ste novmarji pravični pri pisanju. Tudi sam bom poskrbel še za nove narocnàke- MIHA AUDIČ, Obrežje 28, Zidani most ODGOVOR: Veste, Miha, zdaj se najprej lepo pozdra- vite! Potem pa bomo veseli vašega sodelovanja pri razšir- janju naše naročniške mreže. PISMO IZ TUJINE Tednika sem zelo vesel, ker je čedalje 2!animivejši. Do- bro bd bdlo, če bi ga še razširili. Pogrešam pa politične preglede. Tudi to me zanima, če bo letos v Celju spet no- voletno srečanje z zdomci, kot je büo lani. Prijetno je brati reportaže o materah. Kaj ko bi ustanovili fond soli- darnosti za vse matere, ki so vzgojile več kot deset otrok? Predlagam tudi, da obaščete Pečnikovo mamo z Dobrove. IVAN NOVAK, Erlenweg 3, Zvezna republika Nemčija ODGOVOR: Dragi Ivan, vaše predloge bomo upošte- vali, kolikor Se bo dalo. O skladu solidarnosti bomo po- sebej razmislili. Kako radi bi razširili obseg časnika, a za to moramo imeti mnogo več naročnikov. Oglasite se. Srečanje z zdomci bo tudi v Celju, točnega datuma in kra- ja pa še ne vemo. IMATE PRATIKO Pred dvema letoma ste izdali knjigo Slovenska stolet- na pratika. Zanima me, če jo lahko kupim. BERNARD GROS, Jagnjenica 23, Radeče ODGOVOR: Knjigo vam bomo poslali po pošti. 6. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 17.155 DNI ZA SLAVO CELJA / OB OSEMDESETLETNICI NEUMORNEGA CELJSKEGA KULTURNEGA DELAVCA JANKA OROŽNA Slavljenec Janko Orožen se je rodil 10. decembra 1891. leta v Turju nad Hrastnikom. Po končanem učiteljišču je v Pragi študiral pravo, kjer ga je zajel val prve svetovne vojne. V Galiciji so ga ujeli Rusi, potem pa se je kot jugoslovanski dobrovoljec mudil na solunski fronti. Po prvi svetovni vojni je na ljubljanski univerzi diplomiral iz zgodovine, geografije in slavistike. Po diplomi je učil na gimnaziji v Murski Soboti, leta 1924 pa je prišel v Celje, kjer je kot gimnazijski profesor dočakal drugo svetovno vojno. Nemci so ga zaprli in z dru- žino pregnali v Srbijo. Takoj po vojni je delal v Beogradu v institutu za mednarodna vpra- šanja, leta 1946 pa se je vrnil v Celje, kjer živi in dela še danes. Poleg profesure je oprav- ljal še ravnateljske posle, pred vojno v Pokrajinskem muzeju, po vojni pa je urejal Pokrajinski arhiv v Celju. Ves čas svojega življenja je Janko Orožen neumorno delal, saj je bera njegovega dela Izredno velika. Obsega več sto strokovnih člankov in razprav, učbenikov in knjig. Najpo- membnejše in največje njegovo delo pa bo še letos izšlo. To bo njegovo življenjsko delo — Zgodovina Celja. Obiskali smo ga ob njegovem življenjskem jubileju in mu zastavili nekaj vprašanj. Pred leti sem va« srečala pri iskanju virov za celjsko ■K:odovino T graškem dežel- nem arhivu. Čeprav sem ve- dela, da se posvečate razi- skovanju celjske preteklosti že dolga leta in da ste o tem vprašanju napisali tudi Se mnogo knjig, me je olicah, knjige na mi- zi, saj je jubilant še vedno sredi neugnanega dela. Zdaj, ko je tik pred izidom prva knjiga njegove celjske zgo- dovine, že misli na drugo. Ob vsem tem pa se mu poraja še na desetine načrtov, ki bi jMi rad uresničil. Nehote se človeku vsiljuje primerjava z mravljo, ki vlači iver za iverjo na kupček, ki postaja vedno večji, dokler naposled ne postane stavba, ki že od daleč pritegne oko priložnost- nega sprehajalca. Atek, so mu dejali njegovi dijaki v šoli, ko je še kot profesor poučeval na celjski gimnazi- ji. In njegova hčerka Bože- na, ki zdaj na tej isti gimna- ziji poučuje slovenščino, ve povedati: »Delo! Delo, to je bilo edino načelo v očetovem življenju. Odkar ga poznam, je delal. Ko smo bili pregna- ni med vojno v Srbijo, nam je nosil drva, da nas ne bi eeblo. Nosil je butaro za bu- taro — in tako kot zgodovi- nar zbira en droben podatek za drugim, niza jih v vrste in rede, počasi, skrbno in zavzeto. Vsako delo, ki ga je treba opraviti, ima zanj ena- ko ceno. In nikoli se pri tem ni ustrašil žrtev in težav. Morda je to tisto, kar je v meni zapustilo najglobljo sled. Ko ga gledam, kot oče- ta in raziskovalca, ne vem, kaj mi je na njem bližje. Mož, ki je zavzet in poglob- ljen čemi nad svojimi knji- gami, ali oče, ki je v najhuj- ših dneh vojne našel čas, da mi je z lastnimi rokami sam izdelal igrače s katerimi me je potem razveselil za praz- nik ... « Ko sem odhajala iz njego- vega stanovanja, je tisti obi- čajni »še na mnoga leta«, pri- .šel res iz srca. ZDENKA STOPAR MIRKO TREBIČNIK Eden tistih tihih in po- brtvovalnih delavcev, ki vse žrtvujejo za razvoj te- lovadbe in športa, je tudi Mirko Trebičnik, gospodar TVD Partizan-Gaberje. Vse njegovo skoraj pol stole- tja dolgo življenjsko delo je povezano & telesno- vzgojno dejavnostjo. Svojo »kariero« je začel že leta 1925 pri Sokolu, najprej kot naraščajnik telovadec pozneje pa kot namestnik načelnika in nato kot načelnik društva. Leta 1940 je odložil načel- niško mesto v društvu, ker ?e je v njem vgnezdila Ljotičeva drhal. Takoj po okupaciji so ga Nejnci aretirali in za šti- ri mesece zaprli v Celju, nekaj mesecev je preživel v Borlu pri Ptuju, nato pa so ga pod komando SS-ovcev odgnali v Avstri-. jo na prisilno delo, od ko- der se je po ovoboditvi vrnil ves bolan. Kljub te- mu pa se je takoj vključil v novo fizkulturno organi- zacijo, kjer ga že srečamo kot načelnika v Gaberju. Ob ustanovitvi »Partizana« ga je članstvo enoglasno izvolilo za svojega prvega predsednika. Po nekaj le- tih uspešnega predsedni- škega dela pa je prevzel funkcijo gospodarja, kate- ro vrši še danes. Kljub številnim različnim funk- cijam se v vseh letih svo- je aktivnosti ni mogel od- reči vaditeljskemu delu. Z vso ljubeznijo je skrbel predvsem za najštevilnej- še pionirje, po potrebi pa je vodil tudi mladince in člane. Bil je vsem tako- rekoč drugi oče. Ob bliža- joči se okupatorski ne- varnosti in po njej jih ni samo telesno usposobljal, temveč jih je tudi vzgajal v naprednem socialistič- nem duhu. Pred kratkim se je svo- jemu vaditeljskemu delu zaradi bolezni moral odre- či, toda kljub temu in kljub 60-tim letom še ve- dno vse postori za druš- tvo. Srečamo ga v telova- dnici pri popravljanju oro- dja, na telovadišču, v ka- terega izgradnjo je že ne- koč žrtvoval svoje redne dopuste, najdemo ga v pi- sarni, kjer kuje načrte, kako z, minimalnimi fi- nančnvmi sredstm vzdr- obrazi zevati dom. Lahko reče- mo — če ne bi bilo nje- ga, bi se dom že zdavnaj porušil. Ta vzorni delavec, ki mu je malo enakih v пм iih organizacijah, je dobil га svoje delo številna pri- znanja. Med njimi so mu najdragocenejša Orden de- 'a s srebrnim vencem in med kratkim dobljena data plaketa Partizana Slovenije. Vse to pa je \e skromna oddolžitev za ielo v primerjavi s tem, kar je dal ^a razvoj tele- sno-vgojne dejavnosti v laberju. Ob tako visokem jubile- iu mu čestitamo z željo, ia bi Se dolgo ostal med nami. želimo, da bi mla- di kader našel v njem svo- >ega vzornika. DARJA GLANČNIK MLADI V KOLEKTIVIH NISO UPORNIKI LEOPODL BONAJO, dipl. ing., spada med najmlajšo generacijo direktorjev na na- šem širšem celjskem območ- ju. Leopold Bonajo je di- rektor podjetja »MINERVA« iz Žalca, o katerem smo pred časom toliko pisali. No tod se je marsikaj spremenilo, predvsem pa je Minerva kre- nila na pot izredne prosperi- tebe. Kolektiv šteje 47 delav- cev, letos pa bodo ustvarili preko 1,6 milijarde starih din bruto realizacije. Naš intervjuvanec je direktor podjetja šele 7 mesecev, si- cer pa je rojen Celjan, doma iz delavske družine v Gaber- jih. Je poročen in ima dvoje otrok, sinka starega 6 let in hčerkico, ki šteje šele eno samo leto. NOVI TEDNIK: Minerva .je imela nekatere hude pro- bleme. Kako ste jih v kolek- tivu uspeli odstraniti In v čem so vaši sedanji uspehi? BONAJO: Izboljšali smo organizacijo dela, delitev de- la, predvsem pa smo ustvarili nove delovne odnose, ki po- gojujejo sedanje uspehe. Vse privatne stroje smo zmetali iz podjetja ter vzpostavili pra- vilne samoupravne odnose, v katerih se sleherni član ko- lektiva čuti soodgovoren in soudeležen pri skupnih us- pehih. Izboljšali smo kvali- teto izdelkov ter povečali ob- seg proizvodnje. Le delo, ki je pravilno vloženo, lahko da ustrezne režoiltate in to smo, upam, doslej uspeli iz- peljati. NOVI TEDNIK: Vaš ko- lektiv je sestavl.ien iz nekda- njih rudarjev. Kako ocenju- jete in kakšno je vaše sode- lovanje z delavci? BONAJO: Med nekdanjimi knapi in sedanjimi našimi delavci ni nobene razlike. Ohranili so vse dobre lastno- sti pridnih in prizadevnih ljudi, ki predvsem vedo, kaj hočejo. To so, po duši in srcu, zelo dobri ljudje, ki so pripravljeni delati. In če ne bi bili takšni, kot so, tudi uspehov, ki jih imamo nebi dosegli. Mislim, da vladajo med nami ustvarjalni odnosi, ki temelje na medsebojnem zaupanju. NOVI TEDNIK: Kakšne so Ijerspektive vašega podjetja? BONAJO: Prepričan sem. da izredno velike. Dosedanja organizacija v proizvodnji se je pokazala kot uspešna, za- to bomo v bodoče ostali pri proizvodnji plastičnih cevi za vse vrste potreb, pred- vsem pa za navodnjavanje, odvodnjavanje in pa seveda za kmetijstvo. NOVI TEDNIK: S kateri- mi problemi se največ uba- date v podjetju? BONAJO: Pravzaprav edini in največji problem je pred- vsem v tem, kako priti pri- hodnje leto do potrebnih sredstev za ustrezne nove na- ložbe in seveda za obratna sredstva, kajti proizvodnjo nameravamo povečati ïâ 100 procentov. To pa bj-ez na- ložb ne bo šlo. Seveda se otepamo tudi z nelikvidno- stjo, vendar blokirani doslej še nismo bili. NOVI TEDNIK: Kateri go spodarski panogi bi vi v žal- ski občini posvetili" največ pozornosti v prihodnjili le tih? BONA.JO: Predvsem mislim, da se žalsko gospodarstvo v zadnjem obdobju zelo ugod- no razvija. Nekoč so celoten utrip gospodarstvu v občini dajala samo nekatera večja podjetja. Sedaj se to me- nja. Pojavljajo se novi ko- lektivi, katerih dosežki so izredni. Največ pozornosti bi kazalo posvetiti medsebojne- mu povezovanju med podjet- ji. Kljub uistreznemu sodelo- vanju smo preveč razdrob- ljeni, čeprav pa še adaleč ne tako, kot je to na primer v Celju. Kmetij.sitvo ostaja tudi v bodoče pomembna panoga, potrebna vse družbene po- zornosti. NOVI TEDNIK: Kako oce- nju.jete vlogo občine pri re- ševanju gospodarske proble- matike in v kakšnih odnosih ste z njo? BONAJO: Skupščina s svo- jimi organi igra pomembno vlogo, naši odnosi pa so več kot odlični Imeli so veliko razumevanja za naše težave in v svojih prizadevanjih ni- smo ostali osamljeni. NOVI TEDNIK: V občini pripravljate podaljšanje refe- renduma za dokončno izgrad- njo šol. Kako gledate na to? BONAJO: Prepričan sem, da bo referendum dobro us- pel. Naši ljudje so zelo raz- gledani in vsi dobro vedo, da je znanje prvi pogoj na- predka, zato moramo otro- kom omogočiti sodoben po- uk, ki pa ga brez modernih šolskih poslopij ni mogoče uresničiti. Dosedanji rezulta- ti s samoprispevkom zgraje- nih objektov so tolikšni, da ni nobenega dvoma o tem, da se bodo ljudje izrekli še za podaljšanje. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na mlado generacijo in na naše študente še posebej? BONAJO: Mlada generacija je napredno umerjena. Mla- di intelektualci, ki prihajajo v podjetja, nekaj znajo. Za- to niso uporniki, ki za vsako ceno hočejo nekaj novega, temveč streme za tem, da bi določene stvari konkretno iz- vajali v praksi in pri tem jih je treba podpreti. Kar se pa študentov tiče, pa sa- mo tole: vedno so bili poleg delavstva najbolj revolucio- narni del naše družbe in so tudi danes. Vprašanje pa je samo, kakšnih oblik se po- služujejo pri svojem delu in kakšni vplivi se pri tem uveljavljajo. NOVI TEDNIK: Neki tu.jec mi ,ie nekoč rekel, da je de- mokracija lepa stvar, ampak samo za disciplinirane ljudi, naše samoupravljanje pa je .še lepše, toda za pametne lju- di. Kako ocenjujete to tezo? BONAJO: Teza drži, le da bi dodal še to, da razvitega samoupravljanja ni brea ustreznega znanja. Veliko se še moramo učiti, mi in bo- doče generacije, da bomo zmožni uresničiti vse, kar čas in družba terjata od sle- hernega posameznika. Zna- nje, znanje, to je deviza, brez katere ni ustreznih sa- moupravnih odnosov, pa če si za to še toliko prizadeva- mo. NOVI TEDNIK: Zadnjič smo na TV slišali, da ob- stoje v Ljubljani cel() štu- denske konume posebne vrste, v katerih žive štmlent- .fe, ki jih povezujejo različni, pa tudi politični motivi. Kaj menite o tem? BONAJO: To so ekstremne oblike, nastale pod zahodnja- škimi vplivi, ki pa imajo krat- ko perspektivo. Progresiv- nost mladine je treba usme- riti drugam in večina to de- la. Tako osamljeni pojavi me ne skrbe, čeprav na koncu koncev človek ne more (jstati neprizadet. RAZGOVOR JE PRIPRAVIL: BERNI STRMČNIK St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 7. stran Korporal Huš in dru^e zgodbe Pri Državni založbi Slovenije je izšla drobna knjižica Frana Rosa z na- slovom Korporal Huš. Tako se imenuje tudi prva novela, najdaljša in naj- neposrednejša v pripovednosti. Knjiga vsebuje še deset krajših črtic, ima 130 strani in je broširana. Kdo ne pozjia književiuKu Frana Ro.ša, ki je Celjanom znan bolj kot zvesti sodelavec Celjskega zbornika. Njegovo literarno delo je razpeto rn^d široke bregove. Precej svoje ga dela pa posveča miadini. Obiskuje šole, bere svoje po vesti in podeljuje bralne značke. In tako ostaja večno mlad v neposrednem stiku z življenjem, ki ga sam tako ljubi in ki je prisotno v sle hernem njegovem delu. Živo se je razgovoril o zad- nji knjigi. Saj prav tako je tudi nastajala. Številne pri- gode korporala Huša je avtor pripovedoval v kakšni družbi in navsezadnje Je vse skupaj tudi napisal. Dve črtici izmed desetih pa je že objavil v celjski Novi dobi takoj po os- voboditvi. Razhudil pa se je nad Р^ sanjem Tedenske tribune, kjer So omenili, da je star upokojeni učitelj, da je s svo- jim Hušem izgubil bitko s Haškovim Švejkom m podob- no. Vse to pisatelj demanti- ra s preprosto ugotovitvijo, da pač Huš ni takšen kot Svejk. Vse skupaj so dogod ki, ki jih avtor opisuje, v Žalcu trajali komaj enain dvajset dni, pri švejku pa prebiramo cela obdobja. In poleg vsega stara Avstrija ne bi nikoli zaupala novopečene oficirje človeku, kot je bil švejk. Avtorja je razhudil tudi na mig, da je v zafinjem času li- terarno pasiven, da je učitelj v pokoju, kar tudi demanti- ra s krepkimi dokazi o iz- redni aktivnosti ravno v zad- njem času, kar potrjuje tudi dopisnica, ki jo je prejel od svojega starega znanca in pri- jatelja Antona Ingoliča. Sicer pa Je že ponudil Dr- žavni založbi še drugo zbirko črtic, humoresk, ne satir. Brez zajedljivosti, brez ten- denciozinosti. Pa še pri sa mem Hušu je humor silno vprašljiv. Marsikateri opisani dogodek bi to lahko zanikal ali pa prestavil celo razpolo- ženje na popolnoma drug ko- nec. Skratka, knjiga Korpo ral Huš ne govori samo o usodi peščice ijudi v časih 1916 leta, ampvak s svojo pri- povedjo vrača človeka v tre- nutke premišljevanja, s hu- morjem pa ga skuša kvečje- mu opogumiti. Humor v prvi zgodbi je v manjšini. Podre- jen. Prevladujejo ga ostali do- godki, resnost položaja, ele mentamost samega jimaka, ki naj bi s svojimi dejanji ta humor proizvajal.Ostale zgod- be so po svojih postavitvah in zasnovah še bolj elementarne. Dopuščajo le neznatno pri- merjavo nekaterih dogodkov pred mnogimi leti, vsi pa so več ali manj izraz individual- nega občutenja. Tako nam daje omenjena knjiga 130 strani prijetnega branja, kar je avtorju z vaje- no in preizkušeno roko ne dvomno uspelo. Potem sva še govorila o vojni v Celju, njegovem iz- gnanstvu v Srbijo, pa o »Sa- vinji«, ki so jo izdajali člani literarnega kluba »Kondor«. Sestajali so se v gostilni Je- len, kjer je gospodaril gostil- ničar Bezenšek. Z nezmanj- šano živahnostjo je pripove- doval, kako je bil poročna priča skladatelju Ristu Savi- nu, ki se je za ta korak odlo- čil že pri svojih sedemdese- tih letih m nato živel dvajset let v srečnem zakonu. Pa o Slavku Ostercu, kako je učil glasbo in telovadbo, spal kar v zbornici na mizi in o skup- nih časih s Srečkom Puncer- jem. V Celjskem zborniku, ki bo izšel v prvih dneh januarja 1972, je zbral gradivo in na- pisal prispevek o Grobu na Plešivcu, kjer je pokopana Cankarjeva ljubezen Ana Je- lojškova in njena sestra, do katere Cankar tudi ni bil ma- lodušen. Tam so našli tudi 44 njegovih ljubezenskih pi- sem, ki jüi je pisal obema se- strama. Kaj bi še spraševali Frana Roša? Vedno je pripravljen odgovarjati. Toda nikoli se ne obotavlja sam začeti. In potem so vprašanja res brez potrebe. Človek mora samo pazljivo poslušati, da mu kakšna podrobnost ne uide. Teh pa Fran Roš pozna za cel leksikon. Z željo, da bi še naprej ne- umorno delal in da bi se še kdaj videla, sva se razšla. Drago Medved 12 V našo tedensko kro- niko moramo vsekakor '.obeležiti vest, da nas je la zadnjem torkovem abonmaju obislcala Mila ,'iaričeva, prominentna dramska igralka, ki je med obema vojnama in po zadnji predstavljala kvin- tesenco slovenskega gle- dališkega življenja. Nazad- nje je, že upokojena, po- dučevala na' gledališki a- kademiji govorno tehni- ko. Gostja si je ogledala predstavo Jovanovičevih Norcev. Vsem abonentom, ki so pričakovali komedijo Fi- garo se ločuje že sredi tega meseca, kakor smo tudi -napovedovali, se mo- ramo opravičiti, ker smo jo bili primorani presta- viti za cel mesec v janu- ar. Novoletna pravljica je namreč dobila toliko na- ročil za zaključne pred- stave, da smo morali čr- tati vse termine za redni Uudij. Zaradi zahtevnosti novoletnega programa je bila tudi pravljica z iz- rednega postavljena v re- dni delovni program. O tem, ali bodo otrokom žarele oči, o tem lahko avtor samo po tihem upa. Več upanfa, zasluženega upanja, imajo igralci in režiser in drugi sodelav- ci, ki pripravljajo uprizo- ritev. Avtor zagotovo ne preveličuje svojega dele- ža in ni dal nobene po- dobne izjave, s katero bi povzdignil svoje delo v vnaprejšnje samozadovo- ljstvo. če bodo otrokom zares žarele oči, pa se vendarle zahvaljuje pis- cu članka, saj ga je na- pisal dobrohotno in v do- bri veri, da drugače ne more hiti. Te dni odhajamo na že dolgo pripravljeno gosto- vanje v celovško Mestno gledališče. Priprave na naša skoraj redna gosto- vanja med koroškimi Slo- venci so se začela že la- ni, ko smo z uspehom, odšli tjakaj na daljšo iu-. rnejo z Veroniko Desehi-. ško. Tokrat odhajamo z Eliotovim Umorom v ka- tedrali. Celjsko gledališče' opravlja pomembno kuj.- turno poslanstvo, ne pri- naša zamejskim rojakom le domače žlahtne bese- de, seznanja jih tudi г umetniškimi dosežki, s kulturo, ki je njihov in- tegralni del. J. Ž. ŽELITE DOBER ZASLUŽEK? Za ulično prodajo Nove- ga tedn ka v Celju, Žalcu, Velenju, Rogaški Slatini in Šoštanju vabimo učen- ce, dijake, študente in upo- kojence. Dober zaslužek vsak če- trtek in petek. Oglasite se v uredništ- vu, Gregorčičeva ulica 5 v Celju! Koncerti Petek, 10. decembra ob 19,30 v Narodnem domu: III. abonmajski koncert SLOVENSKI TRIO Dejan Bravničar, violina Ciril Škerjanc, violončelo Aci Bertoncelj, klavir Na siporedu Mozart, Beetho- ven, Mendelssohn Prodaja vstopnic v glasbeni šoli. Razstava v pivovarni Obetajoč začetek Pretirana skromnost skupine petih likovnikov amaterjev delavcev Laške pivovarne ali hvale- vredna samokritičnost? Vsak večji kraj, ki sé uvr- šča tudi v središča kulturne in ljudskoprosvetne dejavno- sti se ne more ponašati s skupino likovnih samoukov, saj je te vrste aktivnost še najbolj redko posejana v pri- merjavi z glasbeno, gledali- ško in Uterarno tvornostjo. Le malo pa je primerov, kot ga imajo v laški pivovarni, kjer se je v likovno sekcijo pri mladinskem aktivu zbra- lo pet prizadevnih samoukov, ki so pred prazniki v pro- storih uprave podjetja raz- stavili svoje olja, grafike, akvarele, reljefne plastike in skulpturice iz želeaa. Priklju- čili so se jim še fotoamater- ji z dokumentarnimi posnet- ki o zadnji investiciji kolek- tiva. O razstavi sami le toliko, da bi razstavljavci mirno lahko tvegali nastop pred širšo javnostjo, So se pfâ to- krat predstavili le tovariške- miu krogu v kolektivu. No. morda je ta skromnost rav- no izras samokritičnosti, da za začetek niso storili večje- ga koraka. Kdo so samonikli likovni- ki: Mihael Snur je strugar in razstavlja olja in je po slogu precej podoben Jakiju, vsaj v barvah, sicer pa risarsko bolj izrazit in sposmaven. Daniel Brglez, pivovar po poklicu, se je predstavil z olji na steklu, kar mora za začetnika biti trd oreh, pa tudi z grafiko, ki je pretež- no študijska vadba. Pleskar Franc Markošek se je opri- jel tudi malega čopiča in tako kot njegov poklicni io- lega Darko Slimšek nagiba K realizmu, pri čemer je prrt pokaaal precej več mtiaie. Močno i2ìstopa tudi ključar- ničar Anton Pratnemer, M poleg oljne ikone razstavlja še reljefne plastike v lesu in dve skulpturici, varjeni iz že- leza. Nobeden od petih pivovaav niških likovnih samoukov ni- ma kakršnekoli likovne izo- brazbe, niti kakšnega tečaja ne Vse oblikuje nagnjenje, večino pa tudi obetajoč ta- lent, ki bi ga bilo zares vredno razviiL J KJEL Film Konje si reijajO, mar ne? Scenarij so oblikovali po romanu Horaca МсСоуа. Re- žiser je Sydney Pollack. Igra- jo Janer Fonda, Michael Sar- razin, Susannah York in dru gi. Gig Young je dobil Os- carga za vlogo Rockyja, moj- stra plesnega ceremoniala Film traja dve uri. Horac McCoy, sicer bolj znan kot pisatelj policijskih romanov, je 193.5. leta izdfil knjigo Konje streljajo, mar ne"' Z zgodbo se.je povrnil v čas velike gospodarske knze, ko so v Hollywoodu spet pri- pravili priljubljeni tradicio- nalni plesni turnir. To je oil plesni turnir vzdržljivosti, nadčloveških naporov, soci- alne bede. dehumanizacije odnosov med ljudmi in po- nižnosti v iskanju samopotr- jevanja. V iskanju noveg^i življenja, ki ga ponuja zma ga na turnirju. Kritik je zapisal: »Najbolj pretresljivi in hkrati najbolj uspeli so prizori, ko Rocky pripravi za množico gledalcev posebne izločilne igre. Divja dirka tekmovalcev v krogu plesisòa, da bi ne zaostali in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, se spreminja v nečloveško divjanje, preriva- nje. življenjsko agonijo in ži valsko hlastanje za obstan- kom. Ti prizori so mojstrsko realizirani in silovito pretre SP j o gledalca.« Neketeri menijo, dia .sodi lilm Konje streljajo, mar ne? med najboljše storitve reži- serja Sydneya Pollacka. Vse- kakor pa pomeni zgodba z vso izraženo socialno, člove- ški) in čustveno komponento pomemben dogodek v reper toar ju. Pomembna obletnica s prisrčnim rajanjem so v soboto zaključili splet prire- ditev. ki so bile posvečene 40. obletnici Delavskega prosvet- nega društva v Zagradu Vse prireditve, trajale so ves teden, so bile dobro obiskane in so prispevale nov delež k poživit- vi kulturno prosvetne dejavnosti v tem jugo-vzhodnem delu celjskega predmestja. Med drugim so pripravili tudi slav- nostno sejo upravnega odbora, na katero so povabili še ži- veče člane takratne »Sloge« kot predhodnice današnjega kul- lurnega društva. Prosvetno društvo »Sloga« Zagrad — Pečovnik so usta- novili takratni napredni slovenski kmetje in delavci. Zbirali so se v prostorih družine »Stegu«. Do okupacije so takrat- ne sekcije (pevska in gledališka) zaživele s polnim elanom. Kot povsod, je tudi tu pretrgal nit dejavnosti okupator, ki ni prizanescL šteinlnim Zagrajčanom. Po osvoboditvi so se ponovno zbrali takratni kulturno prosvetni entuziasti m po- novno oživeli to dejavnost. Leta 1948 so društvo preimeno- vali v »Svobodo«. To ime nosi še danes. Ves ta čas je dru- štvo delovalo г večjimi ah manjšimi uspehi. Zdaj jih tare predvsem skrb za dotrajan kulturni dom, ki pa ni edini v celjski občini Predolg bi bil seznam vseh prizadevnih članov, ki so jim izročili tudi posebna priznanja, zato naj omenimo enega naj- prizadevnejših: Jožeta Dolenca, ki je tudi letos zrežiral igro, francoskega avtorja »Dnevi naše sreče«, s katero so se pred- stavili ob tej pomembni obletnici. K pomembni obletnici jtm iskreno čestitamo tudi mi! Stejan Zvižej „Dom Bernarde АЊе^' Amatersko gledališče »Že- lezar« se je v soboto pred- stavilo z novo piemiero. Up rizorili so špansko dramo Garcie Lorce »Dom Bernarde Albe«. Lorca — sicer pesnik — je napisal to dramo m prozi« m zanimivo predvsem zato, ker v njem nastopajo same ženske in prikazuje del- ček življenja takratne Špani- je. Ženska, obremenjena s tradicijo; špartansko vzgojo, z navadami krščanstva dobi po smrti svojega moža v ro- ke vajeti številne družine. Neikdanji patriarh izgubi vso veljavo, mati postane »pogla- var« družine in se hoče z nekakšno maščevalnoetjo in trdo besedo rehabilitirati za vse, kar je morala prestati žrtve so predvsem odraščajo- če hčere. V vlogi Bernarde je nasto pila Mira Furlanova uglaje- no in dostojno. Tu in tam je zakolebala med čutečo ma- terjo in njono skrajnostjo, vendar moramo omeniti, da je ta vloga najvišje težavno- stne stopnje in zahteva ma^ ksimum intelektualnega an- gažiranja. Meta Vidmarjeva in Angela Mavčeva sta se predstavih kot dekli — bili sta tipičen primer ponižnega španskega malega človeka. Medtem ko je bila Maučeva popolnejša figura, Vidmarjeva ni mogla skriti svojo masko mladosti V vlogah hčera so nasto pile Truda Tcmažin (Augu- sta), Marjana Vrečko (Mar- tirija), Anica Tomažin (Mag- dalena), Marija Jurak (Emi- lija) m Anica Bandek-Milano vič (Adela). V splošnem so zadovoljile in realizirale re^ ž-serjeve zamisli. ^ Morda bi bill o treba omeniti (to pa ni n;>paka nastopajočih) koma .sipoznavno razliko v letih in značajih. To bi lahko delno t.aači?ejša izdelava značajev opravila maska, delno pa na- in režij.>ka postavitev. Ime- nitna sta bula predvsem pri- zora z molitvijo v 1. dejanju in zaključni prizor. V ostalih vlogah so še so- delovali Anica Rovšnik, Miša Stojčevski, Tonka Orešnik, Katja Ivačin in Manja Vra- njek. Döio je nastalo pod skrb- nim vodstvom dolgoletnega in priznanega režiserja Tone- ta Zorka, Ki je bil težki na- T^in '".''so pričarati značilno log! kos, vsi pa vemo, da je .--iw-u v/dusje. V mizan- scenski zasnovi je delo do- volj razgibal, čeprav je vča- sih trpela logičnost, škoda, da je sceno izredno zožil in odvzel veliko dragocenega prostora. Kot malenkost bi merda omenili nelogične ob- leke hčera v tretjem dejanju, ko planejo iz spanja, vendar -7f»rno in neoporečno ob- lečene. Toda to so le malen -v . . :: dajo takoj od- praviti. Na splošno je predstava : vc..a škoda je le, da je gle- dalci niso povsem razumeli. To so dokazali z napačnimi reakcijami. ŠTEFAN ŽVIŽEJ 8. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 ^ ШЈДШ Ш! Jaga, kozjanska jaga, se začne, pa recite kar hočete, v gostilni. Ne verja- mete? Mogoče res ne, ampak lahko to jasno in glasno dokažem. Nič drugače ni bilo, kot tako. Dobili smo se tisto nedeljo, malo pred prvim ali natančneje, dan pred dnevom republike v Olgini oštariji. Ne bi mogel reči, da smo popivali. Kje neki! To se za poštenega kozjanskega jagra niti ne spodobi. Spili smo šilček pelinkovčka, potem pa smo Olgi dali slovo in se odpravili skozi Bistergraben divjim prašičem nasproti. S puškami smo odmaširali skozi romantično pokrajino. To se je dogajalo v lovskem letu devetnajstoenainsedemdesetem, na osemindvajseti dan enajstega me- seca v prestolnem mestu Kozje, središču kozjanskega lovskega revirja, blagoslov in pozdrav, »dober pogled« pa nam je voščila Olga Pesnikova, zaščitnica vseh jagrov na Kozjanskem. Marëirali smo kot dotora stara vojska skozi Bistergra- ben in napenjal sem svoj >Kk>ber pogled«, pa nisem za- gledal nobenega prašiča. Kot da bi se v zemljo vdrli, ža- lostno so se pomikale moje oči po bregovih, prašičev pa cd nikoder. Potem pa so me modro poučili, da prašič: ni- majo navade hoditi - v dolino gledat napake ljudi. Ker so lovci spoštovani ljudje in ni- kakor ne latžejo, bognasvaruj, sem vzel to za sveto. Potla- čil sem jezik daleč v sebe in tiho capljal zraven starih »asov«, ki so tU" in tam kak- šno pametno rekli. Pivš- ke so öeipele na ramenilh kozjanskih jagrov, kot da bi jih tjakaj nasadili ob samem začetku sveta. Dolga je bila vrsta spoštovanih kozjanskih jagrov, še daljše je bilo pri- č-akovanje. Prišli smo do lovske koče v Bistergrabnu in tam smo se tudi ustavili. Pa samo za trenutek. Nekaj so nam ime- li »na dušo d'jat,« stari jagri. Z VSEH VETROV SO PRIŠLI starih navad ne gre zame- bovati in pravijo, da mora dober j ager pred lovom ne- kaj za zobe dati. Tisto nekaj sem v koči okuâil, р^ se mi .še danes zdi, ko tole stvar na svetlo spravljam, da ti- sto nekaj ni bilo nič drugega kot konjaJc. že mogoče, da se motim. Seveda, mlad sem še in še žBjvljenja nisem okusil, tako kot je treba in je naravi povšeči. Ampak, če bi tisto bilo le enkrat, pa je bilo dvakrat. Potem pa so le nehali in kot veter nas je odneslo na obronke Bohorja. Ja, pa še nekaj sem pozabñ pK)vedati: pred lovsko kočo so nas čisto obzirno opozorili, kaj lahko in kaj ne smemo streljati. Pa so rekli tudi, da krava ni s ma in gams ne kozel. To sem vzel »na zina- nje«. Pomagalo je. Udarili sano kot dobra, zve sta četa med smrekami v bohorske rebri na di^vji praši- šičji lov, za katerega pravijo kozjanski jagri, da menda že postaja tradicionalna stvar. Jagrom ni vsega verjeti, to sem jim pa le. Kako jim ne bi, ko pa jih je bilo toliko, da jih skoraj prešteti nisem mogel. Od kod vse se niso zbrali, tile zeleni prijatelji? Prineslo jih je s slovenske Koroške, čez Kačje ride so se pridrsali na Kozjansko, mariborsko Pohorje jih je vrglo na naš konec, še bi la- hko našteval, pa se mi ne ljubi. Na kratko: bilo jih je reci in piši natanko osemin- devetdeset, konkurenco pa so j:m delali še prijatelji jagri s planinskega konca. O tem, kdo je potegnil krajši konec, pozneje. KO BI LE VEDELI, PRAŠIČI, KJE SEM STAL . . . v vojski še nisem bil, sram me je priznati, a je tako. Nekaj malega »na levo« in nekaj »na desno« so me nau- čili kozjanski jagri na svoji 2!veličavni jagi. Ko smo prišli do križišča dveh peti, ostale so bile v megli, ena pa v de- žjiJ, ki je začel rahlo rositi, bog ga nima rad, je padlo povelje. Vsak je nekaj dobil, profesorju Avčinu, saj ga po- znate, to je tisti, ki je izu- mil marsikaj, v svojem pro- stem času pa je napisal tudi knjigo »Kjer tišina šepeta«, pa so rekli, naj stoji kar spodaj v dolini in naj čaka na prasca, ki menda rad ho- di tam mimo. Avčdn pa v zrak s svojimi sedemdesetimi leti, da še lahko hodi in da še ni Za v pokoj in tako na- prej. Kljub temu smo šli naprej na »stante« čakat kozjanskega divjega praseta. Mene so dodelili Andrejčko- vem Slavcu. Odšla sva na »štant«. Tam sva ostala, kot da bi naju »prilamali« in čakala na pra- šiča. Prašiča pa od nikoder, čakava uro, dve, tri, štiri, pet, prašič, pa seveda pra- šič, v hosti pa čisto tiho. Premakne se vejica. Slave v zrak, jaz pa na tla. »Madona, ga že čutijn. Sli- šiš, že gre. še mal', pa bo pri nama.« Slave šepeta, jaz gledam, prašiča od nikoder. Grdo pra- se. POTRPEŽLJIVOST JE BOŽJA MAST Takole sva stala cele veke. Zmrzovala. Dež je padal. Mi- dva pa kot Petrova skala. Tr- da in mirna, šei sem po »štantih«. Spodaj pod nama je stal Juleta Vrbiča sin, saj ve- ste, katerega. Tistega, k: je bog in batina pri Pavlihi. či- sto trd je že bil, ubogi 2elj- ko, čakajoč na praseta. Pa mi pravi, da je hodil z oče- tom na lov, ko mu je bilo štiri leta in je menda do se- daj ulovil vse — razen med- veda. Ja no, ga bo pa še. Tako so jagali, slovenski fantje. Pokalo je, da me je bilo strali, Pa nisem ravno plašljive narave. Ampak jaz, jaz pa nisem videi nobenega, cela moja kompanija pa tudi ne. Ob treh smo se zavlekli v dolino. Premraženi, zledene- li kot ledene sveče, puške pa so trdno stale na ramenih. Kot se spodobi. Pred vsemi sem jo ucvrl, kot da bi mi gorelo za pe- tami, v Kozje, naravnost v gasilski dom, kjer je gospo- daril Kolarjev Mihec in je v kuhinji krojila usodo Res- nikova Olga. Orkester »Od vseh vetrov zbrani« je že ig- ral, profesor Avčin pa je se- dei za pečjo. »Kozjanci so fajn ljudje. Ena čudna mešanica veselih in trdnih ljudi. Vsega, kar je v Sloveniji najboljše. No, jaz Pa sem iz Ljubljane, toč- neje, profesor na elektroteh- niški fakulteti, to je tam, kjer naredijo vse — od aero- plana do otrok.« KONEC DOBER, VSE DOBRO Zašpilali so ko sto hudi- čev in zavrtela sta se Micka in Janez, zunaj pa je ležalo osem divjih prašičev. Lov- ska veselica se je začela. Tu- di lovski vici. MILENKO STRu\SEK Zamišljeno, predvsem pa resno in pričakujoče strme lov- čcve oči v breg. Bo prišel, ne bo? Možakar jc pripravljen, da ga lovska bratovščina sprejme v svojo »redo, še nekaj vpr»- i»nj nad uplenjeno divjo svinjo lu ie bo kršČ4'n. Dolier pogledi PROSTOR ZA PESMICE Najprej bi rada omenila, da mi je tednik zelo všeč Zdi Se mi, da bi moral biti še obširnejši, želim tudi vede ti, ali bi bilo v Novem tedniku j^aj prostora za pe.smice Pošiljam vam eno z naslovom »Novi tednik«: Najbolj me veseli, če Je veliko vesti iz krajev, ki Jih ne poznam, pa vendar sosedje so nam. Bralka URŠKA y¿ Dramel, ODGOVOR: Draga Urška, каког vidite, sem objavi tretjo kitico. Ta se mi zdi še najboljša. Za pesmice, črtict in sploh za literarne prispevke je seveda nekaj prostore v našem tedniku. Saj prav v tej številki objavljamo noi nagradni razpis, ker želimo bralce spodbuditi k pisanju Le oglasite se! Pa poln riaslov pošljite. VABILO že dolga leta sem naročnik tednika m prosim, da me vaš novinar Milenko Strašek kdaj obišče. Veliko novega bo zvedel. IVAN AMON, Ješovec 21, Kozje ODGOVOR: Ko bo le mogel, se bo Milenko oglasil. Do takrat pa sami kaj napišite. Saj gre, ali ne Ivan? MNOGO NEIZREČENIH HVAL že večkrat me je zaskominalo, da bi vam kaj napisala, pa se kot preprost človek kar bojim spregovoriti na glas. Dolgo je že namreč, kar sem zapustila šolske klopi. Ve- ste, za moje šolanje ni bilo denarja. Svinčnik m pero je bilo treba zamenjati za motiko, koso, plug . •. Danes sem Se vseeno opogumila, da vam povem, kako mi je všeč te- dnik. Zelo rada berem roman, novice, zgodbe o materah in ostarelih. Še posebej zato, ker sem tudi jaz osamljena. Mama mi je umrla in še sreča, da je sestra blizu. Ve » lar pa imam vseeno srčnj mir, duševno srečo, to pa tudj ne- kaj velja, ali ne? Vidite, tako mi je tednik res velik prijatelj. Zato pra- vim — mnogo hval je neizrečenih, mnogo praznih besed neizgovorjenih. Ob vašem jubileju pa iskrene čestitke. URŠKA ORAŠ, Vrbno 27, Šentjur ODGOVOR: Draga Urška, lepo m dolgo pismo. Malo sem ga skrajšal. Večkrat bodite tako pogumni in se ogla- site. PISALI SO NAM ŠE Pisali so nam še Gotovljan, Antonija Fajdiga iz Rečice pri Laškem, Vida, Romih iz Ponikve, Vera Ašenberger iz Griž (pa nič ne obupajte, tudi kozorog bo kdaj prav na- povedal!), Panika Kolenc, Viktor Rozman s Skomarja, Marija Ocvirk iz Podčetrtka, Anica Malin iz Celja, Anton Arh iz Šentjurja, Albert Veber iz Prebolda, M. Kasnik z Dobrne in Ste fi Fajs (nič se niste zamerili!) iz Ponikve. FAS UREDNIK DRUŽBA POZABLJA NA DOMOVE Problem dijaških domov je večno mlad ali večno star, kakorkoli že. Skoraj povsoc? Tudi v Celju. Zaradi takšne- ga polo^ja, ki pa se iz le- ta v leto slabša, je republi- ška konferenca ZMS minu- li teden sklicala posvet o tej tako pereči problematiki, na katerem naj bi osvetlili nekatere najakutnejše strani. Na posvetu, ki so se ga udeležili skoraj vsi celjski strokovnjaki s tega področ- ja pa tvdi predstavniki do- mov in gojenci sami, je bilo izraženo mnenje, da je bila problematika -slovenskih di- jaških domov skoraj vedno zapostavljena, in da imamo zelo malo takšnih ustanov, kljub dejstvu, da število in- teresentov raste. Povedano je bilo, kje bodo v bodoče še zgrajeni domovi. To je v veliki večini v večjih mes- tih. Ali bo s tem rešen prob- lem? Bodo dijaki našli sre- dstva za oskrbovalnine, ko pa vendarle vemo, da biti v domu danes pomeni skoraj privilegij ali pa dobro fi- nančno podstat? Dijakom v mestu to prav gotovo ni in ne more biti problem, saj jih oskrbujejo starši. Toda kaj naredi učenec s svo- jo nagrado? Ta in podobna vprašanja so vodila navzoče v diskusi- jo, ki je dobila prizvok re- ševanja socialnega razlikova- nja. Domovi so polni tam, kjer dijaki laliko plačujejo najemnino. Vendar kje — so tisti, ki tega ne «morejo? Odgovor je preprost: doma. Težko je v naših domovih dobiti kadre — vzgojitelje, 1 kajti redki se želijo zaposli- ! ti v domovih. Če pa že pri- de, gre kmalu na boljše. , Rešitev je ena sarria: primer- ' na stimulacija. Velik prob- ; lem na celjskem območju | so tudi telovadnice, ki jih skoraj ni. Gojenci hodijo te- lovadit drugam, če imajo se- veda možnosti. Pomembno vprašanje so sprožili učenci odnosno gojenci iz južnih republik, ki se šolajo pri nas. Ugotavljajo, da so pre- slabo nagrajeni, da s tem denarjem težko plačujejo os- krbovalnino in da bi bilo ' najbolj prav, če bi vsakega izmed пјШ šitipendirala re- publika, iz katere izhaja. čisto na koncu bi opo- zorili še na probleme izko- riščanja, zakaj z nobeno dni- j go besedo ne bi mogel bolje ; označiti tega pojava. Učenci v raznih strokah čestokrat sprejmejo pouk pri svojih mojstrih, ne da bi za svoje delo prejeli ka- I kršnokoli nagrado. Veseli so, če je to sploh mogoče. Pred- vsem So to otroci z dežele. Ker ne dobijo nagrade, ki jim po zakonu pripada, tudi težko plačujejo- oskrbovalni- no. S precejšnjo ostrino je nekdo med razpravo pouda- ril, da sploh nima nikakr- t šnega smisla še naprej go- \ voriti o teh stvareh, ker za- radi tega pač ne bo bolje, »Domovi so nedvonmo na repu družbene pozomiosti«, je sklenil svojo misel. To nedvorraio drži. -MIS— St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 9. stran SKRIVNOST OHRANJENE MLADOST! Krepko je bilo treba vsa- jati stopinje v sneg pomešan z blatom od ceste v hrib do Bencetove domačije na Reki pri Laškem. Precej jih je bàio v kuhinji. Segel sem v roko ženici, ki sem o njej sodil, da utegne biti mati enajstih otrok. Ves čas se mi je v ¡poskuse, da bi s staro ženico napletel pogovor, vmešavala postavna ženska, o kateri sem sodil, da utegne biti ena od hčera. Pa se je nazadnje izkazalo, da je ravno ta Ana Rezec ali po domače Bence- tova mama. Ves presenečen in malce tudi osramočen sem se opraviče^/al za zmoto, ki je Pa brez dvoma bHa neho- ten kompliment. Ana Rezec je bila stara de- vetnajst let, ko je prišla iz Strmce nad Laškim k Ben- cetovim za mlado. V hiši je našla še pet moževih mlaj- ših bratov in sester, ki so bi- li še zvečine šoloobvezni, naj- mlajša pa je bila stara osem let. Še tisto leito je rodila Jožeka. Sprva so se vrstili otroci kar vsako leto. Ža Jo- žekom Stanko, pa Jaka, Ti- ne, Lenčka, Peter, Štefka. Ker je prvorojenec zaradi opeklin umrl, je bil osmi spet Jožek, deveti Franci, za iljim Anica in zadnji z nekaj let presled- ka Mihec. Vrh vsega je z možem vzela v hišo še eno- mesečno hčerko moževe ses- tre, ki je kmalu po porodu imirla. Res sta ji Lenčka in Peter umrla kmalu po roj- stvu, 2ato pa je število boso- petnikov povečevala nečaki- nja in dva, trije mali svaki in svakinje. »Zakaj tako dobro izg-le- dam? Res je naš grunt težak in veliko je treba delati, toda mojo moč je krepila družin- ska sreča, toplota, razumeva- nje z možem, s taščo, ki je bila menda babica v dva- kratnem smislu, saj sem vse otroke rodila v zakonski po- stelji. Vsakokrat, ko sem bi- la otročnica, se po štirinast dni nisem smela gnati iz po- stelje. Bili so tudi hudi tre- nutki. Najprej ko mi je imirl prvi, pa Lenčka in Peter, ko je umrla mati in ko. je v sedemnajstem letu izdilmila še hudo bolna Anica. Da, menda še najbolj me je pri- zadelo, ko je pred leti umrl mož... Pa je obrnila vso reč na veselo plat. O tem, koliko »ohiceti« je bilo v hiši. Za petimi svaki in svakinjami, pri Bencetovih je bilo že v prejšnjem rodu več kot de- set otrok, je bilo še šest porok njenih otrok. Sicer pa je Ana Rezec najbolj iskana svatovska kuharica. Doslej je spekla najmanj sto svatov- skih pogač. Pa kakšnih. Tak- šni s celim svatovskim sprevodom, izdelanim iz slad- korja in kreme. Rezečeva je botra najmanj 20 otrokom v sorodstvu in sosedstvu. Ne- koliko v zadregi mi je pove- dala, da tudi pesnikuje in piše igrice, ki jih sama z ot- roki zrežira za razne prilož- nosti, zlasti za dan žena v reški šoli. Ano Rezečevo ob- daja devet vnukov, pa v ša- li pravi, da njene hčere in snahe nimajo takih otroških grozdov, ker nimajo gruntov, in otroci so dandanes draž- ja reč, kot so bili nekoč. Velika izba je polna slik. Poročnih in pogrebnih. Nje- ni fantje v vojaških oblekah. Pravi, da se do takrat,- ko je prvi oblekel suknjo, ve- riga kar nehala ni. Eden je štel dneve odhoda iz vojske, drugi že prve odslužene dni. Bila je nedelja. Miklavževa. Bolj ko se je popoldan nagi- bal v mrak, več je bilo v Ben- oetovl hiši sinov in snah z z vnuki. Vsi So imeli v tor- bah kaj Za mamo, toda vniun ke je le najibolj mikalo po- gruntati, kaj ima stara mama spravljenega шп.]^. Srečna družina, srečen rod. Srečna je tudi sedeminsedemdeset- letna Roza, ki so jo v hišo vzeli za varuško, ker mora biti pri tej' hišd kup otroča- jev in vselej tudi kak starej- ši družinski član. Do takrat. da bo Ana zares stara babi- ca, bo v dolini preteklo še veliko vode, saj je mlada v hiši, Francetova ženica, še pravcati deklič, čeravno že tudi mamica. Do katere šte- vilke bo segel sedanji Ben- cetov rod? JURE KRAŠOVEC STIRINAJSl PA SE KAKO ŽIVIH! Turnskova mama z Ostrož- nega pri Celju je morala ma- lo pomisliti, ko je začela na- števati svoje številno potom- stvo, da jih je zvrstila lepo v vrsto, kot so prihajali. Marija Tumšek svojih 61 let skriva in tudi ne. Obraz, še vedno gladek, oživljajo ži- vahne oči, obroblja pa jih ve- nec srebrnih las. Pred leti je ovdovela, ko ji je umrl mož, cinkarniški zidar. Poko- pala je tudi taščo v staro- sti 88 let, ki ji je bila v po- moč pri rojstvu devetih, med- tem ko je ostalih pet otrok rodila v bolnišnici. Prvi sin Anton je bil rojen leta 1932, potem so se zvr- ščali s po leto dni razlike še Marija, Karel, Dragica, Joži- ca, Štefan, Jože, Albin in Franc, ki je bil rojen ob kon- cu vcjne. Torej je vojno pre- brodila z devetimi otroki. Po vojni so privekali na svet še Stane, Rozalija, Majda, Ta- tjana in zadnji Marjan, štir- je od štirinajstih delajo v Nemčiji, večina jih ima po- klice, med njiimi so trije tehniki, dve uslužibenki z e- konomsko šolo, zadnji, Mar- jan pa letos končuje četrti razred gimnazije. Vsi, razen onih, ki so začasno v Nemči- ji, živijo blizu. Nekaj jih je še doma. Poročeni niso sa- mo zadnji trije, ostali pa ima- jo skupaj 12 otrck. Vsi vnu- ki imajo Turnškovo mamo ra' di in tudi med seboj se ra- zumejo ter radi pridejo do- mov. Z nasmehom pripoveduje Manja Tumšek o časih, ko So bili malone -vsi doma, spa- li po dva v eni posteljii in ko se ji je včasih zdelo, da ji bo raznesilo hišo od živža- va. Fantje so vsi zrasli v ko- renjake, ki so biU nenehoma lačni. Eden največjih, Albin, se menda ni nikoli pohvalil, da je sit, pa si je kar sam skuhal »štrkljavko« biez jajc, da je bila kot močna,to lepi- lo. ' Niso" bili lahki časi. Plača ni bila nikoli kaj prida, na hektarju in pol zemlje pa je ziaslo toliko, da štedilnik ni bil mrzel v kuhinji. Redili so dve kravi in začuda, še je ostalo mleka, da so ga kak- šen liter prodali. Otroci so seveda pridno pomagali, da So bili želodci polni pretežno z domačimi pridelki. »Ste kdaj bili v skrbeh, da se vam jih je toliko nabralo?« »O, pač. Pa kaj, ko nekoč nisimo bili tauio razgledani, kot so mladi pari daines. So mi kdaj na tiho rekli, daj, spravi. Kako bosta preživela toliko otrok? Pa nisem niko- li hotela. Rada imam otircke. Še bolj kot otrok me je bilo strah, da bi me zaradi česa takega pobralo. Ni me bilo strah zaradi sebe. Zaradi ot- rok, ki bi ostali sami. Ni' mi žal, da sem vzdržaila. Kate- remu od mojih sin;ov in hče- ra naj bi se odpovedala? Ve- seli me, da še pomislila ni- sem na to, ko pa so vsi tato dobri z menoj.« Tumškova mama še vedno gospodinji. Ko bo pri kruhu tudi njien gim:nazijec, bo iz- piregla. 2eli si miru in počit- ka, ki ga doslej ni nikoli lÄi- la. Miru pred skrbmi, ne pred številno družino, ki z vnuki še narašča; počitka tudi zase, če je ta njena mi- sei sploh kaj vredna, kajti žer-sike, kot je Tumškova, si počitka niti ne zaiajo pred- stavljati in si ga v resnici tu- di ne želijo. Preveč jih veže- jo misli na njihov zaklad, na pravo bogastvo sinov, hčeira, zetov, snah in vnukov. še nekaj. Ko sem jo vpra- šal, kakšno pokojnino ima po umrlem možu, me je prese- netil način, kako je odgovori- la: »Zdaj že unam 77 jurjev!« Zdaj že ima. Ko da je to kdovekaj! če kaj poleg poki- ce otrok druži naše matere, katerih življenje je predvsem materinstvo, potem je to skromnost. Nanjo so obsoje- ne in v njej Po svoje srečne. JURE KRAŠOVEC ZAMRZNITEV IN ODJUGA V petek zvečer, dan pred praznično soboto, je politi- čni komentator televizije spo- ročil sklep izvršnega sveta SFRJ o zamrznitvi cen. Te- levizijski vremenar je napo- vedal lepo praznično vreme. Zmotil se je vremenar, ker se je vse praznične dni vre- me kisalo. Cene so bile med prazniki, vsaj kar zadeva trgovine, res zamrznjene za zaprtimi vrati trgovin. V sre- do je televizijski komenta- tor podvomil v veljavnqst sklepa o zamržnitvi, gledal- ci v Laškem in okolišu pa so imeli pri roki dokazilo, da možak govori д-esnico, kajti tisti dan so že jedli dražji kruh iz laške pekarne. Nauk iz te zgodbice? Ne verjemite vremenarjem! -ČEK KAR MISLITE VI, OBJAVLJAMO Ml Tokrat je za našo rubriko prišlo manj odgovorov kot ponavadi — najverjetneje je, da so temu krivi prazniki in da ste preveč praznovali. To sicer ni nič hudisga in upa- mo, da bo drugič bolje. Predvsem je važno, da si ostanemo zvesti. V uredništvo je prišlo 105 odgovorov na naše vpraša- nje. Pet od njih se nam je zdelo najbcilj primernih za objavo, vse ostale, ki so tu- di poslali svoja mnenja, pa prosimo, da še naprej sode- lujejo z nami. Morda bomo »pogruntali« kaj še bolj du- hovitega, to pa le, če bomo čimbolj sodelovali. 1. Filipič Vida, ki dela pri Transjugu v Celju, odgovar- ja na vprašanje. Ali ninnate občutka, da pol ljudi na sve tu spada v norišnico?, krat- ko: Da. 2. Ne pol, pač pa cet .svet. Norišnica, ki bi jo bilo po- trebno narediti za vse te lju- di, bi požrla živce še tako mirnemu arhitektu, meni Sandi Drobnak, osnovna šo- la Lesično. 3. Drži, se strinjam, mi- slim pa, da bi bilo potrebno strpati v norišnico še tiste, ki naivno mislijo, da bodo pri nas odpravili socialne raz- like. Tako piše Ivan Poženel, Partizanska 16 a, Koper. 4. O norosti nam je takole zapela Marica Petrovič, Ce- lje, Trg svobode 10: »Nevoščljivost, moda, nikotin, mamila, rak v kavi, pol ljudi na svetu grabi.« 5. Marija Kos iz Vitanja, Stenica 25, je kratka: »Pi-e- malo tovrstnih zavodov.« Novo vprašanje in veliko duhovitosti: KAJ JE LJUBE- ZEN? ^ini reportaža Uboje SMUČARSKO VESELJE prvi Ivan Kragl, zlatar iz Žalca, sicer pa navdu- šen smučar, o idealnih smučarskih terenih v Li- bojah Letošnjega zgodnjega snega niso bili veseli sa- mo na Golteh in ostalih razvpitih smučarskih sre- diščih v -naši ožji domo- vini, temveč tudi v Libo- jah. Tam že nekaj let po- skušajo prizadevni smu- čarski delava iz Žalca ust- variti manjše zimsko re- kreativno središče, ki bi bilo zlasti primerno za o- troke, ki se šele učijo smučanja, in tiste, ki se po končanem dopoldan- skem delu ne morejo od- peljati na Golte. »že prvi dnevi so bili idealni za smuko,« je pri- povedoval Ivan Kragl iz Žalca, nekoč aktivni smu- čar, danes pa prizadevni smučarski delavec. »čez tri tedne dobimo novo vlečnico in kapacite- te se bodo povečale za pri- bližno 150 ljudi na uro; tako bomo imeli dve vleč- nici, ugodno pa je tudi to, da se lahko smučamo po- noči, saj imamo najlepši del proge osvetljen. Par- kirni prostori so očiščeni, v zimskem času pa bo o- bratovala tudi čajnica. Da nudimo ugodne pogoje, je dokaz tudi v tem, da ima- mo že zdaj vsak dan toli- ko ljudi, da jih niti steze ne zmorejo. Blizu mesta smo in to je ugodno za nas.« Pred leti ste govorili, da boste kupili tudi stroj za teptanje snega, pa zgraditi manjši snack bar itd. Ka- ko je s tem? »Vlado Veber je začel s to idejo, pa so se mu sko- ' raj vsi smejali. Potem je odšel v Ljubljano in zdaj smo tam, kjer smo. Od lepih idej in imčrtov, ki bi prinesli denar, je ostalo bore malo.« Boste pripravljali smu- čarske tečaje za otroke? »S tereni in žičnicami v Libojah upravlja šolsko športno društvo Osnovne šole v Žalcu. Ti bodo sku- paj z občinsko zvezo za telesno kulturo in TVD Partizan pripravili več te- čajev za začetnike, če pa bo dovolj snega, bomo or- ganizirali tudi prvenstvo Partizana in sindikalno tekmovanje.« Si navdušen smučar. Kako združuješ poklic z rekreacijo? »Zlasti v zimskih mese- cih zelo težko. Poglej, de- cember je in veliko delo imam v svoji zlatarski de- lavnici. Seveda je prvo de- lo, potem pa rekreacija.« Boš prodajal v decemb- ru svoje izdelke kaj ceneje kot drugače? »Seveda, 10 do 20Vo.« Tvoje največje veselje? »To da so ljudje zado- voljni z mojimi izdelki in da lahko pozimi smučam, poleti pa plavam. Na ža- lost slednje lahko delam samo takrat, ko imam čas. Tega pa je presneto ma- lo.« Ima smučarski center v Libojah perspektivo? »Ima. Samo potrebno bi bilo več razumevanja, pa bi šlo-« T. VRABL Prejeli smo Rada bi napisala, kako so v celjski bolnišnici ravnali z mano Ob porodu in kakšno žalost sem doživela nà gine- kološkem oddelku. Tistih dni v oktobru ne bom nü^oli po- zabila, saj sem izgubila tisto, kar sem sj najbolj želela — otroka. 1. oktobra sem ležala na ginekološkem oddelku in čakala na rojstvo otroka. Po- noči sem začutila, da lahko pride do ix>roda. Sestre sem prosila, naj mi pomagajo in da naj dajo otroku življenje. Pa so mi odvrnile, kako da nič ne vem in da še ni čas- še in še sem prosila, a pomo- či nisem dobila, pač pa ostre odgovore. Drugi dan je prišel dr. Le- opold lic, toda prepozno. Te- žave so bile pri kraju. Moj sinček je bil mrtev. Ali se tako rešuje človeško življe- nje? Ali se tako pomaga mla- dim mamicam, ki bi rade da- le življenje novemu bitju? Raje bi izgubila vse, kakor pa sineka, prvega otroka, ki sem ga pričakovala. Odgovorite mi, kam spada- jo ljudje v bolnišnici, ki mi niso hoteli pomagati? Zahvaljujem pa se dr. Pe- terlinu, ki je ves čas nosečno- sti skrbel zame. Nazadnje pa tak Konec. Kdo je kriv? Ida Amon, Ješovec 21, Kozje Kulturna skupnost Velenje je premagala začetniške težave in usmerila svoje delo na vsa tista področja kulturne tvornosti, ki so za velenjsko občino velikega pomena. Tako je na zadnji seji iz- vršni odbor razširil delo s tremi novimi komisijami: za Foitovo zbirko, galerijo in za šaleški zbornik. Foitova zbirka črnskih umetnin je bila doslej v gor- njih prostorih nove knjižnice v Velenju. Zaradi nemotene- ga dela knjižice bo treba poiskati nove prostore za Foitovo zbirko. Odločili so se za preureditev prostorov v velenjskem muzeju. Za ta de- la bi potrebovali okoli 13 milijonov starih dinarjev. Komisija za galerijo in knjižnico je menila, da bi naj prostor sa galerijo v pri- tličju knjižnice postal likovni salon. V njem bi rastaivljali domači in tuji likovni ustvar- jalci. Sicer pa bo slej ko prej treba dograditi prostor za galerijo, odprto pa je še vprašanje knjižnega fonda. V teku so tudi vsa dela za izdajo šaleškega zbornika. Ko je kulturna skupnost zbrala vse finančne p^otre- be za takšno delo, je ugo- tovila, da bo denarja pre- malo. Zato računajo na pomoč vseh dejavnikov v občini, zlasti še, če hočejo povsem uresničiti program kulturne akcije. Žalec, Mozirje "mOBAJALSKi AKOtll V Žalcu je predvidena krvodajalska akcija 10. decembra, v Mozirju pa 16. in 17. decembra. Rdeči križ Slovenije vljudno naproša prebivalce obeh ob- čin, da se v predviden h dneh javijo na odvzem krvi, kajti z darovanjem krvi koristimo sebi in svojim najbližjim. S prazničnega sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo na šoštanjski osnovni šoli Biba Rock, ki spada med n,aj- bolj.še pionirske odrede v občini. Foto: B. Mlinar n^ mteWju SPRAŠUJE: ŠTEFAN ŽVI- ŽEJ ODGOVARJA: BERNARD- KA KUMER Kdaj si se navdušila za oder in kulturno delo? Ne vem točno. Mislim, da je to že v človeku, že v zgodnji mladosti sem se nav- duševala za vse, kar je bilo izrečenega v hramu boginje Talije. Skratka: rada imam gledališče. Ali meniš, da Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Zagradu opravlja tisto funkcijo, zavoljo katere je bilo ustanovljeno? Menim, da bi bila pavšatoa ' ocena preozka, lahko pa tudi krivična do tistih, ki so leta in leta veliko žitvovali za obstOj tega društva in so preprečili najhujše. Kdor de- la, tudi greši, kdor dolga leta kljubuje težavam, pos- tane apatičen, kdor je dolga leta prepuščen samemu se- bi, postane enoličen in ne skrbi dovolj dobro za po- piestni'tev programov, kdor je doživel veliko bridkega — postane nazaupljiv. K izbolj- šanju takega stanja pa lah- ko pripomore mlad človek -— le teh Pa je v društvu veliko premalo. Ali imate ob vaših nasto- pih vedno p o Ine dvorane? Kakor kdaj. Vesele, manj zahtevne prirediitve iraajo vedno veliko hvaležnih gle- dalcev — druge veliko manj. Krivdo lahko valimo dirug na drugega, največ pa jo moramo prevzeti nase. Do- ber program bo ščasoma spremenil tudi okus in bo- gatil ižahitieve akitdvnega pasivnega članstva. Kakšna je perspektiva dru- štva? Obtimistična. To^da le pod pogojem, da bodo. v njem sodelovali tudi mlajši ljudje, strokC'vno dovolj močni — predvsem pa dobri organiza- torji. Povejte nam nekaj infor- macij o vas samih! Ali so leta že skrivnost? še ne. Rodila sem se leta 1951. Zaposlena sem v novi veleblagovnici »T«. Pri dru- štvu pa že sodeltijem nekaj let. AKADEMIJA OB PRAZNIKU Na predvečer praznika je bila v »Domu Dušana Pože- nela« v Laškem akademija, na kateri je o pcmenu Dne va republike govoril pred- sednik krajevne organizaci- je SZDL Stane Kužnik, pro- gram pa so izvedli otiroci iz osnovne šole, godba na piha- la in upokojenski pevski zboT. Podobne proslave so bile tudi v ostalih krajih v občini, predvsem pa v vseh šolah. NAJMANJ 400 DIN PRIZNAVALNINE Občinska skupščina v La- škem je sprejela sklep, po katerem bodo kmetje-borci, ki so aktivno sodelovali v NOV pred 9 . 9. 1943, dobivali najmanj 400 dinarjev prizna- valnine mesečno, seveda če so socialno ogroženi in če so dopolnili 60 let starosti. Pri- znavalnine bodo lahko tudi višje, če bodo razpoložljiva sredstva to omogočala in če se bodo primeri takšnih po- treb pokazali. REGULACIJA DESNEGA BREGA SAVINJE Podjetje »Nivo« is sredstev vodne skupnosti že nekaj tednov izvaja pripravljalna dela za regulacijo desnega brega Savinje v Laškem med cestnim mostom in v mestu do ovinka med Marijagrad- cem in Strmcem. V suhem vremenu so ob reki podrli drevje, posneli humus in na- vozili precej kamenja za škarpo. STRAH OB CESTI LAŠKO-VRH-BREZE Veselje nad čedno posuto cesto iz Laškega v Lahomno je bilo kratkotrajno. Luknje kot da imajo korenine. Pa ne samo to. Dvakrat je do- slej zapadel sneg in obakrat je bil plug pozneje na cesti kot večina koristnikov — od pešcev do a'vtomobi'listov. Bo- tako tudi v primerih, ko bo snega nametalo do kolen? Nov strah se loteva ob- čanov, ki so vezani na cesto Laško — Vrh, Breze in Reka. ČESTITKE Ob našem jubileju so nam čestitali novinar Ra- de Pečnik iz Beograda, Občinska konferenca ZMS Celje, Marija Ocvirk iz Podčetrtka, Zofi Rezar iz Grobelnega, Mohorjeva družba in Ljubljanski dnevnik ter drugi. Iskrena hvala. Uredništvo DELOVNA MLADINA V BRASLOVČAH Braslovška mladina se je odločila, da bo s prostovolj- nim delom zgradila avtobus- no i>ostajo. Ureditev avtobus- ne postaje se že dalj časa postavlja v ospredje. Krajev- na skupnost pa bi morala plačati za takšno delo 4000 dinarjev. Tako bo ta denar prihranjen in krajevna skup- nost ga bo lahko porabila za kakšne druge krajevne po- trebe. V nedeljo bodo tu pričeli tudi z začetnim plesnim te- čajem. Vodil ga bo Mirko Si- kovšek iz Celja. REFERENDUM MORA USPETI Največ besed, ne naz; tudi prošenj, je bilo p čenih na zadnji seji šei ske skupščine predvsem stvu. Obširen referat o nju šolstva v občini je zočim podal tovariš Veb Celja in ugotovil, da je jursko šolstvo socer za( Ijivo, čeprav kadrovsko tam šepa (pri tem je o] ril mimogrede na zgreši uvedbe pedagoške gimn in ukinitev nekdanjega i Ijišča), da so biU sto premnogi tikrepi v zac letih za zboljšanje pog šolarjev in da je danes šama šola, ki bi potrebe novo poslopje ali pa pre nje otrok. To je šola v pri Žusmu. Razen tega obstajajo v občini še pn mi s telovadnicami, po šepa prevoz otrok z avt si, nekatere stavbe, če; dobro Oihranjene, posta premajhne, ker število o končno menda le rase. Ob vsem tem pa je £ jurčanom postalo preti tudi doma, v samem ce: občine. Domača osemletk že zdavnaj premajhna, so se odločili za referend za uvedbo krajevnega sa prispevka. Samoprispevek ga bodo občani osvojili, bi rešil sedanje stanje hove šole. Na seji skupš so želeli, da' bi vsakdo kazal svojo moralno dolži do kraja in otrok in ! upajo, da bo referendum bo 19. decembra, uspel. Ne samo šentjurška š tudi njihov vodovod preži precejšnjo krizo in prav tos je pomanjkanje vodf Šentjurju doseglo vrh. P zaradi tega so se na i skupščine odločili, da b^ dali izdelati natančno hi geološko študijo, na pod katere bo rešitev prav g vo lažja. Že sedaj pa bo ba zbirati investicije gradnjo vodovoda, ki got ne bodo majhne. Šentjurčani tudi niso Z2 voljni z neredom pri od tavanju odpadkov in zim cestno službo. Pravijo, i tako je bilo rečeno na s da se dela opravljajo m marno in neodgovorno. VINSKI VRH ' BREZ KRUHA i Trgovsko podjetje »Jel i Šmarje poslovalnica Vit vrh dobiva od Pekarne R ška Slatina dvakrat teden i kruh za šolsko kuhinjo ostale potrošnike. Ta tei pa Pekarna Rogaška Slai že dvakrat kruha ni dost la. Razumljivo je bilo v rek dne 23. novembra, še cesta ni bila prevo: ■ ker ni bila še plužena. razumljivo pa je, da pei na ni dostavila kruha v čf tek, dne 25. novembra, je cesta dobro plužena in î vozna. Tako je ostalo ^ Je pač tako, da s' življenju stvari včasih lo hitro menjujejo. T> kar se nam zdi čudni nemogoče, je jutri že ^ resnica, življenje to P zaprav tudi terja in ^ gače biti ne more.^'¡ je na vseh področjih šega življenja, vsak prinaša nekaj novega- Med najaktivnejšimi borniki celjske ob-èV' - filice kar 100 otrok, pa tu- [ ves učiteljski kolektiv in ' |ali potrošniki so ostali jez kruha. Občani se lahko , travičeno razburjajo in zan- cajo od pekarne v Rogaški -jtini, da kruh redno do- I ivlja, sicer se bodo morali vezati s pekarno v štorah. I SLAVKO FIDLER ic-- 0 jrastnik 1 ŠOLA IN i KOPALIŠČE ''čez dober teden, 19. de- ' jnbra, bodo tudi Hrastničani ^ iločali o samoprispevku. Z ^ iranimi sredstvi želijo zgra- ti dvanajst novih učilnic osnovno šolo na Logu in prto kopališče. Hrastnik je I tmreč brez kopališča, rud- ^бка toplarna pa bo omogo- la, da bodo bazen 25 x 12,5 etra skozi. vse leto c^obro ^ rrevan. ^ S samoprispevkom bi v pe- Ч letih zbrali 4,766.100 din, f prispevkom delovnih orga- ■ zacij (0,8 o/o od dohodka) 'i nadaljnjih 4,281,00 din. Zaposleni naj bi plačali me- '^(čno 1 % od neto osebnih - jhodkov. Občani, ■ ki preje- ' ajo družbeno pomoč, dija- ' i, študentje in občani,, ki ! lajo pokojnine manjše od 10 din mesečno, pa bi bili ■ Imoprispevka oproščeni. - 19. decembra bodo o sa- moprispevku odločali ne le v [rastniku, ampak tudi v Ucu, Radečah in šentiuriu. SEJEMSKI PROSTORI Celje bo verjetno kmalu )bilo tisto, o katerem je bi- že toliko razprav, predlo- IV in tudi jeze. Poslovno Iruženje Agens Celje je nam- č naročilo izdelavo investi- ¡sko — tehnične dokumen- cije sejemskih prostorov v ilju. Celje je že veliko mesto, i je bilo kljub temu vse do daj brez prepotrebnega čjega pokritega prostora za like prireditve. Prav zato ilje kot mesto tudi ni mo- 3 kandidirati za najrazlič- jše velike in kvalitetne pri- đitve, z izgradnjo sejem- ih prostorov pa bo to vse- kor mogoče. Pri Agensu so :ecno poudarili večnamen- o uporabo prostorov, torej samo za sejme, temveč za ше kulturne, prosvetne, anifestativne in športne iroHitiro Skupščine je bil do nedav- nega na področju postav- ljanja vprašanj odbornik Marjan ašič. službe рп Občinski upravi in pred- sedstvo skupščine so ime- kar precej dela tudi po Njegovi »zaslugi«, da so ^u zadovoljivo odgovar- Wi na njegova tehtna in ^ievilna vprašanja. Uvodoma smo rekli, da stvari hitro spreminja- jo, pa še res je, da so se tudi tokrat bistveno spremenila, kajti tovariš AŠIČ v bodoče ne bo več postavljal vprašanj, ker so se vloge zamenjale s tem, ko je postal podpredsed- nik skupščine, in bo mo- ral na postavljena vpra- šanja pač samo še odgo- varjati. Pričakovati je, da pokazana aktivnost ne bo padla... Žalec Predsednik občinske skupščine Žalec Jožko Roznian izroča ključe nove cisterne predsedniku gasilskega društva Karlu Strahovniku. Foto: T. Tavčar Pred dnevi so v dvora- ni Kmetijskega kombinata »Hmezad« Žalec proslavili 90-letnico gasilskega društva Žalec. Obenem pa so prosla- vili tudi 30-letnico rojstva nove Jugoslavije. Pot 90 let je v svojem go- voru orisal predsednik gasil- skega društva Kari Strahov- nik. Gasilsko društvo Žalec, takrat »Požarna bramba«, je bilo ustanovljeno 13. febru- arja 1881, leta. Prvi predsed- nik PGD Žalec pa je bil Jo- sip Sirca (brat Rista Savi- na). Ustanovitev PGD je po- menilo trden temelj, ki je bil tudi v poznejših obdobjih izredno težkih borb in pre- izkušenj slovenskega ljudstva za nacionalno priznanje in uveljavitev ter za politično, gospodarsko in kulturno svo- bodo tisti vir, ki so iz njega črpali novih moči borci za dokončno in vsestransko os- voboditev. V svoji gasilski vrsti ima- mo nekaj prav starih gasil- skih veteranov. Franc Zgank npr. gasi že nad 50 let. Kari Kočevar nad 45 let. Kari Strahovnik pa ima tudi že nad 40 let gasilskega sta- ža. Društvo vse dopovojnega časa ni imelo takšne tehnič- ne opreme, kot bi jo potre- bovalo. še posebno revno je bilo po končani vojni. Po katastrofalnem požaru v Hmezadu so končno tudi drugi spoznali, da je sodob- na oprema za gasilce neob- hodno potrebna. Oprema je postala vedno bolj izpopol- njena in prav za jubilej je društvo dobilo novo cisterno, ki je vredna preko dvesto ti- soč dinarjev. Za 90-letnico požrtvovalne- ga dela se je društvu oddol- žila tudi Gasilska zveza Slo- venije, v imenu katere mu je predsednik <3GZ Žalec Vinko Jordan izročil najvišje priznanje — gasilsko plame- nico prve stopnje. T. TAVČAR CETIS K AERU Integracija celjskega Cetisa in Aera je že dolgo predmet proučevanja posebne komisi- je, ki je nedavno iizdelala elaborat o upravičenosti take združitve. V ponedeljek je o elaboratu razpravljal delavski svet Cetisa, v torek pa tudi delavski svet Aera. Oba samo- upravna organa sta ocenila, da elaborat vsebuje dovolj pozi- tivnih razlogov za to, da ko- lektiva na referendumu, ki naj bd bil še decembra, odločata o združitvi, oziroma o pripo- jitvi (>:tisa k Aeru. V obeh kolektivih so se odločili za pospešeno politično dejavnost med zaposlenimi, predvsem pa za temeljito informiranost članov delovnih kolektivov o prednostih predvidene inte- gracije in vseh spremljajočih vprašanjih. j. kr. ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 3.999 nagrad v gotovini čaka na vas! 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis LJUBLJANSKA BANKA pravi naslov za denarne zadeve! SMUK v NOVO SEZONO Letošnjega prvega snega sé je razveselilo veliko število smučarjev. Tako na Golteh, v Libojah, na Svetini, Celjski koči in tudi tam, kjer še niso urejene žičnice in vlečnice, so pa ugoidni tereni za smučanje. Iz leta v leto se veča število ljubiteljev smučanja. K temu nedvomno pripomore poleg organiziranih smučarskih tečajev tudi dobra uredi- tev smučišč. Na vse to pa so pozorni tudi turistični in go- stinski delavci. Po .svojih močeh si prizadevajo kar največ nuditi turistom in smučarjem, ko se le ti presele s sjnu- čišo v koče in hotele. Tudi tam želijo prijetno preživeti preostali čas. Da bi zvedeli, kaj so letos pripravili turi- stični delavci za novo smučarsko sezono, smo jih obiskali, pa tudi smučarje same, da nam povedo, kaj " pričakujejo od nove , sezone. BOGDAN CVAHTE, vodja propagande pri Izletniku: čim' več bi radi nudili turistom, smučarjem, ki zahajajo k nam na smučanje. Ne Golteh smo letos pripravili marsikaj novega. Tu gre predvsem za zabavo v hotelih, planinskih domovih. Tudi na Celjski ko- či je vse pripravljeno, pro- ge skušajo kar najbolje ure- jevati. Na Golteh bosta do no vega leta dve novi sedežnici. Smučarje pričakujemo dobro pripravljeni. . JURIČ MILAN, šef recep cije hotela na Golteh: Obi- skovalcev je vedno več. Ho- telske kapacitete tukaj so že premajhne. Za letošnjo sezo- no smo smučarjem marsikaj pripravili. Naj omenim zaba- vo v hotelu; v kavarni bo plesna glasba, kljub temu, da imamo za zdaj glasbene av- tomate, enkrat tedensko bo tudi barski program, avto- busni prevozi na kopanje v velenjski bazen, razne dru- žabne igre in še bomio kaj pripravili. Le da bi bilo do- volj snega! TOPLIŠEK POLDKA, go- stinska delavka v Domu na Svetini: Letos smo že imeli izredno veliko gostov, naj- več smučarjev. Radi pridejo k nam na Svetino. Smučišča sO dobra, mi pa jim v Domu nudimo kar največ. Za zaba- vo imamo zaenkrat televizor, gramofon, igirakii avtomat, v kratkem pa dobimo še glasbeni avtoinat. Imamo pa tudi šah in druge igre za krajšanje časa. VREČKO ALEŠ, študent in ljubitelj smučanja: Res bi ponekod morali bolj poskr- beti za zabavo smučarjev, ko le ti pridejo v kočo, hotel. Več zabave, plesa. Za za- htevnega gosta tudi to ni do- volj. Želim, da bi bil kje tu- di zim.ski bazen, pa avtomat- sko kegljišče, da bi imeli poleg smučanja še vrsto dru-, gUi oblik šp>ortne rekreacije. Nedvomno bi s tem pridobili veliko obiskovalcev. BRANKO PLANING, zapo- slen v Aeru, navdušen smu- čar: Pogrešam več zabave, plesa, morda tudi barski program. Mislim, da bi bilo napak, če bi odšle v pozabo tudi stare a zanimive družab- ne igre. Na marsikaterem smučišču pa bi lahko bili bolje urejeni dostopi na sa- ma smučišča. Predvsem pa želim to, da bi bile cene v vseh zimsko športnih sredi- ščih bolj dostopne, manj oderuške. Za zdaj toliko. Prepričani pa smo, da to še zdaleč ni vse. Marsikaj bi se še dalo urediti tudi z dobro voljo. Niso vedno denarna sredstva edina možnost zboljšanja položaja. Prepričani pa smo tudi, da se bodo vsi odgovorni in zainteresirani trudili kar najbolje izpolnjevati svoje programe, mi pa bomo še obširneje poročali o njihovem delu. D. M. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 NAČRTOVANJE DO KMETA POPREČEN RAZVOJ KMETIJSTVA IN NARAŠČANJE DOHODKOV TISTIH KMEČKIH DRUŽIN, KI SE BODO ŠE ČEZ 20 LET PRE- ŽIVLJALE S KMETIJSTVOM Nekateri kmetovalci menijo, da so sestavljavci razvojnega programa našega gospodarst- va predvideli za kmetijstvo premajhno rast. Pravijo, da bo močno zaostalo kmetijstvo še bolj zaostajalo in kmetje bodo živeli še slabše, če bomo gospodarili tako. Njihovo ocenjevanje pa ni pravilno, ker so spregledali nekatere stvari. Drugačno po- dobo bi dobili, če bi ocenje- vali ločeno razvoj kmetijstva kot celote in posameznih kmetij. Ali bi se naše kmetijstvo lahko razvijalo enako hitro kot industrija? Nekaj časa verjetno lahko, kajti imamo še veliko slabo izkoriščenih naravnih možno- sti. Potrebovali jJa bi veliko sredstev, da bi vse kmetije sodobno uredili in opremili s stroji. Hkrati bi morali po- iskati kupce za velike količine naših pridelkov in nekdo bi moral zagotavljati ustrezne iz- vozne cene. Za domači trg bi namreč imeli preveč živil, kaj- ti njihova poraba ne raste ta- ko hitro kot nakup industrij- skih izdelkov. Pred 20 leti so bili pri nas avtomobili, hla- dilniki, pralni stroji, televizor- ji, pa tudi kmetijski stroji in še marsikateri industrijski izdelki redkost — a koliko se jih proda zdaj v enem letu! Poraba živil sicer tudi raste, ne more pa tako hitro. Neka- tere države že omejujejo pri- delovanje nekaterih živil s premijami. Zato tudi nam ni- so vrata za izvoz na stežaj odprta. Iz tega bi morda kdo skle- pal, da so naši kmetje obso- jeni na večno revščino. Pa ni tako, če - se stvari lotimo na pravem kraju. Po- prečna rast kmetijske proiz- vodnje bo sicer precej za- ostajala za industrijisko — toda po razvojnem programu bo delavcev vsako leto več, kmetov pa manj. čez 20 let naj bi bilo kmetov za poto- vico manj kot zdaj. če bo šlo še naprej tako kot doslej brez načrtovanja, pa jih ne bo niti toliko. V tem je ključ za izboljša- nje življenj s:kih razmer na- ših kmetov. To pa bi morali upoštevati tudi pri sestavlja- nju razvojnih programov, ki so zdaj preveč splošni. Za grobo primerjavo vze- mimo, kako bi bilo čez 20 let, če bi kmetijska proizvodnja rasla letno za 2 odstotka, m- dustrijjska pa 7 odstotkov. Kmetijska bi se zvečala za 40 odstotkov, torej na 140, industrijska pa za 140 od- stotkov, na 240. Ker i>a bo kmetov za polovico manj, bo prišlo na enega dvakrat toli- ko kot zdaj. Porast proizvod- nje in dohodkov ob sedanjem razmerju cen bosta na enega kmeta večja kot na enega de- lavca. To je sicer potrebno, kajti sedanji dohodki kmetov so daleč zaostali za dohodki . delavcev. Hoteli smo le poka- zati, kako je treba primerja- ti rast proizvodnje. Za tako izboljševanje živ- ljenjskih razmer kmetov pa je še poseben pogoj. Kmetij- ska zemljišča bi se morala združevati pri tisti polovici kmetij, ki naj bi se ohranile tudi v prihodnosti, če bi se zemljišča kmetij, ki bodo »izu- mrle«, razdelila med nekme- te, bi se hektarski pridelki na posestvih pravih kmetov morali zvečati veliko bolj, kot je predvideno poprečje v ra- zvojnem programu. Podobno prireja živine in dohodek. Poprečna rast kmetijske pro- izvodnje, kakor je predvide- na v razvojnem programu, bo torej še nekako ustreza- la — načrtovanje razvoja pa bo moralo seči do posamez- nih zaselkov in kmetov. Predvideti bi bilo treba, ko- liko sodobnih kmetij bo lah- ko še čez 20 let in kdo naj bi gospodaril na njih. Niko- gar ni moči prisiliti, da bi ostal kmet. Ljudi bi bilo treba spodbujati s pomočjo pri kmetovanju. JOŽE PETEI^ ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČAMO KOLEKTIV MODÄ CELJE i Jan us Golee 6. že par let pred prihodom šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre - takozvani turnirji na PUštajnu dobro obiskani, največ zaradi radovednosti ob srečanju s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gle- dalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi spretnostjo v ježi in zaradi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali pa celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradovih junakinja in pogosti gost. Nihče se je ni upal žaliti ali se dotakniti njene dekliške časti, že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla kot mačka miško in ga pozvala k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na PUštajnu in zaradi tega ljubljenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ni ji bilo še dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača prav na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal ji je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči moža- tosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se ji je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v bleščeči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta in ostaneta eno. Bile so to za Emo ure prve ljubezni, ki je obetala tudi življenj- sko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden nasled nik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je bila ponosna na to ljubezen, jo odobravala ter jo dajala drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zane- marjal trg. Prijalo mu je, da si ga je zopet izbral preprosti ter tlačeni kmet za vodjo in odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo nekaj samopaánosti in je hotela imeti Pavla le zase. Morila jO je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil sprem- stvo skozi življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačan- sko kmečko dekle; navdušenje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj ji je še povrh še- petalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je v sltižbi. Kratko in malo: Ema je bila izrezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela je isto tudi od Pavla. Pravkar omenjene očitke mu je povedala večkrat in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Tahija na Stattenbergu. Pavel je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete -a, mora sedaj po- navljati z njimi tudi -b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam preprostega-^človeka; bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pra- vic slepcev vodnik Peretičev Ivica.' Hrvata sta se mudila pri njem v I^sičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkega gibanja Ivica v podrobnosti punta, in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega uporniškega gibanja v Bistriški dolini med drugimi tudi tole. Hrvaški upomi kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega sta Pasanec in Ivan Mo- gaic. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja tikaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega posluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rojen je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopaia. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. L. 1568 je bil drugič zajet in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil v Brdovec. Zaradi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seveda izurjen vodja, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim povelj- nikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem" raje, ker je gojil veliko jezo na Tahija, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in zaradi tega jo imenujejo »moško punto ali pimtarijo.« Zunanje znamenje upor- nikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine, da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo peiro, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora sto- piti v začrtan krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in poko- riščino poveljnikom. Pimta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni gospode sčasoma vsi hrvaški in slovenski kmetje. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice in carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja, če bo boj uspešen, in to mora biti, bodo osnovali kmetje v Za.grebu cesarsko vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter na ši- roko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ta ni mogel popustiti glede puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. (Se nadaljuje) St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 13. stran ZANIMIVA POBUDA CELJANOV Triletno delo tekmovalnega odbora pri Združenju šofer- jpv in avtomehanikov v Ce- lju in pri društvu SJavko Slander je obrodilo uspehe. V preteklih letih smo lahko zasledovali v Celju in okoli- ci številne rallyje, pri kate- rih je nastopalo redno več kot sto tekmovalcev. Ko smo se malo bolj poza- nimali za tovrstno športno tekmovanje, sta nam Vlado Planiiišek, predsednik tekmo- valnega odbora pri Ce- lje, in Drago Fridrlh, eden najboljših rally tekmovalcev povedala nekaj besed o na- črtih za razvoj tega športa. VLADO PLANIN.§EK: »Sku paj z AMD Slavko Slander nameravamo prihodnje leto prirediti kar dve srečanji v rallyju v Celju. Eno za dan mladosti, drugo, jeseni kot nočni rally. Obe naj bi slu- žili za republiško turistično prvenstvo v rallyju. Gre za lM)sebno zvrst tekmovanja, v katerem lahko nastopijo prav vsi z vsemogočimi vozi- li. Tu ni hitrostnih etap in s tem so vsi tekmovalci ize- načeni. Na drugi strani pa so vključene razne spretno- stne preizkušnje, pri katerih vse tekmovalce tudi prome- tno vzgajamo. Takšni rallyji so v Avstriji in na Madžar- skem že več let v rednem športnem koledarju in nasto- pa na njih tudi do 500 tek- movalcev.« DRAGO FRIDRIH: »Naša tekmovalna vrsta ima zelo izenačeno moštvo. Toda v re- dnih, dosedanjih republiš- kih tekmovanjih ne moremo ■sodelovati, kajti brzinske eta- pe zahtevajo dodatno opre- mo, katera je vezana na ve- like finančne izdatke. S tem pa tudi onemogoča, da bi na- stopilo več tekmovalcev. Na vsakem nočnem rallyju y Cielju nastopa preko 100 po- sadk. Na republiškem prven stvu pa največ 30. Zato je naša zahteva za posebno re- publiško prvenstvo več kot upravičena. Naši tekmovalci in tekmovalci s celjskega ob- močja se iz leta v leto mno- žijo. Toda za njih pravega amaterskega tekmovanja ni.« Ob zaključku našega razgo- vora o celjskih tekmovalcih pa smo posneli sledeče: t:eljani bodo pobudniki za novo republiško prvenstvo. To naj bi bilo že v letu 1972. Vsega skupaj bi bila na spo- redu štiri tekmovanja. Od teh bi se tri točkovala za prvenstvo. Kategorije bi bile: nacionalni razred do 795 ссш, dalje do 1000 ccm in nad J000 ccm. Organizatorji bi bili Celjani spomladi in je- seni, Izlake in četrti donia lin na primorskem ali ma- riborskem območju. In kaj bi s tem dosegli? Dosegli bi, da bi mlajši tek- movalci in tekmovalci kolek tivov in športnih AMD lah ko mirno sodelovali brez drage dodatne opreme in nevarnosti, da bi tekmovalci pri vožnjah lahko imeli ne- zgode. Udeležba bi bila nad povprečjem, avtomobilizem pa bi dobil novo, zelo kori- stno panogo, ki je v pre cp.išnjem pogledu prava re- kreacija šoferjem. Upamo, da bodo Celjani našli razu- mevanje pri osrednji zvezi SI oveni,je. J. KUZMA NOVI TEDNIK V VSAKO Hišo NAGRAJENI TELESNO- KULTURNI DELAVCI v veliki dvorani Narfxine- ga doma v Celju je bila pred dnevi velika slovesnost. Par- tizan Slovenije in skupščina občine Celje sta ob 20-letnici organi7jacije Partizan, 30-let- nici vstaje pvodelila priznanja najzaslužnejšim telesnokul- turnim delavcem na širšem celjskem območju. Red dela s srebrnim vencem so pre- jeli štirje Celjani, odlikoval pa jih je predsednik republi- ke Tito. Ta visoka odlikova- nja so prejeli: trener in star- ter ter funkcionar AD Kladi- var Adolf Urbančič, delavec ObZTK Celje in HDK Celje Milan Hohnjec, delavec TVD Partizana štore in vodja re- kreacijske dejavnosti v Že- lezarni štore Tine Veber in sekretar ObZTK, košarkarski in rokometni delavec Franc Ramskugler. Za 20-letno delo in več so dobili priznanja: Marija Ahtik (Gaberje), Mile- na Beškovnik (Celje), Pavle Božič, Milojka Božič (oba Gaberje), Štefan in Drago Božič (oba Šempeter), Lud- vik Cokan, Lea črepinšek (o- ba Celje—mesto). Tone čulk (Petrovče), Milan Dojer (Ce- lje—mesto), Majda Dejak (Gaberje), Milena Deleja (Mo- zirje), Eldi Dolar (Šempeter), Oto Eberlinc (Petrovče), Franc Graber, Štefan Hart- man (oba Gaberje), Vinko Jovan (Celje—mestJo), Mi- logoj Jarnovič (Šoštanj), Slavko Kokot (Celje—mesto), Konrad Končan (Gaberje), Pavla Karče (Mozirje), Ve- koslava Kasetnik, Stane Klančnik, Jakob Koren (vsi Šempeter), Franc Kol ene, Matjaž Natek, Gizela Natek (vsi šoštanj), Karel Napot- nik (Šmartno ob Paki), Mar- tin Novak (škofja vas), Ivan- ka Orel (Gaberje), Janko Pogačnik, Vera Pelikan (oba Celje—mesto), Podkrižnik Bernarda (Šmartno ob Paki), Marija Pavlin (Mozirje), Mi- ro Rudolf (Celje—mesto), Mirko Rataj (Laško), Zoran Razbevšek, Bruno Randl (Pe- trovče), Ivan Sabo, Vida Sivka (oba škof j a vas), Mir- ko Trebičnik (Gaberje), Pav- la Trogar (Mozirje), Tine Ve- ber (štore), Miloš Volk (šo- štanj). in Alojz Znidaršič (Šempeter). Za 10 do 20-letno delo pa je prejelo priznanje 37 telesnokulturnih delavcev. Slovesnost je bila obenem počastitev Dneva republike. T. TAVČAR Žalec DELAVSKE ŠPORTNE IGRE KONČANE Delavske športne igre, ki jih je kot vsa leta nazaj or- ganizirala komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem svetu v Žalcu, so bile letos najbolj množične. Tekmovali so v osmih športnih panogah. Vsega skupaj pa je nastopi- lo preko 1700 delavcev — špor- tnikov iz 24 delovnih i.a d,rugah organizacij. Letos je bila bor- ba za osvojitev prvega mesta med prvimi tremi ekipami precej izenačena. Pri mo&kih so bila vsa tekmovanja raz. deljena v dva starostna raz- reda. Največ uspeha pri mo- ških je imel kolektiv Tekstil- ne tovarne v Preboldu, ki je samo s 30 točkami prednosti pred Tovarno nogavic iz Pol- zele osvojila prvo mesto. Rezultat moških pod 35 let: 1. Tekstilna tovarna Prebold 1220 točk, 2. Tovarna nogavic iz Polzele 1190, 3. SIP Šem- peter 1120, Feralit Žalec 910, Garant Polzela 890 točk itd. Moški nad 35 let: 1. Inštitut za hmeljarstvo Žalec 310 točk, 2. Tovarna nogavic Polzela 260, 3. Keramična industrija Liboje 200, 4. Feralit Žalec 170, Obrtnik Prebold 150 točk itd. Med ženskami so bile letos najuspešnejše tekmoval- ke iz Tovarne nogavic Pol- zela, ki so zbrale 1259 točk in s tem osvojile prvo mesto. Sledi p>a Prosveta Žalec I. 1076, Prosveta II. 727, Kera- mična industrija Liboje 70 točk itd. Zaključna prireditev letoš- njih sindikalnih športnili iger bo v nedeljo, 12. decembra v Preboldu. Prireditev bo ne- posredno prenašala tudi celj- ska radijska postaja. T. TAVČAR Posnetek je s slndikabiega tekmovanja v šahu, kjer je prvo mesto osivojila ekipa SIP-a iz Šempetra pred občino Žalec, Tekstilno tovarno Prebold itd. Foto: T.Tavčar Pretekli teden je bilo kon- čano tekmovanje v odbojki za člane in članice. Pri čla- nih je sodelovalo 17 ekip. V finalu so se pomerile ena- fcoplasirane ekipe vseh treh skupin. V borbi za 1. do 3. mesto So biLi doseženi nasled- nji rezultati: Ingrad : Aero 2:0, Ingrad : Klima 2:1, Kli- ma : Aero 2:1. Končni vrstni red: 1. In- grad, 2. Klima, 3. Aeo-o, 4. železarna, 5. Emo, 6. Prosve- ta, 7. Cetis, 8. Postaja LM, 9. Cinkarna. 10. РТГ, 11. Li- bela, 12. Kovinotehna, 13—15. žična. Obnova in Zlatarna, 16. Toper, 17. Občina. članice so tekmovale v spomladanskem in jesenskem delu. Tudi v tej konkuTenci je bila najuspešnejša ekipa Ingrada, ker so spomladan- ske zmagovalke Prosveta pre- cej popustile. Tako je konč- ni vrstna red po obeh delih naslednji: 1. Ingrad, 2. Savi- nja, 3. Prosveta, 4. železarna, 5. Toper, 6. Cinkarna, 7—8. Kovinotehna in Cetis, 9. Ob- čina. V decembru bo še tekmo- vanje starejših članov v od- bojki. Pomerilo se bo devet ekip. 35 odbojkarskih ekip na SŠI dokazuje, da si tudi ta panoga utira pot med naj- priljubljenejše športne zvrsti celjskega sindikabiega špor- ta. Prihodnji teden bo na pro- gramu še zadnja panoga — kegljanje za člane in članice jesenski del. Vse ekipe, ki so nastopile spomladi (preko 50) bodo skušale izboljšati svoj plasman. Prijavile pa se bo- do lahko tudd nove ekipe. Športne vésti »šport za vsakogar — TRIM«, V njej bomo objavljali na- potke, strokovne članke in obvestila o novem športno rekreacij- skem gibanju TRIM. Uredništvo meni, da je to področje tako pomembno, da za.služi posebno pozornost. Tako bo pomenilo pravo prekretnico v izkoriščanju prostega časa »modernega človekac. Zato je prav, da jo prebira v.sakdo. Rubriko bo ure- jeval prof. Tone Goršič, predsednik strokovne komisije, ki je pripravila republiške programe TRIM. Novo rubriko pričenjamo že v prihodnji številki! ŽALEC ZMAGOVALEC v počastitev Dneva republike je oil v telovadnici v Gnžan ¡ni; in&ki košarkarski turnir, katerega se je udeležilo sedem ekip. R( ultati: Petrovče I. — Griže 10:33 Prebold — Petrovče II. 37:4, 2i ac I. — Drešinja vas 67:5, Žalec II. — Petrovče I. 31:8, Prebold - :aleç II. 42:30, Griže — Žalec I. 34:46, Žalec II. — Griže 29:23, Ži sc I — Prebold 50:38. Končni vrstni red je naslednji: 1. Žalec I . Prebold, 3. Žalec II . 4. Griže, 5. Prebold itd T. TAVČA ŠTIRI TEKME CELJANOV Celjski hokejisti so v zadnjih osmih dneh kar štirikrat stopi aa led. Po neuspehu proti Zvezdi 2:3 so Celjani igrali srečanje prot Vardarju. V Celju so zmagali 8:1 (2:1, 1:0, 5:0). Zadetke S( dosegli — Koleaic 3, Dani Kerkoš 2. Cretnik 2 in Bratec. Dai pozneje smo videli mednarodno tekmo. Gostoval je GAK Gradca in izgubil kljub prisotnosti dveh igralcev iz Kanade 6:' Zadetke za Celjane so dosegli Bratec 2, Bojan Kerkoš 2, Lesjak in Sentjurc Tretjine 1:2, 5'1, 1:3. Med tednom so igrali Celjani v Ljubljani proti Olimpiji (mli do moštvo). Zmagali so 5:4. Zadetke so tokrat dosegli Sentjurc; Bratec in Dani Kerkoš 2. V zelo pomembni tokml tretjega kola II. zvezne lige pa s Celjani gostovali v Suboticl. Lani so zmagali, tokrat pa ni šl( Povedli so 2:0 ko pa čk, doma izgubili tri tekme in dve dobili. Kljub vsemu pa imaj spomladanskem delu prvenstva možnost, da se uvrstijo med na. oljSo četverko in s tem na finalni del, prvenstva, j TEŽKA POŠKODBA SELESA Celjani sodelujejo letos s svojo judo sekcijo IVO REYA v pr\ enubliški ligi V tretjem kolu pa so imeli izredno smolo. V bori moštvi spodnjega dela razpredelnice so obe srečanji izgubili. Vzro a je težka poškodba njihovega trenerja in najboljšega borca, nosi a mojstrskega pasu 1. dan Ota Seiesa. V prvi borbi proti Šiški j >to imel premoč, toda tik pred копсегц, ko je že zmagal, je nesreč o zadel z ramo, in obnovila se mu je stara nevarna poškodbi tem pa je verjetno tudi konec njegovega sodelovanja v pr\'enstvi Celjani so se borili po tej poškodbi nekoliko slabše in so dož eli dva poraza: Proti Olimpiji 2:5, in proti šiški 2:3. Točke za C< iane so priborili: Maruša 2. Tanko 1 in Petelinšek. V soboto bod astopili Celjani v Celju. j KEGLJANJE v Beogradu je bilo v soboto in nedeljo prvo izločilno tekme arjj kegljačic za sestavo ženske državne reprezentance. Na splošn resenečenje so prva tri mesta zasedle članice Kovinarja iz štor - . Ludvig 880 kegljev, 2. Ocvirk 856, 3. Urh 851 V Zenici je bilo preteklo nedeljo državno prvenstvo za mošk borbenih partijah. Med 24 ekipami so bili Celjani na 15. mest 821 podrtimi keglji. V prijateljskem srečanju kegljačev je ekipa Aera premagal ngrad 6591:6362, Najboljši posamezniki: Tumšek 856, Urh 846, Gk ec 832. 25 LET TELESNE KULTURE v sredo, ob 12. uri je bila otvoritev razstave, ki ponazarja 25 letnico telesne kulture v Celju. Razsta- va je v Muzeju revolucije in bo odprta vsak dan od P. do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 LINDSEY JE ZA PLESNO UMETNOST Lindsey Williams, 23-letna prva plesalka londonskega nočnega lokala »The Talk of the Town«, meni o sebi — čeprav večer za večerom osvaja srca številnih moških — da je »majhno, nedolžno dekle«. Zjutraj hodi namreč kakor pridna gospodinja nakupovat (desno). Miss Williamsova je odklonila ponudbo, da bi plesala v Las Vegasu — v toplessu. ■'Jgotavlja namreO; »Ce bi nastopala brez nedrčka, ne bi nihče več opazil mojüh plesnih talentov. I MRAZOM NAD NAHOD Neki izraelski 2idravnik svetuje zoper nahod lek, ob ka- terem bodo izdelovalci praškov m kapljic za nos ali prista- ši vročega punča bodisi prebledeli od zavisti — ali počili Od smeha Zoper nahod namreč ta doktor predpisuje mraz. Da bi nahod zgrabili pri korenini, pravi zdravnik, se ni tre- ba lotiti nosu, kot pO navadi, marveč palca na nogi. Ta tako rekoč odročni del telesa je treba ohladiti na plus pet sto- pinj Celzija in nahod bo pojenjal. Po tej metodi je dr. Menachem Ram, primarij Rotschil- dove klinike v Haifi, ozdravil že na stotine ljudi, ki so se prostovoljno javili. Dr. Ram je študiral medicino in fiziko in skraja je bil strokovnjak za elektronske računalnike. Po njegovem telo reagira na vnanje motnje podobno kot elektronske naprave v kompjuterju. Dr. Ram in njegov sodelavec in dr. inž. Eldar Schwartz sta prepričana, da so prehladi samo motnje v človeškem to- plotnem ravnovesju. Tem motnjam se po njunem mnenju bakterije pridružijo šeie kasneje. Dr. Ram; »Z nahodom je kakor z vnetjem na prstu. Skraja gre le za poškodbo, na- posled pa se oglasi še okužba.« Iščoč zveze v »elektroniki« človekovega telesa, sta ra- ziskovalca tako odkrila povezavo med nosom in palcem na n^i. Z ohlajevanjem enega od obeh palcev se osuši v ne- kçni smislu tudi »potecj se« nos. Ta metoda pri komaj za- čedh. nahodih pn priči zaleže. Toda tudi pri zanemarjenih nahodih je dr. Ram dosegel uspehe. Tako je nekega petnajstletnega fanta, ki se je trapil s sila trdoživimi nahodi, ozdravil v enem tednu s petimi ohla- ditvami palca, vsaica ohladitev je trajala eno minuto. Nemara boste mislili; ne more škoditi, nekaj kock ledu v vodo, v vodo potlej vtakneš za eno minuto nožni palec .. . A, ne. menita oba omenjena teoretika in praktika nove me- tode preganjanja nahoda. Ne in ne. Tako neznanstveno pa ne gre! Ob pomoči newyorške tvrdke Scopus Scientific na- mreč lahko nabavite miniaturno hladilno omaro za palec na nogi. No ja, zastonj ravno ni- Za okoli sto dolarjev jo dobite (carina posebej). LJUBOSUMNOST Poručena sem leto dni. Hodila sva skupaj nekaj manj kot dve leti. 2e ko sva bila fant in dekle, sem opazila, da vedno grdo pogleda, če govorim s kakšnim drugim fantom, pa čeprav je bil. moj ali njegov znanec iz službe. Še huje pa ¡e postalo po poroki. Prej sva hodila v kino enkrat te- densko, vsak mesec pa tudi na ples. Zdaj me ne pelje ni- koimor več Ne rečem, da hcdi sam okoli, toda tudi sku- paj ne greva — razen do trgovine in zjutraj, ko me po- spremi do službe. Tudi ob 14. uri, ko delo končam, že stoji pred vrati tovarne. Na cesti ne smem nikogar pcgle- daii. Vse sosede v bloku, kjer stanujeva, grdo gleda. Ko sva si pred tremi meseci kupila televizor, sva bila oba ve- sela. .viudo pa je bilo, ko sem nek večar rekla, da mi je všeč neki реч'ес, ki ie ravno pel. )«Tak(), saj vem, vsi so ti bolj všeč kol jaz,« mi je dejal. Kaj naj naredim? Zofka iz Ž. F)raa?;i Zofka! N«l)»'net>a tivoma ni, d;t jo tvoj mo/ izredno l.jiihosu- men To ncpii.ietno lastr.o.st imamo večinoma vsi, veniîar ni pri večini lako luido izia/ona kot pri tvojem možu. Skii- ša.i Si' pogovoriti z njim, doi)f»vo,j mn, da lahko tak.šna l.iuii!»siimnost pripelje do neprijt-tiiili do.<;oilkov. suj še ta- ku inocni popiislijo. In /ivcirata so oha. IN» !iosfdaii » ivujem pi.saiu skiepai«, da še iiimuta otrok. Ne vem, kak sne pogoje imata za to. Stanovanje je, oba sta v službi, to. rej pogoji verjetno obsta,jajo. Pogovorita se o tem. Morda bo tretji član družine prinesel več veselja in dohil tudi del moževe tjubezni, ki jo ima sedaj samo zate. Tako se bo tnogoie njeíjova Ijubosíminos-t zmanjšala. Vsekakor pa mu ne dajaj poA'Oda za ljubosumnost. PREMAJHNE NOGE IMAM Neprijetno mi je, ker vas nadlegujem, a verjemite, o tem, kar me teži, še nisem nikjer zasledil, d^ bi si sam našel odgovor. Moj problem ?o premajhne noge ozTro.ma stepala. Sem srednje velik fant. imam pa številko čevljev le Dekleta me vedno pogledajo pod no^^e, nosim nam- reč otroške čevlje, ker dnigih ne dobim. V našem kraju pa ni čevljarja, ki bi mi čevlje napravil po meri. Povejte mi, ali bi se dalo z operacijo noge oziroma st.-^n-iiila pove- čati, ali kalco naj r,p drngn^e ravnr.m v moji neprijetni si tuaciji? Pranček s Pohorja Dražil, da ima prevelike noge — ta- ke kol čoln. danes pa t? prilia.j.iš z obratnim primerom. Narava se re.«- kdaj p.?, kdaj z nami poigra, rezultati pa so talvO kot liri foizkuse. Skušala bi se raje prilagoditi, to se pravi poiskati dobrega čevljarja in bi si dala napraviti malce »goIJufive-< čevlje Ce v tvojem kraju čevljarja res ni, pridi v Celje. Tii j( še nekaj ohrtnikov. ki ti bodo naredili čevlje po l\(»ji vo Iji. Cc ti bo življen,ie potem lejiše — napravi tako! ZASPANA ŽENA Dedec v najb<5ljših letih S6?m. Imam veliko energije saj vest,?, kako je s to stvarjo. Rad bi, da l>i se z žene vsak dan le'iX; imela, ona pa je vs^aik ve.;er utrujena, zaspa. п.а, lena. Meni udari kri v glavo, ko se spomnim, kako ix po večerji );luStno«. žena pa me grdo pogleda in zajavt.ka češ, še nimaš vsega dosti. Povejte, obsta.jajo kakšna poži vila, da bi mojo ženo spravila k pameti, k meni v poste Ijo, de. bi se igral z n,j'0 kot mačka z miškv)? Hanzel L.jubi Ilanzek, poživil je precej, pa ne za pamet, kot bi ti rad. Tvoj( ženo bo spravila v posteljo lepa beseda, ki bo prišia ¡í tvojih ust. Ne bo ti tudi škoililo, da boš /avilial rokave ii' /eni poma,gal pri dein. Tako bo zvečer manj utvnjen.a in bo laž.je tvojim željam ustre,iila. Ce boš vse to napravil, potem ol)stoja b(»jazen. da si ho žena želela i.^er, samo. da bo ona mucka, ti pa mišek. Tebi pa .gor.je potem! RAZPIS Skupscjtó; oi>ćane salee —- ko- misija za licitacijo nepremič- nin raz^suje m podlagi 10. in 12. čleaa zakona o prome- tu z zemij'iáói in stavbami (U- radni list SFKJ, àt. 43/65, 57/65 m 17(67) in 10. m 11. člena Zakona o urejanju in oddadaixju stavbnega zemlji- šča (Uradni Ust SRS, àt. 42/66) JAVNO DRA2BO za prodajo nepremičnin — go- spodarskega posloipja v k. o. Žalec na paro. 21/2 vi. št. 1229 ter I. nadstropja istega gospodarskega poslopja, ki le- ži na pare. 21/1 iste k. o. s pripadajočim zemljiščem v Ì2aiieri 421 kv. m. za skupno izikiono ceno 373.939 din s tem, da se naloži še obveznost od- stranitve svinjakov na pai'C. št. 21/2 in odstranitev zidane ute na pare. 809 k. o. Žalec. Javna dražba oz. javiii nate- čaj bo dne 20. decembra 1971 ob 8. uri v prostorih skupšči- ne občine Žalec, 'soba 71/III. Dražba, oz. javni natečaj bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih je treba poslati v za- lepljenih kuvertah najkasneje do 20. decembra do 8. ure na naslov: Skupščina občine Ža- lec — komisija za licitacijo nepremičnin. Pismena ponudba mora vsebo- vati: •1. Ime in priimek tea- na- slov oz. naaiv gospodarske organizacije 2. Ponudbeni znesek ■ 3. Izjavo, da je ponudnik seznanjen z dražbenimi pogo- ji- Najpozneje pred pričetkom na- roka za javno dražbo oz. jav- ni natečaj mora vsak udeleže- nec plačati varščino v zne- sku, ki ustreza 10 odstotkov izklicne cene pri SDK Žalec na račim št. 5075-697-154-062 posebni računi za vplačane vaiane pri SO Žalec. Ponudnik, ki se na javni dražbi ne more izkazati s po- trdilom o vplaćani varščini, ne more pristopiti k dražbi oz. javnem natečaju. Varščina se kupcu všteje v kupnino, nekupcem pa se vrne po kon- čani dražbd. Kupnina oz. odškodnina za v uporabo dodeljeno nepremič- nino se plača ob podpisu po- godbe, sklenjene z najboljšim ponudnikom na javni dražbi in sicer v enem znesku, oz. najkasneje po pravomoćnosti dodelitve odločbe najboljšemu ponudniku, če skupščina ob- čine dovoM obročno plačeva- nje kupnine, se morajo obro- ki kupnine plačevati točno ob določenih rokih navedenih v pogodbi. Kupec plača tudi prometni davek od kupnine oz. odškod- nine in vse stroške v zvezi z zemljiškim prenosom. K javni dražbi oz. javnem na- tečaju lahko pristopijo fizič- ne in pravne osebe, slednje le preko pooblaščenih oseb. Natančnejši ojms nepremičnin, dražbeni pogoji itd. so inte- resentom na vpogled na oddel- ku za gospodarstvo Skupščine občine Žalec med uradnimi urami. SKUPŠČINA OBČINE ŽALET, Komisija za licit-acd,jo nepremičnin St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 15. stran SO PRITOŽBE NA RAČUN PODJETJA PLINARNA—VODOVOD UPRAVIČENE? | £?ET0 ROŽICE I Letos je podjetje Plinarna-Vodovod za investicije namenilo | 1,100.000 dinarjev — Po dograditvi zajetja bo voda iz Vitanja | ustrezne kvalitete in temperature — Letošnji primankljaj vode | SO reševali z infiltracijo — Prvi rezervoar za vodo v Škofji | vasi — Proizvodnja plina v novi plinarni naj bi bila rentabilna | v nekaj letih | v zadnjem ča-su se ob- čani vse pogosteje prito- žujejo nad uslugami iwd- jetja Plinarna—Vodo'v od. Zato smo zaprosili direk- torja podjetja tov. Draga černctiča, da nam odgo- vori na nekaj vprašanj. Tovariš direktor, naše bralce bo vsekakor zani- malo, kako se uporablja denar, ki ga dobite za vo- darino? Vsako leto občinska skupščina z odlokom do- loči, kako se bo razdelil denar od vodarine. Na pri- mer: za leto 1970 je bilo določeno, da se 72 par pu kubiku prodane vode na- meni za razširitev in ob- novo vodovodov. Tako smo lani zbrali 2,930.tH)0 dinar- jev, ki smo jih lahko po- rabili šele i'etos. Iz tega denarja smo odplačevali anuitete, garancijske polo- ge, za energetiko itd. Za investicije smo pri banki naložili 1,100.000 dinarjev, za kar bomo dobili dvojni kredit. Ta sredstva so na- menjena za raziskave in vrtanje vodnjakov na pod- ročju letališča, ki naj bi začeli dajati vodo prinod- nje leto. Govori se, da zajetje v Vitanju ni najbolj posre- čeno in da ni dalo rezulta- tov, ki ste jih pričakovali. Program za zajetje v Vi- tanju je bil izaelan leta 1963 in je po takratnih po- datkih, ki so bili zbrani na osnovi raziskav in zna- nih kriterijih porabe vode na prebivalca, predvideval dolgoročno rešitev pre skrbe z vodo. Objekt je bil zgrajen in je začel obrato- vati leta 1965. ze v nasled- njih letih pa se je izkaza- lo^ da se mesto razvija hi- treje, kot je bilo predvi- deno, s tem pa je porasla tudi poraba vode- Letoš- nja izredna su.ša je poka- zala, da rezerve vode na tem področju niso tolik- šne, kot smo sklepali na osnovi takratnih raziskav. V programili je bilo pred- videno, da se v primeru kalne vode, ta spusti v Hudinjo, nadomesti pa se z vodo iz Medloga. Ta si- stem bi uporabljali tako dolgo, dokler ne bodo zgrajene čistilne naprave v Vitanju. Po dograditvi bo zajetje v Vitanju zago tovilo približno polovico sedaj potrebne vode, ki bo ustrezne kvalitete in temperature. Na tem pod- ročju še vršimo raziskave, ker bi želeli zajeti vso vo- do, ki je dosegljiva. Tovariš direktor, prej ste omenili .Medlog. Mesto se bo razvijalo proti zaho- du in to bo verjetno ogro- žalo zajet.ie vode. Ali so tu še kakšne možnosti? Kot sem rekel, polovico vode daje zajetje v Vita- nju. Drugo polovico i>a da- je zajetje v Medlogu. Do- slej zgrajen sistem vod- njakov in drenaž črpa praktično vso dosegljivo vodo med Savinjo in ce- sto Ljubljana—Celje. Po- skušali smo tudi z iniil traoijo — bogatenjem pod- talnice. Pq končanih geo loških raziskavah in ogle- din nekaterüi podobnih naprav doma in inozem stvu, smo v soglasju s pri- stojnimi organi letos po- stavili naprave za infiltra cijo. Etosedanje obrato vanje tega objekta je da- lo nmogo koristnih podat- kov in je ol>enem reševalo primanjkljaj vode v letoš- nji izredni suši. Rezultati dajo slutiti, àa bi infiltra- cijo lahko uporabljali na tem področju, vendar raz- mere le niso tako ugodne kot je bilo prvotno mi- šljeno. Posledica črpanja vode iz Savinje je tudi dvig temperature pitne vo de. Letošnja izredna suša je potrdila, da je preskrba mesta z vodo pereč prob- lem. Kakšne so rezerve vode na celjskem območ- ju, če bi v prihodnjih le- tih bila še večja suša kot je bila letos in če upošte- vamo, da bo Celje čedaljo večji i>orabnik vode? Hidrogeološke raziskave, ki so v teku, bodo poka zale, kje in kako bomo do- bili vodo za Celje. Tu imam v mislih tudi Sa- vinjsko dolino liot poten- cialnega oskrbovalca me- sta z vodo. Seveda izvetl ba tega programa je fi- nančno in časovno še pre- cej odmaknjena, zato je sedaj še naša dodatna skrb kratkoročna rešitev preskrbe z vodo. Letos smo zgradili rezervoar v škofji vasi kot prvi od treh predvidenih. Prihod- nje leto pa bodo vodnjaki na letališču zadovoljili po- trebe naslednjih nekaj let. Glede na setlanje rezer- ve vode se vsiljuje vpra- šanje ali so upravičeni no- vi priključki, če že za se- danje ni dovolj vode? Res je, da potrošniki v mestu poleti niso bili v celoti oskrbljeni z vodo. Toda to je posledica letoš- nje suše. Nekateri občani so morali vodo za nujne potrebe natočiti ponoči ali pri sosedih, na drugi strani pa so nekateri po- rabili preveč vode,- saj so zalivali vrtove in ргаЦ av- tomobile z vodo iz vodo- voda. Od leta 1965 do letos smo zgradili 1910 novih prUcljučkov. To so pred- vsem nove stavbe, ki mo- rajo imeti vodo v stanova- njih. Vem, da je precej občanov mnenja, da bi morali uiitaviti gradnjo novih priključkov. Toda s tem bi praktično zavrli stanovanjsko izgradnjo v Celju, kajti brez našega soglasja, gradbena podjet- ja ne smejo graditi no- vih stanovanj. Upoštevati pa moramo, da so že se- daj zazidani nekateri pre- deli mesta, ki so biU pred- videni za zazidavo šele v naslednjih ' 30 letih. Tovariš direktor, v grad- nji je nova plinarna. Kdaj bo začela obratovati in ali bo proizvodnja plina eko- nomična? Sliši se namreč, da izgubo pri proizvodnji plina krijete z vodarino. Stara plinarna obratuje že nekaj manj kot sto let m komaj pokriva .sedanje potrebe. Lansko leto smo predložili občinski skup- ščini investicijski program in letos So nam odobrili kredit za izgradnjo nove plinarne, ki smo jo začeli graditi na Bežigradu. Gradbena dela so že sko- raj končana, zmontirati je treba še opremo in maja naj bi začela obratovati- Nova plinarna bo proiz- vedla dovolj plina za po- trebe mesta, zasnovana pa je tudi tako, da jo lahko poljubno razširimo. Razen gospodinjskega plina, bo proizvajala tudi plin za potrebe industrije. V novi plinarni bomo polnili tu- di jeklenke z butanom in propanom. Plinarna dosedaj m po- krivala stroškov proizvod- nje plina. Vendar-je obči- na smatrala, da je to ta- ko pomemben objekt za mesto in je omogočala kritje izgube. Prednosti plina So namreč očitne. Ne zastruplja ozračja, je praktičen, vedno pri roki itd. Plin je eden od no- silcev energije in mora bi- ti njegova cena zanimiva za potrošnike. Ker ni te žav s transportom in skla- diščenjem in zaradi ugod- nega načina plačevanja je lahko dražji od premoga in olja, toda biti mera ce- nejši od električne ener- gije. Rešitev ekonomično- sti proizvodnje plina je v čimvečji prodani količini in čim manjših stroških proizvodnje. To bo v novi plinarni ugodno rešeno, kajti stroški obratovanja bodo zaradi popolne a\'to- matizacije minimalni, če pa bi občina predvidela v novih stanovanjskih nase- ljih uporabo plina kot os- novni vir energije za go- spodinjstvo, bi nova pli- narna začela rentabilno FK)slovati že po nekaj le- tih. Do tedaj pa bo treba skupaj s pristojnimi ob- činskimi forumi poiskati rešitev za kritje i!z^\ibe- 16. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 H. »lak lako! Ti si me okradel, prijateljček! In ti tudi!« je izbuljil oči šef bande, ko je odkril svoji vreči na tujih kupili. Potegnil je težko pištolo in počilo .je ... 1'očilo in zadrdralo pa je tudi na drugi strani. Fantje se niso dali V naslednji minuti se je sam pekel naseli) v stari šupi. Trajalo je, kot rečeno, eno samo minutko — in niče- sar živega n¡ ostalo v šupi, razen Paradižnika in Klare, sevetla! »Pravi mojstri so, tile gangsterji!« je dejal Paradižnik in stopil iz vreče. »In /idaj bova mrhovino zmetala v tovornjak — na vrh pa vreče!« je ukazal in ziavihal rokave. Ko je bilo veselo opravilo opravljeno, je Paradižnik sedel za volan in tovornjak je spet zahrumel v noč — to- krat v smeri mesta. Med prve hiše mesta sta zavozila Paradižnikova prav v trenutka, ko so na ulice pritekli raznašalci časopisov in kričali v rano jutro: Rop stoletja! Rop stoletja! Tovornjak je ustavil preU policijsko postajo ... POSLÜSilTE Pozdravljeni, dragi lju- bitelji zabavne glasbe. Ker je bil prejšnji teden praznik in tednik ni iz- šel, vam moram povedati, kako ste glasovali za našo 1. (3) OTO PESTNER 2. (4) MIDDLE OF THE ROAD 3. (7) PRO ARTE 4. (6) GEORGE HAR- RISON 5. (1) OTO PESTNER 6. (2) SWEET 7. (—) SLADE 8. (—) T. REX 9. (—) JIMMY HEND- RIK 10. (10) MIDDLE OF THE ROAD Taka je torej lestvica, ki ste jo lahko poslušali v soboto. 4 11. In kako ste glasovali za long playe? Le za en glas je pred plo- ščo iz letošnje Slovenske popevke zmagal Neal Young in njegova plošča After gold rush; ki je bila najpopularnejša plošča v svetu tega leta. Tretja je bila plošča iz filma Love Story, ki ga ravno te dni vrtijo v Celju in ima prav zato odlične možnosti za zmago prihodnji teden, četrti je bil Hendrixov LP Cry of Love, peti LP s splitskega festivala itd. Veseli nas, da ste v tem tednu poslali več kupo- nov kot prvič, prosimo pa vas, da nam poleg kupo- nov pošljete še vaše kriti- lestvico, 'en teden prepo- zno. Upam, da ste v so- boto poslušali oddajo in da vam je bila všeč. Naša in vaša lestvica drugega tedna pa je takale: GDE SI LJUBAVI TWEEDLE DEE TWE- EDLE DUM LOLA BANGLA DESH TRIDESET LET CO—CO GET DOWN AND GET WITH IT GET IT ON FREEDOM! CHIRPY CHIRPY CHEP CHEP ke oziroma predloge, kako oddajo še izboljšati. Kot vse kaže, smo izbrali pra- vilno obliko oddaj, saj va- še dopisnice prihajajo celo iz Maribora. Rogatca, Hrastnika in Ljubljane. Povem naj še, kdo je imel največ sreče z žrebom ta teden. Pri lestvici je bila to Irena Glušič iz Loke pri Mozirju, pri Long playih pa Peter Jeršič iz Teharij 25, ki nam je sam poslal kar pet kuponov. Srečni- ma dobitnikoma naj po- vem, da bosta dobila plo- ščo, nagrado Tehnomer- catorja po pošti, ostalim pa želim veliko sreče pri prihodnjih žrebanjih. BRANKO St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 17. stran ZASMOJENO PERILO Pri likanju 2asmojeno pe- rilo posujemo s soljo in na- to namočimo v mrzlo vodo. Čez neka, časa ga speremo. Uspešno sredstvo je tudi spi- ranje v bciraksovi vod: aH beljenje z vodikovim preki- (1:2). Po takem beljisnju mo- ramo perilo izprati do či- stega. Od prevročega likalnika malo porumenela mesta ta- koj speremo z milom al: vo- do. ŽE VESTE Ф da ostane prerezana če- bula več dni sveža, če prere- zani del namažemo z ma- slom, Ф da čebulo hitro zarume- nimo, če jo posujemo z malo sladkorja in jo naglo prepra- žimo na mali količini maščo- be. Pazimo, da nam čebu- la ne poogleni, Џ da bo goveji јен1к meh- kejši in okusnejši, da potol- cimo, nasolimo in nato še Ix>kapljamo z oljem, Ф da možgane čistimo ta- ko, da jih pred uporabo po- ložimo v mrzlo vodo in na- to odtrgamo z njih kožico. NARODNI KEKS! 60 dkg moke, 20 dkg masla ali ma.rgarine. 1 zavitek va- nilija, 2.5 dkg sladkorja, 2 ce- li jajci, 1 žlica ruma, 1/2 za- vitka pecilnega praška, ki ga razmočimo z 1 žlico mleka. Na des'ki vse skupaj vmesi- nio na tri dele. V prvega da- mo 2 rebri naribane čoko- lade ali tri žlice kakaoa, v drugega damo 10 dkg cmle- tih orehov, v tretjega pa sok in lupino polovice limone. Pripravljeno testo zmeljemo v stroj čku za mletje mesa, na katerega damo ploščico za kekse. Pečemo v zmerno | topli pečici. I MARTA 1 NHiEiliO sm November je za nama in naši otroci se vse bolj pogo- varjajo, kaj jiim bo prinesel dedek Mraz. Rahlo so zaskr- bljeni, če so bili dovolj prid- ni, sporočajo nam svoje že- lje in v skritem kotičku srca so prepričani, da jim bo de- dek Mraz željo tudi iapoinil. Ko pa darila poiščejo pod novoletno jelko, jüi ponava- di najbolj razveseli tisto, če- sar niso pričakovaili, pa naj bo darilo še tako skronmo. Ko v novoletni mrzlici ho- dimo po trgovinah, ne najde- mo, kar bi želeli podairiti svo- jemu malčku. Večino igrač že ima, ali pa ne najdemo ta- ke, da bo ustrezala njegovi starosti in interesom. Igrače darujemo otrokom vsako leto. Letos pa se odlo- čimo drugače. Okrasimo na- šemu malčku njegov prostor, tako da se bo v njem dobro počutil. Ne potrebu jemo ve- liko: le juto, koščke usnja, različnega blaga, klobučevi- ne, votoe in podobnega ma- tariala ter nekaj dobre volje. Juto obesimo na aid pred po- steljico, na njo pa prilepimo različne figurice, Id smo jih izdelali iz omenjenega mate- riala. Tudi otrok bo pozneje lah- ko sam obešal na juitò raz- lične figure, ki jih bo sam iz- delal, manjše igrače ali ka- knšne koli druge predmete, pa se ne bomo več jezili, da bo poškodoval zid, če figuric ne lepimo, ampak j.ih sajno narahlo prišLjemo ali pritrdi- mo z buciko, jih lahko več- krat zamenjamo. Otrok bo take spremembe vesel. Pa tudi starši boste našli veliko veselja in zado- voljstva ob izrezovanju. To- rej, mamice in očetje, preiz- ktisite svojo ustvarjalnost in domišljijo. ANEKDOTA Pokojni komik l-eriiaiidel je na nekem spiejeinn povedal doživljaj svojega prijaiei.ja ki je moral prenočiti v iie keni malem mestu. V hotelu je Oilo vse zase- deno, zato je iipi)»ni potnik vztraja), da nm icljub temu najdejo prenočišče. — Če bi pr.isel pitiisednik republike, je rekel šelu re- cepcije, — bi inu gotovo >ia- šli sobo, mar ne? — Го je razumljivo, je re- kel šet. — No, vidite, dajte mi to sobo, predaedmUa nocoj go- tovo ae bo. I GUBE f Gube nastajajo zaradi I pomanjkljive prehrane in f nezadostne prekrvavitve I kože. Preprečujemo in 5 om limo jih z zdravo pre- l hrano (mnogo sadja); na- ^ dalje z izmeničnimi topli- | ■ mi in hladnimi obraznimi I I kopelmi; s toplimi ali i mrzlimi obkladki; s kami- | lično soparo; z maskami ä za obraz, narejen mi iz j kašaste zmesi pšenice, ri- | ževe ali ovsene moke ter f mleka in citronove ki- | sline ali kumaričnega so- P ka ali kamil čnega čaja. Kašasto zmes nanesemo i na obraz in jo pustimo ^ nekaj časa na obrazu. Na- Ï dalje priporočajo za bolj- i šo prekrvavitev kože oti- ^ ^ ranje obraza s kumarič- s ^ nim sokom ali pozimi z ¡ ¿ novo zapadl m snesrom. | I Zatem namažemo kožo z ^ S ustrezno hranljivo kremn | REŠITEV VODORAVNO: odlika. Pol- zela, brodar, okovnik, angi- na, Baleari, Al, poraz, IT, Marie-Rouge, ali, enaka, prt, pst, ekskluzivne ženske, mo- tovilo, lipa, Ant, KA, ne, aer. Var, april, rokav, Oleg, Lo- ara, odboj, Oka, kolovoz, Breda, Nisa, ogledovalka, trn, il, metan, KR, dat, Raa, moč, Oona, Aja, etik, lari, on, odica, Vislao, slad, Jestvina, akt, kosa, načelnik, IK, Pt, Peggy, es, Inn, ica, Niko, Kr, Mojca, eo, le, da, alt, avtor, et, DG, PL, atom, fi- ne hlačne, NA, Smrekar, Ag. La, šiv, pastorala, nogavica, Naci, dokolenke, tromblon, Ahac. NAGRAIEI! REŠEVALOI 1. nagrada 500.00 din — i\lATJAŽ ŠTEFANIC, ШСЕ 71, LOČE PRI POLJČANAH 2. nagrada 300,00 din — ZDENKA RAMŠAK, ZABUKO- VICA 18 a. GRIŽE 3. nagrada 100,00 din — ZVONKA AMBROŽ, VRUNČE- VA 25 D, CELJE 4. nagrada .30,00 din — EDO VRANJEK. LJUBLJAN- SKA 3, CELJE 5. nagrada 30,00 din — ROMAN MATEK, ZIDAiNI MOST 29 C 6. nagrada 30,00 din — MAGDA PLEMENITAŠ, KRO- PA 3 a 7. nagrada 30,00 din — ANKA ZDOVC, SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO 8. nagrada 30,00 din — MARIJA SLOKAR, POLŽE- LA 129 a 9. nagrada 30,00 din — HELA STRMČNIK, DOBRNA 5 10. nagrada 30,00 din — KRISTINA KALŠEK, PRISTA- VA 17, VOJNIK 11. nagrada 30,00 din — VERA CERKOVNIK, GABER- KE 93, ŠOŠTANJ 12. nagrada 30,00 din — FRANC JERAJ, DEBRO 40, LAŠKO 13. nagrada 30,00 din — BOGOLJUB KONEC, AŠKER- ČEVA 18, CELJE 14. nagrada 30,00 din — SLOVENKA PODRŽAJ, DOLE- NJI BOŠTAN J 54, BOŠTANJ 15. nagrada 30,00 din — JANKO JEŽ, ZABUKOVICA 15, GRIŽE 16. nagrada 30,00 din — EMIL PRIMOŽIČ, CANKARJE- VA 13, CELJE 17. nagrada 30,00 din — ANTON BIZJAK, AŠKERČE- VA 12, CELJE 18. nagratla 30,00 din — BORUT BAŠA, GROHARJE- VA 12, CELJE 19. nagrada 30,00 din — ANICA RATAJC, UNIŠE 5, PONIKVA 20. nagrada 30,00 din — FRIDERIK PLANINŠEK, TR- NOVLJE 126, CELJE. Vsem izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti. Čestitamo! Tavžentroža ali griževnjaK je nizek, do 30 cm visok, eno- ;ih dvoleten, močno razve lan grmiček Ima štirirobno steblo s.sedečimi, nasprotni- mi, podolgovatimi, jajčastimi in celorobimi lističi ter s številnimi lepimi lij astimi rožnatimi cvetovi, zbranimi v pakobul. Iz plodnice se razvijejo mnogosemenske gla vice s številnimi, drobnimi rjavkastimi semeni. Tavžent- roža cveti od junija do sep- tembra. Uspeva po jasah, sončnih travnikih, senožetih v nižin.1 in gorskem svetu do 1500 metrov. Rastlino nabira- mo med cvetenjem pa brez korenin. Tavžentroža je zelo zdra- vilna zel, saj vsebuje precej eteričnega olja saponinov smole, sluzi, maščobne kisli- ne, magnezijeve soli. Najvaž- nejša' sestavina pa je zelo gre- nak heterozid ertirocentarin, ki ga uporabljajo tudi v lekar- ni za grenke želodčne kapljice (Tinctura amara). Zaradi te- ga je tavžentroža že dolgo znana kot odlično zdravilo zoper bolečine v želodcu, sla- bo prebavo, zgago ш glavo- bol. Pospešuje dejavnost žlez, kar izkoriščamo zlasti tedaj, če bolehamo za pomanjka- njem želodčne kit:Ine Ko se normalizira kislina, se po- pravi tudi absorbcija železa v zgornjem delu tankega čre- vesja ter tako odstranimo slabokrvnost, ki je nastala zaradi pomanjkanja železa. Grenčine v tavžentroži so od- lične' "Udi zoper čre-^-esne za- jedalce. Za pripravo čaja zadostuje pol čajne žličke na skodelico kropa, s katerim poparimo drogo ter pustimo stati de- set minut. Na dan pripravi- mo dve skodelici čaja in ga pijemo po požirklh vedno pred jedjo. Namesto čaja lah- ko uporabljamo tudi izvleček iz tavžentrože, ki ga pripra- vimo tako, da pest droge na- močimo v vodi oziroma v vinu (tudi tavžentroževo vi- no) in ga pijemo po eno šil- ce pred glavnim obrokom hrane. Kot v čaj oziroma v vino lahko namočimo še ka- milice, pelina, šentjanževih rož, vse poleg tavžentrož, ki v resnici zaslužijo svoje ime. BORIS JAGODIC K SODELOVANJU vabimo mlajšo, prizadevno in vestno delovno moč, ki bi bila FINANČNA KNJIGOVODKINJA (SALDAKONTISTKA) in ADMINISTRATORJA POiîOJI: dokončana srednja šola ekonomske smeri z vsaj 3-le- tno prakso, dobro znanje strojepisja, lep rokopis, pripravljenost za dopolnilno strokovno izobraževa. nje. Kandidatka mora stanovati v Celju ali bližnji okoli- ci. S stanovanjem ali stanovanjskim kreditom ne razpolagamo Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj ali po dogovoru. Tajnost ponudbe zajamčena. Informacij po telefonu ne dajemo, razen za dogovor o osebnem razgovoru v popoldanskem času Nudimo ugodne delovne pogoje v majhni delovni skupnosti, pestro in zanimivo delo, osebni dohodek po pravilniku oziroma dogovoru. Svojei4>čno napisane ponudbe pošljite v 15 dneh po tej objavi na naslov: Mohorjeva družba, Zidanškova 7, p. p. 36, 63001 Celje. Telefon: 30 -29 ali 13—97. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosto delovno mesto NAČELNIKA ODDELKA za družbene službe. Pogoji za razpisano delovno mesto so: — visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne .smeri s 3-letno upravno prakso ali višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri s 5-lebno praliso. Pismene póntidbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, kolkovane z 1.— din upravne tálese spreje- ma Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Ra!q>is velja do zasedbe delovnega mesta. 18. stran NOVI TEDNIK Št. 47 — 9. decembra 1971 mali oglasi Vsaka Desecui v niaiem oglasu srane 0,50 din za naročnike N tednika 0,80 din pa za ostale Za ogla se pod šttrc pa )e treba doplačat) 2,00 din FIAT 7Г)0, letnik 1961 in dva mlada pava — samca ter en par odraslih prodam. — Ogled avtomobila Skaza — Vrunčeva 25 D Celje, ogled živali: Višnja vas 12, Vojnik. I:N()STAN()V.\NJSK()* hišo komfortno — s centralno kurjavo, telefon, takoj vse- Ijivo v Celju, prodam. Po- nudbe pod »Komfort«. ZIMSKK GUME za zastavo 750 prodam.. Partizanska 51 Celje. DVE mladi svinji za zakol — (ena težja, ena lažja) pro- dam. Tajhmajster Roai, Pro- seniško 41, Šentjur. POSESTVO 2.20 ha z gospo- darskim poslopjem in hišo brunarico nad sto let staro na Brezju pri Dobju pro- dam. Kupci z valuto DM imajo prednost. Informaci- je pri Ivan Leskovšek, Ce- lje, Trubarjeva 20/1. F1.\T 600 ugodno prodam. No- vačan Anton, Začret 7, škof- ja vas. TRIDELNO omaro (oreh) do- bro ohranjeno, poceni pro- dam. Ogled vsak dan po 16. uri. — Naraks, F. Pohlina 4/III., Žalec. SPALNICO (orehov furnir) — kompletno — fino in dobro cnranjeno, ugodno prodam. Celje, Zidanškova 25, drugo nadstropje levo. OL-INO PEČ »Ignis«, skoraj novo, ugodno prodam. Celje, Zidanškova 25^, drugo nad- stropje levo. I1AR:M()NIK0 »Lubas« C F B — odlično — prodam. Ko- rent Maks, Celje, Trubarje- va 53b, Celje. OREHOVO spalnico, ročno rezbarjeno in tri kuhinjske elemente poceni prodam. — Marinšek, Petrovce 9 pri Ce- lju. ZIMSKE gume s cveki (spi- ker) dámenzije 5.90x13 cm za opel rekord komplet a obro- či (felgnomi) ugodno pro- dam Prodam tudi tranzistor znamke Philips RR 40. Vpra- šajte pri Sirk, Trubarjevo nabrežje 5, Laško. MI.IN (žrmlje) za žito — nov — premer kamnov 22 col — prodam. Gorišek Matevž, Goričica 2, Šentjur. TESAN les za ostrešje ugod- no prodam. Tone Knez, La- homno, Laško. VEć.IO HIŠO, primerno za vikend na šmohorju pro- dam. Vodovod, elektrika, ce- sta do hiše. Do Planinskega doma 10 minut. Krivec, Re- čica 26, Laško. DNF:VN0 sobo ugodno pro- dam. Vprašati na telefon št. 28-00. LEPO parcelo za vikend po- ceni prodam. Poizvedbe pri Kolar Zofiji, Osenca 11 — Teharje. PRIKOLICO aa osebni avto — komplet, novo — prodam. Rom, čmolica 9, Šentjur, 2.4 ha obdelovalne zemlje in kozolec v Cerovcu pri Volč- ji jami prodam po 3 ND za kv. meter. — Vprašajte pri Jazbec, Mariborska 189a, — škofja vas od 19. ure dalje. POSESTVO 7 ha s premični- nami prodam ali zamenjam za manjšega. Krajne Jože, Brstnik 13, Laško. HIŠO — enonadstropno, takoj vseljivo, z večjim vrtom — 1700 kv. m. zemlje prodam. Skale, Zagrad 103, Celje. ŠTEDILNIK na trda goriva »Goran« — kabinet prodam. Rak Ivan, Gotovlje, Žalec. ENODRUŽINSKO hišo, novo — 150 m od asfaltne ceste, 20 minut od železniške po- staje Šentjur prodam. Pe- ček Jurij, Crnolica, n. h. — Šentjur. .ŠTEDILNIK^: na trda goriva proda Hišni svet Zagrad 81. HARMONIKO — klavirsko, 60 basno, dobro ohranjeno, pro- dam. Zagrad 81. RAZPROD.^JAMO razno sob no in kuhinjsko opremo. — Razprodaja bo v nedeljo, 19. 12. 1971 od 8. do 14. ure. — Radosavljevič, Laško, Val- vazorjev trg 8 .— nasproti hotela »Savinja«. OSEBNI AVTO — karamboli- ran od letnika 1965 naprej, od 750 do 2000 ccm, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. KRAVO — dobro mlekarico, mlado, kupim. Ivan Pilih, Trnovlje 8, škofja vas. ELEKTROMOTOR, rabljen, od 3 do 1 KW, 2800 vrtljajev ter motor od 1,5 do 2 KW od 700 do 1400 vrtljajev ku- pim. — Ponudbe na naslov: Kramperšek Mija, Vrbno 8a, Šentjur. FIAT 730 ali reno 4 kupim. Ponudbe pod »R 4«. KUHIN.JSKO kredenco ku- pim. Nunčič Marija, Kor- pole, Šmarje pri Jelšah. K.^VĆ ali divan, dobro ohra- njen, kupim. Dol 7, Prista- va. K.\VČ, omaro in okroglo mi- zo kupim. Skale, Zagrad 103, Celje. OPREMLJENO SOBO oddam. Trnovlje 20, Celje. NUJNO iščem opremljeno so- bo v centru mesta. Ponud- be pod »Center«. NUJNO iščem sobo in kuhi- njo ali večjo sobo, oprem- ljeno — v Celju ali okolici mesta. Možnost kuhanja in pranja. Dravinec Slavko -— Jugoplastika, Celje. NUJNO iščem sobo in kuhi- njo v Celju ali okolici. Lah- ko je tudi večja soba za uporabo 6 mesecev. Plačam za vse' mesece v naprej. Fi- lip Franc, Bežigrajska 10 — Celje. V NAJEM vzamem opremlje- no sobo, garsonjero ali sta- novanje. Ponudbe pod »Do- ber plačnik«. DVOSOBNO komfortno stano vanje v centru Celja zame- njam za komfortno trisob- no v Celju. Kapin, šlandrov trg 3. ML.\I).\ magistra farmacije išče ogrevano sobo za čez teden v Celju. Ponudbe v Novo lekarno, Tomšičev trg 11. 80.000 SDIN in hrano nudimo Zia 7-urno pomoč v gospo- dinjstvu. Podrobnosti po te- fonu št. 37-78 Celje. IŠČEM DEKLE ali starejšo gospo za varstvo dvomeseč- nega dojenčka. Ponudbe pod »Otrok«. IZVEN delovnega časa iščem kakršno-koli zaposlitev. Po- nudbe pod »Dobro delo — dobro plačilo«. SA.MOSTOJNI kuharici v sta- rosti nad 25 let nudimo ta- koj stalno zaposlitev v pla- ninskem domu. — Ponudbe pošljite Planinskemu dru- štvu Ljubljana-matica, p. p. ,320 Ljubljana. HONORARNO ZAPOSLITEV za eno uro dnevno nudimo snažilki. Bife »Park«, Celje, Maistrova 2. STALNO in dobro plačano delovno mesto nudimo takoj natakarici s stanovanjem v Celju. — Ponudbe na Bife »Park«, Celje, Maistrova 2. DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni sprejme gostilna blizu Celja. Mož- nost gostinskega tečaja. Po- nudbe pod »Savinjska doli- na«. UPOKOJExNKA išče honorar- no zaposlitev blagajničarke, nudi tudi pomoč pri učenju duševno zaostalim otrokom od 1. do 4. razreda osnovne šole. Ponudbe pod »Pomoč«. ZID.VSISKI obrtnik s solidno skupino prevzame dela ob obali čez zimo. Ponudbe pod »Solidno«. PRI OSMRTNICI Ane Robar, Draža vas, je pomotoma iz- ostalo ime Mirko Robar. KMETIJSKI kombinat Hme- zad — sadjarstvo »Mirosan« prodaja vse vrste sadnih drevesc in vrtnic vsak dan do 14. ure. Vsak torek pa od 7. do 17. ure. Priporoča jesensko sajenje. STAREJŠE kmečko dekle želi spoznati moškega do 50 let zaradi možitve. — Ponudbe pod »Savinjčanka«. UPOKOJENEC — vdovec želi spoznati žensko do 60 let zaradi ženitve. Lahko je vdova ali ločenka. Ponudbe pod »Mlajši«. UNION: od 9. do 13. decem bra franco.ski barvni film »žandar gre v pokoj«. od 14. do 16. decembra ame- riški barvni film »Kapitan Ne- mo in potopljeno mesto«. METROPOL: od 9. do 13. decembra amer, barvni film: »Konje streljajo, mar ne?« od 14. do 16. decembra ameriški barvni film »Jango strelja prvi«. 1Ј().Л1: od 9. do 12. decembra francosko-italijanski barvni film »Zidovi greha« od 13. do 15. decembra ame- nsiKi barvni mm »ri žigosa- nih«. DOBRNA: 11. in 12. decem- bra ameriški barvni film »12 žigosanih«. SLG četrtek, 9. dec. ob 19.30 uri: Lawrence: »Snaha« за III. mladinski abonma in izven. Petek, И). decembra ob 15..30 uri »Snaha«, za I. mladinski abonma in izven. Sobota, 11. decembra ob , 17.00 uri Jovanovič: »Noroi«, " abonma gledaliških amater- jev. ! Nedelja, 12. decembra ob 15.30 uri: J. Žmavc: »Domača naloga na {X)tepu« — premi« ra; krstna uprizoritev za b ven. Predprodaja vstopnic dv* uri pred začetkom. Ponedeljek, 13. det-embr; ob 11.00 uri: »Domača nalog, na potepu«. Zaključena preo stava za osnovno šolo Brai lovče. Torek, 14. decembra ob 9.0i uri: »Domača naloga na pole pu« — zaključena predstav! za Zavod Iviuike Uranjekove ob 18.00 uri: »Umor v kate drali« — gostovanje v Hrast niku. Sreda, 1,5. decembra, ol 11.30 uri: »Domača naloga п< potepu« — zaključena predsta va za I. osnovno šolo; ob 17.0( uri »Norci«, za abonma upo kojenci. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje delovno mesto ŠEPETALKE Pogoja za vpis sta končana srednja šola in nekaj prakse v tej stroki. Nastop službe 1. januarja 1972. Rok za prijavo do 24. decembra 1971. Uprava SLG Celje St. 47 — 9. decembra 1971 NOVI TEDNIK 19. stran SMUČARSKI KRST PODPORA Sncs jf tu. poskrbeti bo treba ла dohro zimsko športno sezono Tega se z vso resnostjo za veda tudi Avtoturistično pod- jetje Izletnik v Celju. Zato so se njegovi delavci, ki skr- be za propagando, odločili začeti novo sezono s priredit vijo, ki bo ostala vsem v spominu, nekaterim v poduk, mnogim v spodbudo. 12. de- cembra bosta izpred Celeie odpeljala dva avtobusa. V pr- vi škatli, ki. naj bi bila za- res škatla in te verjetno pri izletniku ne bo tako težko najti, se bodo vozili smučar- ji, ki bodo spominjali na prve dni tega športa. Nam reč, ponovno bomo lahko vi- deli, kakšen je smučar, ki ima namesto modemih dilc kar sodove doge, pa smuči izpred petdesetih let, seveda pa med njimi ne bo manjka lo takih, ki bodo imeli obve- zane glave in ude. V drugem avtobusu, ki pa bo moral biti seveda lep in ves svetel, pa bo elita smu- čarjev. Res takšnih, kakršen bi rad bil vsak, ki hrepeni za belimi planjavami. Lep av- tobus, lepi smučarji, nova sodobna oprema — kdor' bo to videl, ta bo tudi hotel koj na smučanje. In prav go- tovo bo za prvima dvema avtobusoma še kolona oseb- nih vozil. In takale karavana bo krenila skozi Žalec, kjer naj bi bil pri Izletnikovi po- slovalnici kratek postanek in pot se bo nadaljevala skozi Polzelo in Braslovče do Mo- zirja. Tukaj se obeta vsem udeležencem prav zanimiv program ... Ne bo zanimivo, če vse povemo. Center do- godkov bo pri hotelu na Gol- teh. No, nekaj pa le moramo povedati. Oslica, ki je na mozirski koči, bo dobila svo- je ime. In zato je seveda po treben krst. In krst bo. Gre za prijem, kako pričeti z novo sezono, od katere si vsi mnogo obetamo. In go- stinski delavci pri Izletniku so spoznali, da ni dovolj, če v hribih zapade sneg. Zvečer se gostje presele v sobe in tam se mora življenje nada- ljevati. Kako se nadaljuje, pa morajo poskrbeti gostitelji. Najvažnejša je zabava gostov. Zato bo tudi na Golteh v ho- telu barski program, glasba, ples in še marsikaj zanimi- vega. Na vse to pa bi pri Izletniku radi opozorili 12. decembra od osme ure zju- traj, ko bo kolona krenila iz Celja, do 15. ure popol- dne, ko se bo v kavarni ho- tela na Golteh pričel barski program. Izletnik ima velike načrte. Razširiti dejavnost, najbolj pa kapacitete. Imeli bodo dve novi vlečnici, treba pa je misliti, kam z gosti. Podrob- neje o tem pa kdaj drugič. DRAGO MEDVED Nadaljevanje s 1. strani normalno. Še manj pa jih pobaramo, od kod jim takš ne in tolikšne dobrine. V nadaljevanj-u' seje pa je Izvršni odbor obravnaval še predlog ustanovitve občinske zveze za športno rekreacijo in oddih. Ker iz predložene ga predloga ni dovolj jasno razvidna funkcija takšne zveze, pri čemer obstajajo mnoga odprta vprašanja, je Izvršni odbor sklenil, da predloži razpravo o tem na prihodnjo sejo, na katero pa bodo povabili tudi predstav- 'nika predlagateljev, da bi do- datno obrazložil vse, kar v sedanjem predlogu ni ustrez- no obdelano. B. STRMČNIK ^ЗЕЗЗЕШЕШ PROSIM... Tiho je potrkalo na vra- ta uredništva. Z žalostjo v očeh in s ponošenim na- hrbtnikom na ramah, je pred njimi stal Franc Ro- ' bič s Paridola 30, Slivnica. »Prosim, oprostite ...« sta bili edini besedi, ki jih je lahko izustil. Pozne- je, po kavi in cigareti, se je odtajal. Doma jih je deset, on, žena ter osem otrok. Štir- je so še šoloobvezni. Naj- starejši ima šele sedem- najst let. Mučita ga želo- dec in srce. Občina mu pomaga s stalno mesečno podporo 230 dinarjev. Hva- la, vendar malo je. »Vem, da občina ne mo- re dati več, zato sem pri- šel k 'vam, da bi mi po- magali dobri ljudje.« Franc Robič ni siromak brez zemlje. Ima jo, toda ta mu daje premalo za toliko ust. Kmetija na hri- bovitem predelu, kjer je večinoma težko dostopna in neprikladna za izkori- ščanje, goša, še daje tisto osnovno hrano, toda, Ro- bičeva morata vsak dan poslati štiri najmlajše v osnovno šolo. V 2., 4., 6. in 7. razred. Koliko to stane vedo vsi očetje in matere. Leta 59. mu je pogorela hiša. Ni veliko dobil, to- da popravil je vse. Hud veter mu je pred tednom dni zrušil del gospodar- skega poslopja v katerem sta bila hlev, klet in spravljena krma. Tako je Robič zapisal v svoji prošnji za pomoč. In še povabil nas je, naj sami pridemo in po- gledamo, toda tako je, kot je rekel in zapisal. Bliža se petdesetim letom in rad hi poskrbel za otroke, rad bi jim dal več kot jim lahko da, rad bi jim omogočil, da tudi oni ne bodo nekoč v takšnem položaju. Veliko je revnih na hri- bovitih predelih. Eni so stari in nemočni, drugod je brez števila ust, ki jih je potrebno nahraniti. In koliko, kako in s čim jim ^ahko pomagamo? M. SENIČAR INDUSTRIJSKO PODJETJE PETA - Radeče objavlja prosta delovna mesta 1. FINANČNI KNJIGOVODJA 2. OBRATOVODJA ŽAGE 3 KLJUČAVNIČAR 4. VEČ MIZARJEV POGOJI: pod 1. ekonomski tehnik, prakga zaželena pod 2. lesni ali gozdarski tehnik ali VK lesne stro- ke, praksa zaželena pod 3. KV ključavničar, praksa zaželjena pod 4. KV mizar, praksa zaželena OD po pravilniku podjetja, stanovanje po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. »ŠOLSKA KUHINJA II. OSNOVNE ŠOLE V CELJU V LIKVIDACIJI« razglaša: JAVNO PRODAJO Inventarja in drobnega inventarja. Prodaja se bo vršila dne 13. 12. 1571 od 10. do 14. ure v kletnih prostorih II. Osnovne šole v Celju. uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 38 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE /am nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banko iravi naslov za denarne zadeve! Ob proslavi naše pctindvajsetlctnice na i)obrni so uredništvu Novega tednika in celjski organizaciji SZDL prisil v goste mnogi ugledni javni delavci. Od leve proti desni so: Milan Božič, Berni Strmčnik, Milan . Senicar, Mitja Gorjup, Stane Seničar, Ivan Kramar, I>ušan Burnik, Viki Krajne, Sergej Kraigher, Milan Batistič, Bojan Volk in Janko Vols. Od leve proti desni: Milenko Strašek, Tone Vrabl, Jože Kuzma, Jože Kos, Drago Medved, Tone Maslo, Zdenka Stopar, Mira Lali, Jože Beškovnik, Marinka Knafeic, Jure Krašovec. Jože Gojtan in Jože Volfand. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško m Žalec — Uredmštvo in uprava Celje Gregorčičeva 5. poštni predal 161 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP »DEiLO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23 69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00.