List 47.
Pravde za gojzde in pašnike.
Dostikrat je razdelitev občinskih pašnikov in gojzdov priporočena bila, in vonder večidel zastonj. Med poglavitnimi zaderžki razdelitve eo večkrat pravde za posest taci ga sveta, ki se včasih dolgo vlečejo med kmeti in kmeti, med kmeti in soseskami, med soseskami in soseskami Lod pravd med kmeti in grajšinami ne velja ta beseda}. Veliko sovraštva, preganjanja, poškodovanja in veliko zgube in potrate premoženja iz takih pravd izhaja; občne skušnje so tu po-terdile veljavo stariga pregovora: ??Boljši revna pogodba (kumerna glihinga}, kakor debela pravda". De bi pač takošni pravdarji, če jim že za pravico in za ljubezin jai mar, saj bolj prevdarili,   kaj jim  je v dobiček in
kaj v škodo. De bi pa tudi tisti, kteri take pravde v roke dobe in jih vodijo, si bolj prizadeli, jih kar je moč brez ovinkov k malo h koncu dognati!
U/.roki takih pravd so nar večkrat lakomnost ali krivičnost od ene ali druge ali od obeh strani, in uzroki njih dolgosti so večkrat premalo na tanjko razločene okolišine. Ni lahko pravica eniga za pašo ali les v ptu-jim spašniku ali gojzdu kterikrat gola sužnost za dru-giga; to je, ako ima eden kako tako pravico v ptujim, je redko brez kaciga odplačila za druziga. Ali imajo kmetje in soseske križem paše, to je, kakor eni pasejo po drugih svetu, tako drugi po unih zemlji. Ali je bil spašnik ali g>jzd od začetka obojim enako v vlast ali v vžitik dan, in je tako vedno brez kake drugačne pogodbe ostal. Ali eni zato na drugim pašo imajo ali les sekajo, de jim pa nasprot v kakim delu pomagajo, na priliko , -*teho ali derva pomagajo voziti. Ali je včasih kakošno plačilo v denarjih izgovorjeno bilo. ktero se                ifm  izplačalo , ali se vsako leto  plačuje. Do-
stikrat  pa  po tem  pravda  pride,  ker eui hočejo  p > ptujim pasti,   sami pa po svojim ne puste drugih;   ali ker eni hočejo   kak   svet   čisto za se   obderžati,   desiravno imajo drugi enake pravice do njega; ali eni nočejo vec te  pomoči ali   tistiga plačila   drugim skazati,   kakor so popred navado imeli, in drugi jim zato tudi vžitek paše ali lesa  branijo; in pri vsim tem se kaka   taka okoliši na zamolči ali  zataji.    Na   priliko  je bila med dvema soseskama  pravda zavoljo paše ;   eni bi bili radi izgnali druge popolnama iz paše ,   ker so drugi preda-Iječ živino pasli na svetu pervih;   popred  so   imeli križem pašo , in drugi so pervim še pomagali steljo voziti, te okolišine   ste   pa v pravdi obe stranki  zamolčale. V pratdi je na  to   prišla skazati: ali so pervi   iz   svo-jiga   sveta   kterikrat   v  prejšnim   času   druge   izgnali; to   se pri križem   paši   gotovo   ni dalo skazati in   tedaj je  bila   drugim  pravica   paše  pripojena;   vender  sodba je   dalj   časa   omahovala   in negotova bila.    Naj bi bila saj   okolišina   od   križem   paše   omenjena  bila    («ker za vožnjo ni bilo tako gotovo,   ali je bila le iz prijaznosti ali  po dolžnosti) , in pravda bi bila hitro v kraji ; vedili   bi   bili   pravdni   dohtarjl    za   kaj    se   poganjati, in sodniki kako soditi; brez tega pa je bilo vse omahljivo.    Pravda pa še ni   razločena, ker   pri   vsim spri-čevanji vonder meje pašne pravice   niso   bile   na tanko skazane; in drugi spet dalj pasejo, kakor pervi za pravico spoznajo.    Vzela  je že  pravda le eni   teh   sosesk blizo 500 goldinarjev,   in  vonder ste obe  soseski   zdaj še  na   tem,   kakor  ste   bile pred   pravdo!    Pri enaki pravdi med dvema drugima soseskama je nek že tudi le ena sama kakih 4 tisue goldinarjev po vodi zmetala; —  drugač  se namreč od takiga izdajanja  denarjev ne more reči ;   kakor  de po vodi gre,  ker  pravde konca ni.
Naj bi več pravičnost in resničnost veljala, naj bi več  prava ljubezin   kraljevala,   naj  bi  vsak
238
saj bolj svoj pravi dobiček spoznal: marsiktera pravda bi manj časa terpela , ali bi je še morebiti celo ne bilo.
Te besede piše prijatel miru in sprave iz dobriga namena. Kdo dru^i v pravdarskih rečeh bolj premedeni zna v prid kmetijstvu kaj več pihati.                P.