O nekaterih rezultatih kooperacije v letu 1956 Po podatkih, s katerimi raz.polaga Zvez-ai zavod za statistiko, je bil laiii storjen znaten korak v smeri vključevanja indi-vidualiuih kmetov v proces kooperacije z družbeuim sektorjem kmetijstva — za-drugami in kmetijskLnii posostvi. Ceprav število individualnih kmetijskih prodzva-jalcev, ki so v pasanicznih fazah procesa krnetijske proizvodnje ii|K>rabljali druž-bene sklade ia pcvvezovali svojo proizvod-njo z njiiai, ni veliko, kaže vendarle velik napredek v usmeritvi k družbenitn sikla-dom oziroma usmcritev zadrug in drugih dru/bcni-h gospodarstev k napredku kme-tijske praizvodnje tudi izven svojega go-spodarstva. To toliko bolj, ker pomcni lansko leto začetck v tcj smeri. Najbolj so uporabljali družbene sklade za osnoviK) obdelavo zcmlje — oranje. Preoranih je bilo 177.296 ha na 144.T53 kmečkih gosp-odarstev. Največ gos.podar-•stev se je posluževalo uslug knv.nijskih zadrug (131.236 ha preoranih površin na 10S.2S1 gospodarstvih). Sledijo nato kmeč-ke obdelovalne zadruge. ki so ostvarile kooperacijo z 24.174 kmefkim« gospodar-stvi, in kmetijska posestva z 11.878 kmeč-kimi prospodarsivi. Družbena gospodaTstva so opravila se-tev na 38.010 gospoilarstvih in na površini 43.835 ha, Crs.188 gospodarstev se je poslu-žilo uslug kmetijakih zadrug, 16.314 uslug kmeokih obdelovalniii zadrug a ostalih 1.508 uslug kmetijskih posestev S stroji zadrug ali kmetijskh posestev je bilo požetili pribiižno 20.000 hektarov na kmečk.ih gospodarstvih. Približno 200.000 kmečkih gospodarstev, torej pribli/no 10 otlstotkov skupaega števila, jih je bil-o torej med kmeiijsiiio proizvodnjo v 1. 1956 povezanih s skladi družbenib. jjospodarstev. Ce k :emu doda-rao še šterilo gospodarstev, ki *o se v pro-izvodnji povezala z zadrug-ami z na-kupom umetnih gnojil. sredstev za var-stvx> rastlin in drugo, tedaj je ta odsto-tek viSji kakor 10. Ob koncu 1. 1956 je btlo v kmetijskih zadrusrah 4.139 traktorjev: ki so obdelo-vali pribli/.no 175.000 ha orne zeinlje kmečkih gospt> imela 4.4)3 trak-torjev na približno 350.000 ha obdelovalne povrSine, to je 80ha na traktor. Iz tega izliaja, da je naffaljnje povezo-vanje kmečkih sospodarstev z družbe-nimi gospodarstvi. predvsem pa s kme*ij-skimi zadrusami. odvisno prfdvsem od krepitve zadružnih skladov. naiveč pa ti-^tih. ki služijo osnovnemu obdelovanjii, to je začetni fazi v kmetijski proizvodnji.