ŽIVLJENJE JE LEPO, PRIDITE ZA NAMI!
stran 12-13
NASLOV
Leto XXXIV Št. 49
Murska Sobota 23. december 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMl V NOVO LETO
Med letom ugotavljamo, da nam ostajate zvesti. -Število naročnikov se celo povečuje. To Je še en dokaz, da podaja Vestnik vaš neloč-'Jiv prijatelj, prijateljstvo Pa je treba ohranjati in nadaljevati. Zato Vestnik zvestobo in zaupanje mdi nagrajuje. Poleg ugodnosti, ki jih nudimo naročnikom, ne izostane Judi tradicionalni Vestnikov izlet. Letos je že šesti te vrste, z vlakom, in tako -Se še bolj zbližujemo. Ni
enostavno izpeljati taKo množičnega izleta, vendar ga načrtujemo tudi za prihodnje leto. Tradicija se ne sme prekiniti.
S prihodnjim letom stopa Vestnik v 35. leto svojega izhajanja. Obračam porumenele liste prvih letnikov in prebiram zapise izpred 30, 20, 10 let Kaj vse se je zgodilo v teh nekaj desetletjih. Ljudski glas, Obmurski tednik, Pomurski vestnik,
Vestnik. Le imena se menjajo, časopis pa. ostaja isti. Beleži, komentira, opozarja, graja.
Je veren in dosleden kronist svoječa čas, življenja in dogodkov v pokrajini ob Muri. Ljudje snujejo, načrtujejo, gradijo. Elektrifikacija, novi zadružni domovi, tovarne, rekordni pridelki v kmetijstvu, nove . šole, vrtci, zdravstveni domovi, ceste ... Uspehi, ki so vidni na vsakem koraku, so sadovi pridnih rok pomurskega človeka.
Časopis pa beleži, v besedi in sliki, v vsaki številki, na sleherni strani. Vselej pa tudi ne gre gladko. So tudi zatikanja, prepreke, težave.
Ljudje pa ne obupajo, iščejo rešitve. Kar se nam zdi danes skoraj nemogoče, postane jutri rešljivo. Življenje nikoli ne zastane, napredek pa si
vztrajno utira poj tudi na prekmurske griče in slo-venskogoriške holme.
Hkrati z razvojem pokrajine pa se razvija in raste tudi časopis. Ne le po obsegu, tudi po vsebini, postaja bogatejši. Širi si krog sodelavcev in prijateljev. Vse manj je pomurskih domačij, kamor domači tednik ne prihaja, postaja pa tudi nepogrešljiv prijatelj številnim našim rojakom širorn po domovini,' pa tudi izven njenih meja.
Življenje pa teče dalje...
Ko se sedaj, pred iztekom leta, oziroma na prehojeno pot, ne moremo tudi mimo načrtov za naprej. Tudi zdaj so težave, vendar naj nam ne grenijo naših načrtovanj.
Izkušnje potrjujejo, da nobena ovira ni nepre
magljiva in s skupnimi napori ter s prizadevanjem slehernega od nas bomo kos nalogam, ki nas čakajo. Živeti pre-udarneje in varčneje ter še boljše delati naj nam je vodilo do novih uspehov v novem 1833. letu.
Stabilizacijska prizadevanja ne gredo tudi mimo domačega tednika. Vsi, ki ustvarjamo Vestnik, pa si prizadevamo ponuditi vam kar največ kvalitetnega in zanimivega branja. V kakšni meri nam to uspeva, lahkp najbolje presodite sami. Zavedamo se pomanjkljivosti, ki jih je treba še odpraviti, vendar •smo pri uresničevanju naših želja in hotenj če-sto nemočni. Qb nenehnem naraščanju materialnih stroškov nam ne uspeva kadrovsko okrepiti uredništva, pa kljub temu skušamo ohraniti kvaliteto. Že podatek, da
se je letos samo papir podražil za skoraj 100 odstotkov (z 19,30 na 36,80 dinarja za kilogram), dovolj zgovorno priča, da skrbno obračamo vsak dinar. Za prihodnje leto slišimo, da ne bo podražitev, razen v izjemnih primerih. Upamo, da ti izjemni primeri ne prizadevajo naših stroškov. Če obljube držijo, potem tudi mi ne napovedujemo podražitev. Mar ni to čudovito?
Želimo si le, da bi se obljube uresničile!
Sicer pa, ne nameravam vas več moriti v tem predprazničnem vzdušju. Ostane mi K prijetna dolžnost, da vam, dragi prijatelji Vestnika, v imenu vseh, ki ustvarjamo domači tednik, želim veliko uspehov v novem 1983. letu, z željo, da ostanemo še naprej prijatelji.
Ludvik Kovač
DANES PRILOGA
barvni stenski KOLEDAR
aktualno po svetu
Po nedavnem potresu v Afganistanu je pred dnevi potres razdejal pokrajino Damar v Severnem Jemenu. Katastrofa je zahtevala 1562 mrtvih, veliko število ranjenih, preko pol milijona ljudi pa sije dobesedno rešilo le gola življenja.
Presenetljiva zmaga
Za enotnost v besedi in delovanju
Po nedavnih zapletih in razpletih ter zamenjavi bonske vlade — prej socialisti skupaj z liberalci, sedaj krščanski demokrati in liberalci, je sicer tradicionalno socialistični Hamburg poskrbel za politično senzacijo. Na volitvah v hamburški parlamentso socialisti tako prepričljivo zmagali, da tega ni bil sposoben predvideti še tako »preroški« inštitut za raziskovanje javnega .mnenja v Allensba-
chu. Socialisti so dosegli absolutno večino (deset poslanskih mest več kot na volitvah junija letos, CDU pa osem manj).
Volitve v Hamburgu imajo tudi velik pomen za vso zvezno republiko in jih ni mogoče obravnavati ločeno od sedanjega položaja v državi, ki ga imajo mnogi za kritičnega ali celo kriznega. V ZR Nemčiji narašča brezposelnost, v stečaj je letos šlo 12 tisoč podjetij
s 320 tisoč zaposlenimi. Nova vlada je razglasila politiko varčevanja, ukinila je štipendije študentom in jih nadomestila s pošojili. sprejela je nov zakon o stanovanjskih najemninah, ki bo po mnenju socialistov prizadel najemnike. Kritiki sedanje Kohlove vlade trdijo, da omenjeni in še mnogi drugi ukrepi bremenijo predvsem najrevnejše sloje zahodnonemškega prebivalstva.
V nedeljo popoldne se je v Beogradu končal 11. kongres jugoslovanske mladine, ki je ponovno izrazila svojo privrženost Titovi poti, socializmu. samoupravljanju in neuvrščeni politiki. Kongres je zavrnil mnenje, da mlada generacija ni zainteresirana za razvoj in probleme naša družbe, za sodelovanje v samoupravni praksi, delegatskih skupščinah in družbenih akcijah.
Kongres je zahteval močnejšo izraznost etičnih vrednot naše revolucije, predvsem bratstva in enotnosti, sožitja in enakopravnosti.
V uvodni besedi na kongresu je predsednik predsedstva socialistične mladine Jugoslavije Bogič Bogiče-vič dejal, daje ključ problema zaposlovanja mladine v rokah zaposlenih, v njihovi večji solidarnosti in odgovornosti. Obveznost in zgodovinska razredna odgovornost delavskega razreda je, da razširi materialne temelje, ki morajo imeti funkcijo hitrejšega zaposlovanja, predvsem mladih. V vsakem mladincu moramo razvijati pozitiven odnos do dela in z delom premoščati težave. Proučiti bo treba možnost skrajšanja delovnega staža,
pa tudi uvedbo dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti pri težjih delih.
Ko je Bogičevič govoril o delovnih akcijah, je poudaril. da morajo biti te sestavni del razvojnih načrtov od krajevne skupnosti do federacije. Mladina je pripravljena, da s prostovoljnim delom daje svoj delež k družbenoekonomskem razvoju države.
Reforma izobraževanja in vzgoje je zelo konkretna akcija. Pri njenem uveljavljanju moramo delovati hitreje in odločneje kot doslej. Zmanjšati moramo nerealno šolsko mrežo, predvsem pa mrežo fakultet in višjih šol družbenih znanosti. Vpis moramo omejevati samo takrat, če je to resnična potreba združenega dela in družbe, ne pa le z administrativnimi ukrepi.
Del mladine so zajeli pojavi malomeščanske zavesti — je dejal Bogičevič — potrošniške mentalitete, neodgovornosti in življenja brez dela. Soočamo se tudi z izpadi na nacionalističnih temeljih. To je prišlo zlasti do izraza na Kosovu. V naši državi imamo tudi druge pojave nacionalistične indoktrinacije med mladimi. Zato moramo vsestransko
oceniti vzroke za to, se stalno boriti za krepitev in uresničitev enotnosti in enakopravnosti ter socialističnega sožitja.
Za kopico odločitev, ki  naj bi opredelile delo mladih v naslednjih štirih letih, je bilo dva dni skoraj premalo. Toliko je bilo problemov. omenjenih v diskusiji, da jih ni mogoče naštevati. Bile pa so izrečene tudi mnoge besede, ki so delo kongresa bolj obremenjevale kot pa prispevale k sklepom. Veliko je bilo nahireč branja opisov dela v posameznih osnovnih organizacijah pa takšnih besed kot so: moramo, treba bo i.. Pa naj to ne bo kritika mladih, temveč tudi starejših.
Mladi so na kongresu ugotavljali, da se problemi pojavljajo v vseh okoljih, da se bo treba z njimi spoprijeli. če hočejo, da bo mladinska organizacija pridobila na svoji teži in pomenu. To naj ne bi bilo spoznanje samo vseh 959 delegatov na 11. kongresu, temveč naj bi postalo vsakodnevna praksa milijonov mladih ljudi Jugoslavije.
Za novega predsednika ZSMJ so izvolili Dragana Iliča iz Srbije, za sekretarja pa Roberta Černeta iz Slovenije.
Težak položaj svetovnega gospodarstva
globus
ZELO NEGOTOV JE POLOŽAJ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA OB PRELOMU LETA - NAJBOLJ ČRNOGLEDE NAPOVEDI PRIHAJAJO IZ INDUSTRIJSKO RAZVITIH DRŽAV
Razvite zahodne države končujejo letošnje leto z upadanjem industrijske proizvodnje. s kopičenjem zalog in vedno večjo brezposelnostjo. Podjetnikom v kapitalističnih deželah se zaloge kopičijo predvsem zato, ker njihovi največji odjemalci — nerazvi-
Po vprašanju v naslovu bi smeli soditi, da zadeva vendarle ni toliko pereča, da bi ji namenili toliko besed. Toda, nekoliko posredno, je bilo pred tedni o tem slišati tudi v Organizaciji združenih narodov. Pravzaprav je šlo za to, ali naj bi čez deset let slavili 500-letnico Kolumbovega odkritja Novega sveta.
V vseh šolskih učbenikih lahko preberemo, da se je 12. oktobra 1492 Krištof Kolumb pripeljal s svojimi tremi karavelami do nekega karibskega otoka, ki mu je dal ime San Salvador. Prav tako v šolskih učbenikih je zapisano, kako je Kolumb s tem dokazal, da je Zemlja okrogla. Plul je proti zahodu in je tako priplul v Indijo, čeprav to ni bila Indija. Španski dvor, ki je z denarjem omogočil Kolumbovo potovanje je takoj zaslutil, da bo ta avantura nekaj vrgla. Odkrita so bila velikanska bogata področja. Pričel se je proces kolonizacije ,,novega sveta”, ki so ga podpirale takrat najmočnejše evropske dežele. Vemo tudi, da so v tem procesu bili najbolj prizadeti najprej domorodni
te dežele — niso več sposobne te velikanske proizvodnje vrskati vase, čeprav bi jo za svoj razvoj ali pa celo za obstoj še kako morale. Dolg držav v razvoju zahodnim bankam, ki znaša okoli 500 milijard dolarjev, grozi mednarodnemu kreditnemu siste-
V žarišču dogodkov^
KDO JE ODKRIL AMERIKO?
,,Indijanci”, pozneje črnci, ki so jih tja kot sužnje vozili iz Afrike, da bi bili cenena delovna sila na plantažah evropejskih belcev.
V stoletjih po ,,odkritju” je prišlo do prepletanja kultur in civilizacij: nastajati so pričele danes izredno zapletene razmere v tem delu sveta.
Na predlog Španije je Generalna skupščina OZN odločila, da proslavo 500-letnice Kolumbovega podviga vključi v dnevni red zasedanja, kmalu po tem pa se. je pojavila posebna resolucija, ki je govorila o tem, kako čez deset let proslaviti to obletnico. V resoluciji je Kolumbovo dejanje ocenjeno kot zgodovinski dogodek, ki je veliko prispeval k spoznavanju Zemlje in ,,k razumevanju med
mu. Ob tolikšni zadolženosti mu preti najhujše — razpad.
Vzhodnoevropske socialistične dežele dolgujejo Zahodu okoli 60 milijard dolarjev. Hkrati pa se je povečala tudi njihova medsebojna zadolženost. pravzaprav vseh ostalih držav SEV do Sovjetske zveze glede na svetovna gibanja cen nafte. Sovjetska zveza sama je na Zahodu dolžna okoli 22 milijard dolarjev, kar zanjo sicer ne predstavlja prevelikega bremena.
narodi”. Posebej je v resoluciji poudarjena vloga Španije in njene krone.
Med predlagatelji resolucije so bile poleg Španije še latinskoameriške države od Ekvadora, Kostarike, Čila, Paragvaja do Kube, Nikaragve, Grenade, ZDA, Kanade, Italije in Portugalske. V razpravi o resoluciji je bilo slišati veliko pretiravanj nekaterih predlagateljev. Najbrž je prav to irskega veleposlanika Noeta Dor.ra privedlo do tega, da je zčlo odkrito in odprto podvomil v modrost pričetega postopka. Nastopil je s tremi argumenti -s katerimi je na koncu svojega govora požel aplavz.
Prvič: tisočletja pred prihodom Kolumba je zahodno poloblo poseljevalo domorodno ljudstvo, z različnimi, pogostokrat visoko razvitimi kulturami. Njihovi potomci bi danes najbrž drugače oce-4njevali pomen prihoda Kolumbovih pomorščakov.
Zmanjšano gospodarsko rast bodo prvič po tridesetih letih beležili v Latinski Ameriki. Nič boljše ni v deželah črne Afrike: surovine, kijih v teh deželah izvažajo, že dolgo ne morejo dohitevati cen industrijskih izdelkov, ki jih uvažajo. Nekoliko boljši je gospodarski 'položaj v državah severne Afrike, na Srednjem in bližnjem vzhodu pa tudi v južni Aziji, kjer zlasti Indija in Pakistan s povečevanjem uvoza spodbujata gospodarsko rast.
Položaj svetovnega gospodarstva je torej na prehodu v leto 1983 želo negotov. Svet je politično sicer hudo razpolovljen. toda gospodarstvo s svojimi zakonitostmi govori drugačno govorico kot politiki. Razviti Zahod, na videz samostojen, svojega blaga ne more prodati, manj razvi-ti, potrebni in željni tega blaga, pa ga ne morejo kupiti.
Takšen mednarodni položaj ni ugoden tudi za Jugoslavijo.
Drugič: evropski stiki z Ameriko se niso pričeli z letom 1492. Imamo dokaze, da so ,,evropski severnjaki”, predvsem še Leifur Ericsson, odkrili novi svet okoli leta tisoč, da ob tem sploh ne govorimo o irskem redovniku Brendanu, ki Je na ameriška tla stopil stoletje in pol pred tem.
Tretjič: ali je smotrno, da se OZN že deset let pred obletnico pripravlja na ta dogodek, ki je sicer pomemben, nosi pa v sebi vso neveselo zgodovino kolonizacije.
Irsko stališče so takoj podprli Islandci, ki so menili, da bi OZN s sprejetjem predložene resolucije ,,prvič v zgodovini svojega obstoja dala priznanje kolonializmu”. Nekoliko pikro so izzvenele besede islandskega govornika, ko je dejal, da bodo Združeni narodi leta 2000, ko bodo predlagali tisočletnico proslave Ericssonovega odkritja Amerike, Island pohvalili, ker se je odrekel kolonizaciji Ameri
ke. Te zajedljive besede seveda niso ostale brez odmeva. Spomin na kolonializem, čeprav gledan iz zgodovinske perspektive, je mnogim delegacijam dal misliti, predvsem še afriškim. Veliko delo Genovežana Krištofa Kolumba je bilo po vsem tem deležno rahlega tuša, čeprav nihče ni podvomil o dobronamernosti avtorjev resolucije.
Filipinski predstavnik je predlagal, naj skupščina predlog resolucije umakne, da bo čas za premislek. To je bil tudi edini diplomatski izhod iz zadrege.
Tako nekako se je končalo z resolucijo o proslavi 500-let-nice odkritja Amerike. Zadeva je poučna, ker je pokazala, kako svet danes na nekatere ,,zgodovinske resnice” gleda drugače, na srečo bolj razumno, upoštevaje nova spoznanja o sebi in o vrednotah, ki so bile žrtve neke ,,civilizacije in kulture”, pogostokrat uveljavljene z ognjem in mečem.
BRUSELJ - Evropska gospodarska skupnost bo prihodnje leto dovolila za svoje članice uvoz 60 tisoč ton govedine. Od tega bodo uvozniki plačali uvozne davščine za polo-vico omenjenega uvoza.
WASHINGTON - Pred; sednik ZDA Reagan je ponovno zahteval, da naj »vse tuje čete« zapustijo Libanon.
BONN - Zahodnonern-ški parlament je izreke kanclerju Kohlu nezaupnico. S tem je odprta pot za razpust parlamenta, nove volitve pa bodo 6. marca prihodnje leto.
DUNAJ - 21. januarja Pri' hodnje leto bo avstrijski kanele Kreisky sprejel predstavnik obeh osrednjih slovenskih or ganizacij na Koroškem.
LUSAKA - Tu so ustanovili novo skupino Z" gospodarsko sodelovanj med državami v vzhodm južni Afriki. Sporazum ® medsebojnih trgovinski ugodnostih je podpisal 13 držav.
BUDIMPEŠTA - Prihodnje leto bosta Jugoslavija in Ma žarska povečali zunanjetrgovi sko menjavo za deset odsto kov.	. -ri-
-NEW YORK - Amen ški senat je izglaso* denar za izdelavo no strateške rakete MX- P tem gre za 40 do 50 m jard dolarjev.
PEKING - Kitajski premij Zhao Ziyang je na turneji Pu Afriki. Obiskal bo deset drza^
CIUDAD MEXICO -hika zanika vesti, da postala članica organiz cije izvoznic na n (OPEČ). Mehiška nafta pri sodčku za dva do<a ’ cenejša od nafte, ki 1 prodajajo članice OPEb’ MADRID - Tukaj so ponov' prekinili konferenco o varn o sodelovanju v Evropi "T šestič — nadaljevali bodo o-bruaria prihodnje leto. trs
SYDNEY - Več ko“r! milijone Avstralcev n® služi toliko, da bi Plac 0 stanovanje, P^jveh obleko in šolanje “ otrok.
STRAN 2
VESTNIK, 23. DECEMBRA
aktualno doma
Ni hrabrosti za juriš!
Ni razjasnjeno, zakaj junaki revolucije po silnih juriših na bunkerje ne jurišajo na modele osebne tiranije in vladavine (ne le Stalinove), zakaj bojna hrabrost tako sporo prerašča demokratično in samoupravno korajžo, zakaj se ljudje plašijo biti pogumni, ko se ve, da ni demokracije brez hrabrosti.
Dr. Stojan T. Tomič s sarajevske fakultete za politične vede trdi, da je v tem pogledu komuna (občina) pod največjim udarom, saj od nje •udi največ pričakujemo. Morda je za tako mnenje delno krivo dej-stvo, da se v malem mestu vse vidi 'n ve, kar kdo počne — ali kolektiv-no ali nekolektivno — medtem ko 'o višje ravni težje pregledne. Kako je lahko denimo državljan seznanjen ali nek organ v federaciji, republiki ali pokrajini dela kolektivno. če imajo že same delegatske skupščine težave, preden doženejo, kaj delajo njihovi izvršni organi, zlasti na višjih ravneh?
..Na lokalnih ravneh se samoupravna avtonomija preobraža v Personalno avtonomijo, avtonomija komune v avtonomijo predsednica komune ali drugih lokalnih liderjev,” meni dr. Tomič. ,,Name-s|o delitve poslov je uveljavljena delitev funkcij, da bi slednjič prišlo do delitve in celo zavajanja, da so funkcionarji nekakšni občinski Primeri. Niso še preminili nekateri, v resnici kompromitirani, recimo jim verbalni znaki obstoja osebne oblasti v komuni. To se med drugim pozna po čestin frazah, kot so: ..Odkar sem prišel na ta položaj, je stanje boljše, čeprav ne vem, kako
Posledice zanemarjanja pravil igre
Znova se povsod razburjamo zaradi nenehnih admini-Urativnih intervencij. Znano je pač, da je lahko zamrzniti cene °b karkoli že, da pa je težko normalizirati tako umetno ustvarjeno stanje. Gospodarstveniki na glas govorijo v gospodarskih zbornicah in na ostalih pristojnih mestih, kako vsaka Posamezna administrativna intervencija sproža verižno pada-nN domin na vseh ostalih področjih gospodarjenja, ker z okroglo mizo katerega koli biroja ni mogoče predvidevati vseh Posledic takega ali drugačnega ukrepa, ki je navadno med Ostalim in želenim stanjem navaden kompromis.
Zakaj pa je do takšnega gasilskega postopka sploh moralo Priti? Nek študent mi je te dni razlagal, kako pravzaprav
PISMO IZ BEOGRADA
nastajajo izgube v mestnem prevozniškem podjetju. Ugotovil je namreč, da je organizacija, ki prevaža občane po mestu, sicer kupila in uvedla v rabo sodobne avtomate za razveljavljanje vozovnic. vendar so ti kmalu prenehali označevati čas razve-javljanja vozovnic in tako kontrolorji, ki bdijo nad plaieva-nifm, ne morejo ugotoviti veljavnosti voznih listkov, saj je na njih odstisnjen čas, ko se je ura v avtomatu ustavila. Zaradi tega se mnogi potniki prevažajo z eno in isto vozovnico. Tako naraščajo izgube, ki jih ne bi bilo, če bi novo sodobno tehniko ,ako uporabljali, da nadzor ne bi bil potreben.
Podobno zadevo je ugotovil pred kakšnim mesecem dni stečajni sodnik v beograjski livarni, kjer so v novi livarni Prevažali raztopljeno kovino z viličarji, namesto da bi jo transportirali po tehnološko prilagojenem transporterju, ki je °. gradnji obležal kar na dvorišču. Namesto moderne klima-lzacije je bil v velikih dvoranah prepih in so pozimi mraz Preganjali s kurjenjem koksa na betonskih tleh, potem pd je vs.^ ve? bolniških dopustov, tako zaradi mraza kot zaradi Škodljivosti plinov, ki nastajajo po zgorevanju koksa. In da o 'e'n, kako so marsikje ostale cele tovarne na industrijskih tirih, sploh ne govorimo ...	.
, I oda ta naš obrtniški način dela s sodobno mehanizaetjo. 1 zahteva ustreznejše znanje in ustrezno večjo kulturo, niti ni ako nevaren, kot je nevarno zanemarjanje sodobne tehnologije P11 upravljanju po načelih odnosov, ki so uzakonjeni s samo-Pravljanjem. Ce pomanjkanje nekega navadnega vijaka v ^fkem sodobnem tehnološkem mehanizmu povzroča veliko uneno škodo, potem je še mnogo dražje neupoštevanje vseh ^oupravnih faktorjev. Tak primer je vzdrževanje in razvoj e ^iganlije. velikega beograjskega otoka na Savi, kjer je na axskem jezeru tudi veliko svetovnih športnih srečanj, sicer pa biva^ 'n Pa'^1 "omenjeni milijonskemu velemestnemu prečo samoupravna interesna skupnost je namreč nastala v vir decentralizacije upravljanja z Beogradom, ko je mestna hpščina bila pobudnik snovanja te SIS z namenom, da bi s„e proračunske obveznosti prevzela občine, ki pa so sesle sv ^Posrednika med organizacijami, ki naj bi to zagotovile i-/97^ denurnih virov. Zgodilo pa se je. da je SIS delovala od sami ^e,a sem. pa še vedno nima ne statuta in ne podpisanega r(. ^Pravnega sporazuma ali česar drugega, kar bi /o tudi zm no 'egaliziralo, ker pač ni bila nikdar registrirana pri r,Nd^rnS,^n^1 °rSanih. Naravno je. da je skrb za tako sprejete zanj<>ine obveznosti splahnela in da nihče ni odgovoren ne sdi/l ne °bčanom kajti, kako naj bi financirali nekaj, česar p , hi? Čeprav seveda je. saj otok obstaja, plaze so poleti Se e’Park i so in še marsikaj je tukaj, vse do »Diznilenda«, zato ne R *aže delati. kot da vsega tega ni mogoče videti. Le zakaj st„h°lStorim° >o. kar je potrebno? To je glavno vprašante abl,izacije.	Viktor Sirec
je prej bilo, vem pa, kakšno je stanje odkar sem jaz predsednik, saj sem naletel na slabo stanje v moji občini.” Da ne govorimo o jalovem in kilavem pojavu, ko posamezni predsedniki občin s prihodom na oblast v ,,svoji” občini zamenjajo voznika službenega avtomobila, tajnico, nakupijo novo pohištvo.
OGLEDALO TEDNA
pregradijo pisarne in preuredijo delovni kabinet po svoji meri in tako lepo po vrsti, da bi tudi javno pokazali in dokazali nastop nove oblasti.”
Dr. Tomič je prepričan, da bi morali Titovo pobudo o kolektivnem delu in odločanju, izrečeno na 8. kongresu jugoslovanskih sindikatov, v bistvu vepeljati v vsa okolja. Pobuda namreč zadeva partijo in armado, krajevno skupnost, postajo milice, fakulteto, zadrugo, izjem skratka ne bi smelo biti. „Marx in pariški komunardi so predlagali nek drug institut, drugačno metodo in ni jasno, kako je prišlo do dominacije instituta rotacije v preteklem obdobju. Namesto rotacije socializem in samoupravljanje pričakujeta stalno zamenjljivost ljudi na vodstvenih položajih: nekdo pride na mesto predsednika občine, bivši pa odide na svoje delovno mesto. Pariška
komuna je recimo uvedla mandat presedujočega za vsega 24 ur.”
Na vprašanje zagreškega tednika Danes (štev. 43 od 14. decembra) ali imamo pri nas preveč profesionalnih politikov je dr. Tomič pritrdilno odgovoril. ,,Mi smo na to svarili že pred deset in več leti, a nas niso poslušali. Kakih 1100 političnih delavcev, se pravi dobrih poznavalcev razmer je ocenilo, da je le 20,6 odstotkov funkcij in opravil neobhodno potrebnih za našo politiko. Kar 53,6 odstotkov anketiranih pa je menilo, da imamo več profesionalnih političnih delavcev kot jih rabimo. Danes je v tem pogledu prišlo do prave ekspanzije. Znano pa je, da se lahko profesionalna politika kaj lahko znajde v zablodi, da profesionalizira samoupravljanje, čeprav je na dlani, da je profesionalizacija samoupravljanja sila škodljiva, o čemer najnazorneje pričajo negativne izkušnje k samoupravnimi interesnimi skupnostmi.” (brž)
SPORNI PODATKI O
ZEMLJI
V Sloveniji je le tri desetine obdelovalne kmetijske zemlje dobro obdelane, medtem ko je velika večina površin slabo oziroma premalo intenzivno izkoriščenih. Do letos v Sloveniji ni bilo enotno organizirane akcije za ugotavljanje obdelanosti kmetijskih obdelovalnih površin, ker za to pač ni bilo interesa niti v družbenopolitičnih skupnostih niti v kmetijskih in drugih organizacijah, ki morajo kot članice kmetijske zemljiške skupnosti oblikovati in uresničevati kmetijsko zemljiško politiko.
Kako različni so interesi, je pokazala tudi akcija za ugotavljanje stanja na tem področju, so poudarili med drugim na seji republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ko so obravnavali informacijo o neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljiščih.
Čeprav je s to akcijo naša republika prvič dobila kolikor toliko natančne podatke o stanju kmetijskih zemljišč, pa je po drugi strani veliko več nejasnosti o tem, koliko in kakšna kmetijska zemljišča sploh ima Slovenija. Kot je pokazala omenjena akcija kmetijskih zemljiških skupnosti in komiteja za kmetijstvo, se katastrski in statistični podatki o obsegu kmetijskih zemljišč in podatki o posameznih poljščinah močno razlikujejo. Tako na primer občine računajo s 15 do 20 odstotkov manjšimi površinami njiv j n travnikov, kot naj bi jih imele po statističnih podatkih. Ob primerjavi katastrskih podatkov s statističnimi so tako ugotovili, da odstopajo podatki o obsegu njiv in travnikov tudi za več kot 130.000 hektarov. Zaradi tega se pojavljajo tudi odstopanja v setvenih načrtih občin. Tako so na primer odstopanja med letošnjimi in setvenimi načrti občin in katastrskimi podatki kar za 120.000 hektarov. Zaradi takih razlik so v Sloveniji kmetijski pridelki na hektar po statističnih podatkih sorazmerno nizki.
Glede na obsežnost, pomembnost in trajnost sorem-Ijanja rabe kmetijskih zemljišč in skrbi za njihovo boljše izkoriščanje bodo morale za-*staviti svoje delo tudi zemljiške skupnosti.
V Sloveniji so ugotovili, da je imelo letos 4.251 lastnikov 16.569 hektarov slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč, od česar je bilo skoraj 3.500 hektarov njiv. Neobdelanih in slabo obdelanih je bilo več kot 9.000 hektarov družbenih kmetijskih zemljišč. Po oceni kmetijskih zemljiških skupnosti je v Sloveniji tudi 40.494 hektarov, po drugih ocenah pa najmanj 100.000 hektarov kmetijskih zemljišč v večjih strnjenih celotah, ki so jih nekdaj uporabljali za kmetijstvo, pa so sedaj prepuščena naravnemu zaraščanju z gozdom.
MURSKA SOBOTA-KORMEND
STIKI PREDVSEM V PRID PRIPADNIKOM NARODNOSTI
Tudi letos so uspešno uresničili program sodelovanja med zvezo kulturnih organizacij občine Murska Sobota ter oddelkom za kulturo in prosveto pri okraju Kbr-mend v sosednji Železni županiji na Madžarskem. Tako so ugotovili predstavniki obeh organizacij na skupnem razgovoru pretekli torek v Murski Soboti, ki sta ga vodila predsednica ZKO soboške občine Erna Brumen in podpredsednik kbrmendske-ga okraja Sandor Dercsenyi.
Gostje so med drugim poudarili, da so bili zelo zadovoljni z nastopi folklornih skupin iz Beltinec in Motvar-jevec ob podiranju majskega drevesa v Kormendu in istočasno tudi z obiskom v Porabju, prav tako tudi z gostovanjem, mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote v Kormendu
Dolgoročnejša rešitev preskrbe s svežim mesom
V SR Sloveniji je zadnje čase čutiti pomanjkanje svežega mesa, zato se skušajo dogovoriti za boljšo preskrbo v prihodnje. K temu bi naj prispeval tudi predlog družbenega dogovora o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskrbe s svežim mesom v SR Sloveniji. Z njim bi namreč v mnogočem vplivali na povečano prirejo živine, in s tem trajneje zagotavljali ustrezne količine svežega govejega in svinjskega mesa. Po določilih tega dogovora, ki ga bodo dali v podpis posameznim slovenskim občinam, bodo veliki potrošniki svežega mesa v naši republiki s preskrbovalnimi organizacijami sklenili sporazum o trajnejšem zagotavljanju ustreznih količin in vrst mesa. Prav gotovo jc zanimiva tista pobuda, ki govori, da bodo izvršni sveti skupščin občin sredstva iz 0,8 odstotka znižane splošne porabe v letu 1982
Poseben pomen motvarjevskega gozda
Prav gotovo je odločitev ljubljanske biotehniške fakultete, da med gozdove s posebnim namenom za znanstveno raziskovanje in pouk določi tudi gozd v katastrskem območju Motvarjevci, pare. št. 2412 (del) in 2413 na skupni površini 3,35 hektarov, velikega pomena za nadaljnji razvoj gozdnega gospodarstva na tem območju. Z gozdom, ki sodi v gozdnogospodarsko enoto ..Vzhodno Goričko”, upravlja in ga tudi vzdržuje ABC Pomurka Gozdno in lesno gospodarstvo iz Murske Sobote, ki izvaja tudi poseljen režim gospodarjenja, veljaven za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Gre za lepo zelo lep, bogat in srednje star gozd pri Motvarjevcih, kjer rastejo za pokrajino značilna drevesa.
Omenjena odločitev biotehniške fakultete prav gotovo ni bila naključno izrečena, saj njeni strokovnjaki že vrsto let zapored skupno s temeljnimi organizacijami združenega dela v gozdarstvu organizirajo in vodijo široko akcijo za razglasitev določenih gozdov po vsej SR Sloveniji za gozdove s posebnim namenom za znanstveno raziskovanje in pouk. V ta namen je bila izdelana tudi posebna študija, ki so jih posamezne temeljne organizacije združenega dela na svojem območju že sprejele. Tako tudi TOZD Gozdarstvo v Murski Soboti, kije na svojem delavskem svetu razpravljal o snovanju gozdnih rezervatov na tem območju in sprejel sklep, da se kot trajni gozdni rezervat izloči gozdna površina v druženj lasti v katastrskem območju Motvarjevec.
Ustrezno odločbo o razglasitvi gozdov s posebnim namenom pa morajo sprejeli še delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti. Ni nobenega zadržka, da ne bi sprejeli omenjene odločbe, s čimer bo gozd v k. o. Motvarjevci služil za znanstveno raziskovanje in pouk z namenom, da se na podlagi izsledkov teh raziskovanj izboljša gospodarjenje v gospodarskih gozdovih. Pri tem velja povedati še to, da bo la gozd s posebnim namenom tudi v prihodnje sestavni del gospodarskih gozdov TOZD Gozdarstvo; zanj pa bo veljal poseben režim gospodarjenja.
Milan Jerše
ter med porabskimi Slovenci in z nastopom lutkovne skupine iz Dokležovja v nekaterih porabskih vaseh.
Pri nas pa so z uspehom nastopili folklorna skupina iz Sakalovec, ki je skupaj z ansamblom Makoš banda sodelovala na festivalu v Beltincih, kakor tudi odrasli in dekliški pevski zbor iz Kbrmenda, ki sta se predstavila na reviji pevskih zborov soboške občine oziroma v srednješolskem centru za pedagoško-tehnične usmeritve v Murski Soboti ter na samostojnem koncertu med pripadniki madžarske narodnosti v Prosenjakovcih.
To pa niso bili edini stiki na kulturnem področju med dvema sosednjima pokrajinama, saj so se razvile tudi druge oblike sodelovanja v širšem okviru med Slovenijo in Železno županijo. Tako je slo-
usmerili za pokrivanje negativnih razlik prt svežem mesu za široko potrošnjo.
Osnovni namen tako sestavljenega družbenega dogovora na republiškem nivoju, kjer ne moremo spregledati ogromnega deleža SOZD ABC Pomurka za enotnejše reševanje zadev v širšem jugoslovanskem prostoru, bo zlasti v tem, da sc' kmetijskim proizvajalcem zagotovijo kar najboljši pogoji glede organiziranega oddajanja živine. Temu v praksi marsikdaj ni bilo tako. Hkrati pa bi z omenjenim dogovorom tudi zagotovili vse komponente, kot so semena, gnojila, goriva, rezervne dele itd., za nemoteno proizvodnjo slehernega kmetijskega proizvajalca. Nič manj pomembno ni dejstvo, da bi se disparitete cen, na katere velikokrat opozarjajo, pokrile s sprejetim družbenim dogovorom v SR Sloveniji. Te razlike v cenah bi naj
Milan Jerše
SREČN01983!
venski mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika tudi letos sodeloval na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, v Porabju pa sta gostovala tudi amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora in pevski zbor iz Domžal.
V letu 1983 naj bi storili še korak naprej, in sicer z medsebojno izmenjavo strokovne pomoči pri delovanju amaterskih kulturnih skupin, kar bo vsekakor v veliko pomoč predvsem pripadnikom narodnosti na obeh straneh meje. V program sodelava-nja pa šo zapisali, da bodo nadaljevali z vsemi tradicionalnimi gostovanji oziroma nastopi, le da bodo namenili večjo pozornost kvaliteti in izboru takih skupin, ki še niso nastopale na tradicionalnih prireditvah.
JOŽE GRAJ
pokrili večinoma z občinskimi oziroma republiškimi sredstvi. Na ta način bodo torej na področju živinoreje zagotovili sprejemljivejše cene od sedanjih.
V murskosoboški občini, kjer ima ravno kmetijska in s tem tudi živinorejska proizvodnja prednostno vlogo, se načelno strinjajo z omenjenim dogovorom, ki bi ga morali podpisati že prej, pri čemer morajo biti znane osnove in merila, zlasti za klavniško industrijo. Poudarjajo, da se mora znatno hitreje urejevati odnose v odkupu živine. Posebej, ker na nivoju republike zbiramo sredstva za premiranje kmetijske proizvodnje, ki ji pripisujemo odločilni pomen v nadaljnjem gospodarskem razvoju, vendar še preveč po administrativni poti. Praksa je namreč pokazala, kot omenjajo strokovnjaki, da pospeševalna politika na tem izredno pomembnem področju še vedno nc daje ustreznih rezultatov.
Kot smo lahko slišali tudi na zadnji seji murskosoboškega izvršnega sveta, so disparitete ccn še vedno prevelike, osnovno pa jc ravno urejanje cen. Zavedati se moramo, da bo ob povečanju naporov tukajšnje mesne industrije za dvig izvoznih poslov, pokrivanja -izgub in opiranja na sanacijske kredite pričakovali tudi zmanjšane zaloge mesa. Ob tem nikakor ne gre prezreti, da družbeni dogovor, ki bo verjetno kaj kmalu podpisan, vendarle da je dolgoročno rešitev na področju boljše oskrbe s svežim mesom. Tako smo sc zaenkrat odločili le v naši republiki, zalo je treba najti ustrezno rešitev tudi drugje, če želimo govoriti o enotnem jugoslovanskem trgu.
Ob natančnejših merilih in večji odgovornosti ter zagotavljanju finančnih sredstev pa bo treba nekatera vprašanja v omenjenem družbenem dogovoru, kakor so se zavzeli člani murskosoboškega izvršnega sveta, še bolj konkretizirati. Pomen družbenega dogovora o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskrbe s svežim mesom v SR Sloveniji pa jc nedvomno večstranski, saj pomeni v bistvu zametke začetka dolgoročnejšega reševanja tega problema.
DECEMBRA 1983
STRAN 3
od tedna
PROGRAMSKA SIJ A OK SZDL LENDAVA
MURSKA SOBOTA — Na pobudo OK ZSMS seje sestal aktiv mentorjev osnovnih organizacij zveze socialistične mladine na osnovnih šolah murskosoboške občine, kjer je bil govor zlasti o aktualnih nalogah mladinske organizacije. Dogovorili so se za aktivnosti pred, še posebej na no 11. kongresu ZSM J, glede uveljavljanja stališč in sklepov najvišjega srečanja jugoslovanske mladine na vseh osnovnih šolah. Prav tako so se dogovorili o sodelovanju pri Kidričevi bralni znački, o obiskih na karavlah in drugih akcijah v naslednjem koledarskem letu.
MURSKA SOBOTA — Na nedavni seji sekretariata medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje so poleg obravnave predloga dokumenta za 11. kongres ZSMJ namenili pozornost tudi oceni usposabljanja mladih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Med drugim so ugotovili, daje še vedno premalo število mladih vključenih v SLO in JDS, čeprav je v vseh OK ZSMS čutiti večjo angažiranost na tem pomembnem področju. Tu so jim v veliko pomoč občinski štabi teritorialne obrambe, vojne pošte in sploh vsi nosilci obrambnih priprav, zato pričakujejo v prihodnje večje vključevanje mladih.
ŽITKOVCI — Vaški odbor je pred nedavnim pripravil svečano pogostitev za najstarejše vaščane. Učenci osnovne šole in otroci predšolske ustanove ter vaška mladina so ob tej priliki pripravili pester kulturni program, s katerim so razveselili najstarejše vaščane. V vaškem domu so starčkom in ženicam razdelili tudi prigodna darila. V Žitkovcih takšne sprejeme za ostarele občane pripravljajo vsako leto.
LENDAVA — Vodstvo pionirskega odreda Karel Destovnik Kajuh na osnovni šoli Drago Lugarič je sklenilo ustanoviti šolsko kulturno-umetniško društvo. Pripravili so ustanovni občni zbor in izvolili vodstvo društva. V njem bodo sodelovali mladi recitatorji, folklora, pevci in vsi drugi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Društvo bo imelo več mentorjev, ki bodo usmerjali delo in aktivnosti.
LENDAVA — Na zboru krajanov, ki sta ga pripravila krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL, so obravnavali poročilo o delu skupščine in drugih organov krajevne skupnosti. Volili so tudi delegata prve podružnice KK SZDL v skupščino krajevne skupnosti in posebno delegacijo za samoupravno interesno skupnost materialne proizvodnje. Na seji so bili tudi predstavniki delovnih organizacij, ki skrbijo za preskrbo in nudenje zdravstvenih storitev ter predstavniki postaje milice.
LENDAVA — Svet za izobraževanje in kulturo in komisija za narodnost na vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL sta razpravljala o poročilu o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja za šolsko leto 1981/82 ter o poročilu o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Na skupni seji so analizirali tudi uveljavitev srednjega usmerjenega izobraževanja v občini.
TRIMLINI — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so tudi letos pripravile sprejem za ostarele vaščane .v vaško-gasilskem domu. Predstavniki krajevne skupnosti so svojim gostom najprej prikazali delovanje v letošnjem letu ter jih seznanili z bodočim razvojem vasi. Mladina in učenci osnovne šole pa so pripravili pester kulturni program ter najstarejšim zaželeli srečno novo leto.
LENDAVA — Občinska konferenca SZDL Lendava je pripravila razgovor s predstavniki samoupravnih interesnih skupnost' materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta. Razpravljali so o dosedanji aktivnosti pri usklajevanju planov z resolucijskimi določili za prihodnje leto ter o financiranju društev v letu 1983. Poudarili so, da bo morala biti vsa poraba v prihodnjem letu omejena in da bodo morali programi dela biti temu prilagojeni.
LJUTOMER — V četrtek se je sestal koordinacijski odbor za delavce, ki so na začasnem delu v tujini, ki deluje v okviru OK SZDL. Na seji so ocenili obisk kulturnega društva Cvetko Golar iz gimnazije in predstavnikov DPO pri kulturnem društvu Ivan Cankar na Dunaju. Istočasno pa so se dogovorili za aktivnosti ob tradicionalnem novoletnem sprejemu za delavce na začasnem delu v tujini. Ta sprejem bo v ponedeljek 27. decembra v ljutomerskem hotelu, zdomce pa bodo poleg planskih načrtov in predvidevanj v prihodnjem letu seznanili tudi z najnovejšimi ukrepi ZIS, carine, vprašanja drobnega gospodarstva ... Za čimboljšo izvedbo tega srečanja pa so zadolžili posamezne strokovne službe. Istočasno pa so na seji podprli akcijo OK SZDL, da preko Petrola zagotovijo prioritetno dodatne količine pogonskih goriv ob magistralnih cestah v Pomurju.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na svoji redni seji obravnaval predloge sprememb planskih dokumentov za to srednjeročno obdobje, ter predlog resolucije za prihodnje leto. Čeprav so javno razpravo o dokumentih že tako podaljšali, pa razen družbenopolitičnih organizacij nihče drug ni dodal kakšnih predlogov, ali dopolnil dokumente z realnejšimi številkami. To velja predvsem za OZD v občim Ljutomer. Kot kaže, to ponovno opozarja na delno neresnost pri planiranju v OZD. Izvršni svet je omenjene dokumente z manjšimi tehničnimi spremembami tudi potrdil.
MURSKA SOBOTA — ,,Letne konference socialistične zveze smo v Pomurju solidno izpeljali. Ponekod je sicer šepala udeležba, drugje se je zatikalo v razpravah, povsod pa smo grajali forumstvo, ki ga občutimo ne le na ravni občinskih, ampak čedalje bolj tudi na ravni krajevnih organizacij SZDL. To bo treba za vsako ceno preseči in na terenu, med ljudmi, na zborih občanov in v delegacijah, uveljaviti večjo udarnost, doslednost in učinkovitost socialistične zveze. ,,Tako bi lahko strnili informacijo o letnih konferencah socialistične zveze v regiji, ki so jo v ponedeljek podali člani predsedstva PMS SZDL v Murski Soboti. Poleg tega so na seji pretresali kadrovske zadeve, financiranje sveta in nekatera druga tekoča vprašanja. (B. Ž.)
GORNJA RADGONA — Na skupni seji so se sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva. Po sprejemu poslovnega poročila za letošnjih devet mesecev so uskladili program skupnosti do konca leta ter sprejeli predlog dopolnila samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini v obdobju 1981 — 1985. Za tem pa so še sprejeli program te občinske skupnosti in prispevne stopnje za socialno skrbstvo v letu 1983 in sklep o začasnem financiranju tega do konca marca prihodnjega leta.
LENDAVA — Na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti so med drugim razpravljali o uvedbi vsebinskih ukrepov v zdravstveni službi in zdravstveni skupnosti zaradi sanacije in racionalizacije poslovanja. Sprejeli so tudi enotni seznam zdravstvenih storitev in samoupravni sporazum o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela. Na skupščini so se pogovarjali tudi o prispevnih stopnjah v prihodnjem letu.
LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o poročilu o stanju vzgoje in izobraževanja in izvajanju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82. Ocenili so tudi uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžatrske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Na seji so pregledali tudi realizacijo programa varstva in urejanja ter vzdrževanja grobov borcev in spominskih obeležij za letošnje leto in sprejeli program za prihodnje leto. Na seji izvršnega sveta so sprejeli še predlog.o razdelitvi sredstev krajevnim skupnostim na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju programov razvoja KS za obdobje od 1981 do 1985.
LENDAVA — Pred nedavnim je izšla 4. številka glasila dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Pomurja ,,Skupna pot”. Tokratna številka glasila je posvečena 40. obletnici Zveze pionirjev Jugoslavije. V glasilu so objavljeni prispevki učencev dvojezičnih osnovnih šol Pomurja in dvojezičnih vzgojnovarstvenih zavodov.
ŽIVLJENJSKE RAZPRAVE
Na programski seji občinske konference SZDL Lendava so delegati skušali ugotoviti, kako se v praksi uresničuje ustavno opredeljena vloga socialistične zveze kot najširše fronte delovnih ljudi in občanov. Kakšne so bile ugotovitve programske seje in kakšno je bilo delovanje v minulem enoletnem obdobju? .
V delovanju socialistične zveze so bili doseženi pomembni premiki, Ic-to postaja množičnejše, čeprav seveda ne tako, kot bi bilo potrebno. Se vedno je prisotno forumsko delo tako v krajevnih konferencah kot organih občinske konference. Opaziti je tudi nezainteresiranost do sestankov, zlasti zborov občanov, kar pomeni, da je takšno delovanje za občana nezanimivo. Kako poiskati zanimive poti dd* delovnega človeka in občana, da ga bodo pritegnili k aktivnemu delu. Najprej bo seveda potrebno prisluhniti potrebam delavcev in občanov na podlagi teh potreb pa
pripraviti oblike delovanja. Organizirati bo potrebno interesne zbore občanov, družbenih organizacij, društev, hišnih svetov, predvsem pa razpravljati o konkretnih in življenjskih problemih. Praksa je pokazala, da so bili takšni posveti in zbori občanov uspešni, denimo tisti, ki so se odločali o zbiranju odpadnih surovin, ko je šlo za usposabljanje za akcijo NNNP, o razpravah o prekrbi in drugih. V minulem enoletnem obdobju je socialistična zveza vodila pomembne akcije; priprave na volitve v delegatske skupščine, akcije NNNP, razprave o setvenih planih in odkupu pšenice, o preskrbi in o varčevanju. Vse te akcije so bile uspešne zavoljo tega, ker so bile konkretne in življenjske. Socialistična zveza bo tudi v prihodnjem letu namenila vso pozornost ustvarjanju družbene klime za varčevanje na vseh področjih in o racionalni preskrbi občanov, pri čemer naj bi aktivno sodelovali potrošniški sve-
ti. Ob vrsti pomembnih družbenopolitičnih aktivnosti, ki čakajo socialistično zvezo bodo dali J poudarek predvsem utrjevanju družbene vloge SZDL s poudarkom na demokratičnosti, frontnosti in množičnosti, zagotovitvi uresničevanja politike gospodarske stabilizacije, poglabljanju delegatskega sistema in krepitvi obrambnih in samozaščitnih aktivnosti. Prednostne naloge pa bodo družbena aktivnost varčevanja, zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva, gospodarjenja s stanovanji, uresničevanje socialne politike, oblikovanje in sprejemanje sprememb planov. V lendavski občini sodijo, da bo potrebno dosledneje uveljaviti sprejeta načela za razvoj manj razvitih občin. Vse omenjene naloge zahtevajo tudi aktivno udeležbo vseh delovnih ljudi in občanov, saj gre za reševanje življenjskih in konkretnih problemov, ki zadevajo slehernega občana.
Jani D.
dotedna
VOJAKI MED CICIBANI — Praznik Jugoslovanske ljudske armade so proslavljali tudi najmlajši. Marsikje so povabili medse tudi vojake in se z njimi pogovarjali o življenju in delu med služenjem vojaškega roka. Našposnetek je nastal v otroškem vrtcu enote Stefana Kovača v Murski Soboti. (J. G.)
Foto:. A. Abraham
naraščajo, zaupanje tudi
Zadružno hranilništvo ima v lendavski občini že bogato tradicijo, bogate izkušnje in predvsem zaupanje kmetov — varčevalcev, so med drugim ugotovili na svečanosti ob 100-letnici zadružnega hranilništva v Sloveniji, ki jo je pripravila kreditno-hranilna služba pri kmetijski zadrugi Lendava. Omenjena služba je močno približana kmetovalcem, saj ima v vseh temeljnih zadružnih organizacijah kreditne odbore in blagajniške izpostave, postopoma pa uvaja plačevanje odkupa vseh kmetijskih pridelkov prek hranilnih knjižic. V okviru razpoložljivih sredstev daje združenim kmetom kredite za kmetijsko proizvodnjo. Ob koncu lanskega leta je znašalo stanje hranilnih vlog že 50 milijonov dinarjev, vlagateljev pa je bilo 5115, kar je za 74 krat več kot v letu 1970. Od leta 1970 do lani je bilo odobrenih in izplačanih 1432 kmetovalcem 127 milijonov dinarjev posojil. Kreditiranje v takem obsegu je bilo mogoče zaradi kreditov banke in drugih virov, pa tudi zaradi močnega porasta hranilnih vlog. Z vloženimi sredstvi za razvoj kmetijstva so bili doseženi pomembni koraki, zgrajeni in adaptirani so bili hlevi za 5334 govedi, 1220 prašičev, obnovljenih je bilo 34 hektarjev vinogradov, za nabavo kmetijske mehanizacije združe-, nim kmetom in strojnim skupnostim pa je bilo namenjenih 65 milijonov dinarjev. Vse to se seveda odraža v povečanju kmetijske proizvodnje.
Zaradi proizvodnje hrane postaja kmetijstvo vse bolj pomembna gospodarska dejavnost. Za povečanje proizvodnje pa so potrebna tudi finančna sredstva za naložbe. Na tem področju postaja vse bolj pomembna tudi vloga hranilno-kreditne službe, še posebej v času pomanjkanja denarja v bankah in zmanjšanja kreditne aktivnosti bank.
Na svečanosti so podelili plakete Zvezi kreditno-hranilnih služb Ljubljana, Ljubljanski banki poslovni enoti M. Sobota, SDK Lendava,Interni banki M. Sobota, službi za avtomatsko obdelavo podatkov, vsem temeljnim zadružnim organizacijam v občini in 30 priznanj kmetom varče-
Priznanja ob 22.
decembru
Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin v Beltincih je preteklo soboto, 18. decembra, ob 18. uri pripravila z vrtcem, šolo ter kulturnoumetniškim društvom (pevci in folklorna skupina) skupno proslavitev letošnjega dneva oboroženih sil. Proslava je bila v prostorih osemletke, na njej pa so bila podeljena tudi priznanja posameznikom in organizacijam za njihov večletni prispevek na področju podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Priznanja so prejeli: Ivo Maučec iz Beltinec, Strelska družina ,,Stefan Kovač” iz Beltince, ekipa prve medicinske pomoči v enoti civilne zaščite v KS Beltinci, Kulturnoumetniško društvo Beltinci in šolarji ter kolektiv osemletke ,,17. oktober” iz Belti-
Te dni so v Pomurju že začeli razdeljevati bone za bencin in dizelska goriva za motoma vozila in kmetijsko mehanizacijo za januar, februar in marec prihodnje leto.
Lastniki osebnih avtomobilov bodo prejeli 40 litrov goriva za vsak mesec, lastniki motornih koles 10 litrov in lastniki koles z motorjem po 5 litrov, lastniki motokultivato-rjev in motornih žag po 10 litrov in lastniki škropilnic po 5 litrov, lastniki traktorjev pa za vse tri mesece skupaj 100 litrov plinskega olja.
Tako kot ob razdeljevanju v mesecu oktobru bo posameznik ob predložitvi prometnega dovoljenja lahkodvignil bone tudi za več lastnikov osebnih avtomobilov ali motornih koles ali traktorjev (registriranih). v ostalih primerih. kot za motorne žage, škropilnice in motokultivato-rje pa praviloma le vsak zase, s sabo pa je treba prinesti tud1 dokument o izvoru teh kmetijskih pripomočov — na pri; mer račun, garantno pismo ali tovariško številko in znamko pripomočka. Enako velja tudi za neregistrirane traktorje.
V občini Gornja Radgona so bone že začeli deliti včeraj, D je v sredo 22. decembra, delih pa jih bodo tudi danes (23. dec.) od 8.00 do 19.00 in jutri (24. dec.) od 8.00 do 15.00-Delilna mesta bodo na sedežih vseh krajevnih skupnosti, razen za občane KS Spodnji Ivanjci. ki bodo lahko dvignili bone po že narejenem razporedu v Vidmu oziroma Negovi.
nčc.
Filip MATKO
Novoletna pogostitev*
Društvo za pomoč duševno prizadetim občanom je tudi tokrat pripravilo skromno pogostitev za te ljudi iz gornjeradgonske občine. Na OŠ s prilagojenim učnim programom dr. Janko Slebinger se jih je zbralo več kot sto skupaj z njihovimi skrbniki, rejniki in varuhi. Prisrčno, pa vendarle nadvse toplo srečanje pa so oh čaju in sendvičih popestrili še s krajšim kulturnim programom. Tega so s polno topline pripravili učenci OŠ dr. Janko Slebinger, gojenci radgonske glasbene šole in člani okteta Elrad.
Da so bdi vsi vabljeni, posebno pa še vse starejše duševno motene osebnosti s pogostitvijo, nadvse zadovoljni, verjetno ni potrebno posebej poudarjali. Malce pa so bili vendar raz.očarani in to še najbolj organizatorji. Srečanja se namreč ponovno niso udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja in začudb — bilo ni tudi nikogar od občinske skupnosti za socialno skrbstvo.
Tudi vlendavskiobčinisože začeli z razdeljevanjem bonov na sedežih vseh krajevnih skupnostih. Razen včeraj bodo občani lahko dvigovali bone še jutri (23. dec.) in v petek (24. dec.) od 8.00 do 16.00.
V občini Murska Sobota bodo na istih delilnih mestih kot ob prvi tovrstni akciji razdeljevali bone v ponedeljek (27. dec.) in v torek (28. dec.) od 8.00 do 18.00.
V Ljutomerski občini pa bodo lastniki motornih vozil in kmetijske mehanizacije lahko dvignili bone v torek (28. dec.) od 9.00 do 16.00. v sredo (29. dec.) od 9.00 do 18.00 in še 5. januarja 1983 od 9.00 do 18.00. Delilna mesta bodo v prostorih krajevnih skupnosti in ponekod tudi na krajevnih uradih, v gasilskih domovih in v prostorih šop v Ljutomeru v prostorih KS in srednje družboslovno-jeziko-vne šole, v Bučkovcih v pr°; štorih KS in K U. na Stari cest' v gasilskem domu, v Stročji vasi v OŠ. v Veržeju na sedežu KS in na K U ter v krajevm skupnosti Železne dveri v gasilskem domu v Radomerju.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Delavska univerza v Murski Soboti je v začetku tega tedna pričela s' tečaji tujih jezikov za otroke in odrasle. Odziv je velik, tečaji angleščine, nemščine in madžarščine pa namenjeni vsem, ki si želijo pridobiti znanje za konverzacijo oziroma lastno uporabo ali se sistematično jezikovno izpopolnjevati in opraviti izpit za verifikacijo v organizacijah združenega dela.
Za odrasle, ki so se v glavnem odzvali na tečaj nemščine in angleščine, je prirejenih pet tečajev po 75 ur, posameznik pa bo moral odšteti za tečaj 2.800 dinarjev. Pri predšolskih in šolskih otrocih v starosti od petih do petnajstih let pa je enajst skupin in program, ki obsega osem stopenj, vse pa bodo potekale dvakrat tedensko po eno uro do konca šolskega leta. Prispevek v letošnjem šolskem letu znaša 1.830 dinarjev, od katerih so starši ob vpisu že odšteli dobršen
del, drugi obrok pa bodo morali do izteka naslednjega meseca. V ceno je vračunana tudi literatura, ki jo bodo malčki uporabljali pri
učenju tujega jezika. Tečaji so organizirani v prostorih delavske univerze, za malčke v vrtcih, za učence pa po šolah, bb
Velja še opozoriti, da b° upravičenci bonov kasneje te lahko prejeli pri občinskih organih le v izjem in upravičenih primerih.
J. G. —V.P.—J-D-
Komisija za delovna razmerja Osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega zavoda Murska Sobota, Trstenjakova 73 objavlja
PROSTA DELA IN NALOGE
učitelja tehnične vzgoje — fizike na OŠ Edvard Kardelj, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: PRU tehnične vzgoje — fizike
Začetek dela 31. 1. 1983.
Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov zavoda. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku roka prijave na oglas.
Gasilsko društvo Stara 9°
razpisuje
javno licitacijo
..
gasilskega avtomobili p, kombi v nevoznem s
Licitacija bo 26. 12-
9. do 10. ure pred gaS je domom. Izklicna cen„qenti 15.000 dinarjev. Inter^ plačajo 10-odstotni p°' y'
STRAN 4
VESTNIK, 23. DECEMBRA^
Po letnih konferencah SZDL
Brez posipavanja s pepelom
Da primerjava temeljnih oblik organiziranja ljudi — od hišnega 'sveta in vaškega odbora do krajevne skupnosti in delegacije — s kapilarami političnega sistema ni nobeno naključje, so sklenjene letne programske, ponekod tudi volilne konference socialistične zveze v Pomuiju le še potrdile. Obenem so razkrile proces, ki nas lahko upravičeno zaskrbljuje: frontnost (razvejanost) se je s stalnim množenjem na svojski način izrodila in postala kratkomalo cokla za udarnost, neomajnost, doslednost.
V Ljutomeru — pa ne le tod — so bili brez dlake na jeziku in do tega spoznanja prišli z druge strani. Dejali so: »Frontnost še vedno funkcionira v obliki fronte forumov na občinski ravni. »V Murski Soboti pravijo temu »formalizmi, kar ima za posledico puhle sklepe, ki ne morejo polnokrvno zaživeti v vsakdanji praksi.« V Gornji Radgoni priznavajo, da zagnanost med mandatom polago-
ma skopni, kar logično redi forumstvo in formalizme. Povsod so grajali podvajanje: o eni in isti stvari se govori na najmanj petih, če ne desetih ravneh. Znano pa je, da so besede brez dejanj kot megla, v kateri s.e kopje nikoli ne zlomi. Ničkoliko pikrih je na letnih konferencah — vseh je bilo v krajevnih skupnostih 82 in štiri občinske — letelo na dvoličnost v obnašanju in ravnanju, na razpaslo lažno
solidarnost, na nekakšen sa-maritansko-sentimentalen o-dnos do vsega tistega, kar nas tako ali drugače žuli m vznemirja. Pa naj gre za oskrbo, brezposelnost, stanovanjsko stisko, naložbeno ihtavost, gordijske vozle v kmetijstvu (na primer koma-siranje zemljišč v Lipi ali posegi v porečje Ščavnice), vzgojno-izobraževalne zanke in uganke, skratka za vse tisto, kar diha in živi na terenu.
Pri vsem tem je treba brezpogojno ločevati zrnje od plev ali — da tako rečemo — bdeti, da z umazano vodo iz korita ne izlijemo tudi deteta. Preprosto je posredi dejstvo, da ob spotakljivem vidimo
tudi spodbujevalno. Vzemimo le zgledne primere varčevanja v nekaterih delovnih kolektivih ali krepitev obrambne in zaščitne vzgoje in zavesti, čeprav smo — kot se zdaj posipavamo s pepelom — v času največje naftne (bencinske) suše padli na izpitu iz akcije Nič nas ne sme presenetiti.
Letne konference SZDL v Pomurju so — po našem mnenju — postavile dokaj točno diagnozo, obenem pa tudi terapijo. Da bi bila kolikor toliko znosna, pa je odvisno od vseh nas.
Branko Žunec
Staro leto bo kmalu prešlo v novo in pred nami je »najdaljša« — silvestrska noč. Pridali smo ji nadih vznemirjenja in želimo jo preživeti drugače kot ostale v letu. Predvsem budni, pa najsi bo to doma v krogu družine, prijateljev ali v kakšnem javnem lokalu, zimski koči sredi snega in smučarskem središču. Eno so želje, drugo pa možnosti, posebej kar se vedno dražje silvestrske ponudbe v lokalih tiče. Zato ni naključje, da se večina anketirancev, ki smo jih povprašali, kje bodo preživeli novoletno noč, odloča za domače okolje.
Odlikovanja za dan JLA
Osrednja občinska proslava ob dnevu JLA v občini Ljutomer je bila tokrat v soboto na Cvenu, organizirala pa jo je krajevna organizacija ZRVS Oven. Slavnostni govornik Franjo Šonaja, predsednik Pokrajinskega odbora za Pomurje, je v svojem otvoritvenem govoru poudaril pomen dneva JLA ter podal kratko zgodovino razvoja naših oboroženih sil. •Pri razvoju naše armade ne moremo mimo tovariša nta, vrhovnega poveljnica, In zveze komunistov,« £ v govoru omenil tovariš Sonaja. Tudi Pomurci so dali svoj pomemben prispevek med drugo svetovno vojno. Jugoslovanska ljudska armada je danes Sl|a, ki se je sposobna upreti kakršnemu koli aflresorju. Pri tem pa ne smemo in ne moremo mimo enot teritorialne ob-^mbe, ki se uspešno vključujejo v sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samoza-Scite, ki so sestavni del nase vojaške doktrine.« V nadaljevanju je tovariš šonaja opozoril na težke -ase, ki prihajajo in ki im napovedujejo planski dokumenti za prihodnje ietO; v vseh dokumentih je 2aPisano, da bo potrebno »ec delati, bolje varčevati n manj porabiti. Tako se oomo morali vsi obnašati, ^odsedstvo SFRJ pa je Podelilo tudi visoka dr-avne odlikovanja. Emil
*uhar, predsednik SO Lju-®”?er> je v imenu pred-Lt- Podelil Slavku
al * 'ču red bratstva in enptnosti s srebrno zvez-
®’ 2|atku Zdovcu red a u9 2a narod s srebrno ra?2do’ Alojzu Novaku
2a. vojaške zasluge s Rebrnimi meči in Janezu ®‘aJnku medaljo za vojake zasluge. Republiški tariat 2a ljudsko ob-d Pa je priznanje osnovni šoli Ivan a®Carjz Ljutomera.
/•a slovesnosti na Cve-bh,pa • so Podelili tudi občinske konfe-«r®euZRVS' Preieli sojih: i> nSko društvo »Rudar« Bra„i?sike> osnovna šola Branko Bernot-Aljaž iz jOJ,2evec> Slavko Smodiš, ba^®.HaNanič, Alojz Le-MakJ«an®2 Majcen, Alojz akoter in Franc Skrlec.
riai^Ublišk' štob terito-baiPr enot *e 'vanu Las-Pri>U p°delil priznanje, štaben Pokrajinskega Brant T9 pa so dobili: ha "m? Koti’ Janko Radu-Vaie . Ohman, Slavko Štefka Ledvik Osvald in ^ TO n.kaŠ' ObČinS-k’ Podelil- J3-*® Pr|2nanja Aotnl ' Marjanu Pihlarju, Bal??® Majeriču, Josipu tu >2I5® in Antonu Horva-Ludvfko® pa sta Preje|a SkuhaiaBrun®c in Franc p0\ kulturnem programu d6| ®* slovesnosti sta so-noT’^ Pionirsko kultur-Pro?, "?1*0 'n moški zbor CVenVetn®aa društva s
DtlČan I nnomiL
S SEJE NALOŽBENE KOMISIJE
Osmim soglasje, enim odlog
Na naložbeno komisijo pomurske gospodarske zbornice je tokrat prišlo devet naložbenih zahtevkov, ki so jih člani komisije tehtali prejšnji petek v Murski Soboti. Po dveinpolumi razpravi so osmim dali soglasje, enega pa odložili.
IMP Panonija Murska Sobota bi rada nabavila visoko-produktivno strojno opremo, da bi tako zapolnili ozka grla v mehanskem oddelku. Tozd Poljedelstvo in govedoreja Beltinci KG Rakičan in soroden tozd v Lendavi bosta nakupila kmetijsko mehanizacijo, s čimer kanita bistveno zmanjšati stroške na enoto proizvoda. Radenski tozd Mineralna voda načrtuje iz-
gradnjo prodajnega centra v Beogradu, saj je sedanji v klavrnem stanju. Pri razpečevanju slatine bi jim izpeljano vlaganje omogočilo prehod s ceste na železnico, obenem pa pomenilo odskočno desko na beograjsko in širše prodajno območje srednje Srbije in Vojvodine. Posodobitev avtobusne postaje v Lendavi bo treba preložiti, saj po mnenju komisije ne gre za funkcionalno celovito naložbo in bodo morali zanjo poskrbeti (jo proučiti in razčleniti) pristojni organi. Ljutomerski lesarji — Marlesov tozd Tovarna pohištva in Ljutomerčanov Les — so dobili soglasje za izgradnjo prizidka k obstoječi proizvodni hali ozi-
roma za nabavo tračne žage s pripadajočo transportno opremo. Zeleno luč je komisija dala obnovi vinogradov, pozeblih v sezoni 1980/81 na ljutomersko-ormoškem vinorodnem območju, kakor tudi Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti za dobavo disketne enote (računalnika) in njegovo namestitev v proizvodnjo.
Predračunska vrednost vseh navedenih naložb se giblje med 450 tisoč in 80 milijoni dinarjev, prosilci pa poleg lastnih in združenih sredstev računajo tudi na kredite banke in izvajalcev del.
B. Žunec
Za večjo frontnost SZDL
Socialistična zveza mora biti čimveč med delovnimi ljudmi in občani, da bi posamezne probleme razreševalo po samoupravni poti. Prav pri nadaljnji krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov so bili doseženi določeni vidni rezultati, zato je zdaj temeljna naloga SZDL, da s svojim delovanjem podpre uresničevanje ekonomske stabilizacije. Zato ne bi smeli dopustiti čmo-belega slikanja razmer, ampak se mora sleherni posameznik obrniti k samemu sebi in storiti več za odgovornejše obnašanje. Iz sedanje zaostrene gospodarske situacije se lahko izkopljemo le ob naslonitvi na lastne sile, kar pa terja tudi večjo angažiranost in odgovornost frontne organizacije.
To je nekaj najbolj značilnih poudarkov iz uvodnega referata predsednika OK SZDL v Murski Soboti Štefana Čahuka in razpra-vljalcev na programski seji občinske konference socialistične zveze. Rečeno je bilo, da se pri odpravljanju določenih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri oskrbi, zaposlovanju in še kje, kaže visoka zavest ljudi, ki pa jo je treba s stalnim političnim delom na terenu nenehno dograjevati. Ob prizadevanjih za krepitev organizacijske in akcijske učinkovitosti SZDL v občini bo zatorej posebna pozornost namenjena delu svetov in sekcij na terenu, ki še ni dovolj zaživelo. Naloge SZDL pa se z uspešno opravljenimi volitvami nikakor ne končajo, ampak je treba, kot so opozorili v razpravi, pospešiti izobraževanje delegatov, od česar bo navsezadnje tudi odvisno učinkovitejše delo delegacij in delegatskih skupščin. Tu se je doslej bolj aktiviral zbor krajevnih skupnosti kot pa zbor združenega dela in posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Več skrbi pa bo očitno treba posvetiti tudi vprašanju kmetijstva, proizvodnji hrane in doslednem uresničevanju zemljiške politike. Tu bo po besedah razpra-vljalcev potrebna večja pomoč frontne organizacije, zlasti pa dolgoročnejše delo z ljudmi. Gre namreč za nujnost zmanjšanja forumskega dela in večje angažiranosti posameznih krajevnih organizacij SZDL. I ežišče dela se mora prenesti, kot so dejali, v krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela,
kjer lahko pride najbolj do izraza frontnost organizacije. Z občinskega nivoja pa bi naj nudili več konkretne pomoči tistim sredinam, njihove metode in oblike dela pa so premalo vpete v družbeno dogajanje. Tudi na boljše sodelovanje med KK SZDL in OO ZSMS ne bi smeli pozabiti, kajti mladi dostikrat zaradi premajhne zainteresiranosti starejših ob raznih aktivnostih stojijo ob strani.
Skratka, nalog za člane SZDL v murskosoboški občini je veliko. Od tega, kako resno se jih bodo lotili, pa je tudi odvisno, kakšen bo naš družbeni in gospodarski trenutek jutri. Na programski seji pa so spregovorili še o osnutku spremembe in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje j981— 1985 ter o osnutku resolucije v letu 1983.
Milan Jerše
Plina je dovolj
, Kot zatrjujejo v temeljni organizaciji Merkur veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti, ki skrbi za nemoteno oskrbo prebivalstva z gorivi, seje prodaja plina v tem mesecu normalizirala. Iz mariborske plinarne so namreč dobili zadostne količine plinskih jeklenk, ki sojih razdeljevali na osnovi ustreznih številk posameznim kupcem. Gospodinjstva so na tak način že oskrbeli s plinom, šaj je trenutno povpraševanje po tem pomembnem gorivu celo manjše od ponudbe. Zato so se odločili, da za zdaj ne bodo izdajali številk, ampak si lahko že od tega ponedeljka vsak kupec nabavi plinsko jeklenko brez potrdila.
Delovni čas prodajnih mest v Murski Soboti m Gornjih Pe-trovcih, kjer imajo odprto vsak dan, ter v Beltincih dvakrat tedensko, ostaja nespremenjen — to je od 13.do 17. ure, ob sobotah-pa od 8. do 10. ure. Izognili pa so se tudi dolgi vrsti čakajočih na plin, kar je bil v prejšnjem mesecu dokaj pogost pojav.	M. Jerše
Uspešno delo
Počitniška zveza pri občinski konferenci zveze socialističn mladine v Murski Soboti se lahko ponaša z nadvse uspešnim delom v preteklem obdobju, saj so zastavljeni program v celoti uresničili, dodali pa so še nekaj akcij. V začetku letošnjega leta šo vneti člani pripravili prvo srečanje počitnikarjev, ki je bilo v Trdkovi, kjer deluje ena najbolj aktivnih družin počitniške zveze v murskosoboški občini. Med letom pa so se udeležili večjega števila množičnih pohodov, organizirali zanimive izlete po naš domovini, izkazali pa so se tudi pri spravilu jesenskih pridelkov, pripravi kviz tekmovanj in razstav^
’To so med drugim podčitali na programski konferenci počitniške zveze pri OK ZSMS v Murski Soboti. V razpravi so izrazili zadovoljstvo nad opravljenim delom, pri čemer 'so omenili tudi podatek, da je v letošnjem maju in juniju veliko počitniških družin iz občine organiziralo izlete po Jugoslaviji, katerih seje udeleilo več kot 500 članov.
Na programski konferenci so sprejeli dokaj obširen program dela za prihodnje leto, ko nameravajo več pozornosti nameniti izobraževanju celotnega članstva, še posebej pa vodstev družin počitniške zveze. Med najpomembnejše naloge uvrščajo ustanovitev družin v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ker so sedanji člani predvsem iz srednjih in osnovnih šol. Že jan.uaija 1983 bi se naj udeležili prireditve »Popoteh partizanske Jelovice« v Dražgošah, februarja bo med drugim izlet z ogledom ene od pomembnih delovnih organizacij, marca načrtujejo seminar s predsedniki počitniških družin in zbor počitničarjev rta Trdkovi. Nadalje bodo aprila odšli na izlet po poteh AVNOJ-a in organizirali kolesarjenje po Pomurju, maja bodo sodelovali na prireditvah ob mesecu mladosti, junija se bodo udeležil zbora PZJ v Kumrovcu, poletni meseci pa so namenjeni organiziranemu letovanju počitnikarjev, sodelovanju na mladinskih delovnih akcijah in podobnem.	Milan Jerše
ROZSA KERCSMAR, Murska Sobota: Silvestrovala bom v družinskem krogu. To pa predvsem zato, ker sem svojčas novoletne noči preživljala v lokalih, zdaj pa me je začel motiti hrup. Prav tako pa nisem bila povsem zadovoljna s ponudbo. Dandanašnja gostinska ponudba ob prehodu iz starega
v novo leto pa se mi zdi tudi predraga. Da bi odštela (za dva) kar 4000 dinarjev le za hrano (v hotelu Radin) se mi zdi odločno preveč. Zato bo to zdaj že tretje Novo leto, ki ga bom preživela doma v družinskem in ožjem prijateljskem krogu v Lendavi, kjer bom lahko spremljala tudi program madžarske televizije.
MARJANA MLAKAR, Gornja Radgona: Tokrat smo se odločili, da bomo preživeli novoletne praznike doma. Že tako je malo prostega, pa tudi cene so takšne, da se je težko odpraviti na silvestrovanje kam ven. Samo novo leto bomo pričakali v Gornji Radgoni, midva z možem seveda,
medtem, ko bo hčerka tako kmalu zaspala, pri znancih in dobrih prijateljih. Zbralo se nas bo več parov, ki smo tudi sicer pogosto skupaj. Vsak bo nekaj prispeval, tako da bo Silvestrova miza bogato obložena in menim, da ne bomo ničesar pogrešali. Imeli bomo tudi dobro glasbo s plošč, možje pa obetajo še presenečenja. Prav zanima me, kakšna.
JOŽE BRUNEC, Murska Sobota: Za Silvestra bom doma, v družinskem krogu in z družino prijatelja iz mladih let. Doma predvsem zato, ker se mi zdijo cene silvestrskih menujev v sedanjih razmerah podivjane in redke so tiste družine, ki lahko oddvojijo iz družinskih proračunov celo mesečno plačo
za en sam večer, pa četudi je ta najdaljši v letu. Pri meni bi toliko zneslo tudi zato, ker imam že večje otroke, ki bi jih vzel s sabo, ženski del družine pa bi za praznovanje v javnem lokalu izrazil željo po novi garderobi, in tako bi bil Silvester zares predrag.
LEOPOLDINA VODNIK Ljutomer: Letošnji Silvester bomo praznovali stabilizacijsko — doma. Vzrokov za to je preveč. Menjava leta je, vsaj zame, takšen praznik ali praznovanje, ki bi ga morali praznovati v ožjem ali širšem družinskem vzdušju, mogoče še z znanci. Družina si v današn-
jem času za takšno praznovanje ne more privoščiti kakšnih večjih izdatkov. Poleg tega pa si na večjih novoletnih prired8itvah vezan na družbo, ki jo dobiš, doma pa si jo lahko izbiraš sam. Problem so včasih tudi otroci, ko ne veš, kam z njimi, saj vsako leto ne moreš obremenjevati staršev. Vsi ti vzroki pogojujejo letošnji Silvester, vsaj zame.
JOŽEF FEHER, Lendava: Običajno preživimo to najdaljšo noč kar doma v krogu prijateljev in znancev. V stanovanjskem bloku, kjer živimo, smo pred leti uredili svoj družabni prostor, in v njem bomo tudi letos pripravili skromno zabavo za naše otroke. Sicer pa je današnji čas čas varčevanja, ne
moremo razmetavati z denarjem, gostinci pa, ki prirejajo silvestrovanja, kot da na to ne gledajo. Pred leti je bilo silvestrovanje bolj domače, bolj pristno, danes pa je vse sama trgovina in zaslužkarstvo. Človek tudi, če bi hotel kje silvestrovati, nima velike izbire, posebej ne v Lendavi, zato je najboljše ostati kar doma, je najceneje in najlepše.
23. DECEMBRA 1983
STRAN B
NASI PISMONOŠE V TEH DNEH
Dnevno 50 tisoč pošiljk
V teh dneh, ko se staro leto tako hitro izteka, v času, ko marsikomu popušča delovna vnema, naši vrli pismonoše ne mirujejo. Medtem ko je do sredine decembra prihajalo v Pomurje 35 tisoč raznih pošiljk, jih zdaj dobivamo 52 tisoč in jih je treba seveda raznositi ob pravem času. Prav tako je proti koncu decembra tudi več pošiljk, ki jih je treba odpremiti iz poštnega centra v Murski Soboti: kar 40 tisoč se jih dnevno nabere, medtem ko jih je bilo prej do 26 tisoč. Torej se je delo občutno povečalo in poštarji imajo največjo delovno sezono. Prepričani smo, da nam bodo pravočasno izročili še preostale čestitke, brez zamude bomo prejeli časopise, revije, upokojenci pa denar.
V Pomurju imamo 32 pošt, ki pa so razdeljene na 110 dostavnih okolišev. Poštne
pošiljke raznaša 91 pismonoš oziroma dostavljačev. Da bi jim olajšali delo, je poštno podjetje uredilo na območju Pomurja 54 tako imenovanih dostavnih spravilišč. Sicer pa pismonoše pošto dostavljajo z mopedi, kolesi in seveda peš. Kdo ve, na ko H ko kljuk morajo dnevno pritisniti, koliko stopnic prehoditi, koliko dobrih želja v pismih, čestitkah in telegramih. . . izročiti. Žal. včasih prinesejo tudi slabo vest in tedaj, če je na primer od sodnika za prekrške, se naslovljenec nemalokrat »izkašlja« nad pismonošem. Sicer pa so naši dostavljači vsak dan priča dobremu in tudi slabemu razpoloženju ljudi.
V teh dneh, ko je delo pismonoš še posebej naporno. jim izkažimo ustrezno pozornost.
Š. Sobočan
KAJ JE TO - WORK FAKTOR?
V TEHNOSTROJU ŽE TRETJI
,, Definicijo Janeza Rozmana iz Elrada za work faktor (glej reportažo v Eiradu mnenja deljena. Vestnik štev. 38 od 3C. septembra ietos) je treba dopolniti. Poleg standardizacije namreč omogoča načrtovanje prihodnje, nove proizvodnje, zagotavlja za enaka opravila enaka plačila in bistveno vpliva na večjo produktivnost dela. Po REFA sistemu (merjenje učinka dela s ,,štoparico" — op. avt.) je vse, prej omenjeno, izključeno, možna pa je celo goljufija. Ce je namreč tisti, ki „štopa" delavcu čas delovne operacije, brez zadostnih izkušenj, ga kakšen, že dodobra izurjen delavec pri postavljanju časovnega normativa — se pravi norme — mimogrede zmede."
Ze nekaj časa je minilo, odkar sem pazljivo sledil podatkovno in primerjalno bogatim, strokovno pa hudo zahtevnim, že kar učenim razlagam Marjana Valpatiča, mladega inženirja strojništva, odgovornega za razvojno tehnologijo in investicijsko opremo v ljutomerskem Tehnostroju. Slo mi je namreč za to, da doženem, kako se work faktor — plod znanja in dela tozda Biro za industrijski inženiring ljubljanske Iskre Zorin — obnese v kovinsko-predelovalni industriji, če so že v elektronski, to je Gorenje-EIradu, navzkrižna razmišljanja.
RAZREZ PRVEGA PROJEKTA
Poskusno so ga zasnovali že pred dobrimi tremi leti in precej' spoznali, da terja več priučenih delavcev, zlasti na določenih delih in nalogah v proizvodnem tozdu. Gre namreč za sestavo tritonske traktorske prikolice po linijskem sistemu, ki zajema razrez materiala, varjenje, več montažnih operacij, lakiranje,
Linijska proizvodnja tritonskih traktorjih prikolic po sistemu WF v ljutomerskem Tehnostroju je prinesla načrtovano produktivnost, kljub slabim delovnim pogojem.
končno montažo in površinsko zaščito. Dokončno so projekt vpeljali marca lani in v nekaj mesecih prišli 'do presenetljivih rezultatov. Na račun povečanja delovnega tempa,-boljših delovnih metod, usklajenosti kapacitet, preudarnejše organizacije in sprememb na samem proizvodu se je produktivnost v primerjavi z letoma poprej (1979 oziroma 1980) dvignila v poprečju kar za 43,6 odstotkov. Na posameznih delih linije znašajo odstotki: pri montaži 56, varjenju 34 in lakiranju celo 72 odstotkov. V bistvu je bila tolikšna produktivnost tudi načrtovana, poslej je preverjena in drži. Število proizvodov (tritonskih traktorskih prikolic) se je povečalo z 12 v eni izmeni, se pravi 8 urah, na 24. Čas za proiz-vocfnjo ene prikolice so potemtakem malone prepolovili, saj je z ur zdrsnil na 12,2 ure.
Marjan Valpatič je govoril obširno, poznavalsko, vendar sem _ele takrat, ko sva si linijo prvega projekta ogledala v proizvodni hali (na sliki), razumel, koliko so v resnici vredni prej omenjeni kazalci uspešnosti proizvodnje. Sicer pa je proizvodni proces zasnovan dvoizmensko in vključuje 33 delavcev z dvema ,,skakačema”. (S sorodno ali vsaj podobno organizacijo smo se srečali v Gorenje-EIradu!)
„ Pristop ni bil povsem analitski, se pravi zgolj uvedba WF sistema, marveč tudi inženirski, kar pomeni, da je proizvod tudi oblikovno spremenjen, vendar obdrži vse funkcije, ki se od njega zahtevajo,” ie pojasnila o prvem projektu Sklenil Valpatič.
NORME „PO TAKTIH
Želel,sem slišati mnenje delavcev. Alojz Hanžekovič, .ki je priučen (nekvalificirani ključavničar) dobi mesečno v poprečju
Prvošolčkom v pomoč
Priprava otrok na šolo je bila tema torkovega dobro obiskanega predavanja, ki ga je organiziral vzgojnovar-stveni zavod Murska Sobota, v vrtcu v Gregorčičevi enoti pa izvedla pedagoška svetovalka soboške enote republiškega zavoda za šolstvo SRS Jana Kolarič.
Da staršem’ ni vseeno, kako bodo malčki prestali soočenje z novim okoljem in obveznostmi, ki jih v njihova življenja prinaša šola, je potrdil že množični obisk, kakor tudi pozornost, s katero so starši prisluhnili povedanemu. Zato se ne kaže povsem strinjati s podcenjevanjem odnosa staršev do otrok in v družini nasploh, o katerem je bilo na omenjenem predavanju povedanega preveč, premalo pa strokovnega o spremembi in možnosti prilagoditve otrok zahtevam in novemu socialnemu okolju. O slednjem bi se kazalo več pogovoriti na roditeljskih sestankih vzgojiteljic s starši otrok v vrtcih, kjer bi odpadla odvečna posploševanja, saj poleg staršev prav vzgojiteljica otroka najbolje pozna. S strokovifimi in praktičnimi nasveti pa bi na takih pogovorih, na katere bi povabili tudi starše otrok, ki niso zajeti v vzgojno varstveno organizacijo, bilo prav, da bi sodelovale tudi učiteljice prvih razredov osnovnih šol, oziroma tiste pedagoginje, ki se pri svojem delu soočajo s stiskami in problemi prvošolčkov in lahko iz svojih izkušenj in strokovne prakse svetujejo staršem, ti pa pomagajo otrokom.
	B. Bavčar
PROJEKT
star milijon, glede norme pa pravi, da je nekaj srednjega. ,,Zdi pa se mi, da smo prej, ko še ni bilo linije, manj delali in skoraj več zaslužili." Za poklicnega kovinarja Štefana Anuška norma ni problematična, bolj ga motijo delovni pogoji (ropot, smrad). ,,Mojster je dejal, da bodo uredili, vendar doslej niso še nič naredili."
Strojni delovodja Mirko Kolarič je razmišljanja delavcev rade volje komentiral: ,,Norme so do neke mere realne, delavci jih dosegajo, dajo se celo preseči. So posamične, čeprav delata ponekod po dva delavca, vendar vsak svoje. Tako se recimo na drugem ,,taktu" (delu linije — op. avt.) prvi ukvarja z zračnimi zavorami, drugi pa video inštalacijo, na tretjem ,,taktu" pri elektroinštalaciji je le eno delovni) opravilo in tako naprej. Mesečni osebni dohodki se gibljejo nad star milijon, poleg tega pa obstaja 10-odstotna stimulacija. Če te ni, je plača manjša za kakih 150 starih tisočakov." Tudi Kolarič ima o delovnih pogojih podobno mnenje kot delavci: ,,Halo, v kateri stojimo, so načrtovali in zgradili strokovnjaki. Kljub temu ni funkcionalna, saj smo nenehno izpostavljeni strahotnemu trušču, veliko varimo, prezračevalne naprave pa slabo delujejo. Delavci se pritožujejo, čeprav smo v bistvu brez moči. Investicije so omejene, strokovni kolegij in delavski svet vedo, da bo treba nekaj ukreniti, a kdaj bo to, ni znano."
RAZREZ DRUGEGA PROJEKTA
Vanj sodi celotna mehanska obdelava v tozdu Proizvodnja z linijsko proizvodnjo in sestavo kolesnih sistemov, projekt pa so uvedli marca letos. (Naključje hoče, da vsako leto marca vpeljejo ali zasnujejo nov projekt!) Da bi ga popolnoma razvili, za zdaj ni mogoče, saj bi morali vanj vložiti znatna gmotna sredstva, pri čemer pa so — kot povsod — zakonsko omejeni.
Očitno pa niso posredi le tako imenovane objektivne okoliščine, marveč tudi delovne navade in zavest zaposlenih. Valpatič mi je razgrnil tole zanimivo in za izkušnjo brez dvoma sila poučno preglednico:
Na skupini del pri drugem projektu, se pravi mehanski obdelavi, dela zaposleni v poprečju samo 5,33 ure. Čas do polnega
KJE ŠE WORK FAKTOR?
,,Povsod v materialni proizvodnji. Težje, bolj zapleteno je z vrednotenjem zahtevnosti del in nalog v režijskih službah, čeprav imamo v Tehnostroju že določene modele po zakonu o združenem delu, ki ta sistem vrednotenja tudi zahteva. Temu ustrezno smo prilagodili pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Kot rečeno pa je v tozdu Proizvodnja sleherna delovna operacija ovrednotena po določeni metodi," sem zvedel. Mode! mi je bil podrobneje predstavljen, vendar bi vsakršno spuščanje v podrobnosti preseglo namen zapisa.
Sicer pa so v ljutomerskem Tehnostroju, kjer 710 zaposlenih združuje delo in sredstva v dveh tozdih. Proizvodnja in Servis, in skupnih službah, tik pred tem, da gredo v linijsko proizvodnjo 5- in 7-tonskih traktorskih prikolic. Načrtujejo, da bi ta, po vrsti že tretji projekt po sistemu .WF;. poskusno vpeljali marca (!?) prihodnje leto. Rečeno mi je bilo, da bi dotlej veljalo z razrezom počakati.
Branko ŽUNEC
MURSKA SOBOTA
Začetek občinske sindikalne šole
V prostorih delavske univerze v Murski Soboti seje v petek začela občinska sindikalna politična šola, katere organizator je občinski svet zveze sindikatov. Šola je namenjena predsednikom in njihovim namestnikom v osnovnih sindikalnih organizacijah in konferencah OO ZSS. članom OS ZSS. poverjenikom sindikalnih skupin in drugim sindikalnim aktivistom, ki bodo prevzeli odgovorne funkcije v naslednjem mandatnem obdobju. Nedvomno je občinska sindikalna politična šola, v kateri predavajo dolgoletni sindikalni in družbenopolitični delavci iz murskosoboške
občine, velikega pomena za nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja sindikalnih aktivistov, pred katerimi stoji vrsta nalog.
Tokrat so v program šole, ki bo izveden v treh dvodnevnih ciklusih ob petkih in sobotah, vključili dve skupini slušateljev s področja gospodarstva in negospodarstva. Drugi del predavanj bo potekal v januarju, konec šole pa bo februarja, ko bi naj izdelali tudi skupinsko seminarsko nalogo. Že v zimskih počitnicah pa bodo podobno sindikalno šolo pripravili tudi za področje vzgoje in izobraževanja.
M. Jerše
V prihodnje enoten samoprispevek
Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi šteje 793 prebivalcev, sama krajevna skupnost pa je razdeljena na šest rajonov. V rajonih uspešno delajo rajonski odbori, vsak pa ima zase krajevnisamoprispevek, ki se suče med 1 in 4 odstotki. V letošnjem letu so kljub izredno slabim vremenskim razmeram, neurja so nekajkrat močno poškodovala ceste, hudourniki pa preplavili nekatere hiše in poti, uspeli realizirati letni plan. Plan so celo presegli, saj so namesto ene ceste asfaltirali pet cest v dolžini 2 km. Prvič po dolgem času so v združevanju sredstev za ureditev komunalnih problemov sodelovali tudi tisti, ki sicer ne živijo na območju krajevne skupnosti, a imajo tu svoje vinograde in kleti. S takšnim združevanjem sredstev bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. V krajevni skupnosti so uredili tudi ulično razsvetljavo, pripravljajo pa se na ureditev telefonije. Ker bo v aprilu prihodnje leto pretekla' veljavnost sedanjega krajevnega samoprispevka, se v krajevni skupnosti že pripravljajo na nov referendum, s katerim naj bi izglasovali enotni krajevni samoprispevek, saj bodo tako lažje reševali vse probleme krajevne skupnosti.	-	Jani D-
Marta Kikec
. Nenadoma in brez slovesa. skoraj sredi dela, v času, ko je iskala zdravniško pomoč in ko smo vsi upali, da se bo zdrava vrnila zopet med nas, je odšla naša Marta Kikec.
Otroška leta je preživela sredi lepe prekmurske niži-
ne. ki pa ji ni mogla nuditi lepote mladosti in življenja. Iz rojstne Nedelice je morala še skoraj kot otrok od doma, da bi razbremenila revno družino in si v življenju priborila prostor in položaj človeka dostojno življenje. Uspela je. Uspela zaradi trdne volje, osebnega prizadevanja in pridnosti. Izučila se je za kuharico.
-V ponovnem razmahu narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju [. 1944 se je Marta kot 20-letno dekle uveljavljala ko' mladinska aktivistka. Postala je članica SKOJ in potem nekaj let bila sekretarka grupe ter organizacije. Leta 1948 je bila sprejeta v ZK.
V prvih letih po osvoboditvi. ob nenehnem družbenopolitičnem delu in opravljanju svojega poklica, ni pozabila na izpopolnjevanje. Poslala je učiteljica gospodinjstva.
Malo je v občini in se dalje žena in mož. ki Marte ne bi poznali kol sekretarke okrajnega odbora A FZ  ali zadružne aktivistke. Se S posebej pa ji Marta znana h in bo ostala nepozabna kol  organizatorka in posredo-
valka znanja s področja gospodinjstva in kuharske umetnosti na tečajih, ki jih je s sodelavci izvajala v skoraj vseh naših krajih. Na teh tečajih ni dajala ženam in dekletom le strokovno. ampak tudi družbenopolitično znanje, osvobajala jih je preteklosti in usmerjala v sedanjost. In prav s tem je Marta opravila veliko in pomembno delo, za katero je dobila priznanje OF slovenskega naroda in o rde n dela s srebrnim vencem.
Leta 1972 je odšla kot delavka Delavske univerze v zaslužen pokoj. Toda tudi potem ni mirovala. Kako napolniti družinske /vezi svojih najdražjih s srečo in zadovoljstvom, kako vnesti v domače ognjišče še več ljubezni in topline, je tedaj postala njena naj več ja skrb. Toda tudi ob takem razdajanju je našla dovolj časa za delo v KS Park. Ni bilo akcije in ne prireditve, na kateri ne bi sodelovala kot organizatorica in izvajalka.-
Vedno je hitela in hitela, kot da bi vedela, da ima za vse, kar mora še storiti, manj časa, kot ga življenje namenja drugim. V najlepših letih, ko se je njeno stalno delovno zagnano življenje bližalo šele b0. letu, je kruta usoda prekinila in preprečila njeno nadaljnjo aktivnost. Povzročila je nenadomestljivo izgubo in veliko praznino v njenem družinskem, sorodstvenem in sosedskem okolju. Prekinjene so osrečujoče vsakodnevne vezi z možem. otrokoma, najbližjinh in še posebej z njenima vnukoma. Vrzel je nastala tudi v vrstah aktivnih družbenopolitičnih delavcev m velika praznina je nastala med nami — Martinina sodelavci in prijatelji.
Zapolniti jo bo treb’a. la praznino moramo zapolniti. ker frr zahteva .od n('s spomin na Marto in njen° opravljeno delo.
Ivan Kous - Jan

VESTNIK, 23. DECEMBRA
kulturna obzorja
DOBRODELNE
VOŠČILNICE
Preprosta, zgovorna in prisrčna je novoletna voščilnica akademske slikarke Marjance Jemec-Božič v korist Zveze paraplegikov SR Slovenije.
LJUDJE IZ POMURSKE KULTURE
Čeprav so vse voščilnice namembne, je v današnji novoletni številki Kulturnih obzorij lokalnega Vestnika poudarek posebej na ta-koimenovanih namembnih-dobro-delnih Unicef voščilnicah, katerih 'zkupiček gre za otroke vsega sveta, Pa na voščilnicah zveze paraplegikov, odbora za boj proti raku, voščilnicah založbe Borec, koordinacijskega odbora za solidarnost z nerazvitimi deželami pri republiški konferenci SZDL in drugih- Tudi tistih doma narejenih z dobrimi željami in lastno mprovfzacijsko sposobnostjo, ki so še najbolj poceni, kar pa ne po-nreni, da so cel!ene, tako kot so to sicer dražje, a vseeno dokaj kičaste
Novoletne voščilnice za bolnišnico
jjjln.®°ln^n'ca Murska Sobota je izdala 10.000 kosov novoletnih vo-•em k ’ *lB,er'h 50 j’h polovico odkupile delovne organizacije, med-voščil°-'!lK * S'®0® v Prosti prodaji. Sredstva od prodanih novoletnih Prav hA-i d° namenJena za hitrejšo izgradnjo kirurgije v Rakičanu, prispev p °’ ?a 0' se občani odločali za nakup teh voščilnic, saj bi tako k hitrejši izgradnji tega prepotrebnega zdravstvenega
17 V«
voščilnice, katerih pa je k sreči manj, vendar dovolj, da zavedejo hbpca z neizbrušenim okusom. V knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti (kjer so dobro založeni tudi s knjigami kot ustreznim darilom, rokovniki in raznovrstnimi koledarji) so s svojo ponudbo že sami selekcionirali dobre od slabih voščilnic. Na zalogi imajo predvsem Unicef voščilnice, ki jih je moč kupiti posamezne ali pa v zavitkih po deset. Te voščilnice so delo likovnih umetnikov iz različnih držav, vsem pa je ob tej priložnosti skupna preprostost v izražanju.
Tudi domači umetniki so se izka
NA KURIRČKO-
VEM FESTIVALU
d .. Za mladinski pevski zbor osnovne šole Edvarda Kar-,, Ja 7Murski Soboti ie sodelovanje na Kurirčkovem festi-p U’ ki je bil minulo soboto v Mariboru, veliko priznanje.
Sebej, ker so redki tisti zbori, ki se lahko pohvalijo s ?9V:\bili in sodelovanjem na tako pomembnem srečanju. . a<b Pevci, ki pojejo pod vodstvom Helge Horvat, žanjejo
Peh po trdem delu, posebej pa velja pohvaliti pogovore £?agoginje s starši na začetku šolskega leta, na katerih so bili uhr Pevcev tudi roditelji seznanjeni s tem, daje za glasovno 'n javne nastope potrebno veliko vaditi. Tako, da , Ivanje v zboru naj ne bi pomenilo zanemarjanje ostalih „_težnosti ali popolne odpovedi prostemu času, bb
zali in naprodaj je nekaj prav ličnih novoletnih voščilnic, zanje pa ni treba odšteti več kot za tako imenovane kičaste ali po domače kar pisane voščilnice, za katere se odločajo preprostejši ljudje. Slednji ne posegajo po dragih voščilnicah, saj jih pri nakupu omejuje tudi cena, vemo pa, da je najbolj poceni še vedno voščilnica — novoletna razglednica, za katero ni potrebna pisemska ovojnica in tudi nalepljena znamka znaša manj kot na kuverti. To je bilo svojčas odvisno od števila besed, zdaj pa (posebej ob zaprti pisemski ovojnici) je vsebina taka kot je, za znamko pa je potrebno odšteti toliko kot za običajni pismo — 4 dinarje — če gre do
mačemu naslovniku, za v tujino pa seveda več.
Tam, kjer cena voščilnice ni tista, ki odloča o nakupu, pa se kaže zamisliti, ali starega tisoča na primer ni škoda odšteti za nenamemo-no voščilnico, ki bo tako kot vse ostale sčasoma romala v koš, zapisane dobre želje bodo izvodenele, dobro delo pa ne bo narejeno. Prav zato so dobrodelne voščilnice pomembnejše od ostalih, in tam, kjer je možnost, kjer so pri nabavi novoletnih voščilnic upoštevali želje različnih kupcev in poleg kiča ponudili tudi izvirnejša voščila, izbira ne bo težka.
Brigita Bavčar
Nagnenje iz šolskih klopi
Radenska postaja vse močnejši kulturni center v naši regiji. Drži, da ima kraj sam, predvsem po zaslugi stoletne zdraviliške tradicije, že globoke kulturne korenine. Te pa se zadnja leta še poglabljajo in tudi po zaslugi posameznikov. Eden med njimi je nedvomno Jože Tkalec, sicer v Radenski zaposlen kot organizator kulturnega življenja.
,,Moje delo obsega predvsem organiziranje kulturnega življenja za delavce, zaposlene v naši delovni organizaciji. To je samostojno delo, ki zahteva precej dela z ljudmi, vse z namenom, ponuditi jim kar se da kakovostne kulturne dobrine.” Tako je opredelil svoje delo, ki ga v Radenski opravlja od leta 1978, Jože Tkalec.
Seveda pa je to delo precej obsežno. Zajema vrsto dejavnosti od postavljanja razstav — panoji v galeriji hotela Radin venomer gostijo umetnike, pa pomoč pri pripravi vsakoletnih glasbenih prireditev v Radencih — prav po njih pa je ta kraj poznan v širšem kulturnem jugoslovanskem prostoru in tudi zunaj naših meja (,,glasbena parada Radenci”, vsakoletni festival komorne glasbe 20. stoletja), gostovanja dru gih instrumentalnih in vokalnih skupin, gledaliških ansamblov, folklornih skupin. Ob vsem tem pa je potrebno omeniti še delovanje zdraviliške knjižnice in muzejske zbirke. To je delo, ki zahteva zares celega človeka in vsega
vtkanega v kulturna dogajanja in Jože to nedvomno je že od šolskih dni.
„S kulturo sem se tesneje povezal kot gimnazijec, kjer sem pričel delovati v kulturni komisiji v dijaškem domu v Murski Soboti. To nagnjenje sem negoval kasneje v študentskih letih pri študentskem kulturno-umetniškem društvu v Ljubljani, na delovnem mestu v Radenski pa me je povsem zasvojilo.”
Svoje moči razdaja še na občinski kulturni skupnosti, v krajevni skupnosti Kapela, kjer je svoj čas že zrežiral z mladimi igralci nekaj predstav, na odboru pri pomurskem gledališkem studiu, njegov glas pa je občasno slišati tudi na valovih murskosoboškega radia.	vp
S kulturo je življenje polnejše
,,Kdor ne živi v prazno, zna izkoristiti vsako minuto zase in za druge.” Takšen je življenjski moto Manice Gornjak, ki jo vsem, ki jim je kultura blizu v občini Gornja Radgona, verjetno ni potrebno posebej predstavljati.
Tisto, kar počne Manica ob dru-žipskem življenju in delu v TOZD Elektronika ih elektrotehnika v Gorenje Elradu, zase, še bolj pa za druge, je kultura. Vse od leta 1975, ko so v Elradu ustanovili delavsko prosvetno društvo Svoboda, je zapregla v delo tega društva z vsem svojim bistvom in mnogo prispevala, da je delo v društvu zaživelo kot v nobeni OZD v občini.
„Kultura me je zasvojila že v rani mladosti. Oče je bil doma, v Rušah, več kot četrt stoletja vnet kulturni delavec, pri nas doma so se zbirali znani kulturni ustvarjalci. In — jabolko ni padlo daleč od drevesa. Po mami sem še podedo-
vala ljubezen do dobre knjige in pričela delati na kulturnem področju že v mladinskih vrstah in kasneje na delovnem mestu.
Manica ima tudi veliko organizacijskih sposobnosti. To se je izkazalo pri gradnji družinske hiše, še bolj pa na kulturnem področju. Razumljivo je, da je predsednica DPD Svoboda Elrad.
,,Kulturno društvo smo ustanovili, ko smo se pripravljali na pro-
slavitev 20-letnice delovne organizacije. Takrat je že v Elradu deloval ženski pevski zbor (vodila ga je Manica op. p.), pojavili so se recitatorji, likovniki in bili smo skupaj.”
Rezultati so dobro znani: šest likovnih kolonij, skupaj z občinsko ZKO se pripravljajo na izid Šeste literarne brošure Oči in srce, v Elradu redno gostujejo znani gledališki igralci, društvo samostojno prireja proslave za svoje delavce, oktet Elrad že prerašča tovarniške in občinske okvire.
vp •
Režiser, igralec in še kaj
Ferenc Toplak sodi med tiste aktivne amaterske kulturne delavce v lendavski občini, ki so svojo pot začeli kmalu po osvoboditvi. Njegova ljubiteljska dejavnost se je začela v Dobrovniku, kjer je nekaj časa služboval, nadaljevala pa v Lendavi, kjer je skupaj z drugimi ustvarjal in ustvaril madžarsko dramsko skupino, ki je aktivna še danes. Ljubiteljska dejavnost zanj pomeni del življenja, kar mora vsak nositi v srcu, sicer je ves trud zaman. Ferenc je bil na odru domala vse, od kuliserja, šepetalca, igralca in režiserja, ki je znal okrog sebe zbrati mlade in s pomočjo njih uprizoriti na desetine dramskih del. Najbolj pa mu ležijo komedije, s katerimi razvedri gledalce. Spominjam se, kako zavzeto je pripravljal komedijo Apuci Ma-
muci Babuci, s katero so lendavsKi amaterji pred 15 leti gostovali v nekaterih vaseh na Madžarskem. Dneve in noči je pripravljal program, da bi gostovanje čim bolj uspelo. Takšen je Ferenc, ko sprejme obvestnost in jo tudi do potankosti izpelje. Madžarska dramska skupina je prav po njegovi zaslugi žela priznanje v občini in zunaj nje, nastopila pa je tudi na srečanju slovenskih amaterskih skupin. Lani je Ferenc Toplak prejel najvišje amatersko priznanje — Linhartovo plaketo Ta mu je dala nov polet za delo, sicer pa pravi, da je plaketa priznanje celotni madžarski dramski skupini, saj brez prizadevnih amaterjev ne bi ustvaril nič. Delo amaterskih skupin ni lahko, srečujejo se s številnimi težavami, od prostora do sredstev, zato njihova aktivnost tem bolj ceni preprosti človek, ki si po trdem delu želi sprostitev, Ferenc Toplak pa mu s svojo skupino to tudi nudi.
Jani D.
Olga Gorčan
Najhuje je z nekulturniki
„Tri leta minevajo, kar sem kulturna animatorka v tej delovni organizaciji Biti kulturni animator v Panoniji pa pomeni poleg svojega rednega dela (v komerciali) posredovati kulturno ponudbo in skrbeti za lastno organizacijo proslav ob določenih praznikih in drugih obeležjih. Čeprav pri slednjem kaže omeniti, da me v komisijo za pripravo minule proslave ob 35-letnici našega delovnega kolektiva niso povabili in se mi to zdi dokaj nerazumljivo. Po drugi strani pa tudi prav, saj sem tako že obložena s funkcijami.’’ Je članica predsedstva občinske zveze kulturnih organizacij, predsednica delegacije delovne organizacije Panonija za kulturo in telesno kulturo, in članica občinske komisije za dodelitev priznanj. Tako ji zase ostaja malo časa.
Problemov pri delu je veliko,” pravi, ,,primarni pa, da je v našem moškem delovnem kolektivu bolj kot kulturi zaposleni namenjajo pozornost telesni kulturi. Zato je z lastno kulturno ustvarjalnostjo težko. Imamo sicer recitacijsko skupino, to pa je tudi vse, čeprav si že dalj časa prizadevam, da bi ustanovili pevski zbor.”
Imajo pa svojo knjižnico in v njej skoraj dvesto knjig, z izposojo ob petkih, od 13. do 15. h, ter možnostjo, da posežejo delavci po knjigah tudi zunaj delovnega časa, ko je ,,knjižničarka” v službi.
,.Sama skrbim za knjige, poleg tega pa je nemalodela tudi z organizacijo proslav. Te nam v glavnem uspevajo, saj jih pripravljamo s skupnimi močmi. S sosednjo Muro, včasih pa so med obiskovalci prireditve tudi delavci iz Bliska. Kar veliko je obveznosti in če me kultura ne bi pritegovala, tega ne bi počela za noben denar,” se jezi glasno in tiho pristavlja, da je najhuje sodelovati z nekulturniki.
bb
Delo v kulturi širi znanje
Delo kulturnih delavcev v krajev-* nih skupnostih ni niti malo lahko.
V tej vlogi se ponavadi znajdejo amaterji, ki jim je kultura nepogrešljiv del vsakdanjika, ki si kulture ne prisvajajo le za to, da bi jim bil dodatni vir zaslužka. Da je temu tako, priča Matija KOVAČIČ, član prosvetnega društva Janez Čuk iz Vučje vasi. V svoji dolgoletni kulturni karieri je Matija dosti prispeval k razvoju društva'' v tej vasi. Danes je blagajnik društva, vodja tamburaškega orkestra, v KUD Ivan Kavčič prevzema dirigentsko palico pihalnega orkestra, poleg tega pa je tajnik združenja tambura-ških orkestrov Slovenije. Že samo te funkcije in naloge, ki jih opravlja, bi morale zadostovati za predstavitev njegove osebnosti, a prepustimo mu še besedico ali dve:
Tovariš‘Matija, funkcije, ki jih opravljate, vam verjetno odvzamejo večino prostega časa. Ali se izplača?
,,Ce bi gledali s finančne plati, je odgovor ne, kajti menim, da še nihče ni obogatel na račun kulture. Ce pa vzamemo to vprašanje z moral-no-vzgojnega vidika, pa je odgovor da. Gre preprosto za to, da delo v kulturi človeku širi znanje, daje njegovemu življenju neki drug višji cilj in smoter. Prav zaradi tega mi
ni težko delati in opravljati vse to.”
S kakšnimi težavami pa se srečujete pri svojem delu?
,,To, da v kulturi ni denarja, je že splošno znano, kljub temu pa se z nekaj dobre volje da narediti pre-
cej. Z večjimi težavami pa se srečujem pri svojem ansamblu. Ker smo bolj vaško društvo, seveda ni dovolj kvalitetnega podmladka za naš orkester. Ker tega ni, se tudi kvaliteta ne more dvigniti na kakšen poseben nivo, ki bi ga jaz osebno vsekakor rad dosegel. Tako pač delamo s tem, kar imamo in sproti vzgajamo tiste, ki se nam počasi pridružujejo. Moram reči, da mi. moj orkester vzame večino prostega časa, saj zanj pišem note, snemam skladbe (imam že okoli 40 posnetih kaset), vodim vaje . . .”
D.L.
Animatorji kot usmerjevalci kulture
Ljutomersko združeno delo se ne more pohvaliti z aktivnimi in prizadevnimi kulturnimi animatorji. To dokazuje še zadnji sestanek teh kulturnih delavcev, ki ga je sklicalo ljutomersko društvo. Od vseh OZD sta se ga udeležila le dva kulturna animatorja in ena od obeh je bila MIMICA MULEC, kulturna animatorka v delovni skupnosti SO Ljutomer. Čeprav to funkcijo opravlja šele nekaj Več kot eno leto, pa je s svojim delom že potrdila upravičenost tega izbora.
Kakšna naj bi bila po vašem mnenju naloga kulturnih animatorjev v OZS, tovarišica Mulčeva?
,,Menim, da bi kulturni animatorji morali biti usmerjevalci kulture. Seveda je pogoj, da so dobro seznanjeni s kulturnimi tokovi, ki so prisotni. Ce bi_delovala vez: kulturno društvo—sindikat —kulturni animator, potem bi naša naloga bila dosti lažja, tako pa se sedaj znajdemo v položaju prodajalca kart, ki je včasih kar mučno opravilo. Moram reči, da je pri nas malo drugače, saj v zadnjem času opažam, da se je zanimanje za kulturo precej povečalo. Kulturni animator bi moral biti predvsem vzgojitelj, če se tako izrazim, v OZD. Približati bi morali kulturo delavcem, a to tako, da le-ti tega ne bi sprejeli kot nekaj vsiljenega, ampak bi prišli do spoznanja, da je to vsakdanja potreba.”
Kaj pa menite o letošnji kulturni ponudbi v Ljutomeru? „
,,Letošnja ponudba je bila zelo pestra, saj smo lahko videli vse od domačih predstav in nastopov do kvalitetnih gostovanj. Prav takšna usmeritev pa bi morala biti vedno, saj je le tako možno izbirati in primerjati nivo domačega kulturnega dela s tistim, ki je v bolj razvitih kulturnih centrih. Menim, da je to dobro za domače kulturnike in za obiskovalce predstav. Oboji lahko na ta način samo pridobijo. Upam, da bo prihodnja sezona prav tako kvalitetna.”
D.L.
STR/ H 7
23, DECEMBRA 1983
AKCIJSKO POVEZOVANJE V ZK
Pod zastrtim naslovom
Ne podrejanje, kvečjemu prilagajanje
Da bi se komunisti našli (idejno, organizacijsko in akcijsko) že dolgo — od 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije sem — ne zadošča več zgolj klasično, časovno nesporno preseženo stalno delovanje tam, kjer si zaposlen in občasno tam. kjer bivaš. Statutarno določilo (16. člen) z 9. kongresa slovenskih komunistov daje na voljo več oblik idejnopolitičnega delovanja in akcijskega povezovanja komunistov. Omenimo le posvetovanja, konference, delne konference in zbore. To so torej možnosti, ki pa precej prerastejo v dolžnosti, ko gre zlasti za skupna vprašanja: uveljavljanje samoupravnih odnosov, dohodkovno povezovanje, združevanje dela in sredstev, za oblikovanje, sprejemanje in izvajanje skupnih razvojnih programov. Eno brez drugega ne gre, čeprav moramo podčrtati, da omenjene oblike ne morejo prevzemati s statutom določene vloge in odgovornosti osnovnih organizacij in organov zveze komunistov.
Blizu pet tisoč pomurskih komunistov, organiziranih v nekaj nad tristo osnovnih organizacijah se — kot smo ugotovili pred časom za Vestnikovo okroglo mizo (Vestnik, 25. novembra 1982) — v dobršni meri poslužuje ponujenih načinov in metod delovanja. Ponekod, denimo v turni-ški Planiki, beltinski Beltinki, Radenski, Ina-Nafti in še marsikje člani zveze komunistov niso ostali samo pri konsolidaciji lastnih vrst, temveč se tvomo odprli navzven, v krajevno skupnost. So v najboljšem pomenu te besede motor, ki žene ostale družbenopolitične organizacije in pospešuje delovanje samoupravnih organov, delegacij, družbenih organizacij in društev. To še najizraziteje pozna v vsebinskem delu.
Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje Geza Bačič v soočanjih za Vestnikovo okroglo mizo ni zaman omenjal osebnega zgleda, notranje partijske discipline in odgovornosti. Sila plastično je menil: »Pred časom me je eden od članov borčevske
organizacije na nekem razgovoru povprašal: Če nekdo ne plačuje članarine in ne hodi na sestanke, imam prav, da ga lahko po statutu izkjučimo iz partije? Odvrnil sem, ja. Kaj pa v tem primeru — je vrtal dalje — če moj sekretar v letu dni ne skliče sestanka osnovne organizacije več kot enkrat? Moral sem biti tiho, čeprav sem dobro vedel, kaj je hotel reči.«
Ker so izkušnje različne, razmere pa enako zaostrene, pride prav spoznanje, da se v organizacijah in organih ZK ne bi smeli zdaj v celoti »podrejati« (v metodah in načinih dela) zaostrenim, izrednim razmeram. Delno že uveljavljene oblike akcijskega
Prehod na nov delovni čas ni enostaven
Prehod na nov zimski delovni čas v murskosoboški občini še zmeraj ni dal pričakovanih rezultatov, kar velja posebej za področje gospodarstva, kjer se nobena organizacija združenega dela ni odločila za uskladitev delovnega časa s priporočilom, in za večino delovnih skupnosti skupnih služb. Zato so se pojavljali dodatni problemi, kot npr. ta, da mora vrtec zaradi petih otrok dežurati do J7. ure in dalje. Sicer pa so na no.v delovni čas od 8. do 16. ure v glavnem prešli v mestu. Murska Sobota. Upoštevajoč odredbo so namreč zelo hitro prešli na nov delovni čas v-upravnih organih skupščine občine. skupnih službah SIS družbenih dejavnosti, upravi inšpekcijskih služb, temeljnem sodišču, sodišču združenega dela, temeljnem javnem tožilstvu, občinskem javnem pravobranilstvu, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sodnik za prekrške. Isto velja tudi za vse družbenopolitične organizacije ter trgovske organizacije, ki so spremenile in prilagodile delovni čas potrebam občanov, in vzgojnovarstvene organizacije, kjer so v vrtcih podaljšali dežurstva. Ne gre pa prezreti tudi velike pripravljenosti avtobusnega podjetja, toda
povezovanja prinašajo — gledano s tega zornega kota — svojevrstno osvežitev in ničkoliko možnosti za zbrano, dognano in poglobljeno analizo stanja v določenem okolju. »Zdaj kroži med ljudmi veliko šal o sedmih suhih letih, ki da nas čakajo. To seveda ne drži. Pristajam na dve ali tri leta, saj bi v tem času morali vrniti dolgove,«'je v našem uredništvu dejal Geza Bačič.
»Zveza komunistov se mora na tem izpitu ponovno pokazati. Staja stvar je, da ljudje razmere ocenjujejo po tem, kako se sami počutijo, ne pa po tem, kaj govorimo ali pišemo, niti po tem, kakšna je ustava ali program ZK.
zaradi nekaterih objektivnih težav niso mogli uresničiti vsega načrtovanega.
Ta ugotovitev, ki smo jo slišali na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, jasno potrjuje, da ni prehod na hov zimski delovni čas nič kaj enostaven. V nekaterih organizacijah so se sicer odločili za sezonski premik delovnega časa, toda večina vendarle ni predvidela nobenih sprememb. Ob tem so člani posebnega koordinacijskega odbora obiskali tudi 28 delovnih organizacij v murskosoboški občini, kjer so vsi po vrsti navajali »objektivne« razloge, zakaj niso prešli na nov delovni čas, pri čemer so največkrat omenjali neusklajenost po vertikali in dogovor s partnerji. Kot kaže, v teh organizacijah ni posebnega navtfušenja za prehod na nov delovni čas, kar je treba v določeni meri pripisati tudi razkoraku med družbenimi in osebnimi interesi, tradicionalizmu in podobnemu.
Znatno ugodnejša ocena, glede prehoda na nov zimski delovni čas pa velja za organizacije s področja negospodarstva, saj se jih je deset odločilo za premik delovnega časa. Srednje šole.
Res je, zdaj smo v marsičem na slabšem, če pa gledamo dolgoročneje, je slika bistveno drugačna.«
Skratka — če smo prav razumeli — imamo precej niti (moči!) v rokah, k premišljeno jih je treba porazdeliti. Pri tem nas kajpada čakajo številne vrzeli in zapreke gospodarskega, normativnega, političnega značaja, vendar se ne splača vreči puške v koruzo. Še več: akcijskemu povezovanju je sedanje stanje svojski izziv, ki ga moramo — hoteli ali ne — pogumno sprejeti, oblik in prijemov pa je, kot že ugotovljeno, dovolj.
Branko ŽUNEC
denimo, pa navajajo kot glavni zadržek za to. da ne morejo preiti -na* nov delovni čas. predvsem dvoizmensko delo, povezanost v koriščenju specializiranih učilnic in telovadnic ter vezanost učencev na avtobusne vozne rede. Težje pa je razumljivo dejstvo, da so le redke delovne skupnosti skupnih služb v murskosoboški občini, ki niso neposredno vezane na celotni proizvodni proces, prešle na nov delovni čas od 8. do 16. ure.
Vse to je narekovalo nekatere sklepe murskosoboškega izvršnega sveta, ki se je odločil, da posebna komisija še naprej spremlja spremembe v delovnem času organizacij združenega dela. Zlasti pa bi naj navezali tesnejše stike s tistimi organizacijami. ki delajo v eni izmeni, in z delovnimi skupnostmi skupnih služb. Hkrati pa vsemu združenemu delu priporočajo, da že zdaj pripravljajo ustrezne pogoje za prehod na nov delovni čas, ki bo v kratkem enotno urejen Za celotno Slovenijo. Zato je treba povsod resno razmišljati ne le o varčevanju z enefgijo, ampak tudi o možnostih večje produktivnosti in boljšega izkoristka delovnega časa.
Milan Jerše
Soboški „potroš-niški” rubikon
Zunaj je malo čez nič stopinj Celzija, v bloku pa že štiri dni ne kurijo. Mladi si znamo najti vir toplote, kaj pa starejši? Termoakumulacijske peči so pošle, ne ostane mi drugo, kot da se zadovoljim s skromno sobno pečko. Sicer pa — ne štejem ravno med petičneže in mošnjiček konec meseca kakega večjega izdatka ne prenese. Ob koncu tedna posedam doma, se kratkočasim z leposlovjem ali družboslovjem in vsake toliko časa stopim na prosto po nekaj požirkov ostrega, a svežega soboškega zraka. (Za zdaj je še zastonj!) Tudi črno-belo okno v svet (se pravi TV) mi pride prav. A to je le ena plat soboškega decembrskega vsakdana, gledana zočmi enega od par tisoč blokovskih stanovalcev.
Drugo plat poznajo tisti, ki so se domogli do lastnih »kvartirč-kov«. jih podedovali ali vzeli v zakup. Če sem eden od njih, gotovo nisem edini, ki se mu noče pa noče (ali le poredkoma) nasmehniti srečav vrstizaplin.kurilnoolje. prašek, sveže meso, limone . . .Slišim in berem o potrošniških svetih, ki so se bojda zdramili in povzdignili glasove po duhu in črki tri leta starega priročnika Samoupravno organizirani potrošnik, nastal na republiški konferenci SZDL v Ljubljani. Nekaj mi ne gre v račun: čemu šele zdaj? Je posredi kampanja ali sem v zmoti in gre zares?
Delo je že pred mesecem razkrilo: Kurilno olje je potrpežljivost. Pri Petrolu v Murski Soboti trdijo, da so olje dobili ostareli, invalidi ter bolniki. Občinska konferenca-SZDL terja, da mora Petrol za slabo organizirano prodajo odgovarjati. Sledilo je pojasnilo, da so v dveh dneh prejeli naročil za 90 tisoč litrov olja. Prednost so imeli plačniki z devizami (še en dokaz več torej, da devize odpro vsa vrata!' m Petrolovi delavci. Do tod se še prenese, a srd te pograbi, ko slišiš in bereš, da so bili oljnega blagodata po »protekciji«. ne pa vrstnem redu na seznamu, deležni tudi nekateri drugi. So se torej pri razvozu šli »skokov na šahovnici naročil«? Kaj pa pet kriterijev za prednostni vrstni red pri nakupu olja — datum naročila, vrstni red, prednost bolnikom, invalidom in tistim, ki resno ostanejo brez litra olja? Vsemu za nameček paje naftna suša v Pomurju ovirala spravilo letine in jesensko setev. Mimogrede — koliko jih je. ta čas v Murski Soboti in Pomurju nasploh, ki so brez kurjave? Po čigavi krivdi?
Le delno pritrjujem tistim, ki bodo pomislili, čemu pogrevati, kar je bilo, in ugovarjali, po toči je itak prepozno zvoniti. Po moje še ni vsega konec, vsekakor pa ni’zadoščeno odgovornosti: tisti stvarni (posamezni in kolektivni) in tisti pred javnostjo.
Soboški potrošniški sveti so bili sami zmedeni: »Ugotavljamo, da so odnosi na področju preskrbe tako neurejeni, da nihče ne more posredovati občanom popolnih informacij.« V isti sapi pa so tebi nič meni nič sklenili: »Vsi odgovorni delavci in novinarji naj za svoje izjave in informacije tudi odgovarjajo.« Kako naj odgovarjajo, če pa »nihče ne more posredovati občanom popolnih informacij«? Naj bodo potemtakem »dežurni krivci« spet novinarji?
Seveda le glasno razmišljam, potihem pa se — listajoč po Ugotovitvah, stališčih in sklepih potrošniških svetov mesta Murska Sobota — grizem, čemu se v potrošniških svetih (častne izjeme naj mi tega ne štejejo v zlo!) sami pobarajo glede lastne odgovornosti. A, da se takoj razumemo: bilo bi nepošteno prtiti jim na pleča vse mogoče, obenem pa jim gre zameriti, da se dvignejo na noge šele, ko jm podreza »nekdo od zgoraj«, v danem primeru socialistična zveza m — kar si menda lahko štejemo v dobro — sredstva javnega obveščanja. Kuj železo, dokler je vroče, velja zdaj kot naročeno za potrošniške svete ih občinske konference potrošnikov. Če smo že zagnali tak hrup, da seje tresla gora, naj se iz tega ne izcimi le miš. Soboški, nemara pa še kateri, »potrošniki« Rijbikon naj se torej prekorači.	Branko ŽUNEC

	
kmetijska panorama
PIŠČANCI IN ŠAMPINJONI
Naj se prebere naslov še tako nenavadno, drži. Oboje gre skupaj in o tem smo se pred kratkim prepričali, ko nas je pot med potepom po Apaški dolini zanesla v vas Plitvica. Komaj smo prišli malce globlje v to ravninsko vas, nam je vzbudil pozornost skoraj, kasneje nam je gospodar povedal, da je še daljši, sto metrov dolg hlev. Da v njih redijo piščance, se nam je zdelo samoumevno, tudi sami pa smo bili presenečeni, ko so nam povedali, da gojijo tudi šampinjone.
S tema djavnostima se ukvarjajo pri Rakuševih, v Plitvici 25. Doma so bili vsi štirje: gospodar Alojz, njegova žena, sin in snaha. Malce nenavadno za dopoldansko uro. Toda brž smo zvedeli, da jeza vse dela dovolj in se zato družno ukvarjajo z rejo piščancev in gojenjem šampinjonov.
»Zemlje imamo sicer malo pa vendar dela ne manjka.« je povzel besedo Alojz Rakuša. Za vse štiri ga je dovolj, zaslužek pa tudi ni manjši, kot bi si ga ta mlada dva prislužila, če bi bila zaposlena. Zato sta raje doma; in prav je tako, saj bosta morala kasneje nadaljevati sama, kar smo pričeli skupaj.«
In za to, kar so odločili leta 1969, je piščančjereja. Najprej so si ogledali, kako shajajo s to dejavnostjo drugje, dobili še malce spodbude od kmetijskega pospeševalca in se odločili. Kar sami so zavihali rokave in velik hlev je počasi zrastel.
»Seveda ni bilo lahko, toda potrpeli smo. Sat* i takšne naložbe ne bi zmogli, toda dobili smo kredit od radgoske kmetijske zadruge, nekaj smo
privarčevali. Veste, najprej smo imeli piščance v starem hlevu — tam kjer danes gojimo šampinjone, _ približno 6000 smo jih vzredili v enem turnusu, kasneje pa smo'se odločili še za večjo proizvodnjo, ki nam daje vsem štirim dovolj kruha. Takrat smo jih
oboji, Rakuševi. ki v nribližno 55 dneh zredijo piščance do teže enega kilograma in osemdeset dekagramov, za kar. dobijo plačilo po 4 dinarje na kilogram m delovna organizacija, ki ji redno proizvajajo dogovorjene količine piščancev.
»Ja. kar zadovoljni smo,« si je vsa družina enotna. Vendar
IZKUŠNJE KMETOVALCEV

oddajali še ptujski perutnini, zdaj pa smo že dalj časa kooperant j e DO Agromerkur iz Murske Sobote.«
In to precejšen proizvajalec. Redijo namreč hkrati 28.000piščancev, kar znese v enem turnusu okrog 25.000 kilogramov, v petih letno, pa krepko čez 200.000 kilogramov. Seveda pa tudi Agromerkur skrbi, da imajo redno dovolj krmil in jih tudi redno odvažajo. To ponavadi traja kar dva dni skupaj. Za tem je po vsakem turnusu hlev 14 dni prazen in v tem času ga temeljito očistijo in razkužijo. Zavedajo se namreč, da sta to pomembna pogoja za zdravo proizvodnjo. In zadovoljni so
Alojz Rakuša, uspešni tržni proizvajalec piščančjega mesa.

moški del že načrtuje cenejšo proizvodnjo. »Imamo izjemno veliko izdatkov za kurjavo, saj porabimo pozimi za ogrevanje piščancev za okoli 15 starih milijonov plinskega olja, saj ga nam pri Petrolu zaračunavajo kot obrtnikom in drugim proizvodnim organizacijam. Zato se bomo preusmerili na trdo kurjavo. Že
gradiva peč«, ' sta nam moža razgrnila načrte, ki jim bodo pripomogli, da bosta na ta način privarčevala z ogrevanjem kar. precej sredstev, okrog 10 starih milijonov.
Tako pa bosta poskrbela tudi ža ogrevanje prostorov v starem hlevu, kjer od leta 1980 gojijo šampinjone. Zakaj še šampinjone?
Najprej je potrebno zapisati, da jih to zimo ne gojijo, ker je ogrevanje predrago, bodo jih pa ponovno poleti. »Kolikor sta obe dejavnosti na prvi pogled različni, pa smo se za ta korak odločili vovsem logično.« so nam razvozlali njihovo majhno skrivnost.
»V starem hlevu smo imeli prazen prostor, v novem pa piščangji gnoj. Če še ne veste: šampinjoni ob primerni temperaturi potrebujejo za rast prav piščančji gnoj, pomešan s konjskim blatom in slamo. Pa še oprema, ki smo jo kupili iz druge roke ni bila pretirano draga. Čeprav pri tem še nimamo veliko izkušenj, pa ne bomo prenehali. Povezali smo se že z Drogo, tej delovni organizaciji smo že tudi oddali nekaj količin šampinjonov; obljubljajo nam še strokovno pomoč in zato bomo vztrajali tudi v teh dejavnosti.«
K Paveo
KMETJE v SINDIKAT? 

. Karel Franko (KZ Panonka) •z Puconec: »imamo sekcije za kmetijstvo, samoupravne °rgane v zadrugah in zdaj naj M imeli še sindikalno organizacijo. Če nas bodo poslušali •n bomo res lahko kaj razčiščevali, je možnost, da bo voz kmetijstva in nasploh gospodarstva krenil naprej. Naj po-vem,dasmose o vsem tem ze Pred kakimi 15 leti pogovarjali s tovarišem Kraigherjem v Križevcih.«
Rajmund Vouri iz Sotine: “Kmete bi morali že zdavnaj 'zenačiti z delavcem. Eno od Pomembnih vprašanj pri tem to> kako po: krbeti za varnost kmetov pri delu.«
Maurič, KZ Križevci: »Ima; too hude težave z rezervnimi deli za kmetijsko mehaniza-C|jo, depozitom, ki dodatno onemogoča nabavo teh de-'°*> oskrbo z nafto in poleg toga je treba na kmetiji delati °d zore do mraka. Na to, da tooraš v zemljo naprej vlagati, da bi kaj dobil, se pozablja.«
Vlado Ulen (KZ Panonka) iz toartjanec: »Težko je napovedovati, kako bomo lahko pre-*o sindikata vplivali na odlo-
NISMO PROTI, TODA
čitve. Sprašujem se, zakaj Mesna industrija ni v podobni poziciji kot sladkorna tovarna? Pomurje je očitno še zapostavljeno v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji. Mislim, da dobra organizacija sindikata ne more škoditi, le razdelati jo je treba.«
Franc Horvat, KZ Panonka: »Zdaj treba iskati prijatelje, vendar pod pogojem, da smo kmetje enakopraven partner. Žal je združevanje dela, sredstev in zemlje postalo nekakšna parola, čeprav je opazno, da kmetijstvo ni več na stranskem tiru.«
Kos, TZO Cankova: »Če je sindikat tista organizacija, ki naj bi skrbela za pravičen socialni položaj kmeta, sem za, saj smo še vedno razred zase. Prav gotovo ni vseeno, kakšne pogoje ima kdo za življenje. Menim, da bodo potrebne določene preusmeritve: Goričko bi na primer lahko postalo slovenski sadovnjak.«
Franc Pertoci ml., TZO Murska Sobota: »Tisti, ki niso združeni kmetje, so v boljšem položaju. .Svobodnjaki’ svoje
A..
PREGOVOR:
KJER JE VELIKO MESA -JE NEKAJ GNILEGA
°blem gnilobe je pa res rešen
proizvode prodajajo tja, kjer je dražje. Lahko smo srečni, da imamo avtonomno pokrajino Vojvodino, ki drži cene v kmetijski proizvodnji na določeni ravni.«
Predstavnik TZO Klas-Kri-ževci: »Kmetijska zadruga naj bo kmetova, sicer bo še naprej prihajalo do prestiža.«
Ali bodo v Pomurju, kjer je ta čas blizu 18 tisoč kmetov-ko-operantov, pri njihovem vključevanju v sindikalno organizacijo šli po zgledih Goriških Brd in kmetijske zadruge Zadružnik iz Maribora? S tem vprašanjem se je v sredo, 15. tega meseca v Murski Soboti ukvarjal regijski svet sindikata. Posveta se je udeležilo večje število predstavnikov temeljnih zadružnih organizacij (TZO) in temeljnih organizacij kooperantov (TOK), občinskih sindikalnih svetov in predsednica republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Veselova.
Na 10. kongresu slovenskih sindikatov dopolnjen statut pravi, da je lahko član sindikata tisti združeni kmet, ki pridobiva večji del svojega dohodka v TZO oziroma TOK in da se vključi v organizacijo skupaj z delavci TZO oziroma TOK, s katerimi združuje delo in sredstva. Pogojev za vstop v članstvo je več: da ima pismeno pogodbo z organizacijo združenih kmetov za določeno skupno proizvodnjo, da združuje za potrebe skupne proizvodnje svoje delo, sredstva ali zemljo ali zgolj delo, če gre za člana kmečkega gospodarstva, da ustvarja v kmetijski organizaciji dohodek, ki ga razporeja in deli po določbah zakona o združevanju kmetov in da prav tako deli rizik po določbah tega zakona.
Mnenja nekaterih kmetov razpravljalcev smo zapisali, dodamo naj še, da ne gre za nikakršno politično kampanjo, še manj pritiske, marveč usklajevanje skupnih potreb, želja in hotenj. Resneje naj bi se akcija začela, ko bodo
kmetijske organizacije obravnavale letno poslovanje (zaključni račun), s preglednimi ugotovitvami pa bi že morali iti na letne seje osnovnih organizacij sindikata februarja prihodnje leto. Takrat bi tudi podrobneje razčistili, kako bo s plačevanjem članarine, programskimi nalogami in drugimi vsebinskimi vprašanji.
Branko ŽUNEC
Ekološki sortni poskusi — podlaga za izbiro sorte za setev
Poleg sodobnih agrotehničnih ukrepov je za pridelek koruze važna pravilna izbira hibrida. V Jugoslaviji dajejo selekcijske postaje vedno več novih sort, ki pa jih moramo pred uvajanjem v široko proizvodnjo še preizkusiti na posameznih geografskih območjih.
Na kmetijski šoli v Rakičanu že dolgo let preizkušamo nove obetavne sorte poljščin, da vidimo, kako se obnesejo v našem podnebju. Šele po večletnem opazovanju v ugodnih in neugodnih vremenskih razmerah jih p-iporočamo za pridelovanje.
Pri ocenjevanju sort smo poleg višine pridelka upoštevali tudi druge lastnosti — n.pr. odpornost pred poleganjem in lomljenjem, kar je zelo važno pri mehaničnem pospravili!.
V našem podnebju se odločamo za ranejše hibride (300 razred za zrno), ki so ekonomsko upravičeni zaradi:
— njihove kritične faze rasti in razvoja bodo nastopile pred sušo,
— sejemo jih gosteje,
— odstotek suhe snovi zrna proti steblu je ugodnejši kot pri poznih sortah (ker so nižje rasti).
— ker prej dozorijo, lahko pravočasno posejemo pšenico,
— v času zorenja imajo manjši odstotek vlage, zato so tudi stroški sušenja ter poraba energije manjši.
V letu 1982 smo na srednji kmetijski šoli v Rakičanu v mikroposkusih preizkušali 37 hibridov, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan pa je v Rakičanu na večjih površinah v normalnih pogojih pridelovanja preizkušalo 22 hibridov.
Na podlagi rezultatov zgoraj omenjenih poskusov ter rezultatov iz prejšnjih let strokovna služba priporoča za setev v prihodnjem letu tele hibride:
	Pridelek pri 14 % vlagi (1.1982)	% zlomljenih „	. rastlin	°P°mba
Rani hibridi razred 100-200): BC 188	90 q/ha	21 % mikro poskus
BC 28-11	91 q/ha	31 % mikro poskus
Srednje rani hibridi razred 300: OSSK 247	85 q/ha	11 % mikro poskus
ZP SK 37 t	90 q/ha 87 q/ha	makro poskus 22 % mikro poskus
BC 384	77 q/ha 106 q/ha	makro poskus 26 % mikro poskus
Srednje pozni hibridi razred 400: ZPSK 42	88 q/ha 131 q/ha	makro poskus 11 % mikr< poskus
BC 468	108 q/ha	32 % mikro poskus
Za silažo bi izbrali iste hibride razredov 300 oziroma 400. Največ površin bi tudi v letu 1983 zasejali s hibridom OSSK 247, ki se odlikuje po stabilnem pridelku in zelo nizkem odstotku lomljenja. Ta hibrid je že 3 leta na prvem mestu po pridelku v makroposkusih, ter je v letu 1982 dal na KG Rakičan na površini 2193 ha poprečni pridelek pri 14-odstotni vlagi 86 q/ha. Po podatkih je bil med najboljšimi tudi v poskusni proizvodnji v drugih evropskih državah.
Poleg izbire sorte pa je važna kvaliteta semena, ki mora imeti visoko kaljivost (nad 93 odstotkov), ker bomo'sicer dobili preredke posevke.
Napaka je tudi v tem, da nekateri sejejo koruzo, ki sojo sami pridelali ali pa dobili od sosedov. Taki posevki dajejo vedno nižje pridelke, zato nai si vsak kmetovalec preskrbi kvalitetno koruzno seme.MARIJA SKLEDAR, dip. ing. agr.
TURNIŠČE: CENE PUJSKOV
Minuli četrtek (16. decembra) so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 57 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so vse pujske, cena pa se je gibala med 4.000 in 5.000 dinarji za par.
Sejem se začne vsak četrtek ob 7. uri.
TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE
V turniški Planiki so izredno posodobili proizvodnjo obutve. Sodobna tovarna, s sodobnimi stroji, je porok za še hitrejši napredek tovarne in kraja.
Srečno novo leto 1 9 3 31
DECEMBRA 1983
STRAN 9
NESPEČNOST, MORE, DREMAVICE . . .
Najmanj dvoje mi je jasno, ko beli dan:
—	prvič, da papir vse prenese in
—	drugič, da srečni časi, kot naslov predgovoru h Galilejevemu življenjepisu opominja Bertolt Brecht, ne pridejo, kot pride jutro po prespani noči. Sicer pa — in mimogrede — komur se dremlje, naj gre spat.
-IVER 0 BONIH-
Natisnimo bone tudi za proizvodnjo, saj tudi njej vedno kaj manjka: zdaj energije, drugič surovin, tretjič
Znamenja zasilne zavore
$
IZ (NE)OBJAVLJENEGAZ GOVORA
i a n
,, Delavski razred pri nas je dobi! v svoje roke proizvajalna sredstva in s tem tudi oblast. Postali smo dobesedno svoje sreče kovači. Toda kot mora imeti kovač kladivo, s katerim si kuje srp, ima tudi delavski razred svoja kladiva, s katerimi si kuje lepšo prihodnost. Poglejte, kaj bi naš delavski razred, na primer tu v naši tovarni, lahko dosege! brez tovariša direktorja, tovariša sekretarja, tovariša računovodje in številnih drugih tovarišev in tovarišic, ki se za pisalnimi mizami nesebično bojujejo za delavski razred. BiH bi nemočni, vsak bi se lahko poigraval z nami. Tako pa tovariš direktor z odločno besedo in dejanji skrbi, da nas ne odirajo razni elementi, ki se še niso otresli kapitalistične miselnosti in se hočejo bogatiti z delom naših rok. Kaj bi brez našega dragega tovariša sekretarja? Kdo bi skrbel za red in disciplino, če ne bi bilo njega? Naša tovarna bi že zdavnaj razpadla. AH pa, kdo nam preskrbi denar? Naš dobrodušni tovariš računovodja, ki je v skrbi za nas izgubil že vse lase in od utrujajočega sedenja dobil trebuh.
To, vidite, tovariši in tovarišice, so naša kladivca, s katerimi si kujemo srečo in jim nikoli ne damo pravega priznanja. Toda teh kladiv imamo še veliko.
Poglejte na primer požrtvovalno zdravstveno službo. Kdo bi, če bi je ne imeli, skrbel za zdravje delavskega razreda? Zdavnaj bi že vsi pomrli, saj smo slabega zdravja, kar dokazujejo dolge vrste v ambulantah in bolnišničnih čakalnicah. V veliki skrbi za
Pet minut pred dvanajsto smo se zavedli kritičnega položaja in takoj ukrepali. Ustavili smo ure. Da nimamo strank? V našem bloku jih je devet! / Ko bi nepridipravi vedeli, v kakšnih finančnih in kadrovskih škripcih so pravosodni organi V Pomurju, bi počeli manj zlih del. Preveč
nadomestnih delov, četrtič kreditov, petič deviz, šestič dinarskih plačil, sedmič strokovnjakov, osmič blagovnih zakonitosti in — kmalu že zmanjka prstov za naštevanje. Skratka, za vse česar ni ali zmanjka, uvedimo bone in zadoščeno bo pravičnosti pri delitvi.
in so potem sposobni, da nas do trinajste ure napotijo v lekarne po tablete, praške in maže.
Dobro, da imamo številne kulturne zavode in množico kulturnih ustvarjalcev. Le kdo bi sicer skrbel za lepoto in duševno bogastvo, ki je sestavni del življenja delavskega razreda?! Naša kultura je napredna, je pred našo kulturno zavestjo in stvarnostjo. Nič zato, če je ne razumemo, razumele jo bodo kasnejše generacije, za katere pravzaprav vse ustvarjamo.
Številni politični in oblastni organi na vseh ravneh, številni zavodi in brezštevilne najrazličnejše inštitucije so postavljene in organizirane edino in izključno zato, da vzgajajo in ščitijo delavski razred, da bo še naprej neodvisen in svoboden. Potrebnih je na stotine zakonov, odlokov, odločb in drugih predpisov in vsi nas ščitijo pred bakterijami, ki nas žele razkrojiti.
To so tista številna kladiva in kladivca, s katerimi si kujemo svojo srečo. Le kaj bi bili brez njih? BiH bi kot nedonošenčki izpostavljeni sredi temnega gozda, polnega zveri, ki komaj čakajo, da nas raztrgajo.
Res jim zato odstopamo de! svojega, z delom naših rok ustvarjenega dohodka. Vem, nekateri celo mislijo, da si ga vzamejo kar sami, in to celo preveč. A to trdijo samo tisti, ki ne poznajo dejstev, tisti, ki si, namesto da bi sodelovali na konferencah, sestankih, pogovorih in sejah, še dodatno služijo denar in mažejo svoje delavske roke s šuš-marstvom. Potem si s tako ustvarjenim kapitalom kupujejo avtomobile, razkošne obleke, ženam pa šminke in drugo kramo ter tako mečejo blato na delavski razred in pljujejo na njegovo čast. Tam na sestankih je naše mesto in če bi tam poslušali glas kladiv, bi videti, da moramo zanje prispevati še več in bi brez njih že zdavnaj propadli.
Ne bi rad zavlačeval, ker vem, da večina komaj čaka na klobaso in liter vina. Še več, vem, da ste nekateri prišli samo zaradi klobase in vina. Zato bom končal."
P. S. Vsakršna podobnost z našimi, lokalnimi razmerami in govori na njih je kajpada golo naključje. Sicer pa je menda to ostal za vedno zgolj osnutek govora.
časi že gnijem. / Zaklinjamo se, da bi bila lahko Slovenija druga Švica. Ce je to res, me zanima, kam bi prišlo Pomurje. / Zapeljal je resnico in rodil se je dvom, zapeljal je dvom in rodila se je laž. / Varujmo se nevarnosti, da z umazano vodo ne izlijemo iz korita tudi deteta! / Od spe-
stali na sistemu ,,izpod pulta". / Letos najbolj priljubljene prispodobe so očitno bile: odgovornost prihaja na prvi tir, s konja smo prišli na psa, z oblakov je treba na trdna tla, žejnega so prenesli čez vodo, žagamo si vejo, na kateri sami sedimo, maček v Žaklju, naše gospodarstvo je kot hudo koščena krava, ki jo vsi po vrsti molzejo in nenazadnje, da je nekdo prišel na boben./
—RADIO EREVAN	...............—'
Tako so menda pravi celi vrsti potegavščin in vragolij, ki si jih sposojajo na rovaš Sovjetske zveze. Z eno iz serije vam srčno radi postrežemo. / V jutranji oddaji radia Erevan je napovedovalec prebral vest: „Danes je naš someščan Boris Leoni-dovič, strojni inženir, na državni loteriji zadel vozilo lada. Inženirju Leonidoviču čestitamo." Naslednji dan je v isti oddaji napovedovalec sporočil: „V včerajšnji oddaji smo pomotoma objavili vest (ki je v osnovi točna), da je strojni inženir Boris Leonidovič na loteriji zadel lado. Ne gre za Borisa Leonidoviča, temveč za Leonida Borisoviča, ne gre za strojnega inženirja, temveč za duhovnika, ne gre za državno loterijo, temveč za železniško postajo in, žal, ni dobil lade, temveč je izgubil kolo, to je, ukradli so mu ga. Poslušalcem se opravičujemo."/
Mi se kajpada ne gremo radia Erevan, nameri pa se, da tu pa tam zamižimo na eno oko ali si privoščimo prerokbo, da po dveh, treh, če ne sedmih suhih letih boljše bo.
..KRIVOVERSTVO—
Včasih se, pri razkrivanju ozadja nekoga ali nečesa (vedno se namreč kaj za nekom ali nečim prikriva), nehote počutim kot oni srednjeveški frater, ki so ga razglasili za bogokletnika in krivoverca, menda pa tudi zažgali na grmadi (bognasvaruj!), ko je ob dilemi svoje maziljene fratrovske družine, koliko zob ima konj, predlagal, da mu — konju namreč — odprejo gobec in zobe preštejejo./ Vzemimo nam dobro znana zakulisna rojevanja naložbenih apetitov, inovacijske serpentine, po katerih se potijo zanesenjaki, da bi prišli na cesarsko cesto, ki pelje k priznanju ah nagradi ali pa v težke cokle obute branilce okolja (nekaj smrdi!), katerih vrste se — hvalabogu — zgoščajo. /
—ZAROD PARAGRAFOV
,,Tisočem zakonom, ukrepom, sporazumom itd., ki krojijo delo in življenje Ju' goslovanov, se iz dneva v dan pridružujejo novi in novi. Nekateri od njh so kot mačke — plodno rodijo naprej še vrsto novih, spremljajočih dokumentov. Da bi recimo lahko uresničili resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v prihodnjem letu, bi morali spremeniti ali sprejeti na novo: 22 zakonov, 24 družbenih dogovorov, 22 odlokov, 11 samoupravnih sporazumov in 57 drugih dokumentov in priporočil-Skupno torej kar 136 različnih aktov." Tako v Delu pred nedavnim rubričica Pa še to-Meni pa se ljubi pristaviti še tale statističen piskrček: v kratkem bo menda ZIS poslal nov paket, kjer bo — kot se govori — nad 100 ukrepov. V državi se dušimo v 2,200.000 samoupravnih sporazumih in verjetno bi koga streslo, če bi prišli do števila odlokov in odredb, ki jih iz leta v leto sprejemamo v okviru občinskih skupščin. Upravičena je bojazen, da bomo imeli v Jugoslaviji na glavo prebivalca kmalu več zakonov in predpisov kot pa narodnega dohodka.
... GNILA JAJCA—*
— Brez zamere, ampak naši dvogovori so blizu glosi o branjevki, ki ji je stranka očitala, da ima pokvarjena jajca. „Stera, vaša jajca so pokvarjena!" pravi stranka branjevki. ,,Kaj," odgovori branjevka, ,,moja jajca da so pokvarjena!? In to si mi drzne reči pred mojimi jajci? Mar niso vašega očeta grizle uši, mar se ni vaša
mati vlačila in pobegnila s Francozi in vaša stara mati ni umrla v umobolnici?
Kupi si raje namesto kičastega šala celo krilo, da ne boš raztrgana; ha, kdo pa ne ve, od kod ta njen šal in njeni klobučki, če ne bi bilo oficirjev, mnoge danes ne bi bile tako nakičene, zakrpaj si vendar luknje v nogavicah!"
Skratka, branjevka pušča na stranki nic^s dobrega, kot mi na svojem bližnjem. Radi se ?b . damo z zmerljivkami in * . Ijivkami, naš vsakodnev besednjak je poln 8tf_ čev, stremuhov, žev in podrepnikov, pa k y bi vedel, česa še vse. skrajnem primeru se kuha v nas in prej ah 3 butne na dan.
Pripravila: Branko Žunec saHEBMGbnter Endre
STRAN 10
VESTNIK, 23. DECEMBRA
RAZMIŠLJAJMO 0 LEPEM VEDENJU

(Ne) zgledi vlečejo
»Glej ga, glej! On nikoli ne pozdravi, ko vstopi v pisarno. Mar misli, da ga bom pozdravil jaz? Naj bi si kupit bonton in iz njega prebral, kako se velja obnašati. Tudi na cesti me le redkokdaj pozdravi, pa še klobuk z glave se mu največkrat ne zdi vredno vzdigniti. Kaj naj rečem ob vsem tem za svojega sodelavca, ki se drži, kot da mu je padla žlica v med?« Takole nekako se je glasil delček pogovora, ki sem ga ujel na uho. Pa ne, da bi bil posebej radoveden, kaj se bo iz te »kaše« nespodbudnih besed izcimilo, ampak zato, ker v vsakodnevnem življenju marsikdaj žal pozabimo na bonton, oziroma kot bi tej francoski tujki po naše rekli kar lepo, olikano vedenje. Obstajajo pa seveda tudi pravila ali knjiga o lepem vedenju, na katero nebi smeli pozabiti. Hitertempo življenja, ko se niti ne spomnimo na vse obveznosti, ki nas čakajo, pa nas nič kolikokrat odvrne od takšne zamisli. »Pa kaj se bom ubadal s takšnimi njalenkostmi, kot je lepo vedenje?!. lahko slišimo, »saj je v življenju mnogo važnejših stvari.« Resda so, toda tudi na vzorno obnašanje v družbi in doma ne bi smeli tja v en dan gledati skozi meglena očala. Posebej zato, ker sleherni med nami še s kako razširjenimi rokami rad sprejme prgišče prijaznosti od drugega človeka, ker mu to zlasti dobro dene. Potemtakem tudi sami ne bi smeli skopariti s kančkom prijaznosti.
Poklic prijaznosti uvesti!"

| »Hja,poklicprijaz.nostibibilo treba uvesti!« se je zadnjič ne-I koliko hudomušno izrazil eden od sosedov, ko sem ga pobaral o tem, kaj misli glede lepega, olij kanega vedenja. Sleherni človek ve, da mora pozdraviti starejšega inda je letadolžan odzdraviti.
I Težko bomo našli »grešnika«, ki ne bi pozdravil, ko vstopi v lokal. Se težje si zamišljamo vljudnega (obiskovalca, ki bi kar vdrl v tuje stanovanje. Moč navade je že, da moramo potrkati in počakati na Poziv, da lahko vstopimo. Ne Isamo knjige o lepem vedenju, tudi razni pregovori so nas vzgajali in navajali h kulturnemu občevanju med seboj. Pozi-Ivali so nas k strpnosti in mirnosti. Ali ni za to najlepši dokaz ta pregovor: »Lepa beseda lepo mesto najde!«
I To je resnica, kije ni moč zanikati. Torej ne samo, da se mora vsak izmed nas naučiti pravil lepega obnašanja, mora jih tudi spoštovati in se jih v svojem ži-I oljenju strogo držati. Znano je, da varnostni organi kaznujejo kršilce prometnih predpisov, saj je bilo neštetokrat slišati, da je
I moral ta ali oni voznik vprežnega voza odšteti sodniku za Prekrške precej denarja samo zato, ker je ponoči, ko se je vračal domov, enostavno »pozabil« na  mči in rdeče odbojno steklo, j Podobno pa se je primerilo že " marsikateremu kolesarju, ki jo je steer pošteno skupjl in so ga (zdravniki komaj rešili z opera-etjo, sodišče pa ga je obsodilo, ker baje ni pogledal nazaj in s,egnil roke, ko je zavijal levo čez cesto.
I »Neka žena mi je s ponosom * zatrjevala, da ni taka kakor dru-gL ki se vedno kaj sporečejo s I y>sedom. Pa sem bil nemalo za- \u<len,ko sem komaj nekaj dni po ‘‘stem videl in slišal isto ženo, kako je glasno ozmerjala svojo  kar preko plota. Bil sem  toliko predrzen in sem jo spomnil
na njene besede. Človek bi mislil, da bo v zadregi in da ne bo vedela nič odgovoriti. Toda prav nasprotno, kajti odgovorila mi je, da se ni prepirala; samo svoje sem ji povedala — in konec. Zdaj sem bil v zadregi jaz namesto nje.«
Tako je jadikoval znanec.
Kaj hočemo — v življenju žal večkrat pokažemo svoj dvolični obraz.
Brez dvoma boste pritrdili, da so tudi tu potrebni predpisi, in sicer predpisi občevanja med , seboj, ki resda niso zapisani v uradnih spisih in drugih dokumentih, vendar jih uporabljamo, se jim podrejamo, ker imamo toliko srčne kulture, da bi se sramovali, če ne bi tako delali. Navzlic temu pa je nekaterim kaj malo mar za olikano vedenje. »Ali bi se takšni posamezniki počutili prav, če bi, denimo, v lokalu med kosilom ne sneli klobuka z glave, ker je pač takšna navada, ali pa v prepol-, nem avtobusu ne odstopili sedeža starejši osebi?« sem takoj pomislil. Rekli boste: »Sto ljudi sto čudi!« in se ne posebej zavzeto obregnili ob takšnih primerih. Teh primerov pa žal
„Predno vstopiš v,tuje stanovanje potrkaj!
Zdajci pa tega ne bi mogli povsem reči za nespoštovanje cestno-prometnih predpisov, ker bi to privedlo do neslutenih razsežnosti. Podobno, kot je nemogoče pričakovati, da se bodo vsi prometni udeleženci strogo držali pravil o cestnem prometu. »Spomnim se lanske zime, ko smo z našo snežno meh anizacijo hoteli čimprej in na zadovoljstvo voznikov ter potnikov očistiti cestišča. Pa so se našli nekateri
»pametnjakoviči«, ki so se enostavno pbžvižgali na naša opozorila, da naj vozijo počasi in
previdno. Tako je bilo tudi z enim od voznikov tovornjaka iz sosednje republike, ki je zatrdil, da mora on hitro naprej, ker ga že čakajo z blagom, da zna on
peljati tudi po zasneženi cesti. No, in kaj se je zgodilo? Že po nekaj sto metrih je vozilo zaneslo v jarek, od koder so ga šele po uri in več lahko s posebnim dvigalom vzdignili zopet na cestišče, ki je bilo medtem že dodobra očiščeno!« To mi je pred kratkim .povedal delavec zimske službe, ki prav v teh dneh ne bo poznal predaha.
Povsem samoumevno se nam zdi, da moramo voziti po desni strani v smeri vožnje, vendar ne zardimo od sramu, če vozimo po levi strani. Tudi to je del človekove vzgoje! Tam, kjer ni tvegano, se vedemo tako, da naš ugled ne bo trpel, ne zavedajoč se pri tem, da lahko z nepravilno vožnjo ali hojo povzročimo nezgodo s smrtnim izidom. Večkrat ste zagotovo slišali, da se učimo na napakah, ki pa jih je v cestnem prometu dostikrat prepozno popraviti. Zato je treba poznati slabosti posameznih uporabnikov cest, ker so le-te vzrok za nastanek vseh nenadnih dogodkov.
Postavimo se v vlogo pešca, katerega hitrost je spričo premikanja sodobnih vozil prav neznatna. Prav zaradi počasne hoje mu ni treba biti zbran zgolj zato, da se premika. Ali je potemtakem čudno, če kar naenkrat pozabi na to, da se mora ob prehodu čez cesto prepričati, ali je prosta ali ne, preden stopi
se takšen pešec spomni, da je vozišče namenjeno predvsem vozilom in da on v bistvu stopa na tuje področje — v »tuje stanovanje«, kjer je dolžan potrkati, predno vstopi?
Podobno kot pešec mora tudi kolesar vedeti, da imajo vsi uporabniki cest svoje pravice in dolžnosti ter da se kaže omika ravno v tem, da bolj cenimo svoje dolžnosti kot pravice.
znika motornega vozila, da se bo pred vsakim križiščem s stransko cesto ustavil in se prepričal, ali se# n morebiti s te ali one strani ne približuje kak neotesanec!« meje podučil kolega, ki se dobro spozna na te reči.
Pri današnjem gostem prometu je neopravičljivo, da oviramo druge in spravljamo v nevarnost sebe. Nedvomno je dokaj neugodno voziti do iamastih
(rdijo Uidi
jim pravimo. Ponekod na
kmetje jem,”
mnogi drugi večji zemite zemljo v na-
ta način resnično lahko.povečajo sklad obdelovalnih zemljišč; kaj
Jože Sagaj, mlajši, iz Ključarovec je velik ljubitelj konj; kasače ne le da vzgaja, ampak (udi z njimi tekmuje in dosega primerne uvrstitve. ” Foto: Š. S.
cestah, kar pa ne pomeni, da si lahko vozniki enovprežnih vozov lastijo neomejeno pravico na cesti. Če ste se že peljali z avtomobilom ponoči, se vam je bržčas pripetilo, da ste kar naenkrat zagledali pred sabo vprežni voz, ki sploh ni bil pravilno opremljen s svetlobnimi telesi. Tako ste se nenadoma znašli pred hudo nevarnostjo, da zapeljete s sprednjim delom vozila naravnost v zadnji prečni drog voza. Še sreča, da ste peljali počasi, kajti v pasprotnem primeru bi bila tragedija neizogibna. In ko ste še videli, da voznik vprežnega voza sploh ne obrača pozornosti na vas, vam je moralo »zakuhati« v možganih! Da ne bo nepotrebnih žrtev, stroškov in moreče vesti, je prav, da se s cestno-prometnimi predpisi pobliže seznanimo prav vsi. Zagotovo moramo o njih vsaj nekaj vedeti, kajti drugače ne bomo povsem varni na cesti, saj je »zlodejev« — avtomobilov in motornih koles — iz dneva v dan vse več.
Pred očmi imejmo vedno človeško kulturo!
Morda bo prišla prav misel enega od znanstvenikov ki je o prihoanalizi uporabnikov cest napisal tudi tole: »Uporabnik ceste: pešec, kolesar, motociklist, avtomobilist in voznik vprežnega voza —- JC človeško bitje, obdarjeno z zelo živahnim duhom. Če vozi ai hodi, je dolžan, da se ravna po predpisih, ki mu določajo, kako mora voziti ali hoditi. Toda številni vzroki lahko odvrnejo njec govo pozornost od teh dolžnosti. Včasih so to osebni problemi, ki ga popolnoma zaposlijo, kdaj pa kdaj pa se njegove misli in po-
OBISK PRI VAS DOMA
Stari in mladi
Zdaj, ko je novo leto tik pred vrati, se tudi Sagajevi iz Ključa-rovec, ozirajo nazaj; komentirajo, kako so gospodarili v iztekajočem se obdobju, kako je bilo z zdravjem , . Njihov pogled pa je usmerjen tudi naprej — v novo leto. Le kaj nam bo prineslo?
K Sagajcvim sem prišel povsem po naključju. Torej jih.prej nisem poznal. Toda brž ko sem spregovoril z 68-Ictnim Jožetom, sem jel spoznavati, da sem na obisku pri prijaznih ljudeh. O tem sem se še bolj prepričal, ko je stekel pogovor z 68-letno materjo Ano, njunim 33-letnim sinom Jožetom in njegovo ženo Metko.
Kdo ste Sagajevi? Kako živite? Kaj načrtujete?.
To je le delček od vprašanj, ki sem jih zastavil. Najbolj zgovoren i,e bil starejši Jože. Z njim, sem se tudi najdlje pogovarjal. No, tudi ostali so pridno pripovedovali o svojem življenju na kmetih. Sagajevi iz Ključaro-
vcc so se lepo ujeli, kol pravimo družini, kjer v slogi žive stari in mladi.
Jožetu in Ani sc je naredilo sedem otrok, na kmetiji pa je ostal — kot rečeno — Jože, ki je glede na vrstni red rojstev predzadnji. Delo na gruntu ga je vseskozi veselilo. Pa še nekaj je, kar ga je priklenilo: konji. Trenutno so v hlevu štirje kasači. Poln pa je tudi goveji hlev, saj je v njem 30 glav živine. Sagajevi letno prodajo po šest bikov, kra-
~ve-molznice pa dajo dnevno po 90 litrov mleka. Nekaj denarja navrže tudi sladkorna pesa, pozabiti pa tudi ne smemo osebnega dohodka, ki ga prinaša Metka, zaposlena v administraciji križevskih opekarn.
Sagajeva domačija je povsem mehanizirana. Tudi goveji, hlev je tjov. Obnovili so tudi stanovanjsko hišo, pri čemer so ohranili nekatere značilnosti starejših hiš. Ravnali so torej zelo preudarno;
..Saj ne rečem, da nimamo primernega dohodka. Imamo kar precej dohodkov, vendar so tudi izdatki veliki. Toda človek ne
SOZD KEMA Maribor
Tovarna dušika Ruše, n. sol. o.,
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, n. sol. o.
69201 PUCONCI
DS TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci
razpisuje
dela in naloge
DIREKTORJA TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— splošne pogoje določene z zakonom, družbenim dogovorom,
— da imajo visoko ali višjo ali srednjo izobrazbo rudarske ali ekonomske smeri,
— da imajo pri visoki ali višji izobrazbi 5, pri srednji pa 7 let delovnih izkušenj na delovnih opravilih s posebnimi pooblastili,
— da imajo ustrezne moralno-politične lastnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili in kratkim opisom dosedanjh opravil na gornji naslov s pripisom Razpisni komisiji za razpis direktorja TOZD v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis.
more na kmetiji obračunati vsakega odhodka, ne more si ,.zaračunati” vsake ure dela . . . In. ker torej ne dela kakih posebno velikih obračunov, ki bi ga utegnili spraviti v slabo voljo, smo z vsem tem, kar smo dosegli in kar še bomo, kar zadovoljni,” je menil starejši Jože.
..Deset hektarjev zemlje je premalo za kmetijo, kjer žive mladi, za delo povsem sposobni ljudje in kjer je mehanizacija. Mi obdelujemo 13 hektarjev pa stroji še niso povsem izkoriščeni. Torej bi radi vzeli še kak hektar v najem, vendar zemlje na tem območju ni moč dobiti,” je pristavil mlajši Jože.
,,Zdaj gre delo lažje od rok,” se je v pogovor vključila mati Ana. ..Tedaj, ko še ni bilo traktorjev, ko smo orali s konji, je bilo zemlje dovolj.”
Tako torej. Sagajevi so povedali, kaj jih ,,teži”. Sicer pa tako
pa tam, kjer zemlje ni, ker so vsi tako pridni, da jo radi obdelujejo?
Sagajevi iz Ključarovec bi torej radi postali še večji proizvajalci hrane. Imajo pa tudi še druge načrte. Tu posebej izstopa mlajši Jože, ki veliko da na konje, posebej pa še odtlej, odkar je s kasačem zmagal na dirki v Ljubljani in predlani v Beogradu. Spodbuja ga znani dirkač Marko Slavič. Le-ta ima tudi stezo za trening in Jože vsak dan, razen pozimi, gre tja s svojimi štirinožnimi ljubimci na trening. Odkrilo je priznal, da dobro strcnirancga konja, ki morda .doseže kako boljše mesto na dirkah, lahko dobro proda.
Med pogovorom je mati Ana trla orehe. Položila je, da jih je sicer letos precej, le da je njihova kvaliteta bolj slaba. Snaha Metka, ki se je čez. čas izmuznila iz sobe, pa se je vrnila z •otročičkom. Kar trije kričači so pri hiši. Zdaj pri Sagajcvih življenje sploh ni dolgočasno. Nasprotno! Obogateno je s še večjim smislom.	•
Š. SOBOČAN
STRAN 11
23. DECEMBRA 1983
Življenje je lepo,
Recepte za dolgo življenje nam
Ostala je mlada vdova
Na območju matičnega urada Turnišče, kamor spadajo še Gomilice, Nedelica in Renkovci, živi 3.648 ljudi, od teh je 298 starih nad 70 let. Torej so tudi v tamkajšnjih krajih nekateri ljudje učakali visoko starost. Ni jih namreč malo, ki se ponašajo z osemdesetimi in več leti. No. Barbara Špilak iz Nede-lice pa je novembra dopolnila 91. leto svojega življenja, ki ni bilo lahko.
Kako je živela?
Obiskal sem jo na domu. Sedela je v kuhinji za mizo in premišljevala. Nisem je vprašal, do kam segajo njene misli, je pa na druga vprašanja odgovarjala dokaj jasno.

Tako sem zvedel, da se je poročila 1908. leta ko je bila stara komaj 17 let, in prišla za snaho k Andrašovim. Z možem sta načrtovala gradnjo hiše, kajti lesena hišica je bila pretesna za vse. Želja se ni uresničila, saj je moral mož v prvo svetovno vojno, v kateri je tudi padel dva tedna pred prenehanjem sovražnosti. Tako je Barbara ostala vdova s sinom in tremi hče-* rami. Da bi se znova poročila, to ji sploh ni prišlo na misel, bolj je mislila, kaj storiti, da bi otroci: Verona, Joško, Ana in Bariča čimprej prišli do kruha, pa tudi, da bi ji kaj pdmagali. Vsi otroci so odšli na delo v Francijo. Medtem sta umrla tast in tašča in da ne bi živela sama, je vzela k sebi sestrinega sina. Tedaj, ko so otroci začeli pošiljati denar, je bilo veliko boljše, kot pa sprva, ko pri hiši skorajda ni bilo dohodkov; letno je prodala kako tele ali pa svinjo. 1938. leta seje domov za stalno vrnila hčerka Verona in se poročila s Štefanom iz Renkovec.
Barbara se je razgovorila. Kljub temu, daje imela težko življenje, ni obupala; slutila je, da bo gorja enkrat konec in bo miza polna dobrot. Upala je tudi, da ne bo celo večnost živela v leseni hiši. Vse to soji uresničili hčerka, njen mož, vnuk ... Andrašo-vi oziroma Špilakovi imajo zdaj novo veliko hišo in Barbari prav nič ne manjka.
Sicer pa si česa posebnega niti ne želi. T ako mi je hčerka Verona povedala, da mati je
vse tisto, kar skuhajo, da ji ni treba pripravljati nič posebej, skratka z žensko visoke starosti ni preglavic. Vse tja do
trebuhom za kruhom na Madžarsko, kjer je bil sprva pastir. Nato je dve leti preživel v sosednjem Porabju, z
70. leta starosti niti ni bila pri zdravniku. Le zadnjih pet let se ji je nekoliko načelo zdravstveno stanje. Tudi vid ji je opešal. Vsi domači jo imajo radi, posebno pa pravnukinja 8-letna Milena, kije — mimogrede rečeno — tudi zelo zgovorna.
Andrašova Barbara ne trpi samote. Rada bi se stalno pogovarjala. Najbrž tudi zato, ker skorajda nič ne vidi. S pogovorom si hoče predo-čiti, da na tem ljubem svetu ni sama, da so okrog nje dobri ljudje. Le-tem nič ne zavida lepšega življenja, kot ga je imela sama.
Š. SOBOČAN
„Pri nobeni stvari ne velja pretiravati!”
Kdo neki bi Janezu Škrilcu z Lendavske ulice v Murski Soboti prisodil že 97 let. Ko sem ga zadnjič obiskal na njegovem domu, kjer živi skupno z najmlajšim sinom Francem in njegovo ženo ter vnukom, kije trenutno na odslužitvi vojaškega roka, me je sprejel čil možakar živahnega duha, za katerega bi dal roko v ogenj, da ima kvečjemu okrog sedemdeset let. Toda ravno te dni — rojenje 19. decembra 1885 v Murski Soboti — je proslavil svoj 97. rojstni dan.
»Zadnje čase sicer nekoliko težje hodim, toda doma opravim še marsikatero delo. To jesen sem imel kar precej opravka z luščenjem graha, v hladnejših dneh pa rad prebiram časopise. Prav tako z veseljem zrem skozi
sti ljudi vidim. Odkar mi je leta 1965 umrla žena, sem se
nekako že navadil na samo-
to, zlasti v dopoldanskem času, ko so domači v službi. Vedno najdem nekaj zanimivega, zato mi ni dolgčas. Poleti pa hodim ven. največkrat na dvorišče, kjer je moč najti marsikaj zanimivega,« mije pripovedoval ob snidenju.
Iz daljšega pogovora pa sem zvedel, da je bilo življenje Janeza Škrilca, ki bo kmalu dopolnil sto let, v mladosti posuto s trnjem. Že kot šestletni fantič je moral s
devetimi leti pa so ga sorodniki na Vaneči sprejeli za hlapca. »Pri dvanajstih letih sem se podal v Radgono za pekovskega vajenca, čez leto dni pa sem se zopet vrnil domov. Toda ne za dolgo, kajti pot me je vodila dlje v Slavonijo.- Zatem sem se v Rakičanu izučil za čevljarja, nakar sem bil tri leta v Soboti za pomočnika pri Lončarju. Od 1906. do 1910. leta sem služil vojsko v Szomba-thelyju, kjer sem med drugim tudi šival jermene za konjsko opremo. Postal sem tudi kaplar in vodja delavnice. Po vrnitvi domov sem za dve leti ostal kot pomočnik pri Lončarju,« se živo spominja Sobočan Janez Škrilec.
Z dokajšnjo pozornostjo poslušam njegovo pripoved. »Leta 1912 sem odšel v Ameriko, še prej pa sem moral peš do železniške postaje v Radgoni in prek Innsbrucka pobegniti v daljno deželo. V Penpsylva-niji sem ostal okrog 10 let, tam sem delal v jeklarni. Takrat sem se tudi poročil s Sobočanko in tako leta 1922 prišel v domovino z dvema otrokoma. Žena je nato doma povila še štiri otroke. Čevljarsko obrt sem moral zaradi premalega zaslužka kmalu opustiti in tako smo se preživljali z delom na zemlji. Bilo je to ves čas, dokler se niso odrasli sinovi in hčere zaposlili.«
Ko ga vprašam za nasvet, kako je doživel visoko starost, se hudomušno nasmehne in pravi: »V nobeni stvari ne velja pretiravati, pa najsi gre za delo, pijančevanje in hrano, pa tudi z ženskami je podobno. Predvsem pa je treba živeti zadovoljno, skrbeti za zdravje in si ne delati nepotrebnih skrbi. Vedno sem imel rad domačo »pavrsko« hrano, zato sem svojim otrokom dajal mleko in »melšpajze«, kar se je pokazalo za pravilno, saj so stalno zdravi. Zdaj pa trikrat dnevno popijem mlečno kavo, medtem ko preveč mesa »tišči«. Sicer pa kadim kot lokomotiva, predvsem cigare, ki pa smrdijo in moram večkrat odpirati okno.«
Ob slovesu sem mu zaželel trdno zdravje in dobro počutje v krogu domačih, hkrati pa zatrdil, da se zopet srečava ob njegovi 100-le-tnici. »Lahko tudi ob 110-letnici!« je\z nasmeškom dodal Janez Škrilec.
Milan Jerše
Življenje je tudi trdo -a je vredno živeti
V družini, v kateri se je rodila Cecilija Rajh, je bilo pet otrok. Doma so imeli trdo življenje, šaj je bila domačija velika kmetija. To je bilo pri Mali Nedelji. Z dvajsetimi leti se je Cecilija poročila. Kmalu po poroki so moža poklicali k vojakom in kmetija, ki so je imeli v Ljutomeru, je ostala brez moškega
gospodarja, a je zato dobila gospodarico. Cecilija se ni ustrašila prijeti za plug, brano, dela pri živini in vseh ostalih kmečkih del. Kmetija je bila obdelana.
Čas med obema vojnama je delno preživela v Franciji, potem pa se je vrnila nazaj domov.
Tudi druga svetovna vojna, ki je bila na pragu, ji ni prizanesla. Eden od bratov je bil v partizanih in vojno je preživela tu in tam, kjer je pač dobila zatočišče in kjer so jo bili pripravljeni skrivati. Tudi ta viharje minil in pričela so se leta mirnejšega življenja.
Na vprašanje, kakšen recept ima za dolgo življenje, je dala enostaven odgovor:
»Čim več delati. Če človek dela, se obenem tudi sprosti. Za dolgo življenje ni potrebno kakšnega posebnega asketskega življenja. Zdravo življenje pomeni zmernost. Tudi pri pijači. Vinčka samo toliko, kolikor ga je potrebno za zdravje. In to je zelo malo. Kljub svojim letom še vedno ne morem ostati brez dela. Če drugega ne, berem časopise, pospravim po kuhinji in sobi. Najhuje je takrat, ko človek ne zmore več tega. Če se ozrem na svojih petindevetdeset let, lahko rečem, da sem zadovoljna. Vredno je bilo živeti in vredno jih je bilo preživeti. Temu svetu sem dala pet otrok. Sedaj me hčerka čuva, ampak mislim, da ne bi bilo potrebno. No, so takšni trenutki, ko jo potrebujem.«
In kdaj jo potrebujete?
»Takrat, ko želim recimo kam potovati, v Kamnik, Ljubljano. Letos spomladi me je peljala celo v Dalmacijo na morje.« Ob teh besedah verjetno ni potrebno kaj dosti več spregovoriti o volji do življenja, o volji do dela...
Najlepši dokazi so pač takrat, ko jih doživiš in vidiš. 'Pri Ceciliji Rajh je teh dokazov zadosti. Zato verjetno niso bile želje o še dolgem, zdravem in srečnem življenju, ki ponavadi pridejo na koncu, zaman.
Dušan Lopamik
Mož je odšel
v Ameriko
Ko sem vstopil pri Tkalčevih v toplo kuhinjo, sem naletel na družinske člane, ki so lupili bučno seme. Bili so štirje, od teh ena starejša ženska. Sploh pa nisem po
mislil, da je to prav BARBARA TKALEC.
»Oni so to, naša mati,« je povedala sinova žena Bariča. Brž seje razgovorila tudi 90-letnajubilantka. Stekelje prisrčen pogovor. Seveda me je najbolj zanimalo njeno življenje.
»Rojena sem 1892. leta v Gomilicah. V Trnje sem se poročila, ko sem imela 19 let, torej je bilo to 1911. leta. Ker je moževa mati umrla pred sinovo poroko, sem takoj po priženitvi postala »vertinja«.
Toda, kakšna! Zemlje je bilo malo,_ cimprana hiša ... Mož Štefan je že drugo leto odšel v Ameriko, jaz in hčerka Micka pa sva se preselili nazaj na moj dekliški' dom v Gomilice. Sele 1924. leta, ko seje vrnil, smo vsi šli spet v Trnje. Tod smo ob leseni hiši, v kateri smo stanovali. sezidali poslopje 7 krat 5 metrov in v njem uredili trgovino z mešanim blagom.«
— Postali ste torej trgovka. Najbrž ste živeli veliko boljše kot ostali Trnjančari?
»Nekoliko boljše že. blagostanja pa seveda ni bilo. Tedaj — v letih 1921 do 1941 — je bilo eno samo veliko siromaštvo. Ljudje niso kupovali kot zdaj, saj ni bilo denarja. Spominjam se, da
sva z možem posameznim kupcem prodajala po četrt kilograma sladkorja, pol litra petroleja, par cigaret, mali zavitek tobaka .. . Mož je poleg tega bil še dobričina, dajal je na up in ni jih bilo malo, ki'so »pozabili« dolg vrniti oziroma ga niso mogli, ker pač ni bilo zaslužka.«
Po osvoboditvi je trgovina nehala poslovati,, saj so v Trnju ustanovili zadružno trgovino.
Tkalčeva Barbaraje videti mlada, čuti se zdravo, pri hrani ni izbirčna, sladkarije pa ima nadvse rada. Prav na dan mojega obiska je vnukinjo Mileno (16 let) pokarala. le zakaj ji ne more nikjer kupiti bonobnov (Visoki C), ki jih ima tako rada. Pa tudi sicer sta si z vnukinjo večkrat v laseh; deklica bi rada večkrat šla zvečer od doma (disko, kino), babica pa meni, daje za to še premlada.
90-letna Barbara rada je tudi dobre pogače. Oni dan sije kar sama pripravila testo za »presne pogače«. Tudi 18 vnukov se veseli, kadar jo obiščejo na domu, prav tako pa se rada pošali s pravnuki. Sicer pa je Barbara povila tri otroke. Domov se je poročil Jože in za ženo vzel Barico, ki je sem prišla prav tako iz Gomilic.
Lepo je bilo kramljati. Medtem smo na bučno seme, ki ga je bilo treba še veliko olupiti, skorajda pozabili.
»Nič ne de,« je menila Barbara, »saj jaz tako in tako nimam kaj početi v tej zimi, kot da sedim za mizo in ga bom. če bo treba, lahko sama olupila.«
Š. SOBOČAN
Z dobro voljo premagaš vse
»Ja, pravi korenjak je še. Še pred kratkim mi je pomagal luščiti fižol, poleti je še nabiral jabolka, pa tudi po-grabljal travo, kolikor so mu dopuščale moči. Še vedno rad poprime za delo ...«, je pohitela pripovedovati Rožma-nova gospodinja, pri katerih smo se oglasili pred kratkim in povprašali po Alojzu Ada-niču, ki živi skupaj z njimi na Ljutomerski 22 v Gornji Radgoni.
Na tej številki si je leta 1930 postavil dom Alojz Adanič, eden najstarejših občanov gornjeradgonske občine, rojen 13. junija 1888.
»Ali ste s socialnega?« se je brž pozanimal in takoj pristavil: »Ne bi bilo slabo,če bi imel večjo pokojnino. Potem bi si še lahko privoščil kakšnega pol litra žlahtne kapljice na dan«.
Pa se je seveda le šalil, kar še vedno kljub letom rad počne. l>eta pa v njegovem življenju niso bila postlana z rožicami. Še se spominja, da je bil rojen na Meleh kot četrti od šestih otrok in da je vse do svojega 65. leta prav garal. Nekaj časa kot poljski delavec, kasneje v opekarni, je pa tudi pomagal brzdati svoj čas nemirne valove Mure. Za njim sta tudi dve svetovni vojni in prav prva mu je še v živem spominu.
»Štiri leta in štiri niese fronte v Galiciji ne m° pozabiti, trpljenja v hlatu^0 pomanjkanju, čeprav s znali včasih tudi kak ušpičiti.«	. :e
Za drugo svetovno VOJ”. „a bil sicer že prestar, da m*। mobilizirali, zato pa je m hoditi na prisilno delo-pa sta na njegovem zdr^ pustili precej posledic- . dar poln življenjskega^ mizma, ki ga preveva še nes, je z delom in dobro Jjj premagal vse težave in ze pokopal obe ženi m otroka.
VESTNIK, 23. DECEMBRAJ^S
STRAN 12
pridite za nami!
ponujajo pomurske grče in korenike
Ko smo ga povprašali, kako mu je uspelo dočakati tako visoko starost, je že imel odgovor na jeziku.
»Če sem pil? Seveda sem pil,škodi pa mi le zdaj, ko vina nimam. Kadil pa sem okrog petdeset Jet.«
Drugače pa Alojz Adanič gre še vedno rad med ljudi, v družbo. Vse do lanskega leta je kar redno obiskoval gor-njeradgonski klub upokojencev, zdaj pa ne upa več, saj se mu na zraku kmalu za-niegli pred očmi.
bovala zdravniško pomoč, le nedolgo tega so morali poklicati zdravnika na dom, ker je zbolela za rahlo
• pljučnico.
Poročila se je dokaj mlada, saj ji je bilo šele 17 let, a tudi vdova je ostala še sorazmerno mlada. Mož ji je namreč umrl že leta 1944. potem ko so se jima rodili 3 otroci: 2 sina in hči. Zdaj živi le še sin Rudolf, ki se je izselil
skrbi, da Julijana dobi vse tisto, kar potrebuje.
Do nedavnega je lahko še sama brala, danes pa ji oči že rahlo pešajo, tako da tega več ne zmore.
Kljub temu pa so njene misli še jasne in pripravljenosti za pogovor je vedno dosti. Julijana se rada pogovarja. Če bi imela poslušalce, bi znala dosti povedati, saj je preživela dve vojni in v teh petindevetdesetih letih se je zgodilo toliko, da je težko v tako kratkem času ko sem bil pri njej, povedati vse. A povedala je tisto glavno, kar je bilo potrebno.
Med pogovorom občudujem njeno klenost, njeno bistro razmišljanje. Verjetno bi se splačalo zapomniti njene napotke, kako dolgo živeti, obenem pa se grenko spomnim današnjega časa, na-
malo skrbi. Zdravje ji tu in tam malo ponagaja, potem pa je ob mladem rodu spet dobra, srčna Tajika. Ni sko-' ‘puška. Otrokom še vedno
Se. dokaj čila v stoto leto
V matični (rojstni) knjigi aa krajevnem uradu v Sa-'ovcih je zapisano, da se je JUDITA BERKE rodila 22. decembra 1883, torej je prav včeraj stopila v stoto leto.
Se lani je sama živela in delala na svojem gruntu v Salovcih, nato pa se je končno — po večletnem Prigovarjanju — preselila na hčerin dom v Budince. Če bi Vedela, da ji bo hčer umrla, lo se je zgodilo pred nekaj Meseci, pa bi jo bilo najbrž še teže pregovoriti. Vsak člo-
Vedrost s petindevetdesetimi
rada stisne kaj v žep od pokojnine. tudi podpiše se sama, ko pride pismonoša.
Kje so že tista leta, ko so otroci radi zadremali na dorbi stari krušni peči in ob njej pospravljali skromne, a še kako skrbno pripravljene in okusne obroke! Tisto o zelju, mlečnih jedeh »paja-nem« kruhu s česnom sem spet slišal, le to sem pozabil vprašati, če Tajiko še vedno tu in tam zamika kozarček kuhanega vina.
sem v Srbiji, Cmi gori, v Italiji in Albaniji in se vrnil domov natanko po štirih letih.« Odnesel jo je brez praske, zato pa imel nekoliko manj sreče v drugi svetovni vojni, ko so mu Nemci krepko zagodli. Pobrali so mu konje, ki jih je moral voditi v Maribor, potem pa od tam peš domov. »Do Mure je šlo, čeprav so nas v Pragerskem vrgli z vlaka, dalje pa ne, ker je bil most porušen, brodarji pa redki,« se živo spominja.
Franc Potočnik je tudi edini preživeli ustanovitelj gasilskega društva na vasi in prav letos je prejel priznanje ob 60-letnici gasilskega društva. Udeležil pa se je tudi srečanja upokojencev pri Gradu, kjer je sedež krajevne skupnosti, in se vrnil domov z nagelji, ki so mu jih vročili ob visokem življenskem jubileju. Na domačiji kjer živi, je gospodar njegov sin Franc, drugega sina pa je pobrala otroška bolezen, ki je takrat razsajala po Dolnjih Slavečih.
vilko 17, kjer naj bi po pripovedovanju znanca živel Vendel Horvat — najstarejši občan lendav’-ske občine. Pred ograjo domačije stoji možakar srednjih let, ki potrdi, da tu stanuje človek ki ga iščem. V skromni kuhinji postelja, star štedilnik, miza. Vse je čisto, kot da prostor pospravlja pridna gospodinja. Vendel bači raje stoji kot sedi in tako začneva tudi pogovor o skrivnostih dolgega življenja. Rojen je bil v Čentibi oktobra leta 1883,* ko vinska trta dozori. „V treh dneh ga popijem liter,” mi pravi, a dodajam navadno vodo, ker mi mineralna ni dobra za želodec. Vendel je torej pred nedavnim slavil 99. rojstni dan in prestopil
vek, zlasti ko j e v le tih. se p ač težko loči od svojega ognjiča in imetja. No. sedaj ji ni žal. kajti spoznala je, da ne bi m°gla več delati na gruntu, na novern domu pa lep0 ra' Vnajo z njo. Ko smo jo povprašali, kdaj ji je bilo naj-‘epše v življenju, je celo dejala: »Zdaj mi je najbolje. Samo sedim, jem in pijem Prej pa sem morala težko in mnogo delati.«
Najin pogovor seje pričel s šalo, pa nisem bil jaz tisti, ki bi jo povedal, ampak Julijana Husjak. Govor je bilo o počutju in odgovor je bil: »Počutim se kot sonce kadar je, sem vesela in radostna, kadar pa ga ni, pa je dobre volje manj. To je čisto razumljivo, saj jih Julijana Husjak šteje že petindevetdeset. Se pet let in svoja leta bo lahko povedala s trištevilčnim številom. Pravzaprav sem čutil v pogovoru spoštovanje do njenih let. Ni jih več veliko, ki bi se lahko pohvalili z tolikimi klenimi leti. In kljub vsemu temu spomin Julijane ne zapušča. Zgodovino svojega življenja pripoveduje tako, kot da se je vse dogajalo šele včeraj ali danes dopoldne.
Julijana se je rodila v številni družini. Devet otrok je bilo pri hiši. Kmalu je šla v širni svet. Njena pot jo je vodila iz domače Prlekije v Maribor, Beograd, Budimpešto, Zagreb in vse nazaj v domače kraje na Podgradje, kjer se je tudi omožila. Na Podgradju je imela.gostilno.
čina življenja, današnjega hitenja, ko včasih še nimamo časa za sebe, kaj šele za druge. In na koncu najinega pogovora še topel in čvrst stisk roke z novoletnimi željami za trdno zdravje. In njene oči se zaiskrijo. Zaiskrijo od veselja. Se bomo prišli na obisk!
Dušan Loparnik
/ Drugo stoletje teče. Malokdo se učaka take spoštljive starosti, imel pa sem občutek, da je v Tajiki, Ani Vogrin, še vedno precej energije in predvsem volje do življenja. Upam, da se bova spet srečala prihodnje leto osmega decembra ob rojstnem dnevu.
Janko Stolnik
Mladenič pri petindevetdesetih
Anino drugo stoletje
Pa ni povedala čisto po resnici, »da samo sedi«, saj ji delo ne da miru, čeprav je a’hče ne priganja. V teh hladnejših dneh, ko ne more ^en, j’ je najljubše opravilo i čcnje bučnic. Tako je luščila že okrog 17 kilogramov semena. Rada vzame v mke tudi metlo in pometa, čeprav že slabše vidi. Poleti Pa je pobirala po tleh jabolka ln slive, pa še drugo je po-s'-°rila. Najbrž je prav zato ostala še tako čila kljub pmu, da si je naložila že Qeseti križ. Do letos se ne sPominja, da bi kdaj potre-
Od takrat je bila ves čas v bližini in zadnja leta živi pri svoji najmlajši sestri v Ljutomeru.
In že tu, v tem kratkem življenjepisu je nekaj napotkov, kaj je tisto, kar jo je toliko let obdržalo pokonci. Pestro življenje, čeprav skromno, z mnogo volje do dela, ob vsem tem pa tudi skromna in zdrava hrana, vse to pa brez pretiravanja. Še danes, kljub petindevetdesetim letom, poskuša kaj pomagati, pospravljati, a leta so resnično tu in njena sestra
Lani, ko je praznovala stoti rojstni Jan. mi je s stiskom roke obljubila, da se bova srečala spet.čez leto v poznih jesenskih dneh. Leto je mimo in zares sva se spet srečala, tokrat dva dni pred' 101. rojstnim dnevom. Trdoživa je ta Ana Vogrin iz Rakičana, le nasmeh ji'je teže zvabiti na zgubano lice, oči so še vedno tako zvedave, ruta skrbno zavezana, roke vajene trdega d^la pa nemirne kot da jih čakajo še mnoga opravila.
Vedno je živela skromno, prizadevno je delala na domačih njivah, pa tudi na slavonskih poljih sije služila najnujnejše za preživljanje družine. Zdaj dela bolj malo, še vedno pa vnukom in pravnukom pravi in dokazuje, daje delo najboljše zdravilo in hkrati recept za dolgo življenje. Lahko- bi jo zalotili pri pobiranju bučnega semena. luščenju fižola in .še kakem drugem opravilu, drugače pa se trudi, da imajo domači z njo kar se le da
FRANC POTOČNIK živi v Dolnjih Slavečih, v tej vasi na Goričkem je leta 1887 tudi zagledal luč sveta in letom navkljub je še prav živahen. Zmotili smo ga pri kalanju drv v kleti nove hiše svojega vnuka, katera rase pri domačiji Potočnikov na hišni številki 153.
Čeprav je dal v svojem dolgem življenju skozi obe vojni, še vedno odlično sliši, spomin ima prav tako dober, nekoliko slabše pa je z očmi. Pred dvema letoma je bil operiran zaradi očesne mrene in to je bilo tudi njegovo edino soočenje z zdravniki, ki so ga ob tej priliki temeljito pregledali. In ugotovili, da ima sicer staro kožo, sicer pa je zdrav kot dren.
Na vprašanje kako mu to uspeva je odgovoril, da je v svojem življenju na tešče pojedel veliko jabolk, ki si jih je stlačil v žepe pred odhodom na pašo in jih potem spotoma použil. Je pa svojčas tudi kadil, vendar je to razvado upustil pred več kot dvajsetimi leti, saj se mu je kot pravi, zdelo odveč »puščati dim tja po svetu.«
Sicer pa je veliko hodil po svetu. Razlog je bila prva svetovna vojna, ko je moral »odrukivati« v vojsko. »Bil
v stoto leto življenja. Govoriti moram glasneje, ker pravi, da v zadnjem času bolj slabo sliši.
,,Bil šeni tri in pol leta v vojni, prvi seveda, prehodil sem Karpate, bil sem v Galiciji, čepel v strelskih jarkih v Albaniji in Romuniji, skusil gorje na italijanski fronti. Krogla me ni hotela, tako sem konec leta 1918 prišel nazaj domov,” V mladih letih je Vendel delal 9 let v dežni-karni, spominja se, ko je bila otvoritev te takrat edine tovarne dežnikov na Balkanu. Nekaj let
je delal doma za dežnikarno, po -lem pa je odprl manjšo trgovino.
Dvakrat jc.bil poročen, obe ženi sta umrli, z nobeno pa ni imel olrok, tako je ostal sam in ga sedaj vzdržuje nečak. Na okenski polici leži Nepujsag. Pobaram ga, ali še lahko čila. ,,Brez očal vidim samo večje črke, zato bi moral dobiti očala, potem bi verjetno šlo.” Kakšen je dnevni red življenja človeka, ki je na pragu stotega rojstnega dneva? ,,Zjutraj vstanem, se umijem, pospravim, na skednju cepim drva, potem malo počivam, pa spet grem malo na zrak, pa še dosti drugih manjših del opravim,” pripove-
preveč k srcu, nasprotno, z Boštjanom sta nerazdružlji-va in tako dnevi niso prazni. Tako kot so bili takrat, ko je Franc izgubil svojo dolgoletno življensko družico. Žena Frančiška je umrla pred šestimi leti, vsi v družini pa so se zelo trudili, da zanj izguba ne bi bila usodna. K sreči ni bila, saj je praznino zapolnil pravnuček, pa tudi sicer si mladeniški 95-letnik vedno najde kaj, da čas ne mineva tja v en dan.
Brigita Bavčar
Vendel bači na pragu stote
duje človek, ki je bil nazadnje pri zdravniku v prvi svetovni vojni, od takrat do danes pa ga še ni potreboval. Temu se pravi moška grča. ,,No, pa nisem sam dočakal tako velike starcMi, pravi Vendel bači, sestra je bila stara 89 let, ko je umrla, druga sestra celo 99, brat pa 91. V družini je bilo 6 otrok in vsi, razen enega, so doživeli dokaj visoko starost. Kaj je torej recept za dolgo življenje? Vendel ni nikoli kadil, vedno je veliko delal, zmerno pil, rad je dobro jedel. ,,V teh letih se še kar dobro počutim, mi pravi, ,,dobivam starostno kmečko pokojnino 255 starih tisočakov, vzdržuje pa me nečak, ki dobro skrbi zame, č lovek se ne sme ni-kolPzapustiti, vedno si je potrebno najti delo, veliko pa je potrebno biti na zraku.” Ob slovesu sem mu obljubil, da ga obiščem prihodnje leto, ko bo praznoval svoj stoti rojstni dan.
Zimsko megleno jutro pod čentibskimi goricami. Iščem šte-
Jani D.
STRAN 13
23. DECEMBRA 1983 .
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE LJUTOMER
objavlja
na podlagi 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost-
I. NATEČAJ
Delitve stanovanj s katerimi skupnost razpolaga
Samoupravna stanovanjska skupnost bo po tem natečaju delila naslednja stanovanja:
Darko Repič
DOMAČE ZGODBE

I. SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
— 5 trisobnih stanovanj v Ljutomeru, Postružnikova ulica, povprečna izmera stanovanja 86 kv. m;
— 3 dvosobna mansardna stanovanja a 64 kv. m;
— 1 enoinpolsobno stanovanje v izmeri 48,65 kv. m,
— 1 enosobno stanovanje v izmeri 40,70 kv. m;
— 4 garsonjere — povprečna izmera 29 kv. m.
II. STANOVANJA V STARIH BLOKIH
— 1 dvoinpolsobno stanovanje v bloku v Stročji vasi, izmeri 56,87 kv. m;
— 1 dvosobno stanovanje v Ljutomeru, Glavni trg 5 izmeri 83,62 kv. m;
— 1 dvosobno stanovanje v Ljutomeru, Glavni trg 3, izmeri 92,26 kv. m;
v
v
v
— 1 dvosobno stanovanje v Ljutomeru, Ormoška c. 17, v izmeri 50,20 kv. m.
Upravičenci za dodelitev družbenih najemnih stanovanj po tem natečaju so:
— občani in družine z nižjim mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji;
— upokojenci in invalidi;
— borci NOV;
— strokovni delavci zaposleni v delovnih skupnostih in zavodih s področja šolstva, otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture ter drugih družbenih dejavnosti;
— za delo nesposobni občani,
— mlade družine z večjim številom otrok, ki živijo v težkem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
Upravičenci do družbenih najemnih stanovanj po tem natečaju vložijo prošnje v 15 dneh od dneva objave natečaja pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljutomer.
K prošnji je treba priložiti:
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
— dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca in člane družine;
— dokazila o morebitnih težjih boleznih upravičenca in članov njegove družine.
Obravnavane bodo le prošnje upravičencev, ki bodo vložene v razpisanem roku ter že vložene prošnje, dopolnjene z zahtevanimi dokazili upravičenosti po tem natečaju. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA
Zbor delavcev
RAZPISUJE prosta dela in naloge računovodje — vodje knjigovodstva — en delavec za nedoločen čas
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja izobrazba ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih — poskusno delo 3 mesece
Pričetek dela 1. marec 1983.
Prijave z dokazili pošljite v 20 dneh na Delavsko univerzo Murska Sobota. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Krojaški mojster Sabo po duši ni bil slab človek, le denarja nikoli ni imel. Narava mu je ponagajala tako, da mu je na svet privekalo kar enajst otrok. Imel je malo zemlje, na kateri je redil dve kravici, in krojaško delavnico. S pomočnikom in vajencem. Vse to pa ni zadostovalo za preživljanje številne družine. Večkrat so morali otroci zaspati lačni, ker jim je mojster pripovedoval pravljice tako dolgo, dokler ni spanec zazibal v sen. Če je po končani pravljici kak otrok zaklical: »Ajtek. lačen sem!« je le ta. odvrnil: »Še eno pravljico
Mojster v omari
vam povem, dokler mati ne skuha mlečnega močnika.« Pravljice so se vrstile tako dolgo, dokler otroci niso zaspali.
Na Silvestrovo so hodili muzikanti od hiše do hiše in igrali nabožne pesmi. Sabo je skozi okno delavnice zagledal, kako se bližajo tudi njegovi hiši. »Kaj naj storim? Muzikanti prihajajo, jaz pa nimam v žepu niti ficka«, je dejal pomočniku in vajencu. »Skrijte se v omaro. Jaz se pa zlažem, da vas ni doma,« je vajenec predlagal mojstru. Mojster je zlezel v veliko omaro med obleke in vajenec je zaprl
vrata za njim. Muzikanti so pred vrati delavnice »vrezali« melodijo in ker ni bilo nikogar ven. je eden potrkal, odprl vrata, pozdravil in vprašal, kje je mojster. Vajenec mu je odgovoril, da ga ni v delavnici. Nekoliko zloben pomočnik pa je pokazal s prstom na omaro tako, da tega vajenec ni videl. Muzikant je stopil k omari in jo odprl. V njej je zagledal sedečega mojstra s prekrižanimi rokami. »Kaj pa delate mojster v omari,« ga je presenečeno vprašal. »Nič. nič. pospravljam obleke,« mu je brez zadrege odgovoril mojster.
Skopuh Salajko
Stari Salajko je bil tak skopuh, da bi vsaka miš crknila pri njem. Verjetno se zaradi tega tudi oženil ni, ker se je bal, da bo moral v zakonu vse deliti z ženo. Vaščani so vedeli, da ima Salajko precej denarja skritega nekje v hiši pod podom. Večkrat ga je prešteval, čeprav se ni Bog ve kako množil in to je bil zanj največji užitek. Vsakokrat, ko je šel od doma, je hišo dobro zaklenil s ključem in veliko starinsko obešanko, na katero se je nekajkrat obesil z vso težo in tako prepričal, da je hiša res zaklenjena in denar na varnem. Salajkov sosed je nujno potrebo-
val tisočaka. Zbolela mu je žena in naslednji dan je moral iti v lekarno po zdravilo za njo. V mraku seje napotil proti Salajko-vi hiši. Ko je odprl škripajoča dvoriščna vrata, je Salajko upihnil brlečo petrolejko. Sosed je narahlo potrkal na okno in zaklical: »Salajko, ali že spite?« »Ne, ne, ne spim. Kaj te je dobrega prineslo k meni?« »Žena mi je zbolela, pa moram jutri zjutraj kupiti zdravilo za njo. Ali mi lahko posodite za dva dni tisočaka?« Salajko mu je po globokem vzdihu zaklical: »Sosed, ne, ne, ne morem ti posoditi tisočaka, ker že spim.«
Kdo bo šel od hiše?
Kolarov, po domače Zemlikov Števek, je bil prava kmečka grča. Velik, malo ukrivljen, z dolgomi lopatastimi rokami in debelimi prsti. S temi močnimi rokami je odsukal veliko telet v maternici in jih spravil v naraven položaj. Bil je vaški porodničar. Ljudje so ga imeli radi, ker nikoli ni odrekel pomoči pri telitvi. To je delal z veseljem, zato je pa imel vedno dovolj težakov pri spravilu sena, žetvi ali drugih večjih delih na polju. Imel je vzorno urejeno kmetijo, na kateri je redil šest krav in vsako leto prodal nekaj pitancev. Edini v vasi je redil plemenskega bika. Ravno ta plemenski bik pa je začel počasi greniti Števekovi ženi Ani zakonsko življenje. Vsakokrat, ko je Števek spustil bika na kravo, se je tudi sam razdražil. Skočil je v hišo, zagrabil Ano in jo vrgel na posteljo. Z leti se je Ana naveličala tudi tega užitka. Lepega dne je udarila po rhizi in zavpila:
»Števek, sedaj pa imam tega dovolj! Nekdo bo moral od hiše. Plemenski bik, ali pa jaz.«
Divja ljubica
Nekdaj so kmetje spuščali svinje v ograjen prostor za hišo. Tam so se pasle, rile in v zemlji iskale, kar v hrani niso dobile.
Nek večer je Vanečkova mati dejala sinu Jančiju: »Kakšen gospodar pa si ti? N e vidiš, da nam je čoka za hišo že cel ograd preru-vala. Pošlji glas na Štajersko, da pride tisti možak in svinjo zarin-ka.«
V nedeljo popoldan se je pri Vanečkovih oglasil majhen možak z obilnim trebuhom in torbo v roki. Oblečen je bil v ponošen usnjen suknjič, pumparice in po-švedrane čevlje. Možak sije slekel suknjič in oblekel bolj umazan kot čist delovni plašč. Vzel iz torbe še klešče in se z Jančijem in drugimi radovedneži napotil k svinjaku. Janči je odprl svinjak, iz katerega je divje m prestrašeno gledala velika čoka z dolgim gobcem iz katerega so štrleli čekani. Možakji je dejal: »Nič se me ali ne boj, nič ti ne bom nareda le vugledi sen ti priša.« Hitro je skočil v svinjak in Janči je zapahnil vrata za njim. Po direndaju
v svinjaku so se vrata s truščem odprla. Ven je skočila čoka z možakom ma hrbtu naravnost v gnojnico, kjer sta se obadva malo okopala.
Možak si je dobro zapomnil dan, ko je prišel »vugledi« k divji ljubici.
Sladoled
Ob štirih zjutraj je veterinarski tehnik Štefan potrkal-na dvoriščno okno pri veterinarju Kranarju. Kranar mu je skozi okno pomolil torbo, v kateri je bila brizga, igle in cepivo proti svinjski rdečici.
»Štefan, danes boste cepili svinje v Odrancih. Vaški kurir yas bo čakal pri prvi hiši. Če bo kaj časa, vam pridem tudi jaz pomagat.« .
Štefan je obesil torbo na krmilo in pognal, kolo proti Odrancem. Začelo seje daniti. Sončni žarki so postajali močnejši, nebo brez oblaka je oznanjalo, da bo lep sončen in vroč dan. Kurir je že čakal na dogovorjenem mestu in hitro sta začela s cepljenjem, da bi opravila čim več dela pred hudo sončno pripeko. Štefan je tekal od hiše do hiše, cepil svinje, med tem ko je kurir pobiral denar in zapisoval lastnike. Ob enajstih se jima je pridružil tudi veterinar Kranar. Ob dveh popoldne se utrujeni in prepoteni končali z delom. Kranar je plačal kurirju in ga odslovil.
»Štefan, ker ste bili danes pridni, vas povabim na sladoled.«
V Beltincih sta se v slaščičarni vsedla za mizo, in Kranar je naročil dva krožnika sladoleda. Še preden pa sta končala s slastno pojedino, je Kranar skočil na noge in zdirjal ven. Kmalu seje vrnil in zaklical Štefanu:
»Je že prepozno, vse je v hlačah, vse je v hlačah . ..!«
Angleško stranišče
Bila je huda zima in vasi odete v debelo snežno odejo. Pravi čas za cepljenje kokoši proti kugi, ker je j^tem času nesnost najmanjših Kokošja kuga je že nekaj let po vojni redčila perutnino in koršmit Kramarje sklenil, da ji učinkovito stopi na prste.
Kramar je cepil kokoši v Gančanih. Ker mu prebava ni ravno dobro delala, ga je pritisnilo na stranišče. Pn naslednjem kmetu je stopil v leseno stranišče, postavljeno nad greznico, kije bila skoraj do vrha napolnjena z gnojnico. Začelo seje in vsakokrat je gnojnica pljusknila nazaj v koršmitovo zadnjico. Koršmit je vsakikrat vzkliknil: »O, hudiča, oo, vraga’, to ti je patent!«
Po opravljeni potrebi je pohvalil kmeta: »Čestitam, Štefan, pa imaš angleško . stranišče, opere rit, opere rit...«
Hotel Stala
Ljudje so začeli modrovati, da bo vojne kmalu konec, ker so Madžari vpoklicali v vojsko stare moške, katere so imenovali lupilce krompirja-Med nje je sodil tudi Martin Brunec, vragolijaš, da mu v vasi ni bilo enakega. Sebe in družino je preživljal s fotografiranjem. S starim lesenih1 fotografskim aparatom je hodil od vasi do vasi, od hiše do hiše, slikal novorojenčke, birmance, poroke in vse. za kar so ga ljudje prosili. Pn tem je zabaval stare in mlade s smešnicami in raznimi triki-Z družino je prišel v Beltince s culo v roki iz Dokležovja, kjer mu je poplavljena Mura odnesla hišico z vsem imetjem.
V Kennedinu so moške v kasarni stlačili v konjski hlev, kjer so ob slabi hrani čakali odhod na fronto. Življenje so jim grenile še uši in bolhe-Martin je s pismom obvesti domače o življenju v kasarn1 in na koncu pripisal: Draga , žena Kata’ Pazi na otroke-Moj naslov: Brunec Marti -hotel Stala, postelja slama, prebivalci uši. pošta Kor-mend.
XRAIFFEISENX
hitro postrežemo in svetujemo
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
Obmejno mesto, avstrisjka RADGONA
vsem ljudem POMURJA
VESELO PRAZNOVANJE IN SREČNO NOVO LETO 19831
\J nedeljo, 2. januarja so trgovine odprte .

VESTNIK, 23. DECEMBRA1^
STRAN 14
do p isniki so zabeležili
Spoznavali smo orožje
V okviru pouka pri predmetu obramba in zaščita so nas obiskali pripadniki JLA iz murskosoboškega garnizona in nam pripravili zanimivo predavanje o orožju. Seveda pa smo sc predhodno pripravili tudi posamezni učenci v oddelkih 2. T 3 in 2. T 4, ko smo po učbeniku ter reviji ..Naša, obramba” pripravili referate o posameznih vrstah orožja, ki ga uporablja JLA.
Tako smo skupaj s Slobodanom spoznali polavtomatsko puško. Slobodan nam je razložil glavne dele in borbene lastnosti puške ter kako se puško razstavi in pozneje spet sestavi. Podobno jc bilo pri Alešu, ki je imel s seboj avtomatsko puško. Z vso natančnostjo nam je razložil vse, kar je o tej puški pomembnega. Pri tretji delovni točki nam je Ljubiša oziroma Bibi razstavil, sestavil in pokazal glavne sestavne dele puškomitraljeza. Naše srečanje z.vojaki in njihovim orožjem pa smo končali pri Vcsclinu. Sledila je razlaga ob ročnem metalcu min.
Srečanje z vojaki je bilo zanimivo in ob tem tudi vzgojno in poučno, kajti pri predmetu obramba in zaščita se usposabljamo za obrambo domovine in ob morebitnem napadu na našo domovino bi morali znati uporabljati različne vrste orožja. Sedaj uporabljamo le šolske naboje, vendar učimo se!
Ob koncu srečanja z vojaki Slobodanom, Alešem, Bibijem in Vesclinom smo se jim prisrčno zahvalili in jih povabili, da pridejo še kdaj med nas-	Vesna SMODIŠ, 2. T 4
SC TPU Murska Sobota
devetih GD in številnih krajanov razvili društveni prapor. Slavnostni govor na prireditvi je imel predsednik društva Neradnovci Štefan Zrinski. sekretar društva Rudolf Balek pa je podal kroniko društva, v kateri je zapisano, da so v Nerad-novcih ustanovili gasilsko društvo leta I933 na pobudo tedanjega župana. Letnica nam pove, da bodo ti skromni, toda delavni gasilci, v prihodnjem letu praznovali visok jubilej 50-Ietnico. Poudaril je. da so za gasilski dom. ki je lepo urejen, sami izdelali opeko. Če prištejemo staro  ročno brizgalno, se neradnovski gasilci danes lahko pohvalijo kar s štirimi brizgalnimi, gasilskim avtomobilom in vso ostalo opremo, zato so eno najbolj opremljenih in izurjenih društev na obmejnem območju.
Res je, da imajo največ zaslug gasilci, ne smemo pa mimo dejstva, da ti tesno sodelujejo s sekcijo žena v vasi, saj članice pomagajo gasilcem finančno in s prostovoljnim delom, svoj del pa vedno dodajo tudi mladinci.
Na svečani prireditvi so prapor zaupali »praporščaku« mladincu— gasilcu Jožetu Kuronji, za kulturni program pa so poskrbeli učenci COŠ G. Petrovci.	Milan Gašpar
Francoski krožek kot utrinek
Izvcnšolske dejavnosti na Srednješolskem centru •vhniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti nam nudijo možnost izpopolnitve znanja s področij, ki jih učni program ne zajema. O upravičenosti učenja tujih jezikov ni potrebno razpravljali, saj je posebno * v zadnjem času, ko je poudarek dan izvozu, znanje tujih jezikov še kako potrebno.
Medtem, ko se sicer kazalec na uri pri pouku noče in noče hitreje premaknili, nam urica franco-*m® mine, kot bi trenil. Naša mentorica, profesorica Dohrila Kur, nas je s svojimi zanimivimi metodami tako pritegnila, da smo že kar nestrpni v skrivnostnem pričakovanju, kaj nam bo prinesla naslednja sreda, saj nista niti dve uri enaki. Francoska slovnica in izgovorjava nista niti malo lahki, a ju •grivo osvajamo skozi šaljive zgodbice, izrezke iz popisov in skozi pesmi, seveda tudi nežne Ijuluzenske.
Čeprav je naš besedni zaklad še precej skromen, 'Mimo poseben poudarek konverzaciji, saj je nedvomno prav ta metoda najuspešnejši način uče-nja tujega jezika.	Simona KRALJ, 3. A,
_	SC TPU Murska Sobota
NORŠINCI PRI LJUTOMERU
Visok jubilej
V začetku decembra je proslavila 85 let življenja Barbara Golunder, rojena Vraz, ki živi v NorŠincih pri Ljutomeru. Vedra, zdrava, izredni živahna in delavna si tudi v teh letih oskrbi vse. karpotrebuje za življenje. Skromna pokojnina po že zdavnaj umrlem možu zahteva vsaj obdelovanje Vfta in skrb za perutnino.
 . .zen jubileja je pomembno tudi dejstvo, da lznaja Barbara Golunder iz Cerovca, kjer je dom Proslavljenega pesnika in znanega Ilirca Stanka Vraza (181O-I851). Tam, kjer je danes njegova spominska soba, se je rodila 3. decembra 1897 udi Barika, najmlajša od petih deklet in edinega anla, torej šestih otrok pesnikovega nečaka  Vraza. V njegovi mladosti je bil dom tako ^dolžen, daje grozila prodaja na dražbi. Zaradi je po končanem tretjem razredu gimnazije
Prekinil šolanje, se vrnil v Cerovec ter s pomočjo Ppsojil, kijih je odplačeval dom. ki še do danes ni
Ktveno spremenil svojega izgleda. Od vseh ooePv'h otrok sta živi le še 85-letna Barbara in
'letna Frančiška Cobelj, ki živi v Oblakih blizu ursmec pri Ptuju. Vrazov rod je sicer zelo razse-
. Prav slavljenka nima otrok, jih je dovolj njenih sester in brata, ki je ostal na domačiji v erovcu in ji ohranil Vrazovo ime. številno
Potomstvo pa zagotavlja, da se ime ne bo izgubi-, ’ ohranilo pa se bo tudi spoštovanje do rojstne oiSe m slavnega pesnika, ki seje v njej rodil. Za ranitev Vrazovega doma skrbi danes tudi širša
valce”081’ SaJ Pn^aJa tJa *z 'ela v *eto več obisko-^Slavljenki želimo še dosti zdravih let!
neradnovci
Razvili so gasilski prapor
N ^*va^no >n slovesno je bilo 12. decembra v eradnovcih, kjer so ob prisotnosti članov
RAZKRIŽJE
Programsko volilna konferenca
Na programsko volilni konferenci so se zbrali mladi iz OO ZSMS v Razkrižju in ocenili aktivnosti v minulem obdobju. Le to je bilo ocenjeno kot aktivno, saj dobro sodelujejo s KS in društvi, ki delujejo v tem kraju in družbenopolitičnimi organizacijami. V mesecu maju so bili organiza-torji že tradicionalnega festivala SREČANJE MLADIH IZ POMURJA IN MEDŽIMURJA. ki poteka v sodelovanju z občinskima konferencama ZSMS v Ljutomeru in Čakovcu. Kritično so ocenili delo mladih iz Globoke, ki poteka v sodelovanju z občinskima konferencama ZSMS v Ljutomeru in Čakovcu. Kritično so ocenili delo mladih iz Globoke, ki niso organizirani v osnovno organizacijo, v kateri so pred leti delovali. Glede prostorov za delovanje mladih v Globoki je poskrbljeno, potrebna bo le beseda družbenopolitičnih organizacij v KS. Pozitivno lahko ocenimo sodelovanje z mladimi iz Štrigove v sosednji Hrvaški.
Mlade čaka v naslednjem obdobju pomembno delo. Kot vse kaže, bodo v naslednjem letu v tem kraju vaščani dobili vaški vodovod. Ker je del KS na dokaj hribovitem terenu in dela s stroji otežko-čena, bo še kako potrebna pomoč mladine in ostalih vaščanov. Tu bo tudi potekala republiška MDA. Med ostalimi aktivnostimi so si zadali tudi nalogo, da bodo pomagali ostarelim občanom pri zagotavljanju kurjave za zimo, izdali pa bi radi svoje glasilo »LASTOVKA«, ki že nekaj let ni »poletela«. V začetku leta bodo pričeli z evidentiranjem v teritorialno obrambo in za MDA. izdelali bodo program proslav in prireditev z ostalimi društvi in DPO v kraju in sodelovali v športnih aktivnostih v mesecu mladosti. Vsekakor pa lahko zapišemo, da bo potrebno več narediti na področju družbeno političnega izobraževanja mladih in vključevanja mladih v vrste ZK za kar pa bo morala več narediti tudi občinska konferenca ZSMS Ljutomer.	A. S.
PUCONCI
V novi šoli pestro in delavno
O sodobni osnovni šoli v Puconcih je bilo ob otvoritvi, pa tudi pozneje, povedanega že marsikaj, vendar so po štirih mesecih dela zaživele še prenekatere aktivnosti.
Zaživelo je predvsem delo v interesnih dejavnostih. v katere so vključeni vsi učenci. Največ jih obiskuje krožek za pletenje in vezenje, ki ga že vrsto let vodi mentorica Zlata Temlin ob pomoči zunanja sodelavke Šarike Beznec. Pod prsti mladih. sp>va še nerodnih otroških rok, nastajajo male umetnine, Mlade privlačijo tudi športne aktivnosti, za katere zaenkrat še nimajo vseh prostorskih in drugih pogojev. Z dograditvijo telovadnice v prihodnjem letu bo tudi ta problem rešen. Mladi pevci, recitatorji in igralci pa se že pridno pripravljajo na prihod dedka Mraza.
Ne moremo mimo mladincev — učencev' 8. razreda, ki so izvedli uspešno akcijo zbiranja odpadnih surovin. Dve soboti pa so žrtvovali za delo v Mesni industriji — TOZD Predelava. Pomoč združenemu delu v prizadevanjih za večji izvoz je bila še kako dobrodošla. Z njihovim delom so bili zelo zadovoljni, pa tudi izkupiček, ki ga bodo namenili za zaključni izlet, ni bil majhen. V zimskih počitnicah bodo puconski osmošolci spet en teden na proizvodni praksi.
J. Konkolič
M. SOBOTA
O. sub. O.
ZVEZNA 12 tel. 069/23-010 p. p. 54
Obrtna zadruga SOZ »Prekmurka« Murska Sobota združuje 158 kooperantov in članov vseh obrtnih dejavnosti in storitev.
Zadruga s svojimi člani kooperanti opravlja zaključna dela gradbeništva, industrijsko kooperacijo in storitve. Omenjena dela izvaja doma in v tujini.
Vsa dela izvršujemo kvalitetno po pogodbenih rokih in konkurenčnih cenah.
Ob zaključku poslovnega leta se delavci zadruge in kooperanti člani zahvaljujejo vsem investitorjem in delovnim organizacijam za uspešno sodelovanje ter želijo uspešno poslovno leto 1982. Hkrati pa se priporočajo za še tesnejše sodelovanje v nastooaiočem Novem letu.
LENDAVA
čestita ob 27. decembru,
dnevu VARSTROJA
MERCATOR-UNIVERZAL LENDA VA
se zahvaljuje svojim obiskovalcem za zaupanje in se priporoča tudi v bodoče!
Mercator
ISrečno novo leto
vsem članom kolektiva in poslovnim partnerjem ter jim želi
srečno novo leto
1983!
STRAN 15
^tnik, 23. DECEMBRA 1983

TELESNA KULTURA - ŠPORT - REKREACIJA - 1982
Novi dosežki v tekmovalnem športu, šolskih športnih društvih in rekreaciji
'4 Pomurju iz leta v leto beležimo nagel razvoj telesne kulture, športa in rekreacije. Ta r? rvoj je mnogo hitrejši kot pa so materialne možnosti, zato se srečujemo z določenimi težavami, ki se odražajo tako pri tekmovalnem športu, šolskih športnih društvih in rekreaciji. Pri tem opravljajo pomembno vlogo amaterski telesnokulturni delavci, ki jih v Pomurju ne manjka, sicer bi bilo stanje povsem drugačno. Treba pa je tudi reči, da smo v zadnjem obdobju kljub težavam uspeli povečati število profesionalnih teiesnovzgojnih delavcev v tekmovalnem športu in rekreaciji. Poleg tega pa vse bolj uveljavljamo nove oblike samoupravne organiziranosti, razrešujemo strokovne kadre in športne objekte.
V tekmovalnem športu več državnih prvakov
Na področju tekmovalnega športa so pomurski športniki v letošnjem letu dosegli več naslovov državnih prvakov, hkrati pa se tudi uveljavili v mednarodnem merilu. Ti rezultati prav gotovo niso naključni, temveč so rezultat načrtnega strokovnega dela, hkrati pa tudi ustrezne samoupravne organiziranosti. Če začnemo naš sprehod skozi leto 1982 pri kraljici športov — atletiki, lahko z veseljem ugotovimo, da je Pomurje dobilo po dolgem času državnega prvaka. Ta naslov je dosegel Vito Šiftar na državnem prvenstvu na Reki v konkurenci mlajših mladincev v teku na 100 m s časom 11,0. Izkazal pa se je tudi v skoku v
osvojila naslov državnega prvaka. Sicer pa so se uveljavili še nekateri ostali pomurski speed1 weyisti. Pomurci znamo tudi dobro leteti. To je dokazal Vlado Pfeifer, ki je postal državni prvak v jadralnem letenju v Subotici. Judoisti se ponašajo z nekaterimi pomembnimi dosežki, ki jih krasi zlata medalja z balkanskega mladinskega prvenstva v Romuniji. ki jo je v kategoriji do 78 kg osvojil Vinko Apšner.
Poleg Apšnerja, ki se je letos izkazal še na številnih drugih pomembnih tekmovanjih, velja omeniti še Silva Kavčiča, državnega prvaka starejših mladincev v kategoriji do 65 kg, Danijela Kisilaka Dušana Vargo, Darija Semena, Jožo Horvat, ki je bila druga v državi, in še nekatere druge, ki so se izkazali na najrazličnejših tekmovanjih. Ljutomerski kasači so v letošnjem letu osvojili 35 zmag ali polovico možnih. Med najpomembnejšimi rezultati pa so zmaga Fegrine z Alojzem Slavičem iz Križevec pri Ljuto-
ta Vrbančiča, ki je bil tretji na balkanskem mladinskem prvenstvu, Miloša Horvata, ki je bil drugi na državnem mladinskem prvenstvu, Franca Podle-ska, kije v državni reprezentanci, Rudija Vogrinca, državnega pionirskega prvaka in druge.
Med kajakaši brodarskega društva Mura in Kroga sta bila letos najuspešnejša F. Titan in Š. Činč, ki sta na državnem članskem prvenstvu v spustu, ki je bilo na reki Kolpi, v kategori-
Drvariča. Horvata. Preloga itd. Namiznoteniški igralci Sobote tokrat niso ponovili uspehov iz prejšnjih let. ker pa je razumljivo. saj je prišlo do menjave generacije. Lepe uspehe pa so dosegli v tekmovanju medrepubliške lige ter v pionirski in mladinski konkurenci, kjer spadajo med najboljše v državi..
Posebej velja omeniti tretje mesto Dušana Kovača na državnem pionirskem prvenstvu, uvrstitev Kovača. Zalaznika in Močana med najboljše mladince v državi ter zmago mladih Sobočanov na mali olimpiadi v ZR Nemčiji. V športnem ribilo-vu so dosegli velik uspeh bratje Božič, ki so postali ekipni državni prvaki, Bojan Božič pa je osvojil še naslov državnega mladinskega prvaka. V hokeju na travi, slovenska zveza je v Murski Soboti, sta bila letos uvrščena v državno reprezen-tanco Ludvik Črnko in Viktor
V Pomurju 30 perspektivnih in vrhunskih športnikov
V zadnjih letih se nenehno povečuje število perspektivnih in vrhunskih športnikov v Pomurju, kar je rezultat vedno bolj načrtnega in strokovnega dela. V letošnjem letu je bilo v zvezni razred uvrščenih osem pomurskih športnikov: Vlado Kocuvan, Albert Kocmut, in Štefan Kekec (speedway), Danijel Kisilak (judo), Miro Steržaj (kegljanje), Andrej Halas in Franc Podlesek (rokoborba), Boris Horvat (namizni tenis). Med perspektivne športnike pa je bilo letos iz Pomurja uvrščenih 22 športnikov, in sicer: v pn i razred: Jože Časar in Drago Kuhar (oba hokej na travi), Hary Steržaj (kegljanje), Borut Veren (namizni tenis), Bojan Kous (rokoborba) in Štefan Cigan (šah). V drugi razred perspektivnih športnikov pa so bili uvrščeni: Lazar Caha (speedway), Ludvik Črnko (hokej na travi), Alenka Žitek, Marina Šiško in Nadja Koren (košarka), Dušan Kovač, Miran Močan (namizni tenis), Jože Vrbančič, Ivica Kurbus (rokoborba), Nataša Peček, Jožica Horvat, Tomo Mihalič, Dario Šemen in Ivan Varga (judo) ter Leon Perš in Štefan Škaper (nogomet).

Nove oblike športne rekreacije
N zadnjem času v Pomurju uveljavljamo nove oblike športne rekreacije. Poleg sindikalnih športnih iger, ki so že tradicija, se vse bolj uveljavljajo športna srečanja med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovnih organizacijah in med delovnimi organizacijami. Povečuje se število organiziranih trimskih akcij, kot so: pohodi, kolesarjenje, tek, hoja, plavanje, smučanje, streljanje, ki privabljajo vedno več občanov. Vse bolj se uveljavljajo vaške igre in igre krajevnih skupnosti. V Pomurju smo v zadnjem obdobju tudi uveljavili povsem nove oblike športne rekreacije: tekaški maraton treh src, kolesarski maraton treh src, družinski dnevi itd. Za rekreacijsko dejavnost pa skrbijo tudi številne telesnokulturne organizacije v Pomurju.
daljavo. Od ostalih atletov velja omeniti vezerana Milana Bale-ka. ki je bil tretji na državnem prvenstvu v hitri hoji na finalu atletskega pokala Jugoslavije, ter Flisarja, ki se je izkazal kot dolgoprogaš na več tekmova-jijih. V moto športu je bil letos najuspešnejši Stefan Kekec, ki je osvojil naslov državnega prvaka med posamezniki in se uveljavil na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. V tekmovanju parov sta bila uspešna Kocmut in Kocuvan, ki sta
meru na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Mariboru in zmaga na spominski dirki tovariša Tita na Brdu, zmaga Dimitrije z Markom Slavičem ml. iz Ključarovec na jugoslovanskem kasaškem maratonu ter Pegispeda z Jernejem Bolkovi-čem na krožni dirki za prvenstvo Slovenije. Solidne uvrstitve pa so ljutomerski kasači dosegli tudi na drugih tekmovanjih, na primer poskusni jugoslovanski derbi itd. Med rokoborci je potrebno posebej omeniti Jože-
Če bi najino rekreacijo uvrstili med šport, bi bila že svetovna prvaka ali vsaj med prvimi tremi.
ji C-2 osvojila drugo, v slalomu pa četrto mesto. Druga sta bila tudi na republiškem prvenstvu v isti kategoriji. Sicer pa so Titan — Karas — Borovič na republiškem mladinskem prvenstvu v spustu ekipno osvojili naslov republiškega prvaka. Kajakaši Kroga pa so se uveljavili tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kegljači Radenska—Čarda letos sicer niso posegli po državnih naslovih, vendar pa so dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Med drugim so sodelovali v polfinalu državnega ekipnega prvenstva, premagali trikratnega evropskega prvaka Medveščaka iz Zagreba. Med posamezniki so se izkazali Miro in Hary Steržaj. ki sta osvojila naslov republiškega prvaka v članski in : mladinski konkurenci. Poleg očeta in sina Steržajev velja omeniti še odlične igre Smodiša. ki je v življenjski formi.
Cipot. Letos je v Murski Soboti tudi gostovala hokejska reprezentanca Kaira iz Egipta. V nogometu so nogometaši Mure igrali pomembno vlogo v slovenski ligi in pristali pri samem vrhu. Slabši so bili Lendavčaiji in pa Ljutomerčani. Veliko zanimanja pa je vzbudila ustanovitev pomurske nogometne lige, katero tekmovanje je pritegnilo veliko ljubiteljev nogometa. V rokometu z uspehom tekmujejo v slovenski ligi rokometašice Polane, kot novinec pa je zadovoljila tudi Radgona.
V drugi slovenski ligi sodelujejo štiri pomurske ekipe Polet, Bakovci in Krog v moški ter Beltinka v ženski konkurenci. Polet je osvojil naslov jesenskega prvaka. V odbojki poteka tekmovanje v pomurski ligi, pred ustanovitvijo pa je Pomurska odbojkarska zveza. V košarki so Sobočanke med
Šolska športna društva
V Pomurju imamo dobro razvita šolska športna društva na osnovnih in srednjih šolah, ki skrbijo za načrten razvoj posameznih športnih panog. Šolska športna društva so tudi pomemben dejavnik za nosilce športnih panog po občinah, saj uspešno nadaljujejo začeto delo v vzgojno-varstvenih zavodih. V šolskih športnih društvih imajo tudi organizirana tekmovanja v raznih športnih panogah in tekmovanja za športno značko druge in tretje skupine. Brez šolskih šport nih društev bi si danes težko zamišljali uspešno delo v telesnokulturnih organizacijah, zlasti v tistih, ki so nosilke razvoja posameznih športnih panog.
vodečimi v slovenski ligi, slabše pa tekmujejo košarkarji Pomurja v drugi slovenski ligi. V badmintonu imajo Lendavčarji republiškega mladinskega prvaka. V strelstvu so največ v republiškem merilu dosegli Ljutomerčani, ki so osvojili
Danes telesnokulturna prireditev
Telesnokutturna skupnost Murska Sobota, Občinski svet zveze sindikatov Murska Sobota in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota prirejajo danes, v četrtek, 23. decembra 1982 Ob 17.00 uri v
nagrade, razglasili rezultate in podelili pokale letošnjih sindikalnih Športnih Iger soboške občine ter razglasili najboljše športnike Pomurja za leto 1982 in podelili pokale.
naslov mladinskega ekipnega prvaka, Špindler pa je b»l tudi republiški prvak med posamezniki. Šahisti Radenske iz Murske Sobote so v finalu pokala SR Slovenije osvojili tretje mesto, Majda Kovač pa je postala mojsterski kandidat. Med posamezniki velja omeniti dobre igre Cigana in Kovača.
Med kolesarji so bili letos najuspešnejši Kapun, Titan in Mihalič. Sicer pa je KK Pomurje iz Beltinec proslavil 35-letni-co uspešnega delovanja.
Feri Maučec
TELESNA KULTURA - ŠPORT - REKREACIJA - 1982
STRAN 16
VESTNIK, 23. DECEMBRA
salonu Diane v Murski Soboti tradicionalno telesno-kulturno prireditev. Na slovesnosti bodo zaslužnim telesnovzgojnim delavcem in športnikom soboške občine podelili priznanja in
šport
RADENCI .
Proslavili 30-letnico juda v Sloveniji
V okviru praznovanja 30-let-nice juda v Sloveniji in 100-letnice juda v svetu je bila preteklo soboto v Radencih osrednja slovesnost. O pomenu jubileja je govoril predsednik Judo zveze Slovenije Dušan Kolnik in med drugim govoril o
kom in organizacijam podelili priznanja za 10, 20 in 30-letno delo. Priznanja so med drugimi prejeli za 20-letno delo: judo sekcija Partizana Murska Sobota, Judo sekcija Partizana Ro-gašovci, Tonček Kos, Stanko Sarkanj, Simon Kager, Štefan
.Niko Vrabl — predsednik borilnih veščin Judo zveze Slovenije podeljuje priznanje Tončku Kosu.	Foto: T. Gider
stanju juda v Sloveniji ter poudaril, da kljub trenutni stagnaciji ni bojazni, da z marljivim delom ne bi ta dejavnost zopet dosegla nivoja, ki ga je dosegla prej. V kulturnem Programu je nastopil Prekmurski oktet pod vodstvom Aleksandra Vlaja. Delegacija je s slovesnosti ponesla venec na spominsko ploščo pri Kapeli v spomin na preminule judoiste m predvojne tovariše.
Na slovesnosti v Radencih so zaslužnim delavcem, športni-k
Vehab in Vili Hajdinjak. Za 10-letno delo pa so prejeli priznanja: Vili Sekereš, Jože Ivančič, Zdenko Kovač, Jože Kovač, Marjan Slak, Geza Krančič, Evgen Smodiša Peter Miklič, Ludvik Gomboši, Oskar Šooš, Alojz Kastelic, Tonček Gider, Drago Posavec, Feri Maučec, TKS Murska Sobota in ZTKO Murska Sobota. Poleg tega pa so Tončku Kosu iz Murske Sobote, ki je član predsedstva Judo zveze Jugoslavije in ki je nagrajencem podelil priznanja, podelili mojstrski pas III. DAN.
namizni tenis
Zalaznik peti
Na sklepnem zveznem pozivnem turnirju najboljših 12 mladincev Ju-la°S k' Jc bil v Uzdinu/so sodelovali tudi trije Sobočani — Jernej Za-7	Nl'ran Močan in Dušan Kovač — kot edini predstavniki Slovenije,
njihovo igro in uvrstitvami smo lahko le delno zadovoljni, saj seje pokala °’ da bi lahko z Jjoljšo pripravljenostjo na ta turnir iztržili precej več, s° dosegli, kar velja za vso trojico.
rim * alaznik je z rezultatom 6:5 osvojil sicer zelo dobro 5. mesto, s kate-co 5e vedno ostaja v krogu kandidatov za državno mladinsko reprezentan-
• vendar je zaradi brezglave igre izpustil precej boljšo uvrstitev. Močan in '>vač, ki sta prvič zaigrala v tej močni konkurenci najboljših mladincev ^goslavijc, sta se sicer trudila, vendar očitno nista bila najbolje pripravlje-ln sta z istim rezultatom 2:9 osvojila zadnji dve mesti.
r . ?ezi|bati: Zalaznik—Maran (Uhirea) 0:2, Kovač 2:0, Lupulesku (Uni-„ : । ’ $ek' (Jajce) 0:2, Primorac (Bagat) 2:0, Močan 2:0, Karlovič (Ba-Q., Panič (Jajce) 2:0, Vejnovič (Vinkovei) 2:0, Krizmančič (Industr.), Sek'ntr°j (|',nirea) 2:1; Močan-Maran 1:2, Kovač 2:0, Lupulesku 1:2, 0-?' is । Primorac 1:2, Karlovič 2:1, Panič 1:2, Vejnovič 1:2, Krizmančič kari	Kovač-Maran 0:2, Lupulesku 0:2, Seki 1:2, Primorac 2:1,
r ovič 0:2, Panič 0:2, Vejnovič 1:2, Krizmančič 1:2, Petroj 2:1.
M. U.
Benko prvi v II. skupini
. . Tretji republiški selekcijski turnir mladincev, ki je bil v Kočevju, je z 'zjemo najboljše šesterice — ti so igrali na zaključnem zveznem pozivnem 'urnirju — zbral vse ostale najboljše slovenske mladince. Trojica Soboca-nov Veren, Benko, Benkovič, od katerih sta zadnja dva še pionirja, je tgra-® odlično, kar še zlasti velja za Boruta Benka in Robija Benkoviča, saj sta oha dosegla doslej daleč najboljše uvrstitve v mladinski konkurenci.
v drugi skupini je Benko dosegel rezultat 8:1 in presenetljivo osvojil mesto pred mnogimi bolj znanimi igralci. V isti skupini je Veren z yultatom 1:8 osvojil 10. mesto. V tretji skupini je prav tako presenetil P'onir Benkovič, ki je prvič zaigral v tej konkurenci in dosegel rezultat 5:2, ar je enako kot zmagovalec, vendar je zaradi slabše razlike v setih osvoji mesto.
. Na podobnem turnirju mladink, ki je bil v Movi Gorici, je v diugi sku-P 01 Presenetila Tanja Sinic — sicer še pionirka — ki je z rezultatom 6:3 , 'v°jila 4. mesto, kar je doslej njena najboljša uvrstitev v mladinski kon-renči. Zadovoljni pa smo lahko tudi z Natašo Vogrinc, ki je prvič zaig v 'ej konkurenci ter z rezultatom 3:4 osvojila 5. mesto v tretji s upin^
RoKoborba
Horvat četrti
Počasih eo8radu je bil tradicionalni mladinski turnir v rokoborbi, ki gaje v '^biov-V dncva JLA pripravil JSD Partizan Beograd. Nastopilo je 142 valcev v”1*'2 vscb rcPublik in. pokrajin. Iz Pomurja je nastopilo 6 tekmo-(I |.) jn M°?r'ncc Kranjec (6.), Kodila (8.), Matjašec (5.), Robi Horvat leži|a v 7" °$ Horvat (4. mesto). Tekmovanja se zaradi poškodb nista ude-rbančič in Šernek.
je	tekmovalec je bil Miloš Horvat v kategoriji do 81 kg, ki
ji. Od o Cnlrt0 mesto, in če se ne bi poškodoval, bi njegov uspeh bil še več-'zku^p .stal|h tekmovalcev ni bilo kaj več pričakovati, ker so še brez večjih Blažo Davidovski
K°ŠARKA
Dve zmagi Pomurja
štirje J^aljevanju tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je Po- ovcm mestu premagalo domačo ekipo 66:64 in je tako še brez po-
^doševa^ k°$ev za Pomurje so dosegle: Korenova 24 ter Srkrabanova in Vensken^S0 so obeležili tudi košarkarji Pomurja v tekmovanju druge slo-Scgla Sar®6' gosteh so premagali Podbočje 74:64. Največ košev sta do-
*ak°vtč 22 in Rajbar 20.
~	'	 .	....- —-- .III   —
23- DECEMBRA 1983______________________________
JUDO
NAJBOLJŠI PIONIRJI LJUTOMERA
V Lendavi je bil tradicionalni novoletni turnir za pionirje v judu, ki ga je organiziralo šolsko športno društvo Mladost Lendava. Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev iz Murske Sobote, Lendave in Ljutomera. Najbolje so se izkazali Ljutomerčani, ki so osvojili največ medalj in prvo mesto v ekipni konkurenci, s tem pa tudi pokal v trajno last. Drugo mesto je pripadlo Sobočanom, tretje pa Lendavčarjem. Srečanja sta vodila sodnika •Evgen Smodiš iz Murske Sobote in Jože Kovač iz Lendave.
Rezultati — do 32 kg:. 1. Potočnik (Lj), 2. Pintarič (MS), 3. Breznik (Le) in Virag (Lj); do 35 kg: 1. Cerič (MS), 2. Muršič (Lj), 3. Tomažič (Lj), in Kopinja (Le); do 38 kg: 1. Duh (MS), 2. Siska (MS), 3. Sraka (MS) in Lešnjak (Le); do 42 kg: 1. Korošak (Lj), 2. Virag (Lj), 3. Zemljič in Kos (MS); do 46 kg: 1. Prinčič (Lj), 2. Škrjanec (Lj), 3. Sooš (Lj) in Bogdan (Lj); do 52 kg: 1. Kulčar (Le), 2. Mihalič (MS), 3. Slana in Lebar (Lj)in nad 52 kg: 1. Petkovič (Le), 2. Jarni (Le), 3. Krpič (MS) in Bele (Lj).
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani tradicionalno mednarodno tekmovanje za pokal Nagaoke, kjer bo sodelovalo okrog 450 tekmovalcev iz 10 držav. Od pomurskih igralcev bodo nastopili: Mihalič, Semen, Kisilak, Kavčič iz Murske Sobote, Varga in Kulčar iz Lendave, Kranjc in Lebar iz Ljutomera in drugi.	O. Sooš
KARATE
SEMINAR IN TURNIR
V soboto in. nedeljo je bil v. organizaciji soboške karate sekcije seminar, ki ga je vodil Geza Abraham — mojster karateja III. DAN — prvak ZR Nemčije za leto 1982, sicer pa naš zdomec. Udeležilo se ga je okrog 70 karateistov iz Ruš, Limbuša, Branika, Čakovca in Murske Sobote.
Po končanem seminarju je bil novoletni turnir v borbah in katah za pionirje, člane in članice. Med pionirji, ki so tekmovali v katah, so zmagali tekmovalci iz Čakovca. Pri članicah, ki so prav tako tekmovale v RKtah, je zmagala ekipa Branika iz Maribora. Člani pa so nastopili v dveh^tegori-jah. V katah je prvo mesto osvojil predstavnik iz Ruš, v borbah pa predstavnik Limbuša.
Rezultati— pionirji: 1. Miholček, 2. Orešnik, 3. Balič, vsi Čakovec; Članice: 1. Jarc, 2. Babič (obe Branik). Člani — borbe: 1. Vaupotič (Lini.), 2. Budja (Ruše), 3. Horvat (MS); Člani — kale: 1. Budja (Ruše), 2> Horvat (MS), 3. Zadravec (MS).	R. Horvat
STRELSTVO
Ljutomer in Stanko Kapun
Končana je polovica tekmovanja v streljanju z zračr.) puško občine Ljutomer. Najuspešnejša ie bila tretja ekipa Ljutomera, J .anesljivo vodi brez izgubljene točke. Med posamezniki pa je bil najuspešnejši Stanko Kapun.
Vrstni red — ekipno: 1. SD Ljptomer C 28 točk, 2. SD Ljutomer A 23, 3. SD Ljutomer B 21,4. SD Vesna 15,5’. SD Ljutomer D 10, 6. S D Rudar B 8 in 7. SD Rudar A 6 točk. Posamezno: 1. Stanko Kapun 722, 2. Dušan Špindler’716, 3. Franc Belec 711, 4. Lidija Belec-708, 5. Rajko Kapun 702 krogov itd.. Naslednje kolo bo na sporedu 9. januarja 1983. R. Kapun
NOGOMET
ALI JE RADGONA V KRIZI?
Nogometni klub Radgona ima dolgoletno tradicijo in ne pomnimo da bi bil v taki krizi kot je danes. Te besede je glede na osvojenih pet točk v jesenskem delu tekmovanja v pomurski nogometni ligi v Gornji Radgoni večkrat slišati. Toda to govorijo predvsem tisti, ki jih ni nikoli na igrišče, da bi sc seznanili z razmerami, v katerih klub deluje. V sedanjem prvem moštvu Radgone igra namreč kar sedem mladincev, ki bi lahko še dve leti igrali s svojimi vrstniki. Prav med temi mladimi nogometaši pa je veliko volje do nogometa, kar kažejo tudi zadnji rezultati, ko je pomlajeno moštvo osvojilo štiri točke. Poleg tega pa tudi mladinsko moštvo’ dosega lepe rezultate. K lem uspehom je veliko pripomogel trener Benjamin Kranjc, ki seje resno
lotil dela. Seveda pa sam vsega ne kroga ljudi.
KRAUS IN
Delovna organizacija Krka Ljutomer je v okviru SLO in ob pomoči občinske strelske zveze Ljutomer izvedla za svoje delavce tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je od sto zaposlenih udeležilo kar 73, skratka, dosežena je bila prava množičnost, za kar zasluži
zmogel, če ne bo imel pomoči širšega Roman Domjan
ERASOVA ~ vodstvo delovne organizacije vso pohvalo.
Rezultati — moški: 1. Kraus 74 krogov, 2. Filipič 73, 3. Puhar 68. 4. Sunaja 67, 5. Ivančič 64 krogov itd. Ženske: L Eras, 64 krogov, 2. Vinko 61, 3. Vaupotič 57, 4. Sklizovič 54 in 5. Koštric 50 krogov.	R. Kapun
Mura, Kovinar in Petrovci
V vseh treh občinskih strelskih ligah Murska Sobota so odigrali tretje kolo. Stanje po tretjem kolu:
L LIGA št. točk
SD Mura (4.172)	6
SD Graničar C. (4.143)	6
SD Tišina L (4. 136)	6
SD Noršinci L (4.132)	6
SD Panonija (4.125)	6
SD ABC Pomurka (3.949)	2
SD B. Kidrič (3.794)	2
SD Križevci (3.562)	2
SD Grafičar (3.975)	0
SD Tišina II. (3.903)	0
SD Brezovci (3.760)	0
SD Skakovci (3.289)	0
II.	LIGA št. točk
SD Kovinar MS (4.031)	6
SD Cankova II. (3.9’0)	6
SD Noršinci II. (3.905)	6
SD Šalovci (3.806)	4
SD Skakovci II. (3.726)	4
SD Gančani (3.716)	4
SD Gederovci (3.893)	2
SD Beltinci (2.444)	2
SD Kančevci (3.704)	0
SD Šalovci 11. (3.510)	0
SD Mura II. MS (3.328)	0
SD 25. maj MS (2.877)	0
III.	LIGA št. točk
SD Petrovci (3.340)	6
SD Andrejci (2.375)	4
SDČernelavci (1.871)	2
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Posvet o problematiki in nalogah telesne kulture
Na posvetu, ki ga je sklical Zavod za šolstvo ŠR Slovenije organizacijska enota Murska Sobota, udeležili pa so se ga predsedniki odborov za šolski šport, društev telešnovzgojnih pedagogov. ter vodje aktivov za telesno vzgojo, so obravnavali AKTUALNE. NALOGE IN PROBLEMA TI KO NA PODROČJU TELESNE VZGOJE‘v Pomurju.
Udeležence posveta iz vseh štirih pomurskih občin je prof. Tone Praček najprej seznanil z nekaterimi novostmi glede ocenjevanja šolskih športnih društev za šolsko leto 1982/83, ki se kažejo v spremenjenem točkovnem vrednotenju velikih, srednjih in malih šol. Šolska športna društva naj bi se v prihodnje ocenjevala sama, ker pa se je že uveljavil dosedanji način ocenjevanja. ki so ga opravili mentorji na skupnih sestankih po sektorjih, so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje ocenjevali šolska športna društva pp dosedanjem načinu. Odbor za šolskFšport bo v- kratkem sklica! vse predsednike in tajnike šolskih športnih
društev na seminar, na katerem bodo predelali pravilnik o ocenjevanju ŠŠD. organizacijo tekmovanj. tekmovalne sisteme in izvedbo občnega zbora. V razpravi so se zavzemali za to da je v prihodnje potrebno republiška prvenstva kolektivnih športov organizirati na primernih telovadnicah. Prav zaradi tega bo Murska Sobota v tem šolskem letu konkurirala za organizacijo republiškega prvenstva v odbojki za moške in ženske.
Analiza dosedanjega razvoja šole v naravi je pokazala, da le-ta v Pomurju obstaja, vendar se povsod razen Lendave srečujejo s precejšnjimi finančnimi težavami. Zavzeli so se za to. da je potrebno tovrstno dejavnost raz-, vijati, saj se prav tu veliko otrok nauči plavati in smučati. Zelo živahna je bila tudi razprava o vrednotenju učiteljskega dela, kajti opaziti je, da se to vprašanje rešuje od šole do šole različno. Menili so. da bi bilo bolje, če bi to vprašanje enotno rešili za celotno Slovenijo. Mnogi učitelji so namreč zaradi nerešenega vprašanja »plačila- po delu« ob-
KOMENTIRAMO
Kegljači izpolnili pričakovanja
Čeprav se kegljaški klub Radenska-Čarda pri svojem delu srečuje s težavami, je dosegel vsa pričakovanja. V letošnjem letu so namreč dosegli vrsto kvalitetnih rezultatov, s tem pa tudi prispevali svoj delež k uspehom pomurskega športa. To pa vsekakor ni bilo lahko, saj so v soboški občini ostali brez kegljaškega objekta, kar je tudi rezultat neprimernega odnosa do tega športa, ki ima v Pomurju bogato tradicijo. Po zbiru dosežkov, to je ekipnem tekmovanju, tekmovanju posameznikov in dvojic, sodi kegljaški klub Radenska-Čarda iz Murske Sobote med vodilne v Sloveniji. Med največje dosežke v letošnjem letu sodijo: osvojitev vice prvakov Slovenije v ekipnem delu tekmovanja in nastop v polfinalu ekipnega prvenstva Jugoslavije. Med posamezniki sta oče in sin Miro in Hary Steržajeva osvojila naslova republiškega članskega in mladinskega prvaka. Med prijetna presenečenja sodijo letošnji odlični rezultati Stefana Smodiša, ki je v življenjski formi, nadalje dobri rezultati Horvata, Preloga. Drvariča itd. Med članicami je Silva Razlag osvojila peto mesto v državi. V kegljaškem klubu Radenska-Čarda iz Murske Sobote pa so vzgojili tudi državno reprezentantko Mariko Nagy iz Dobrovnika, ki so jo posodili Mariborčanom in je letos osvojila peto mesto na svetu. Pomembne rezultate pa so kegljači Radenska-Čarde dosegli tudi na številnih močnih turnirjih. Tako so med drugim premagali trikratnega evropskega prvaka Medveščaka iz Zagreba in druge priznane klube iz tujine.
Kljub solidnim rezultatom, ki so jih dosegli v letošnjem letu, pa vodstvo kluba vse bolj skrbi prihodnje leto, kajti težave gospodarstva ne prizanašajo tudi športu. Ob pričakovanju novega leta je dokaj nejasno vprašanje financiranja, ki je deloma rešeno le za štiri prioritetne športne panoge. Zato je vprašanje, kje dobiti potrebna pičla finančna sredstva za nemoteno delovanje. Doslej seje financiranje reševalo deloma iz sredstev prispevne stopnje, iz reklam in drugih virov. Sodeč pp sprejetih planskih dokumentih za prihodnje leto, tega ne bo mogoče tako reševali, kajti prihaja do velikega razkoraka. Pri klubu menijo, da imajo za amatersko delo zagotovljenih le 40 odstotkov sredstev, medtem ko si morajo ostala sredstva pridobiti z akcijami in reklamami, kar pa v prihodnje ne bo tako lahko in kar tudi ni rešitev. Predlagamo, da hi morali vprašanjem financiranja amaterskih klubov reševali z združevanjem sredstev prispevne stopnje in reklamnih sredstev pri ZTKO ali TKS. S tem bi Iudi preprečili zlorabe, amaterskemu športu pa zagotovili normalen razvoj in delovanje. Za normalno delo pri kegljaškem klubu Radenska-Čarda iz Murske Sobote bi potrebovali okrog 800.000 dinarjev, od tega zneska odpade slaba polovica za stroške treningov, ostalo pa za stroške obveznih tekmovanj v Sloveniji in državi. Računajo, da bodo imeli zagotovljenih le polovico sredstev. Da bi zmanjšali stroške treningov, saj se morajo voziti trenirat na kegljišče Jeruzalema v Ljutomer, bi morali čimprej usposobili kegljišče Diane v Murski Soboti.
MALI NOGOMET
Stara Nova vas prvak
Končano je bilo tekmovanje v rekreacijski ligi v malem nogometu, ki ga je organiziral Partizan Križevci pri Ljutomeru. Naslov prvaka jc osvojila ekipa Stare Nove vasi.
Stara Nova vas	7	5	2	0	42: H	12
Vučja vas	7	4	3	0	54:16	Il-
Lukavci	7	4	2'	l	31:22	IO
Kljttčarovci	7	3	2	2	43:20	8
Boreči	7	3	2	2	41:22	8
Križevci	7	2	0	5	39:67	3
Zasadi	7	l	0	6	26:91	2
Bučečovci	7	0	l	6	29:58 1 M. Lebar	
KOŠARKA
Vodita ekipi 0VIZA
Odigrani sla bili dve koli tekmovanja 11. selekcije v košarki v okviru pionirskega festivala. Po dveh kolih jc vrstni red ekip naslednji:
Pionirji
OV1Z L Lendava Radenci Tišina OVIZ 11.	3 3 2 3 3	3 2 1 1 0	0 0		147:24 120:92 60:1(M) 45:80 54:130	6 4 2 2’ 0
			0 0 0 0	I 1 2 3		
Pionirke OVIZ L		2	2	0	0 66:6	4
Radenci		2	1	0	1 90:42	2
OVIZ 11.		2	1	0	1 37:77	2
Tišina		2	0	0	2 8:79	0
				• :	D. Dundek	
Vaške igre
l Mladinska organizacija Boreči jc pripravila vaške igre, na katerih so sodelovale tri ekipe. Tekmovali so v nogometu, vlečenju vrvi in teku v vrečah. Največ uspeha jc imela ekipa Glajz pred Žuto jamo in Petrolom. Prireditev ,si je ogledalo veliko starih in mladih.	M. Ohman
seg svojega dela zmanjšali, kar se pozna tudi na kvaliteti. Dogovorili so se, da se bodo na spomlad .prihodnjega leta sestali v Prosenjakovcih na združenem aktivu vsi učitelji telesne vzgoje, Pomurja, ko jim bo predaval prof. Janez Drvarič, košarkarski trener ljubljanske Olimpije. Enotno so podprli kandidata iz Murske Sobote za »zlato značko mentorja ŠŠD« za leto 1982/83 ter se dogovorili, da bodo še v mesecu dbcembru na Rogli imeli šolo smučanja. Ugodno so ocenili uvajanje novega telesnovzgoj-nega kartona v radgonski in ljutomerski občini, saj so napisani rezultati in narisani grafikoni učencem velika stimulacija za dosego boljših rezultatov , pri naslednjem merjenju, ki bo meseca aprila prihodnje leto. Na koncu posveta pa je pedagoški svetovalec tudi ugotovil, da še vse premalo upoštevajo priporočila o vključevanju novih metod in načina dela pri pouku telesne vzgoje, ki so nedvomno garancija za boljše družbeno in vzgojno delo na področju telesne vzgoje.
Tone Ficko
STRAN 17
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
V se več drobnih tatvin
Inšpekcijske službe še okrepiti
Kot je razvidno iz programa zastrupitev ljudi zaradi navzoč-dela Uprave za inšpekcijske nosti salmonel v piščančjem
NORIČKI VRH - Stanislav H. iz Zbigovec se je peljal z motornim kolesom skozi Nori-čki vrh. Tu je dohitel 4 šolarje, ki so šli vštric. Pri prehitevanju-je s komolcem desne roke zadel 11-letnega A. Š. s Polic, nakar je le-ta padel in se hudo poškodoval. Motorista so napotili na strokovni pregled zaradi suma na alkohol.
ČERNELAVCI - Jože Pačnik, star 32 let, iz Čemelavec 12/b se je peljal z osebnim avtom iz Rankovec proti Murski Soboti. Domnevajo, da je vozil s preveliko hitrostjo, sicer ne bi v bližini Kupšinec zapeljal v jarek, nato pa trčil v drevo. Voznik je bil na kraju samem mrtev, gmotna škoda pa znaša 150 tisočakov.
APAČE — Ludvik D. iz Podgrada se je peljal z osebnim avtom proti Gornji Radgoni. Pred Apači je sekal ovinek v hipu, ko mu je nasproti pripeljal pravilno po svoji desni kolesar Feliks K. iz Apač. Prišlo je do trčenja; kolesarja je vrglo na pokrov motorja, od tam pa 4 metre daleč v travo, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Gmotne škode je za 32.000 dinarjev.
LEMERJE — Voznik osebnega avtomobila Stanko F. iz Lemerja. ki se je peljal iz
Nove obrestne
mere

/O
Puševec .proti Brezovcem, je v Lemerju zapeljal v jarek, nato pa trčil v drog električne napeljave. Materialna škoda znaša 50 tisočakov, voznik pa se je poškodoval.
LENDAVA — Avtomobilist Marjan Š. iz Nedeljanca pri Varaždinu, ki se je pripeljal z osebnim avtom iz Lendavskih goric, pred Kranjčevo cesto v Lendavi ni upošteval prometnega znaka stop, zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom, ki ga je po prednostni cesti pripeljala Julijana S. iz Gaberja. Materialna škoda znaša 70 tisoč dinarjev.
DOLINA — Etelka T. iz Doline-je šla peš po levi strani vaške ceste. Nasproti se ji je pripeljal Jože A. iz Doline 220/a. ki jo je zaradi tesnega srečevanja zadel in zbil po cesti. Pešakinja se je hudo poškodovala in sojo odpeljali v bolnico.
MURSKA SOBOTA - Delavci .milice so prišli na sled dvema občanoma, ki sta si v skladišču Potrošnika »izposojala« gajbe in prazne slatinske steklenice in to protipravno pridobljeno premoženje prodajala v trgovino Jurko. Okoristila sta se s 1.280 dinarji.
BRATONCI - Alojz M. iz Bratonec že nekaj časa pogreša motorno žago stihi. Nekdo, ki
mu jo je ukradel, si je tako pridobil premoženja v znesku 15.000 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
SREDNJA BISTRICA — Nekdo je vlomil v stanovanje Antona K. na Srednji Bistrici številka 85 in odnesel glasbeno skrinjo z radiom, magnetofonom in gramofonom ter dvema zvočnikoma. Prisvojil si je tudi moško obleko in vetrovko. Od-nešeno blago je vredno 30.000 dinarjev. Storilca doslej še niso izsledili.
PRELOGI — Milan Z. iz Prelogov je na postaji milice prijavil, da ga je na veselici v Bučečovcih brez vsakršnega povoda napadel Viktor'A. iz Bučečovec. Le-ta naj bi ga udaril po ustih in mu izbil dva zoba, s čemer mu je povzročil hudo telesno poškodbo. Zadevo raziskujejo.
LOGAROVCI — Kaj vse neki vam lahko ukradejo, če ste do svojega premoženja brezbrižni. B. Ki iz Logarovec je prijavil tatvino perila, ki se je sušilo na prostem. Oškodovan je za 4.000 dinarjev.
BELTINCI — Delavci milice so prišli na sled otrokom, ki so vlomili v hišo na Gubčevi cesti in iz nje odnesli nabožne podobe. Predmete so zasegli in jih vrnili oškodovanki Reeini K.
Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti.
Nove obrestne mere za 'nenamenske dinarske hranilne vloge so:
7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno)
13% za vloge vezane nad 1 leto
15% za vloge vezane nad 2 leti
20% za vloge vezane nad 3 leta
Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so:
7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno)
9% za vloge vezane nad 1 leto
11 % za vloge vezane nad 2 leti
12,5% za vloge vezane nad 3 leta
Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri.
ljubljanska banka
ŠULINCI — Kdo je požigalec? Na to vprašanje odgovora zaenkrat še ni, dejstvo pa je, da je domačija Antona S. iz Šuli-nec oškodovana za 235 tisoč dinarjev. Tolikšna je namreč škoda zaradi uničenega ostrešja, 6 ton sena, 1 tone pšenice, 1 tone koruze in nekaj kmečkega orodja. Gasilci so preprečili širitev požara na stanovanjsko poslopje.
MARKOVCI - Emil H. iz Markovec pri skoblanju ni storil vse, da se ne bi zgodila nesreča. S skobljalnika namreč ni odstranil brusilne plošče, niti je ni zavaroval s kako mrežo. To pa je bilo usodno. Med skobljanjem ga je namreč plošča prijela za suknjič in ga začela navijati. Emil se je nekako skušal osvoboditi, torej je pustil leseni kos, ki ga skobljal, vendar mu je les vrglo v brado, zato je bil hudo telesno poškodovan.
TURNIŠČE — Marija Č. je na oddelku milice v Dobrovniku prijavila tatvino 9 tisoč dinarjev. Toliko naj bi ji nekdo sunil iz torbice, ki jo je imela v stanovanju. Delavci organov za notranje zadeve zadevo raziskujejo. Zanimivo pri vsem tem pa je, da naj bi storilec odnesel le toliko, ne pa vsega denarja. V torbici naj bi bilo kar 50 tisočakov.
Š.S.
službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota čaka inšpektorje na različnih področjih obilica nalog tudi v prihodnjem letu. Upoštevajoč pri tem dejstvo, da inšpekcijske službe Spričo finančnih težav tudi v letu 1983 ne bodo mogle zaposliti manjkajočih inšpektorjev. s čimer bo v znatni meri okrnjen inšpekcijski nadzor, zlasti glede parnih kotlov in vse gostejšega cestnega prometa. Hkali pa bo še vednmhezasedeno tudi delovno mesto komunalne, vinarske in lovskoribiške inšpekcije. kar bodo morali opravljati drugi inšpektorji. predvsem s področja kmetijstva, vodnega gospodarstva in sanitarna inšpekcija. V naslednjem letu pa bi naj začeli pripravljati osnutke ustreznih občinskih odlokov za ustanovitev komunalne inšpekcije. .
Podrobnejši vpogled v delo inšpekcijskih služb na območju Pomurja očitno kaže na nujnost boljše • kadrovske zasedbe na večini področij njihovega delovanja. Tako je za elektroenergetsko področje na voljo le en inšpektor, ki mora svoje delo opravljati za vse štiri pomurske občine. V sanitarni inšpekciji, kjer ie sicer devet inšpektorjev, menijo, da določena opravila ne bodo mogli opravljati v takšnem obsegu, kot je to zapisano v strokovnih normativih. Tega pa si gotovo ne bi smeli privoščiti pri nekaterih prednostnih nalogah, kot so načrtovana dela v živilskih obratih, še posebej v objektih družbene prehrane, šolah, vzgojno-var-stvenih zavodih in živilski industriji, kjer obstaja največja nevarnost za primere epidemij.
Nič manj ni pomembno delo veterinarske inšpekcije, kjer je v ospredju nedvomno redno nadzorstvo nad proizvodnjo brojler-jev, da se prepreči morebitna
Kislo silvestrovanje štipendistov
Novo leto bodo pričeli z grenko izkušnjo več štipendisti iz sklada Ženih sredstev v občini G. Radgona. Če že to ne, pa vsekakor Silvestrova J s praznimi denarnicami.	*	•	sklad,
Pa ne, da bi združeno delo ne nakazalo dogovorjenih sredstev v sk štipendij za ta mesec na zavodu niso razdelili, kot so povedali štipendist« kratkomalo zaradi kadrovskih sprememb. Ne verjamete?! Naj se še sli । ko čudno, vseeno drži, ne vemo pa le, če so bile zaradi tega ta mesec kuverte delavcev, zaposlenih na zavodu, prazne.
Delavski svet delovne organizacije „GIDOS"
Gradbena in instalacijska dejavnost, obrt ter storitve p. o. Lendava razpisuje prosta dela in naloge (reelekcija)
VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE KOMUNALA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja agronomska šola in 2 leti

ABC Pomurka — Veletrgovina ,,Potrošnik" Murska Sobota TOZD Preskrba na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Preskrba z dne 14. 12. 1982
PONOVNO OBJAVLJA
prosta dela in naloge ,,poslovodje" v poslovni enoti Ratkov-ci 58.
Pogoji: za dela in naloge poslovodje se zahteva končana srednja šola, VK trg. poslovodja ali prodajalec m 3 leta delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Veletrgovin Potrošnik TOZD Preskrba, Murska Sobota, Arh. Novaka 2.
Prijavljeni kandidati bodo v roku 15 dni po opravljeni izbin obveščeni o rezultatu izbire.
mesu. Gre pa tudi za zatiranje obstoječih kužnih bolezni čebel in novih primerov stekline na območju Pomurja.
Kakor navajajo v gradbeni inšpekciji, bo posebna pozornost namenjena upoštevanju predpi; sov o toplotni in zvočni zaščiti zgradb ter kontroli in popolnosti izdelane tehnične dokumentacije. Urbanistično inšpekcijo čaka med drugim veliko dela pn nadzoru izvajanja režima v obstoječih. pravno urejenih odlagališčih odpakov. zato bo preganjala divje odlaganje odpadkov. Tudi požarna, kmetijska, vodnogospodarska, gozdarska in inšpekcija dela si bo prizadevala v prihodnjem letu čim bolj omejih kršitev predpisov, čeprav se bodo soočali s pomanjkanjem števila potrebnih inšpektorjev, da ne govorimo posebej o tržni inšpekciji, kjer imajo zaposlenih sedem tržnih inšpektorjev za vse štiri pomurske občine.
Predračun potreb po finančnih sredstvih Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota pa ne vključuje stroškov za nove zaposlitve v inšpekcijah, kjer delovna mesta niso zasedena. Skrčena gmotna sredstva pa seveda ne omogočajo kake nove zaposlitve, kar bo treba nedvomno širše obravnavati na območju celotne pomurske regije.
___________ Milan Jerše
MURSKA SOBOTA RAZSTAVA PTIC
Društvo za varstvo in vzgojo ptic »Slavček« iz Beltinec pripravilo v soboto, 25. 'decembra I982, od 8. do I9. ure in v nedeljo, 26. decembra 1982 od ' do 17. ure razstavo sobnih ptic v prostorih osnovne šole L v Mur' ski Soboti. Pričakujejo, da si bo razstavo ogledalo veliko ljubiteljev ptic.	im
delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— srednja vrtnarska šola in 3 le« delovnih izkušenj na podobnm delih in nalogah
Prijave na razpis z dokazili o .izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ,,GID0S" Lendava, Pa™-zanska 93.
Prijavljene kandidate bomo o izbm obvestili v 15 dneh po poteku roK za prijavo.
STRAN 18
ERADNE OBJAVE
Leto XVI	Murska Sobota, dne 23. decembra 1982	Št.: 31
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
269. Odlok o spremembah in dopolnitvah jodloka o sprejetju ' zazidalnega načrta za območje vzhod, zahod in jug naselja Beltinci.
- 270. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota..
271.	Odlok o spremembi odloka o spremembi dela zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko cono Kidričevo naselje v Ljutomeru.
272.	Odlok o programskem delu zazidalnega načrta dela Jur-šovke in dela Ljutomera, južno od Starega trga
273.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci.
274.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja KS Bogojina, naselje Bogojina.
275.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Beltinci
276.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gančani.
277.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelacije zazidalnega načrta za območje Lendavska-sever v mestu Murska Sobota.
278.	Ugotovitve in stališča o stanju in problematiki razvoja raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Murska Sobota.
STRAN 19 VESTNIK, 23. DECEMBRA 1983
269
Na podlagi 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS. št., 16/67, 27/72 in 8/78), Družbenega plana občine Murska Sobota, in. 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 1,2/78 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. 12, 1982. sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje vzhod, zahod in jug naselja Beltinci
1.	člen
2.	in 3. člen odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje vzhod, zahod in jug naselja Beltinci (Ur. objave pomurskih občin, št. 9/76, 29/79 in 16/8,0) se spremenita in dopolnita z noveliranim zazidalnim načrtom za območje zahod.	'
2.	člen
Novelirani zazidalni načrt za območje zahod naselja Beltinci, projekt št. 22/82 izdelan junija 1982, obsega kompleks med Cankarjevo in Panonsko ulico< obstoječim jarkom na jugovzhodni strani, ki meji na predvideni rekreacijski center ter poljsko potjo pare. št. 1670. k. o. Beltinci.
3.	člen
Na tem območju je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš, nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih zgradb ter delavnic.
V predelu tega območja med Panonsko- ulico in potokom Črnec je predvidena ureditev otroških igrišč in zelenic. Pritikline se lahko gradijo v sklopu predvidenih delavnic in stanovanjskih zgradb.
4.	člen
Novelirani zazidalni načrt za območje zahod naselja Beltinci se izvaja v skladu s pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta, ki je sestavni del tega odloka. S pravilnikom se določijo podrobnejši pogoji lokacij za posamezne objekte.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-6/82-4
M. Sobota, dne 9. 12. 1982
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
270
.Na podlagi 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Ur. objave, št. 24/81) in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/78 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. dne 9. 12. 1982, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota
1.	člen
Za 31. členom odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/77, 25/77. 10/78, 16/78, 22/78. 13/79, 20/79 in 29/81) se doda 31. a člen:
31.	a člen
Zazidalni načrt območja pri »Agroservis«-u, projekt št. 29/81. izdelan decembra 1981, obsega območje med Kroško in Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom ter potokom Črnec kot je razvidno iz grafične podloge zazidalnega načrta.
Na tem območju je predvidena:
—	gradnja hale za tehnične preglede avtomobilov, avtopralnice, hale za »Zastava« servis, hale za proizvodnjo prikolic in razširitev obstoječe hale za tehnične preglede pri »Agroser-vis«-u za kmetijsko mehanizacijo.	-
Gradnja teh objektov je predvidena po posameznih Tazah Predvidena je še:
—	gradnja obrtne cone za zasebni sektor z mešano gradnjo stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami ali z gradnjo samo delavnic;
—	gradnja specializirane trgovine in
—	rekreacijska cona območja.
Prav tako je predviden rezervat za razširitev dejavnosti SC-Tehnika.
V skladu z zazidalnim načrtom se moiajo graditi tudi infrastrukturni objekti:
—	ceste.
—	vovododno omrežje,
—	kanalizacije,
—	ustrezno elektroenergetsko ter telefonsko omrežje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-5/82-4
M. Sobota, dne 9. 12. 1982
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
271.
Na podlagi 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena Odloka o urbanističnem načrtu mesta Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja, št. 9/80) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 11. 1982 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o spremembi dela zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko cono Kidričevo naselje v Ljutomeru
1.	člen
Sprememba programskega dela zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko cono Kidričevo naselje Ljutomer na območju občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja, štev. 17/80) se spremeni po projektu št. 161 /A/81, ki gaje izdelalo v mesecu juniju Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer — Enota za projektiranje in urbanizem.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 352-1/82
Datum: 24/11-1982
Predsednik
skupščine občine Ljutomer
Emil KUHAR, 1. r.
273
Na podlagi' 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 2. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 13/77) in izida glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka, ki je bil 5. 12. 1982, je svet krajevne skupnosti Tišina na svoji seji dne 8. 12. 1982 sprejel
SKLEP o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci.
1.
Samoprispevek v naselju Petanjci se uvede za dobo pet let, to je od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1987.
2.
Samoprispevek v denarju in delovni obveznosti se bo uporabil v naselju Petanjci za naslednje namene:
a)	za ureditev vodovodnega zajetja z dograditvijo črpališča,
b)	za ureditev avtobusnih postajališč,
c)	za dozidavo prizidka k'vaško-gasilskemu domu,
d)	za ostalo komunalno dejavnost.
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3.864.000 dinarjev. Višino sredstev za posamezne namene in vrstni red izvajanja del določi svet krajevne skupnosti s finančnim načrtom.
3.
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Petanjci.
Višina samoprispevka v naselju Petanjci znaša:
v denarju:
—	2 % od neto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
—	2 % pd čistega dohodka občani, ki samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, ter intelektualne storitve
—	300,00 din letno od vsakega hektarja obdelovalne površine občani — zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti
—	2 % od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji mesečno občani zaposleni v tujini
v delovni obveznosti:
—	zavezanci samoprispevka so občani — nosilci gospodinjstva, ki opravijo letno po tri delovne dni. Nadomestilo za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 200,00 din.
‘ 	4.
Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku.
5.
Samoprispevek od osebnega dohodka se obračunava ob vsakem izplačilu. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski upravni organ.
Od zaposlenih v tujini, ter samoprispevek v delovjii obveznosti odmeri svet krajevne skupnosti Tišina, ter o tem pismeno obvesti vsakega zavezanca.
STRAN 20 VESTNIK, 23. DECEMBRA 1983
214
Na podlagi 2. člena zakoni o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Bogojina, je svet krajevne skupnosti Bogojina na svoji seji dne 14. 11. 1982 sprejel
SKLEP o uvedbi samoprispevka za del območja KS Bogojina, naselje BOGOJINA
' 1.
Za del območja KS Bogojina, naselje Bogojina se po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu 9. 1. 1983 uvede sammoprispevek v denarjuin delu.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1. 2. 1983 do 31. 1. 1988. S samoprispevkom zbrana sredstva bodo uporabljena za ureditev asfaltne prevleke, ureditev vaških cest, dograditev podaljška kanalizacije in vzdrževanje poljskih poti.
3.
‘S samoprispevkom bo zbranih 4.500.000,00 dinarjev
r	4.	'
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Bogojina.
Samoprispevek plačujejo:
a)	v denarju
3 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
10 % od katasterskega dohodka
1 % od pokojnin brez .varstvenega dodatka
1.500.— dinarjev letno od zaposlenih v tujini
b)	v delu:
— vsak gospodar gospodarstvo 2 delovna dneva
Nadomestilo v denarju "za neizpolnjeno obveznost v delu znaša za delovni dan, ki traja 8 ur 500. din.
5.
Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku.
6.
, S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila • za izvajanje programa po 2. -točki tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Bogojina.
7.
Samoprispevek od osebnih dohodkov oziroma nadomestila osebnih dohodkov se obračunava ob vsakem izplačilu, od katasterskega dohodka, obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek ostalih pblik v denarju in delu pa obračunava krajevna skupnost Bogojina, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
8.	.
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanjem del, vrši svet krajevne skupnosti Bogojina, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi ter občanov naselja Bogojina.
V Bogojini, dne 7. 12. 1982
Predsednik Sveta KS:
Pavel HORVAT
275
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi samoprispevka dne 12. decembra 1982 je skupščina krajevne skupnosti Beltinci na svoji seji dne 14. decembra 1982 sprejela:
SKLEP o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Beltinci
1.
Za območje krajevne skupnosti Beltinci se uvede samoprispevek v denarju za obdobje petih let od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1987.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo enega leta od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983. š samoprispevkom bo zbranih 800.000.— din
i
3.	člen
Krajevni samoprispevek se bd uporabil za:
— postavitev avtobusnih čakalnic,
— gradnjo ulične razsvetljave,
— druge neizvr?ene obveze sprejete na referendumih dne 18. 12. .19.77. in 12. 11. 1978.
4.	člen
Krajevni samoprispevek znaša v denarju:
— za občane, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti 5 % od katasterskega dohodka,
. — za občane, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja 2 % od netto osebnih dohodkov,
— za občane na delu v tujini eno koledarsko leto 2500.— dinarjev v pavšalnem znesku,
______ za občane na delu v tujini manj kot eno koledarsko leto 1250,— dinarjev v pavšalnem znesku,
— za lastnike traktorjev 10 ur v. prevozih. Nadomestilo v denarju za uro prevoza znaša 300,— dinarjev.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v Gančanih.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani po veljavnih predpisih.	.	„
5.	člen
Krajevni samoprispevek od katasterskega dohodka odmeri davčna uprava skupščine občine Murska Sobota, od osebnih dohodkov se' obračunava ob vsakem izplačilu, krajevni samoprispevek za občane zaposlene v tujini in v delu pa odmeri svet,krajevne skupnosti Gančani in,o višini pismeno obvesti vsakega zavezanca.	,
6.	člen
O zbranih in porabljenih sredstvih se vsako leto sestavi zaključni račun in predloži v potrditev zboru občanov naselja Gančani.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva £e bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 3, točki tega sklepa zbirala se pa bodo na''zbirnem računu krajevne skupnosti Gančani št. 51900-842-035-8285 pri SDK Murska Sobota.
8.	člen
Nadzor pad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka ter izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov o poteku del in porabi sredstev.
•
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Gančani 7. 11. 1982
Predsednik
skupščine KS Gančani:
MAUČEC Štefan, 1. r.
277
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. lisi SRS št. 16 67. 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobqla na seji, dne 14. 12. 1982. sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka noveiacije zazidalnega načrta za območje Lendavska-sever v mestu Murska Sobota.
I.
Javno'sc razgrne osnutek noveiacije zazidalnega načrta za območje l.eridavska-sever, projekt, št. 23/82, izdelan oktobra 1982.
II.
' Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v izložbi salona pohištva blagovnice ..Shopping” v Murski Soboti v 30 dneh po objavi javne razgrnitve v Uradnih objavah pomurskih občin.
IH.
v času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pismene pripombe Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti,
Sr. Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
številka: 351-2/82-4
M. Sobota, dne 14. 12. 1982
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAC, 1. r. 
278
Na podlagi 165. in 174. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. novembra 1982, ter Skupščina raziskovalne skupnosti občine Murska Sobota na seji, dne 8. decembra 1982 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA o stanju in problematiki razvoja raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Murska Sobota.
Zbori občinske skupščine so na seji, dne 4. novembra 1982, ter Skupščina raziskovalne skupnosti' dne 8. decembra 1982 obravnavali stanje in problematiko razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Murska Sobota ter ugotovili:
da je razvojno-raziskovalna in inventivna dejavnost zelo pomembna za hitrejši in učinkovitejši družbeno-ekonomski razvoj občine ter večje vključevanje v mednarodno delitev dela, zlasti v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, zato bi ji morali v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini dati večji poudarek.
V zadnjih dveh letih je prišlo v raziskovalni in inventivni dejavnosti do pomembnih premikov. V skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih se je organizirala občinska raziskova'na skupnost. V okviru srednjeročnega razvojnega načrta za obdobje 1981 — 1985 so načrtovane »preko občinske raziskovalne skupnosti razvojno-raziskovalne naloge, od katerih so določene' že izdelano oz. v izdelavi. Podeljene so bile tudi prve nagrade delavcem za izboljšave in inovacije. Za vse te aktivnosti je v letu 1981 začelo združeno delo na novo združevati sredstva pri občinski raziskovalni skupnosti. Tako se delo občinske raziskovalne skupnpsti lahko oceni kot pozitivno. Ob tem pa se pojavljajo težave in pomanjkljivosti med katerimi je treba zlasti izpostavili neodgovoren odnos, premajhno aktivnost, nezaiitteresiranost številnih OZD do raziskovalne in inventivne dejavnosti.
V predloženem gradivu občinske raziskovalne skupnosti bi bilo trena podrobneje m konkretno prikazati tovrstno aktivnost in problematiko v organizacijah združenega dela v občini.
Na podlagi ugotovitev so zbori skupščine občine ter skupščine občinske raziskovalne skupnosti sprejeli naslednja
STALIŠČA:
Vse organizacije združenega dela in skupnosti v občini morajo dati v svojem delovanju večji poudarek inventivni, inovacijski in raziskovalni dejavnosti ter aktivnosti hitreje uveljavljati kot sestavine svojega poslovnega delovanja.
V ta namen morajo v svojih samoupravnih aktih urediti primerno materialno motivacijo za raziskovalno dejavnost in inovacije. Samoupravni organi OZD morajo večkrat razpravljati o stanju na področju raziskovalne in inventivne dejavnosti.
V organizacijah združenega dela je treba povečati odgovornost poslovodnih, vodstvenih in strokovnih delavcev za hitrejš? uveljavljanje razvojno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
Občinska raziskovalna skupnost naj na skupščini in preko svojih organov obravnava in analizira tovrstno problematiko v organizacijah združenega dela ter podvzame konkretne aktivnosti za® hitrejše uveljavljanje inventivne, inovacijske in raziskovalne dejavnosti v organizacijah združenega dela.
Samoupravna interesna skupnost za raziskovalno dejavnost naj prouči in uvede sistem registracije inovacij in združevanje sredstev za raziskovalno dejavnost na nivoju regije.
Raziskovalna skupnost mora biti pobudnik in organizator dela delegacije za republiško SIS za raziskovalno dejavnost. Za vse te naloge in še druge se mora občinska raziskovalna skupnost primerno organizirati.
Številka: 61-6/82-1
Murska Sobota, dne 8. decembra 1982
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota	1
Martin Horvat 1. r.
Radijski in televizijski spored od 2 4. do 30. decembra
PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK . TOREK SREDR ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA, MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila, 10.05 Tv v šoli: Samoupravljanje. Kje je konec neba, Risanka, Orientacija. Žnanstvena fantastika, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute. 17.20 Poročila, 17.25 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.55 Telestart 81, zabavno glasbena oddaja, 18,25 Obzornik. 18.40 Za zdravega, srečnega otroka, izobraževalna oddaja, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19-.24 Tv in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 C. Desailly: Nove tigrove brigade. francoska nanizanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Zrcalo tedna, 21.25 Nočni kino: Skrivnost Ober-walda, italijanski film, 23.30 Poročila.
/O ljubljanska banka
Pomurska bank«
Oddajniki II. Tv mreže;
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Koraki, mladinska oddaja, 18.45 Zabavno glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Naš čas, doku-ntentama oddaja. 20.45 Zagrebška panorama, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Emil Komedijant, vzhodnonemški film (do 22.40)
TV ZAGREB
PRVI program
9.00 Otroški program, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Koraki, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ne streljajte na bele labod? (film), 21.05 V petek ob 22 uri, 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Božični spored, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kralj veseljakov (film), 21.35 Magnifikat, 22.30 Nepozabna noč (film).
Drugi program
9.00 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Čarobna piščal (za otroke), 21.45 TV igra, 22.30 Božični večer
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, 1 spored za šolarje. 15.15 | Lutke. 16.05 Papirnati zmaj, božična izdaja. 16.40 5 mi-nut meteorologije. 16-45 Kodaly: Angeli in pastirji. 16.50 Za upokojence. 18.05 Toldi, 2. del. 18.30 Beethoven: Simfonija št. 9. 20.10 Trije krojački, pravljična 'gra. 21.40 Božič v Badacso-nyorsu. 21.55 Ljudje na Snežniku, madžarski film.
TVKOPEh
v 3-30 Odprta meja — Oddaja . slovenskem jeziku, Videote-0 č 16.30 Odprta meja — vaja v slovenskem jeziku — Ponovitev. Videoteleks, 17.00 Z $ pred kamero — Oddaja v n«, ~ Vodi Ennio Opassi. šol	TVD novice. 17.10 Tv
Sa- 18.00 Visok pritisk -
lasbena oddaja, 19.00 Aktual-20lsena' 19-30 TVD stičišče, čeri- R'lem zločina — celovc-— Igrajo: Ivica Vido-X? Božidarka Frajt — režija: 27nAnJadič- 21.45 TVD danes, 0 Baletni večer. TVD danes.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. 8.05 Mišje prigode, poljska risana serija. 8.15 ZBIS: z modrim zajcem med slikami, 8.30 Dvojčka, otroška nadaljevanka Tv Beograd, 9.00 Arabela, češkoslovaška nadaljevanka, 9.30 Pisani svet: Veliki in mali o samoupravljanju, 10.00 Povezave, poljudnoznanstvena serija, 10.50 Pozdravljena, Makedonija, 11.00 Portreti: Ferdo Vesel, 11.40 Poročila (do 1.1.45), 14.40 Poročila, 14.45 Čarobna piščal, švedski film, 16.55 PJ v košarki OlimpijaJugoplastika, prenos (za JRT I), v odmoru.... 18.30 Naš kraj: Podlehnik, 18.45 Ciciban, dober dan: Halo, tu reševalci, 18.55 Zlata ptica, japonske pravljice.:	Prepovedana
soba, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propa--gandna oddaja, 20.00 Narazen, ameriški film, 21.35 Zabava vaša Beba Selimo-vič, oddaja TV Novi Sad, 22.20 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Otroška predstava, 17.00 Dediščina za prihodnost: Notranji svet, 17.55 Naša leta, ponovitev nadaljevanke TV Skopje, 19.00 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tv kaseta: Dragan Mijalkovski, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.40 Športna sobota, 22.00 Operne arije (do 22.45)
TV ZAGREB
j TV ZAGREB
13.05 Pregled sporeda;
13.10 Poročila; 13.15 TV koledar; 13.25 Zabavni koledar;
15.25 Rokomet: Železničar (S):Metaloplastika; 16.45 Risanka; 18.30 Amerika — potopisna reportaža; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.00 Sončni otroci — am. film; 21.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program:
10.00 Koncert 'okoli sveta. 11.00 Religija. 11.55 Rim: Nagovor papeža, 15.00 Sanjska ladja, 16.20 Risanka. 16.45 Hrestač (risanka). 17.15 Sveta gora (dok. film). 18.00 Tedenski TV spored. 18.30 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Arena senzacij (cirkus), 22.25 Trpljenje mladega Wertherja
TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran, pon. 8.25 Spored za otroke. 10.10 Tarzan in lovec, film. 13.55 Jubilej ansambla Duna. 14.50 Zmaj Šušu. 15.20 M. Kovacs, portret. 15.45 Narodna in balalajka. 16.00 Telefonski oče, TV film. 17.00 Mundial 82. 18.05 Toldi. 18.30 Kodaly, dok. film. 20.00 Poročila. 20.05 Bil je nekoč Divji zahod, amer. film. 22.35 Amanda Lear v Budimpešti.
TV KOPER
16.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Ennio Opassi. 16.50 TVD novice. 16.55 Košarka: Ljubljana: Olimpija— Jugoplastika. 18.30 Inšpektor Bluey — serijski film. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Rim — dokumentarna oddaja iz serije Mesta. 21.15 TVD danes. 21.30 Zadnje dejanje — IV. del TV nadaljevanke. 22.30 TVD danes.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.25 Poročila, 9.30 Živ, žav, otroška matineja, 10.20 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb, 11.15 TV kažipot, 11.35 Srečanje s Tončko Maroltovo, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Poročila (do 13.05), 13.45 Kviz glasbene mladine Slovenije, 15.15 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete, 15.45 Poročila, 15.50 Živeti z naravo, dokumentarna
serija TV Sarajevo, Športna poročila, Gospod Smith gre v
16.35 16.50 Was-film, 19.10 cak.
hington, 18.55 Ne
ameriški prezrite,
Risanka, 19.15 Cik
19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A- Šenoa; Ljubica, drama TV Zagreb, 21.15 Glasba mojega življenja: MiraTrailovič, 22.00 Poročila.
14.35 Test, 14.50 Turnir v malem nogometu: finalno srečanje, 16.00 Olimpijska kronika, 16.45 Finale jugoslovanskega pokala v odbojki, posnetek Zg, 17.45 Operne arije, 18.30 Glasbeno popoldne, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Življenje na zemlji, 20.55 Poročila, 21.05 Lov za zakladom: Dubrovnik, kviz francoske TV (do 22.05)
9.30 Brazde — kmetijska oddaja; 10.15 Pregleda sporeda; 10.20 Poročila; 10.30 Otroška oddaja; 14.00 Zaplešimo in zapojmo — narodna glasba; 14.30 Dokumentarna reportaža; 15.00 Nekateri so za vroče — am. film; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Svojega telesa gospodar — jug. film; 21.40 Šport v letu 1982; 22.40 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Koncert okoli sveta, 11.00 Kralj veseljakov (film), 15.00 Sanjska ladja, 16.00 Risanka, 16.25 Leteča hiša (igra), 17.45 Klub seniorjev.
TV MADŽARSKA
8	.05 Spored za otroke.
1	1.10 Dva Paganinija, angl.
doni.
naše
film. 12.45 Pesem
13.10 Priporočamo _______ sporede. 13.35 Zmaj Šušu.
14.10 Koledar. 15.15
Sicer
se razjezim, ital. film.
16.55
Toldi. 17.20 Mundial 82. 19.00 Teden. 20.05 Madžar-sko-avstrijski spored Ob 100-letnici rojstva E. Kalmana. 21.45 Družabna igra. 22.25 Razgovor z Richardom Bur-tonnom.
TV KOPER
17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Ennio Oapssi. 17.05 Rim — dokumen-tama oddaja iz serije Mesta. 18.05 Inšpektor Bluey — serijski film. 19.00 Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete. 19.30 Stičišče — tednik TV Dnevnika. 20.15 Alfredove nezgode — celovečerni film — igrajo: Pierre Richard. Anna Duperey. Jean Carmet — Režija: Pierre Richard. 21.45 Sedem dni. 22.00 Rokomet: Tekma prvaka.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.,
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Materinščina, Namesto odmora. Risanka, Islandija, Mali program. Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute, 12.00 Otroški spored, prenos iz Centra Sava, (Ob jubileju Zveze pionirjev in 90-letnice rojstva tov. Tita), 16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb, 17.00 Poročila, 17.05 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija, 17.55 Tretje obdobje: Spoznavanja raziskav, 18.25 Obzornik. 18.40 Dedek Mraz, izpolni nam željo: Zbis-N. Grafenauer: Lokomotiva, K. Kovič: Zlata, 19.15 Čik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — filmska delavnica, 21.30 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje, 18.00 Narodne pravljice, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa (samo za Lj 2), 19.00 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Pojem pesnike, zabavno glasbena oddaja (do 21.50).
TV ZAGREB
12.00 Prenos iz centra Sava ob obletnici zveze pionirjev iz 90-letnici rojstva tovariša Tita; 17.40 Poročila; 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno — oddaja za <>lroke; 18.00 Ljudske pripovedke; 18.15 TV koledar; 18.25 Kronika občina Karlovec;. 18.45 Mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 20.00 Vaška, futurologija — drama; 21.15 Svet v letu 1982; 21.45 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja" poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Začetki Rock ’n’ rolla. 11.45 Moja najljubša zgodba. 12.00 Božični koncert, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Sanjska ladja. 16.00 Mala čarovnica (film). 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Lutke. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Šerif McCloud, 22.15 Večerni šport. Drugi program
15.30 Sto umetnin, 15.45 Risanke. 16.35 Skrivnostni tujec. 18.00 Znanost danes, 18.30 Jack Holborn, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Družina Merian, 21.05 Goethe in znanost, 21.50 10 pred 10, 22.20 Krvni sorodniki (film), 23.50 Sto umetnin
TV MADŽARSKA
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev). Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Pino Trani. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič — V sodelovanju s KOMPAS-om Jugoslavija. 20.15 Serijski film. 20.45 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 21.35 TVD danes. 21.40 Nenavaden par — serijski film. 22.40 TVD danes.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Novosti v carinskih predpisih, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 —• Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Baker. Namesto odmora. Risanka, Narodne pripovedke, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05), 16.30 Poročila, 16.35 Loski-tik in oblak, sovjetska risana serija, 16.55 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb, 17.25 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Opre-kelj, 17.55 Obramba in samozaščita. 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Dedek mraz, izpolni nam željo: Zbis-D. Zajc: Leteča hišica in K. Kovič: Zlata ladja; Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Aktualna oddaja, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 D. H. Lawrence: Sinovi' in ljubimci, angleška nadaljevanka, 21.40 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
15.50 TV dnevnik, 16.10 Palčki nimajo pojma, 16.40 Košarka Partizan—Crvena zvezda, prenos (slov, kom), v odmoru Propagandna oddaja, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Glasbeni amaterji, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 20.45 Na Torišču: Krleževa »Budimpešta«, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50).
TV ZAGREB
16.05 Poročila; 16.10 Otroška oddaja; 16.40 Košarka: Partizan:Crvena zvezda; 18.25 Kronika občine Osijek; 18.45 Amaterji; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Jugoslavija v letu 1982; 20.50 Berlin Alexanderplatz — ser. film; 21.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mladi Tom Edison (film), 11.55 Oče in sin, 12.00 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Sanjska ladja, 16.05 Pravljica, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski maga-cin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 To je bil 1982, 21.30 Feniks na vogalu (TV film),
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, spored za otroke. 11.05 Namizni tenis. 14.00 Šolska TV. 15.15 Večeri v Golyava-ru. 16.00 Mladina našega stoletja. 16.40 TV borza. 16.55 Nogomet v dvorani. 18.35 Panonska kronika. 19.30 TVD. 20.00 Smrt nekega dekleta, TV igra. 20.55 Studio 82. 21.55 Od petrolejke do atomske centrale, dokumentarni film 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
16.00 Odprtameja — Oddaja v slovenskem jeziku — (ponovitev) videoteleks, 16.30 Z nami pred kamero — oddaja v živo — Vodi Pino Trani, 16.35 TVD novice. 16.40 Košarka — Jugoslovansko prvenstvo. 18.10 Mladi policaji — serijski film, 19.00 Aktualna tema, 19.30TVD stičišče, turistični vodič — v sodelovanju s KOMPAS-om Jugoslavija, 20.15 Kanaški razbojniki — celovečerni film — Igrajo: Wild Bill Elliot. Peggy Stewart — Režija: Lewis Collins. 21.25 I vij danes, 21.40 Festival gorskih filmov, TVD danes
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik,
16.10
Nekaj minut
z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli: Obale Donave, Mali gradbeniki. Risanka, Čarovnika, Minsko polje. Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute (do 12.05), 17.05 Poročila. 17.10 Ciciban, dober dan: Mali čarovnik in snežinke, 17.25 Arabela, 1. del češkoslovaške nadaljevanke, 17.55 Naša pesem ’82 — Trije srebrni, 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Dedek Mraz, izpolni nam željo: Zbis-M. Mate: Zmajčkov rojstni dan L, K. Kovič: Zlata ladja in risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 V Areni življenja: Prof. dr. Janez Milčinski, 21.00 Film tedna: Pet lahkih komadov, ameriški film, 22.35 Poročila.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Radost Evrope, 18.15 Aktualnosti, 18.45 Želeni kabaret, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kultura v objektivu, 20.30 Zagrebška panorama, 20.50 D. Jelačič-Bužimski: Gospodar senc, posnetek predstave gledališča ITD iz Zagreba (do 22.00).
TV ZAGREB
17.40 Poročila; 17.45 Radost Evrope — otroška oddaja; 18.15 TV koledar; 18.25 K-ronika občine Gospič; 18.45 Družbene tOnje; 19.15'Risan-ka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zabavnoglasbena oddaja; 20.50 Dokumentarna oddaja; 21.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Veliki Edison (film), 12.15 Sveta gora, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Sanjska ladja, 15.30 Lisjak Reinecke (TV film). 17.25 Lutke,
17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zgodba neke nune (film), 22.40 Šport Drugi program
15.25 Sto umetnin.
15.40
Risanke, 16.35 Zgodovina neuspelega pohoda, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Jack Holborn, 19.30 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, spored za otroke. 10.10 Delta. 10.35 Pet korakov proti Kairu, amer. film. 14.05 Šolska TV. 15.20 Večeri v Golyavaru. 16.05 Sandor Szokolay. 16.55 Nogomet v dvorani. 19.00 60-letnica Sovjetske zveze, slavnostni spored, vmes TV dnevnik. 21.20 Marija sem jaz, švedski film. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videote-leks, 16.30 Odorta nieia — Oddaja v slovenskem jeziku — (ponovitev), Videoteleks. 17.00 )z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Pino Frani, 17.05 TVDnovice, l7.10TVšola. 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, turistični vodič — v sodelovanju s KOMPAS-om, Jugoslavija. 20.15 Visoki pritisk — glasbena oddaja, 21.15 TVD danes. 21.30 Nenavaden par — serijski film. 22.30 TVD danes ’
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 Delegatska tribuna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in 'pozdravi, 18.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Kemija, Vrba. Risanka, Pomoč otrokom sveta. Kako vaditi v majhnem stanovanju. Risanka. Veselimo se življenja. Zadnje minute (do 12.05), 16.50 Poročila, 16.55 Kurirček ’82, 17.25 Zapisi za mlade: Mira Voglar, 17.55 Mozaik kratkega filma: Antične najdbe, ameriški film. Andante, švicarski film,, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Dedek Mraz, izpolni nam željo: Zbis-M. Mate: Zmajčkov rojstni dan II, K. Kovič: Zlata ladja in risanka, 19.15 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 49.57 Propagandna oddaja, 20.00 Nihalo med smehom in solzami, dokumentarna oddaja, 20.40 Zrcalo tedna, 20.50 P. L Čajkovski: SZlata ladja in risanka, 19.15 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Nihalo med smehom in solzami, dokumentarna oddaja, 20.40 Zrcalo tedna, 20.50 P. L Čajkovski: Serenada, balet v izvedbi New York City balleta, 21.30 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17,25 dnevnik, 17.45 OtroSRa oddaja, 18.15 Šola zelenega načrta, 18.45 Muppetshow, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Črnka Gospe X, senegalski film, 21.00 Senegal, dokumentarna oddaja (do 21.20).
TV ZAGREB
17.40 Poročila; 17.45 Otroška oddaja; 18.15 TV koledar; 18.25 Kronika občine Split; 18.45 Muppet Show; 19.15 Novoletne čestitke; 19.30 Dnevnik; 20.00 Spekter — politični magazin; 21.05 Nasmehnite se, prosim — kviz; 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mož iz Dinners Cluba (film), 12.00 Burleska, 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija. 14.45 Sanjska ladja, 15.45 Pravljica, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Pet prijateljev.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, spored za otroke. 14.20 šolska TV. 15.35 Večeri v Golyavaru. 16.15 TV borza. 16.25 Nogomet v dvorani iz Gyora. 18.20 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poljubček, spevoigra v dveh delih (D6czi-Fenyes-Sze-nes). 21.30 Panorama, sve-tovnopolitični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo.vodi Pino Trani. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Serijski film. 18.30 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 19.30 TVD stičišče, Turistično vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Mladi policaji — serijski film. 21.15 TVD danes. 21.30 Kdo pozna umetnost? TVD danes.
, 23. DECEMBRA 1983-
STRAN 21
PETEK, 24. december — Eva
SOBOTA, 25. december — Božidar
NEDELJ A, 26. december — Štefan
PONEDELJEK, 27. december Jane/
TOREK. 28. cdecember — Živko
SREDA, 29. december — Tomaž
ČETRTEK, 30. decembra —
Branimir
kino
KINO
„PARK” MURSKA SOBOTA
24.	decembra ob 17. uri angleški barvni film: ,,PLEMENITI TOM” in ob 19. uri ameriški barvi kinemaskopski film: ,,Sen o slavi”;
26.	decembra ob 15. uri angleški barvni film: ,,PLEMENITI TOM” ter ob 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,.SI N O SLAVI”;
27.	m 28. decembra ob 17. in 19. uri hongkongški barvni kinemaskopski film: ..ROKA SMRTI”;
29.	in 30. decembra ob 17. in 19. uri francoski barvni vistavisionski film: ..TEMPERAMENTNA ROZI".
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
25.	in 26. decembra film: ,,POLK LISKI PES”.
GORNJA RADGONA
24.	in 25. decembra ob 19. uri ameriški film: ..ZMAJ V SAN FRANČIŠKU”;
26. decembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,USODNA SFINGA".
LJUTOMER
25.	decembra ob 19.30 uri ter 26. decembra ob 17.15 in 19.30 ameriški film: ..ROKEN ROLL”;
28.	decembra ob 17.15 in 19.30 uri hongkongški film: ,,NA ZMAJEVI POTI”.
ČRENŠOVCI
25.	decembra ob 19. uri in 26. decembra ob 15. uri ameriški film: ..TIGROVE OČI”.
30.	decembra ob 19. uri zahod-nonemški film: ,,VELIKI SKAVT”.
ŠALOVCI
25. decembra grški barvni film: ,.l MANUELA KRALJICA SA-DOSA”.
prodam
DVA TRAKTORJA, 60 in 22 KM, ter razne kmetijske stroje prodam. Naslov v upravi lista. M-374 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2,37 arov zemlje prodam. Štefan Sreš. Zasadi 12, Križevci pri Ljutomeru. Informacije pri sinu v Gornji Radgoni, Grajska 26. M-4365
GOSTILNA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v predmestju Ljutomera, primerna za vsako obrt, naprodaj. Vprašali pri Karlu Žu-manu. Ormoška 27, Ljutomer. M-4426
GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v'bkoliei M. Sobote prodam. Kelemen, Černe-lavci n. h,, telefon dopoldne 22-010, im. 265. M-4473
ZASTAVO 101, KONFORT, letnik 1980, prodam. Telefon 74-576. M-4552
RENAULT S MAJOR PRODAM TUDI PO DELIH. Jože Gjerkeš, D. Bistrici 170, p. Črenšovci. M-4555
HIŠO, primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-4556
GOSPODARSKO POSLOPJE (18 x 6 m), delno zidano, v odličnem stanju, primerno za premestitev in gradnjo na novi lokaciji ali postavitev ostrešja na ustrezen novi objekt. ugodno prodam. Vprašali: Šercerjema 2, iclefon 23-504. M-4559
ZASTAVO 101, registrirano do dcicmNa 1983, prodam. Geren-daj, Sima 12, M. Sobota. M-4560 HIŠO PRI AVTOBUSNI POSTAJI NA HODOŠU, v dobrem sta-nin. prodam. Informacije: Hodoš ' M I
KAVČA, mizo in fotelj prodam. Kar, Lendavska 25, stanovanje 125, M-4562
HARMONIKO, trajnogorečo peč, plinski in električni štedilnik ter kompletno vodovodno črpalko prodam. Informacije: Miklošičeva 23, M. Sobota. M-4563 SVINJSKO MAST (domačo) in motorno kolo peh 175 prodam. Bobič, Križevci 156 v Prekmurju. M-4564
SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo . prodam. Naslov v upravi lista. M-4567
LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4568 GRADBENO PARCELO (10 arov) s staro hišo v Murski Soboti, Partizanska 25, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: „PRII OŽNOST”. M-4570 NOVA PLATIŠČA ZA RENUALT 16 (2 kosa) in komplet zadnjih luči za peugeot 304 prodam. Vebeiič, Štefana Kovača 19, telefon 21-669 ali 22-210. M-4571 VW 1300, registriran do julija 1983, prodam. Krog 12. M-4572 SUHE BOROVE DESKE (debeline 5 in 2,5 cm), večjo količino, prodam. Maks Golob, Trg osvoboditve 14, Lenart. M-4574 ŠKODO 110 R COUPE, letnik 1974, motor generalno obnovljen, prodam. Ogled vsak dan. Karel Marič, Serdica 117, p. Rogašovci.
M-4577
TOVORNI AVTO MERCEDES 113 KI PER, dvojni' pogon, nosilnost 6 t, in opel rekord 1700, zaradi upokojitve lastnika prodam. Alojz Bakan, Jurij 31, p. Rogašovci. M-4578
STARO VINOGRADNIŠKO HIŠO s kletjo (7 x 9) in dve parceli za vinograd, v lepem vinorodnem kraju, prodam. Ivanek, Vrtna 13, Gornja Radgona, telefon 74-213. M-4606
RENAULT-4, letnik 1976, na novo registriran, ugodno prodam. Kreslin, Črenšovci 8. M-4608 TRAJNOGOREČO PEČ in kombinirano peč, malo rabljeno, ugodno prodam. K. Drvarič, Zenkovci 17. M-4579
PEČ ZA KOPALNICO, novo, italijansko, prodam. Sočič, Puconci 82. M-4580
ZASTAVO 101 in fiat 1300 prodam. Gradišče 38, p. Tišina. M-4582
ZASTAVO 101 PRODAM. Se-beborci 76. M-4583 KOMUNALNO UREJENO GRADBENO PARCELO V BELTINCIH, 711 m2, z ostrešjem, gradbeno barako in načrtom za hišo AŽ48 prodam. Možnost takojšnje gradnje. Naslov v upravi lista. M-4584
TELE ZA ZAKOL PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4585 JELŠEVA DRVA PRODAM. Kuštanovci 34. M-4586 ZLATO ZA ZOBE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4587 HLADILNIK GORENJE(1701), dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Ogled po 16. uri. Marija Kuzmič, Arh. Novaka 19/1, Murska Sobota. M-4588 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-4589
HIŠO V RADENCIH, zgrajeno do III. gradbene faze, prodam. Kurnjek, Štefana Kovača 29, Murska Sobota. M-4590 MOTOKULTIVATOR GOLDONI. 7 KS. prodam. Telefon po 16. uri 22-957. M-4591 NEDOGRAJENO HIŠO NA CANKOVI PRODAM. Informacije: Domajinci 35. M-4592 OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVO 128, letnik 1981, prodam. Sever. Murska Sobota. Mladinska 26. M-4594 WARTBURG KARAVAN. letnik 1973. poceni prodam. Gan-Čani21. M-4595 ENOFAZNI ELEKTROMOTOR KOVINA MARIBOR in drobilec za koruzo prodam. Lipa 24. M-4596
FORD ESCORT, letnik 1974, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po 15. uri: telefon 75-360. M-4598
MA RJA NI BEDOK iz Dankovec in izvoljencu DRAŽI U MEOLICU iz Dokležovja želita ob sklenitvi zakonske zveze vse najlepše, predvsem pa družinsko srečo in medsebojno razumevanje — družini Krpic in Hujs iz Pečarovec.
Dragemu možu in očetu ŠTEFANIJ KUZMI iz Puže-vec želijo za njegov praznik vse najboljše, trdno zdravje ter srečne dni v krogu svojih najdražjih ter da bi bil še naprej tako dober mož in očka, obenem mu želijo srečno novo leto 1983-žena Erika ter sinova Bojan in Miran.
JOŽETU TURHU iz Gerlinec št. 96 želi ob odhodu k vojakom srečno pot, dobro počutje v novem okolju, in da bi se s čim lepšimi spomini vrnil v domači kraj — obenem pa iskreno čestita za bližnji rojstni dan — Jožica.
MA RJA N U BENKU iz Serdice želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse najlepše, prijetne trenutke med novimi prijatelji ter vestno izpolnjevanje novih dolžnosti — oče. mama, stara mama in brat Jože.
Dragi mami HELENI ŠA VEL iz Taneče ob praznovanju 80. rojstnega dne iskreno čestita ter želi tudi v nadaljnjem življenju vse najboljše, predvsem pa zdravje — snaha Anica z možem Ludvikom, vnuk Vlado in vnukinja Zlatka z družino.
Vojaško suknjo bo oblekel MILAN MAKOVEC iz Sotine. Srečno pot in dobro počutje v novem okolju želi soseda Jožica in ostali domači.
Dragemu sinu in bratu MILANU MATKU iz Odranec želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka srečno pot, zdrave in srečne trenutke v novem okolju, po odsluženju pa veselo vrnitev v domači kraj — mama, ata in sestra Bernarda.
ZAPOROŽEC UGODNO PRODAM. Gančani 7. M-4602 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z dvema ležiščema in sobne elemente ter dva visoka fotelja ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4603 ZEMLJIŠČE, primemo za gradnjo hiše. 6 km od Murske Sobote in borov les prodam. Naslov v upravi lista. M-4604 3-SOBNO STANOVANJE V MARIBORU, primerno za obrt-nike-zdomce. prodam. Infor-
macije: Papirnica, Ormoška cesta
4, Ljutomer. M-4605
OSEBNI AVTOMOBIL ŠKO-
DO Š 110 R CUPE, letnik 1980,
prevoženih 13.000 km, garažiran,
prodam. Šalovci I67/A. M-4610
ZASTAVO 126 P, letnik 1980,
prodam. Informacije dopoldne:
Šiftar, telefon 23-610. M-4612 .
GOSTILNA HORVATLOVEN JAK, POLANA 40 pri Murski Soboti želi vsem cenjenim gostom, poslovnim partnerjem in sovaščanom
Zdravo, srečno in uspešno novo leto 1983
ter obvešča, da bo gostilna 31. decembra ter 1., 2. in 3. januarja zaprta.
Po tem času bodo gostom na voljo spet različne domače specialitete po naročilu, ribje specialitete: lignji, škampi ter druge morske in sladkovodne ribe ter razne sladice. Delovnim organizacijam za pogostitev poslovnih partnerjev priznavamo 10-odstotni popust.
Kolektiv gostilne se za obisk v novem letu toplo priporoča!
MLADINSKA ORGANIZACIJA ŠALAMENCI vabi na
SILVESTRSKI IN NOVOLETNI PLES
V DVORANO ZADRUŽNEGA DOMA V ŠALAMENCIH
31. decembra in 1. JANUARJA od 18. ure naprej. Zabaval vas bo priznani ansambel LEGIJA.
VABLJENI
NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom ugodno prodam. Cvetkova 2, Murska Sobota. M-4609
WARTBURG KARAVAN po ugodni ceni prodam. Motor generalno popravljen. Jožef Kepe, Dolga vas 16, p. Lendava. Le-377 HIŠO v centru Murske Sobote, primemo za kakršnokoli obrt, prodam. Naslov v upravi lista. M-OP
ZIMSKE GUME 165 SR 13 z jeklenim pasom, nove, prodam. Krog 45. MA528
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Gradišče 14/D, p. Tišina. M-46I3
GOLF, registriran do januarja 1983, prodam. Anton Nemec, Večeslavci 31, p. Rogašovci, telefon do 14. ure: 78-620. M-4616 RENAULT-4 SPECIAL, letnik 1977, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4618 CENTRALNO OGREVANO HIŠO z velikim vrtom v mirnem predelu Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-46I9 STAREJŠO HIŠO v okolici M. Sobote prodam. Telefon 24-654. MA620
2.5 m3 smrekovih plohov (»fosli-nov«), lOparovšpirovcev,dolžina 6,60 m, in 5 m3 suhih smrekovih desk prodam. Robert Novak, Cvetna ulica 5, Bakovci, p. M. Sobota, telefon po 16. uri: 76-095. M -4622
KOMBI IMV FURGON, nosilnost 1,51, registriran in obnovljen, prodam ali menjam za 125 P, ali drugi avto. Nedžo Kotorevič, Otovci 70. M-4623
SVINJE ZA ZAKOL (120 kg), prodam. Bokrači 1, p. Puconci. M-4627
TRAKTOR ZETOR 2511 prodam. Nemec, Zenkovci 32, P. Bodonci. M-4628
ZASTAVO 101 PRODAM. Mladinska 70. Bakovci. M-4629 STAREJŠE POHIŠTVO ZA SPALNICO in kavč prodam. Nada Franko. Krog 141. M-4630
ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Edi Baša. Ra-dovci 18. p. Grad. M—4631 BUČNO OLJE, novo, prodam. Andrejci 7, p. Martjanci. M—4632
PLEMENSKO KRAVO PRODAM. Skakovci 40. M—4634 PUJSKE (25-30 kg), prodam. Šmidlehner. Tomšičeva 12. Rakičan. M—4635
VAUXHALL VIVA 1300. letnik 1977, 32.000 km, karamboliran, na prodaj. Sabo, Zvezna 8, M. Sobota. M—4636
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Informacije od 7. do 15. ure po telefonu 22-740. M—4637 VINSKO K LET in 4 are zemljišča na lepi legi prodam. Franc Horvat, Filovci 163. M—4638 ZASTAVO 101, letnik 1973. prodam. Viktor Vlaj. Puconci 21 /D. M-4639
OSMRTNICA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Stefan Lipič
trgovski potnik KK Ptuj iz Maribora
Od pokojnika smo se poslovili 17. decembra na pobreškem pokopališču v Mariboru.
Globoko žalujoči: žena Elica, sin Zlatko z ženo Mariko, hčerka Cvetka z možem Milanom, vnU Gregor, vnukinja Mojca, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO (200 1) v dobrem stanju, prodam. Predanovci 33. M—4640 VINOGRAD S KLETJO V ČEN F1B1 (19 arov), ugodno prodam. Kelenc, Kot 13. M—4641 ZASTAVO 750. letnik 1978. dobro ohranjen, prodam. Hozjan, Trnje 101. M—4642
MALE PUJSKE PRODAM. Krog 72. M—4643
MALE PUJSKE PRODAM. Kumin, Veščica 64. M—4644 TRAKTOR STEYR, tip 188. 28 KS s koso prodam. Franc Kosi, Vogričevci 40, p. Ljutomer. M—4645
MEDETAŽNO HIŠO v Murski Soboti prodam. Ogled 29. in 30. decembra od 15. do 18. ure. Naslov v upravi lista. M—4648 CITROEN G S 1220. 79.000 km, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Murmayer, Oktobrske revolucije 1, M. Sobota. M—4649
NJIVO (30 arov) v Gradišču prodam. Elizabeta Lutarič, Stara 4. Murska Sobota. M—4651 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam. Ravenska 59. Beltinci. M—4652
PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Moravcih prodam. Čopova 1. Murska Sobota. M—4653 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 18.000 kalorij, prodam. Jože Fujs. Veščica 6. pri M. Soboti. M-4654
NOVO. ŠE NEDOKONČANO HIŠO V BLIŽINI LJUTOMERA. ugodno prodam. Naslov v upravi lista. In—449
VINOGRAD na brajdah s kletjo v čentibskih goricah prodam. Dovoz dober. Naslov v upravi lista. Le—387
BUČNOOLJE, letošnje, prodam. Zvezna 9, Bakovci. M—4667 MOTORNO ŽAGO novo in ZASTAVO 101 — letnik 1980 prodam. Srša, Banovci štev. 1, Veržej. In—450
TRAKTOR ZETOR 7011 s kabino in cisterno 3000 1 prodam. Noršinci 62, Martjanci. M—4655 GRADBENI MATERIAL, norma nosilci (5m), 9 kosov, norma polnila, 100 kosov, rezan les za ostrešje, 2 m3, prodam. Tel. 23-464. M—4656
MEDETAŽNO HIŠO v Rakičanu prodam. Naslov v upravi lista. M-4672
kupim
VETROBRANSKO STEKLO ZA DYAN O 6 KUPIM. Krpič. Beznovci 39. p. Bodonci. M-AK BLOK MOTORJA ZA VW KOMBI 1600 cm kupim. Telefon 81-814 ali 81-824. In446
BOROV GOZD, lahko tudi mešani. kupim. Alojz Omar, Ran-kovci 37, p. Tišina. M-4569 JEKLENKO ZA PLIN KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4597
Janko Špindler ključavničarstvo
Lukavci 7/A
p. Križevci pri Ljutomeru
se s svojimi storitvami: izdelovanjem raznih koles za prikolice in traktorje, kompletnih prikolic za prevoz živine ali krme, različnih mlinov za žitarice in koruzo, garažnih vrat po meri naročnika in drugimi izdelki priporoča tudi v novem letu ter se zahvaljuje za zaupanje v letu 1982.
Vsem sodelavcem, kmetovalcem in cenjenim strankam želi srečno in uspešno NOVO LETO.
Sovaščanom, cenjenim strankam ter vsem koristnikom kom-bajnskih storitev želimo v novem letu mnogo poslovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva.
Zahvaljujemo se vsem na dose; danjem zaupanju ter se s svojimi storitvami priporočamo tudi v NOVEM LETU.
Avtomehanika-avtoelektrika Pavel Šiftar
in oljarna Geza Šiftar
Polana 2, telefon (069) 22-961
RABLJENI TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, STEYR I5 ah STEYR I8 kupim. Jože Kežman. Ptujska cesta8. Gornja Radgona. M-OP
sobe; j
ENOSOBNO OPREMLJENO ali neopremljeno stanovanje išče mlad zakonski par z nekajmesečnim otrokom. Ponudbe na upravo lista. M-4557
SOBO ODDAM FANTU. Vegova 11. M. Sobota. M-4614 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam solidni ženski. Vprašati: Štefana Kovača 14. MA626
fazno/
r .
INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNO IN SRED-NJO.ŠOLO. Nalov v upravi lista-M-4554
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Hodoš, izdano leta 1941. Estera Baiog, Krplivnik 13. p. Hodoš. M-4566
OSEBO, ki bi bila pripravljena delati na kmetiji, iščem. Možnost prevzema kmetije. Naslov v upravi lista. M-4596
SAMSKI MOŠKI, star 39 let z lepo kmetijo, želi spoznati dekle ali žensko, staro do 35 let, brez obveznosti, zaradi skupnega z'-vljenja. Resne ponudbe oošl.m® na upravo lista pod 5111 »PREKMUREC«. M-4608 ZNANO STRANKO, ki je.17' decembra nakupovala v gornjem delu Blagovnice, prosimo, da se zaradi netočnega plačila kupil6? nega blaga oglasi pri blagajnl manufakture. M-4615
KMETIJO BREZ NASLEDN*: KOValikmetijozavnajemzadalJ čas v okolici Ljutomera, Ormoža-M. Sobote ali Gornje Radgon išče mlada družina. Drago Prelog-Križevci 23, p. Križevci pri El11' tomeru. In-448	v
ZA KOVINSKO OBRT V OKOLICI LJUTOMERA Ut' LAVNICE ODDAM V NAJE^ Naslov v upravi lista. In-427 VOZNIKI!	.
Opravljam optične nastavi^ kolotekov za vse vrste osebo’ avtomobilov. S pravino nastavl vijo kolotekov(koles) boste Pr® prečili enostransko obrabo gun1 poskrbeli za varno vožnjo. Av‘ mehanik Franc Makoter, Ljm mer. In-451
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 —- Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STRAN 22
VESTNIK, 23. DECEMBRA
MALI OGLAS V VESTNIKU - ZANESLJIV USPEH
Naročniki imate 20-odstotni popust
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Nikolaj Makovecki
iz Rogašovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti za vso skrb in nego, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Rogašovci za poslovilne besede, gasilcem, kolektivu UNZ M. Sobota ter OŠ in KUD Beltinci.
Rogašovci, 13. decembra 1982
VSI NJEGOVI
To sonce kot pokopna sveča nad mrtvo stvarnico visi, pač slika sonca je bleščeča, a živo sonce to več ni!
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
13. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar se je mnogo prerano pretrgala nit življenja dragi ženi, mami in babici
Mariji Movrin
z Murskega vrha
Ostali so sledovi pridnih rok in boleče spoznanje, da se ne bo nikoli več vrnila. Hvala vsem, ki seje še vedno spominjate.
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Štefana Gpbreka
iz Filovec
Kamorkoli se oko ozre, . povsod vse prazno je ker tebe več med nami ni.. .
V SPOMIN
20. decembra je minilo leto dni, polno žalosti,odkar nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka in sestra
Marija Rožman
iz M. Sobote
Draga hčerka! S solznimi očmi gledamo sadove tvojih pridnih rok, kimaš iz dneva v dan vedno bolj spominjajo na kruto resnico, da te ne bo nikdar več med nami in med svojimi rožicami, katere si tako ljubila. Ti si za vedno odšla od nas, a v naših srcih živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi, ki smo te imeli radi.
Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite z rožami in na njem prižigate sveče.
Neutolažljivi: mama, ata in sestra Marjeta
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi oče ne bi črna zemlja krila...
ZAHVALA
Neizprosna bolezen nam je vzela dragega in srčno dobrega očeta, starega očeta in brata
Štefana Mariča
iz Murskih Črnec
b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za neizmerno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala medicinskemu osebju ušesnega oddelka za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Prisrčna zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in godbi za žalostinke, GD iz M. Črnec, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev, sodelavcem iz ind°Vni^ or6an^zacU OZD Mura, Spl. bolnice, Intes, Družbene prehrane in Mesne austnje. Iskrena zahvala za vso darovano cvetje ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
ki nas je tragično in brez slovesa zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, pokojnika pa pospremili na njegovi poslednji poti.
Posebna zahvala KS iz Filovec, sodelavcem iz mešalnice v M. Soboti, njihovemu predstavniku za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Žalujoči: žena Rozalija,hčerki Olga in Štefka z družinama, stara mama, oče in mama ter sestra Marija in brat Jože z družinama
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 47. letu z starosti zapustil naš dragi brat, svak in stric
Karel Šalamon
iz Nuskove 1
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za vso pomoč ter vsem, ki so dragega •	pokojnika pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostnike ter predstavniku KS za poslovilne besede.
Pertoča. M. Sobota. Maribor, Ljubljana, Nuskova 11. decembra 1982
Žalujoči: sestre in bratje z družinami
ZAHVALA
Po kratki in težki neozdravljivi bolezni nas je v 62. letu starosti za vedno zapustila draga žena in mama
Ema Gorza
roj. Farkaš iz Lončarovec
Globoko zahvalo izrekamo vsem, ki so našo ženo in mamo imeli radi, jo spoštovali ter jo obiskovali in bodrili v času njene težke bolezni. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, pevcem za odpete žalostinke, g. duhovnikoma za opogrebni obred ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali ter nam izrekli sožalje.
Lončarovci, 4. decembra 1982
VSI NJEGOVI
Žalujoči: mož Koloman, sin Geza z ženo Ello in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in brata
Franca Šiftarja
iz Kupšinec
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku Kupšinci, tov. Flegarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom Zelezo-tehna. Poljoobskrba. Mura TOZD Perilo-likalnica, LD Tišina, GD Kupšinci tersorod-Uikom. sosedom in znancem za darovane vence in cvetje ter vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — najlepša zahvala!
Kupšinci, 5. XII. 1982
žalujoči: sinova Herman in Stefan z družinama, hčerki Aranka in Erika z družinama, sestra Marija z družino iz Francije ter ostalo sorodstvo
23. DECEMBRA 1983
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 63.letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Vilma Bamfi
roj. Celec iz Puževec
Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo obiskovali v času njene boleznijo tolažili in dajali upanja do življenja, ter vsem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Puževci, 17. novembra 1982
Žalujoči, mož Karel, hčerka Gizela z družino ter brata in sestra z družino
STRAN 23
v besedi in sliki iz naših krajev
DEDEK
MRAZ
PRIHAJA
December je zadnji med dvanajstmi meseci leta, ki se bo kmalu prevesilo v novo, prednovoletni pa je čas vznemirjenega pričakovanja, v katerem je nepogrešljiv bradati mož s kučmo — dedek Mraz. Njegov prihod je popestren s številnimi prireditvami za najmlajše, ki so tokrat v Pomurju prav pestre.
Nova konzervna linija
V Murski Soboti se bo program praznovanja pričel danes, v četrtek, 23. tega meseca, ko bodo med 16. in 18. uro v aleji Trubarjevega drevoreda in na grajskem dvorišču odprli pravljično mesto. V njem bo z novoletnim popustom organizirana prodaja slikanic, igrač in lutk; malčki, ki bodo prišli (in prav bi bilo, da bi se starši množično odzvali) pa se bodo lahko okrepčali s toplimi napitki, sladicami in še kakšnim sendvičem.
Prav tako pa bodo v času od 23. do 28. decembra, ko bo odprto pravljično mesto, tudi številne prireditve, ki jih za najmlajše organizirajo krajevne skupnosti, odvijale pa se bodo v grajski dvorani. Tako bo danes ob 16. uri na sporedu Čarovna
skrinjica
lutkovna igrica
šolarjev osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. Jutri, v petek, 24. tega meseca ob 16.30 bo na ogled lutkovna igrica Kako sta kuža in muca ribala, ki sojo pripravile vzgojiteljice vzgojnovar-stvene organizacije Murska Sobota. V soboto ob 16.30 bodo učenci srednješolskega centra uprizorili igrico Kam pa kam volk, pol ure kasneje pa bo projekcija filma Zimske želje. Dedek Mraz bo pravljično mesto in malčke v njem obiskal v ponedeljek, 27. decembra, ob 17. uri, tiste med njimi, ki ne obiskujejo vrtca in katerih starši so poskrbeli za darilni bon, pa bo tudi obdaroval. Pol ure pred prihodom pričakovanega dedka pa bo v grajski dvorani lutkovna igrica Zvezdica zaspanka, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Edvard Kardelj. Nasledhji dan, to je v torek, 28. decembra, bo dedek Mraz prispel na grajsko dvorišče že dopoldne — ob 10. uri, svoj obisk pa ponovil ob 17. uri popoldne. Vsem malčkom, ki radi poslušajo pravljice, pa bo to popoldne ob 16.30 namenjena ura pravljic v ponirski knjižnici.
Poleg naštetih prireditev so se potrudili tudi v vrtcih in pripravili poseben program za svoje varovance kot tudi tiste predšolske otroke, ki niso v organiziranem vzgojnem varstvu. Tako bo v enoti Gregorčičeva zadnje tri dni v letu posebej živahno tam po 9. uri, ko bodo malčki lahko sodelovali v pesmi o zimi in dedku Mrazu, prisluhnili glasbeni pravljici Novoletna jelka in si ogledali risanke o Dimnikarju z vrtoglavico. V Talajevi enoti bo prednovoletni program od 27. do 31. tega meseca,, ko bodo prire-ditve prav tako ob 9. uri, podobno kot v Štefana Kovača in vrtcu na Prešernovi. V slednjem so pripravili igrico Kako so živali prihajale k babici Zimi, v enoti Štefana Kovača pa glasbeno pravljico Zajčkova hišica.
Tudi ljutomersko mladino in malčke bo obiskal dedek Mraz, saj brez njega ne more miniti novoletni vrvež. Ce bo sneg, se bo s sanmi prisankal pred hotel Jeruzalem, kjer mu bodo 27. decembra ob 16.30 pripravili prisrčen sprejem. Če pa snega ne bo, pa se bo pripeljal s kočijo. Njegov obisk bo obogaten s programom, ki ga pripravljajo spremljevalci.
Bolj pestro bo v vzgojno-varstveni organizaciji, kjer bodo malčki pričeli postavljati in
okraševati novoletno jelko v ponedeljek, dan kasneje pa bo dedek Mraz prišel pogledat, kako so jo okrasili. V sredo, 29. decembra, bi pričakovani dedek obiskal Železne dveri, za oba  obiska pa so vzgojiteljice pripravile tudi lutkovno igrico. V četrtek bo novoletni možiček z brado obiskal otroke, ki ne obiskujejo vrtca, seveda, če se bodo ob 14. uri zbrali v vzgojno-varstveni oganizaciji Ljutomer. Tem malčkom bo dedek Mraz prinesel tudi darila, njegov prihod pa bo popestril novoletni program z igrico.
Letošnji prihod dedka Mraza pa nestrpno pričakujejo tudi v
Murska Sobota pa je podelil priznanja štirim najuspešnejšim komitejem za SLO in DS v krajevnih skupnostih: Križevci v Prekmurju, Bodonci, Šalovci in Gornji Petrovci.
Filip MATKO

občini Gornja Radgona, kjer bo prvo obdarovanje predvidoma v nedeljo, v vili Holt v Crešnjev-cih, dan kasneje pa v vseh vrtcih v občini. Tudi letos je obdarovanje 5000 otrok skupna akcija, vsak zaposlen pa je za najmlajše ' prispeval 50 dinarjev. Darilo bo sicer za deset dinarjev dražje, obdaritev pa enotna. V ličnem paketu ’ oziroma vrečki bo k vizitki z vabilom .za slehernega otroka priložena še knjiga pravljic Mladinske kpjige, za trideset dinarjev pa bo sladkarij. Po svoje si bodo vsoto šestdesetih dinarjev razdelili le učenci višjih razredov osnovnih šol, morebiti jih bodo porabili za novoletno zabavo oziroma srečelov ali pa za izlet ob koncu šolskega leta.
Na koordinacijskem odboru pri občinski zvezi prijateljev mladine pa so tudi sklenili, da dodatnih daril za posameznike ne bo, ampak bodo darila kolektivna za vse otroke — postavljena pod novoletno jelko. Tako bodo tudi vsi predšolski malčki imeli možnost prisluhniti pravljičnim uram in predstavam na osnovnih šolah.
V lendavski občini bo v času novoletnega praznovanja dedek Mraz obdaril kakih 2300 otrok, tako v krajevnih skupnostih kot v vrtcih pa mu pripravljajo prisrčen sprejem. Praznovanje se je pričelo 20. decembra, lutkovne igrice, nastopi cicibanov in druge prireditve pa se bodo v krajevnih skupnostih odvijale vse do 27. decembra. Od tega dne dalje do predzadnjega v zadnjem mesecu tega leta pa bodo v vrtcih predvajali risanke in k projekcijam povabili tudi šolarje nižje stopnje osnovnih šol. Kakih 240 otrok, katerih starši delajo v lendavski občini, živijo pa v sosednji Hr.vaški, pa bo imelo skupno obdaritev v INA-Nafti in Gorenje—Varstroju.
Brigita Bavčar dopisnik
V četrtek dopoldne so v Ljutomeru predali namenu novo konzervno linijo v DO Emona TOZD Agroplod. Investicija v opremo je znašala okrog 35 milijonov dinarjev in je del sanacijskega programa, ki ga je ta tozd zaradi izgub moral narediti. Konzervna linija ima zmogljivost predelave 2500 ton sadja in vrtnin letno, je pa prirejena tako, da se lahko zmogljivosti tudi povečajo. Otvoritvi so prisostvovali tudi France Popit, član predsedstva SR Slovenije, ter najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine Ljutomer ter DO Emona. Po zagonu konzervne linije so se gostje seznanili z načrti tozda Agroplod in njegovimi trenutnimi gospodarskimi težavami.
Nova konzervna linija bo omogočila tozdu, da bo verjetno do konca tega leta sa-
niral 1,8 milijona dinarjev izgube, saj bo precejšnji delež proizvodnje namenjen izvozu. Pridobitev Agroploda si-
Fotografija naj bo opozorilo vsem voznikom motornih vozil, kajti smo na koncu iztekajočega se leta in prav v tem času se na pomurskih cestah zgodi največ prometnih nesreč. V domovino se vrne mnogo naših delavcev na začasnem delu v tujini. Zadnji teden v letu bo promet na pomurskih cestah gostejši, zato povečana previdnost in dosledno spoštovanje prometnih predpisov ne bosta odveč. Razbitine osebnega avtomobila so posledica prometne nesreče s tragičnim koncem, ki se je zgodila prejšnji četrtek v Černelavcih.
tekst in foto Š. ABRAHAM
Priznanja in zahvale teritorialcem
Občinski štab teritorialne obrambe ter pokrajinski štab TO sta v Murski Soboti pripravila minulo-soboto skupno slovesnost, na njej pa so bila podeljena priznanja oziroma zahvale pripadnikom enot teritorialne obrambe murskosoboške občine, kakor tudi nekaterim najboljšim enotam.
Za izredne uspehe, dosežene pri obvladovanju vojaških spretnosti, vzorno discipliniranost in tovarištvo ter odgovorno izvrševanje nalog pripadniki TO so prejeli pohvale: Majda Mikola, Nada Ismaj-lovič, Terezija Mesarič, Darja Podlesck, Ivan Svec, Borislav Šimundič, Franc Prosič, Franc Fartek, Stanislav Gorčan, Oskar Pinter, Stanislav Sankovič, Kolo-man Žilavec, Rudolf Pozvek in Peter Gumilar.
Za večletno prizadevno in uspešno sodelovanje, za izredne uspehe dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji,- krepitvi moralnopolitične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot TO so dobili zahvale: Edvard Frumen, Rudolf Bunderla, Vinko Apšner, Alojz Sela, Jože Zrim, Karel Luk, Jože Berden, Tibor Temlin, Franc x Kumin in Stefan Opeč.
Občinski komite za SLO in DS
cer ne zagotavlja novih delovnih mest, lahko pa bodo zaposlili 30 ali 40 novih sezonskih delavcev.	D. L.
Tovariš Popit se je po ogledu in otvoritvi konzervne linije pogovarjal s predstavniki DO, TOZD in predstavniki DPO skupščine občine Ljutomer. Seznanili so ga s trenutnim gospodarskim položajem v občini in TOZD ter nakazali razvojne možnosti.
Z GOLARJEM O VERŽENCIH — V vseh 24 kratkih zgodbicah q Veržencih — knjiga je izšla v mladinski zbirki Kondor — je polno humorja, tistega Golarjevega, ki nas prevzame že po prvih vrsticah in mu daje pečat pokrajinsko obarvan jezik. Bolj, ko jih beremo, bolj spoznavamo, da je to resnica o nas samih, naših napakah in slabostih in da smo sami ničko-likokrat Verženci. Bilo je to nepozabno kramljanje z Man kom Golarjem, prejšnji petek v Gornji Radgoni, ko so mu predstavniki radgonske ZKO izročili Trubarjevo plaketo, ki jo podeljuje ZKOS. (B. Ž.)
Foto: J. Stolnik
Med Križevci in Veržejem so vsaj na del republiške I ceste potegnili asfaltno prevleko, saj so bile vo- " zne razmere že nevzdržne.	
LENDAVA
Uspešna krvodajalska akcija
Zavod zj transfuzijo SRS in °*’" črnski odbor rdečega križa Lend8’ va sta organizirala dvodnevno krvodajalsko akcijo. Znano je, d8 je lendavska občina v teh akcij8*1 med najboljšimi v republiki, Pose' • bej pa je potrebno omeniti delovno organizacijo INA-Nafta, k8,ere delavci redno dajejo kri tudi P® večkrat letno. Letošnja akcija je bila tako kot vsako leto skrbno organizirana, saj so večino krvodajalcev pripeljali v dvorano IN"' Nafte, kjer je potekal odvzem kr' vi. Letošnje akcije se je udeležilo blizu 800 krvodajalcev, kar je več kot v lanskem letu. Za tako dobro udeležbo gre predvsem pohy8*8 krajevnim organizacijam Rdečega križa in delovnim organizacijam, ki so omogočile delavcem udeležbo na akciji.
Jani D-
Proslava
V počastitev dneva JLA j® Krajevna skupnost Brezovci priredila preteklo soboto v vaško-gasilskem domu streljanje z zračno puško. Pet bolje uvrščenih je prejelo tudi diplome. Zvečer je sledila že tradicionalna proslava. Za kulturni programje poskrbela brezovska mladina skupaj z osnovnošolskimi učenci.
Ogledalisosi tudidvadoku-mentarna filma. Vsi gostje m ostali udeleženci so bili P°" goščeni s tradicionalnim »v0' jaškim pasuljem«. $
V galeriji soboškega kul nega centra bo nocoj D „ trtek, 23. decembra) ob • uri otvoritev retrospect* razstave akademskega kaija Štefana Hauka. K stava bo odprta ves rnc do 23. januarja 1983. bb
VESTNIK, 23. DECEMBRA
STRAN 24
Essi
Ja sta si de"il? eki^
Filip MATKO
S	O • ’ ;	•		k I 1	(VJ j	' A y 	B			B	 »tat.	NAGRADNA						KRI		war	0	k	•	O	• .-k
																						-	-		
											SESTAVIL MARKO NAPAST	IZKLICANA BARVA PRI IGRALNIH KARTAH	FINO. BARVANO KOZJE USNJE .	ZNANOST 0 USTROJU TELESA IN ORGANOV	NEMŠKI FILOZOF		y			NOVO LETO 1983	MRČES V LASEH	MAJHNO STOJALO	PLEVEL KI RASTE MED ŽITOM	MESTO V . SEVERO- ZAHODNI ŠPANIJI	PODREDNI 1 VEZNIK 1
		t	. 7 - v			[ H	<	8				GLAVNO MESTO JORDANIJE					s«.	k	S		UBEŽNIK PREO TURKI					
	i iM		zk k	 J - 7#	k - H'	i/t”	• c k  1	M	*			TOVARNA PIJAČ NA DOLENJSKEM									INDUSTRIJSKI KRAJ PRI CELJU					
								H			SOL SEČNE KISLINE									DEL PARNEGA STROJA	RJAVO-RUMENA BARVA ilJEOA				
	। -		/ 	f-	? " j- - -%- u s				j ’ he		ŽE UMRLI TAlIJANSKI FILMSKI KOMIK														KMEČKO POSESTVO
	k" p								r		SORTA	PLUTOVINA HUDIČ. ZLODEJ				v	GLAVNI OTOKŠP. OTOČJA PITJUZI	UKRAJIN- SKI PISATELJ (JURIJ).	MESTO PRI ARALU GOROVJE V INDIJI						
	m	prečne /novo							Ed ,						.										
	NOVO LETO 1983	GROZLJIVOST	ZAKUPNIK ZEMLJIŠČA	POVAB- LJENEC	FILMSKI IGRALEC OELON	NATRIJ		ČRNI PTIČI							REKA V SRBIJI UPANJE					LOCO CITATO			TANTAL	ŠPANIJA MESTO V SRBIJI	
	SODOBNA FRANC. PISATELJICA (FRANCOISE						ESTONEC						KOSILO. MALICA DEL PO STELJINE							ČASOPISNI OGLAS. INSERAT	DRŽAVNI PRORAČUN				
	del TROLEJBUSA						MESTO V SREMU POSMEHO- VANJE					•									ELDA VILER	IGRALKA MCGRAW VODLJIV ZRAKOPLOV			
	OSTRA OLAKA NA KLASU					GORA V SRBIJI POLJSKA CVETLICA								EKVATOR	PRE8IVA-LEV JAVE ANETOV ROMAN								VZKLIK MOČNI PLJUSKI DEŽJA		
	kemična PRVINA (ZNAK Sb)										EDEN 00 ZAKRAMENTOV	ČASOVNA ENOTA				VERANDE	PRIPADNICA SLOVENCEV OSNOVNA MERA								
	ŠPORTNO DRUŠTVO			NAGNJENOST OBDOBJA								LJUBČEK K0L0M8INE VITAL. KOMEDIJI									USNJEN TRAK VINORODNA RASTLINA				OČKA. ATEK
					JUŽNI SAD							LETALA							TRDA ZLITINA						
	PREDLOG				AMERIŠKO NI. IME (RONALD)							ZMIKAVT							MORSKI SESALEC						
	pRI SODU zareza ZA OOGE					ZGORNJI DEL STOPALA							PRITOK AMAZONKE V PERUJU					ŽENSKO IME TALIJ							
	_ v DNU					LJUBLJANA							REKA												
	SIBIRSKA kuna z ORA GOCENIM krznom						*		ITAIIJAN-SKI PESNIK FUTURIST (EMILIO)								/			MESTECE V BOKI KOTORSKI					
	SILA. KI ZAVIRA RIBANJE Pri DOTIKU								GRŠKI POLOTOK							ŽENSKI PEVSKI GLAS				ŽENSKO IME (PEVKA ZUBOVIČ)					*
RAZPIS NAGRAD
nagrada: 500 dinarjev
2.	nagrada: 300 dinarjev
3.	nagrada: 200 dinarjev
” nagrada: 200 dinarjev
5.	nagrada: 200 dinarjev
Rešitve nagradne križanke pošljite v kuverti najpozneje do 15. januarja na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom, »nagradna križanka".
'me in priimek reševalca .......................
kraj ..........................................
ulica in hišna števika ......................... Pošta ..........................................
RAZPIS NAGRAD
VESTNIK
Izid. žrebanja
Do določenega roka smo prejeli 94 rešitev nagradne križanke,ki smo jo objavili v 46. številki Vestnika. Žreb je nagrade takole razdelil:
T.	nagrado — 500 dinarjev — prejme Janko Meško, Murska Sobota, Ulica Matije Gubca 35;
2.	nagrado — 300 dinarjev — dobi Mateja Peršak, Ljutomer, Vertna ulica 14;
3.	nagrada - 200 dinarjev -Pavel Lopert, Kobilje 14, pošta Dobrovnik;
14, pošta Dobrovnik;
4.	nagrada — 200 dinarjev — Jože Tuš, Lendavska 4/1, Murska Sobota;
5,	nagrada — 200 dinarjev — Mirko Gamzer, Podgrad 4, pošta Gornja Radgona.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bom poslali po po-šti.ž
Rešitev križanke ob dnevu republike
Vodoravno: otava, resor, Pavel, Arago, opora, Zabok, Jarring, Titovo , EM, avtor, iz, vinotok, miljnik, alabaster, Ero, Braco, Ail, mentol, idr, licej, meduza, Beata, IO, Eli, abeceda, montanist, majnica, Antilje, East, praznik, Jensen, Lao, republike, AK, Aldo, luk, Iri, Ormož, Alabama, hiba, NC, udar, Atar, dolman, lada.
NAROČILNICA
Ime in priimek...........kraj	.............
ulica in hiš. št.......pošta...............
naročam tednik VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice.
Podpis:
Naročilnico nalepite na dopisnico in jo pošljite na VESTNIK!
L/v ? .  ‘	. J - — - * - ' — - " ' *' '1 - • J _ „Z' < /l
Trgovsko podjetje Vesno, s svojimi	|
poslovnimi enotami,	|
želi vsem svojim zvestim odjemalcem | zdravo in uspešno Novo leto!	|
JIMMiNMII— HUB, —i IB IBF
STRAN 25
MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA
«}D0 Ma
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
-	TRAKTORSKE PRIKOLICE
-	PRIKOLICE ZA OSEBNE AVTOMOBILE
-	KOTLI ZA ŽGANJEKUHO
-	MOTORNE KOSILNICE
-	SADILNIKI MEHANSKI IN PNEVMATSKI
- VINOGRADNIŠKE ŠKROPILNICE (ročne in motorne)
3®*
...
OBRAČALNIK 0-240 za sodobno spravljanje sena
PROGRAM PNEVMATSKIH SADILNIH NAPRAV ZA VSE VRSTE SEMEN OD 2 DO 1Z VRST - PROGRAM - IMP - PLINOMERE, OPREMA ZA KLIMATIZACIJO - TRAKTORSKE SADILNIKE - MEHANSKE, PNEVMATSKE
Srečno novo leto 19 8 3!
PRIKOLICE JEHNOSTROJ" ZA VAŠO KMETIJO
V proizvodnjo hrane se direktno vključuje tudi proizvajalec traktorskih prikolic TEHNOSTROJ LJUTOMER. Transportna sredstva so v kmetijstvu nujno potrebna v vseh procesih pridobivanja kmetijskih pridelkov. Za uspešen transport specifičnih tovorov, kot so žitarice, sladkorna pesa, silaža in podobno, razvija TEHNOSTROJ univerzalne in specialne prikolice, katere pospešujejo in pocenjujejo ciklus transporta. V razvoju prikolic strokovnjaki
v TEHNOSTROJU uporabljajo sodobne rešitve transporta v svetu, lastne izkušnje in želje ter pripombe koristnikov. Proizvodni program TEHNOSTROJA je pomemben del slovenskega in jugoslovanskega agroindustrijskega kompleksa. V tej smeri je sprejet tudi srednjeročni plan razvoja TEHNOSTROJA in vključen v celotni srednjeročni plan kompleksa proizvodnje in predelave hrane.
Proizvodni program sestavljajo:
a)	Prikolice in priključki za traktorje
— enoosne prikolice s prekucnikom, nosilnosti 2,5 tone, 3 tone in 5 ton
— dvoosne prikolice s prekucnikom, nosilnosti 3 tone, 5 ton, 7 ton in 10 ton
— pretovarne prikolice s tandem kolesi, nosilnosti 10 ton in 12 ton
— trosilci hlevskega gnoja, nosilnosti 4 tone in 10 ton
— njivske klinaste brane, delovne širine 4 m
— avtomatske in vlečne kljuke za traktorje od 35 KM do 120 KM
b)	Prikolice za avtomobilski transport
— prikolice dvoosne, nosilnost od 6,5 ton do 12,5 ton
—	prikolice enoosne nosilnosti od 1,5 tone do 8 ton
—	podvozja za mobilne stroje in cisterne
—	prikolice posebne izvedbe po naročilu kupcev.
GARANCIJA KVALITETE JE 12 MESECEV OD DNEVA PRODAJE
ZA VSE INFORMACIJE SE LAHKO OGLASITE PO TELEFONU (069) 81-625
V proizvodnem programu TEHNOSTROJA so najštevilnejše prikolice za transport v kmetijstvu, predvsem pa za individualno kmetijstvo, katere vam tokrat predstavljamo:
Dvoosna kiper prikolica za prevoz pridelkov v rinfuzi nosilnosti 5 ton TEHNOSTROJ 620. 2. Namenjena je predvsem individualnim kmetijskim proizvajalcem. Nov način labirint-skega tesnenja stranic je zmanjšal izgube zrnja med prevozom. Široke pnevmatike dovoljujejo transporttudi po razmočenih njivah.Z vgrajenimi kvalitetnimi materiali je nova prikolica vzdržljivejša in enostavna za uporabo.
Trosilec hlevskega gnoja tip TEHNOSTROJ 411.6, nos. 4 tone, ima trosilno napravo s pokončnimi valji, kateri omogočajo enakomerno trošenje gnoja od 4 do 6 m. Trosilec J izdelan v izboljšani izvedbi iz visokokvalitetnih materialov, kateri mu dajo dolgo dooo uporabnosti. Z demontažo trosilne naprave dobimo enostavno prikolico. Z montažo poviškov stranic povečamo zaboju prostornino in trosilec lahko uporabljamo za prevoz silaže, sladkorne pese, krompirja in podobno. Zaboj se prazni s pomočjo transportneg traku, ki je na podu trosilca.
STRAN 26
VESTNIK, 23. DECEMBRA^
NOVI PRI NAS • NOVO PRI NAS • NOVO PRI NAS
PRAKTIČNA LESTEV TRANSPORTER LT -1 -EDINI TOVRSTNI PROIZVOD V JUGOSLAVIJI
ZADRUGA »PRLEKIJA« JE SPLOŠNA ZADRUGA, KI S SVOJO OBRTNO IN ROBNOINDUSTRIJSKO PROIZVODNJO IZDELKOV TER STORITEV DOPOLNJUJE GOSPODARSKO STRUKTURO.
Zadruga »Prlekija« združuje obrtnike gradbeno-obrtnih, tekstilnih, elektroinstalacijskih, vodovodnih, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih, steklarskih in drugih strok.
SREČNO IN USPEŠNO 1983!
PRIPOROČAMO SE CENJENIM STRANKAM Z IZDELKI IN USLUGAMI SVOJIH ČLANOV KOOPERANTOV.
SAMOSTOJNE OBRTNIKE PA VABIMO K SODELOVANJU.
TONE KAMPUŠ , kovaštvo in ključavničarstvo
SP. ŠČAVNICA
69250 Gornja Radgona
OBRTNA ZADRUGA
GORNJA RADGONA
Lestev transporter je naprava za dviganje tovorov v razsutem, tekočem ali oblikovanem stanju. Naprava se uporablja predvsem v gradbeništvu za gradnjo in vzdrževanje objektov. Je lahka, mobilna, preprosta za montažo in vzdrževanje ter velike nosilne moči.
Dosedanji sistemi dvigal za dviganje lažjih tovorov so običajno konzolna dvigala, ki samostojno stojijo pokončno in imajo ob strani vgrajeni paralelni tračnici, po katerih se vertikalno giblje tovorna ploščad ali košara. Ta vrsta dvigal je namenjena predvsem za tovore težje od 500 kg. Za lažje tovore pa se uporabljajo tudi vitljasta dvigala. Ta dvigala so zelo težka in zahtevna za montažo. Poleg tega pa imajo še naslednje pomanjkljivosti: zahtevajo samostojen pokončen nosilec, niso prilagojena za hitro prestavljanje na drugo mesto, zahtevajo ravno podlago z veliko tlačno trdnostjo, upravljati jim mora strokovno usposobljen delavec z izpitom, za vodenje dvigal, za pogon dvigala pa so potrebni močni agregati na tekoča goriva in le redko na električni pogon.
Ker pa se za vzdrževanje objektov in za manjša gradbena dela zahteva lahko prenosno dvigalo, je prav LESTEV TRANSPORTER — LT-1 pravšnja rešitev v te namene. Omogoča dvigovanje tovorov do 200 kg teže, skupna teža dvigala in dolžina posameznih sestavnih delov je taka, da omogoča prevoz v prikolici ali na prtljažniku osebnega avtomobila ali na tovorni ploščadi manjšega tovornega avta. Posamezni deli niso težji od 50 kg, kar omogoča, da dvigalo montira en delavec ali največ dva, pogonski agregat je lahek po možnosti elektromotor moči cca 1 KW ali mali motor na tekoče gorivo enake moči.
'Dvigalo-Iestev transporter LT-J, nima tehničnih in funkcionalnih pomanjkljivosti ter odgovarja sodobnim tehničnim in funkcionalnim zahtevam za varno dviganje in spuščanje lažjih tovorov do 200 kg in manjših dimenzij.
LES IEW TRANSPORTER LET — 1 je prejel pozitivno strokovno oceno, ki jo je izdal INŠTITUT ZA VARSTVO PRI DELU Maribor št. OTP — 251/82. Podana pa je tudi patentna in modelna prijava na patentriem uradu v Beogradu.
tel.: 069/74-641
srečno'83!
ne zgodi se vsak dan
Ce bi stari*Slovani en sam dinar...
KOLIKO MRAZA PRENESE
Vprašanje: kaj je sekstilijon? En sekstilijon je enica (1) s 36 ničlami. Kakor se neverjetno sliši, vendarle tudi tako velika števila potrebujemo.
C sekstilijonu bi govorili na primer, če bi hoteli izračunati, kako je narasla glavnica, če bi naši pradedje (ko so bili še nekje v Zakarpatju), v začetku štetja let naše ere en sam dinar vložili v hranilnico, ki je takrat seveda še niso poznali. Ta dinar bi se do danes z obrestmi in z obrestnimi obrestmi pomnožil za več kot na šest tisoč sekstilijonov dinarjev. Živ krst si takšne številke ne more predstavljati. Njena vrednost bi > znašala neznansko več, kot je vredno vse zlato na zemlji. Kako naj torej izgovorimo tako velikansko število. Najprej jo razdelimo, začenši odzadaj na po šest mest. Na primer: 1/168 211/825	211/728	561/211
520/567 821/721 567. V vrsti velikanskih števil so zadnjih šest številk enice, nato pridejo milijoni, bilijoni, trilijoni, kvadrifijoni, kvintilijoni in sekstilijoni.
Naše število se glasi: en šestili-jon stooseminšestdeset tisoč dvesto enajst kvinstilijonov osemsto-petindvajset tisoč dvestopetnajst kvadrilijonov sedemstoosemind-vajset tisoč petstoena in šestdeset trilijonov dvestoenajst tisoč pet-stodvajset bilijonov petstosedem-inšestdeset tisoč osemstoenaind-vajset milijonov sedemstoenain-dvajset tisoč petstosedeminšest-deset.
Zadeva je jasna. Kajne?
V sedanji atomski dobi pa poznamo še mnogo večja števila, ki smo jim dali tudi ustrezna imena. Za to uporabljamo latinske številke. Za sekstilijonom pride septilijon, oktilijon, nontili-jon, decilijon, duodecilijon itd. Centezilijon je na primer število, ki ga zapišemo tako, da za enico (1) napišemo 600 ničel.
Evronski matematiki sredi 16. stoletja še niso poznali besede »milijon«, ampak so to število opisali s »tisočkrat tisoč«. Beseda »milijarda« za tisoč milijonov je prišla v rabo šele v 19. stoletju. Danes pa že v proračunih srednje velikih podjetij navajamo samo milijarde. Kdo pa je v prejšnjem stoletju potreboval tako velika števila? Kvečjemu kakšen finančni minister pri sestavljanju državnega proračuna.
Naslednja velikost je bilijon, to je milijon krat milijon. Zvezdo-slovci ga uporabljajo, da nam lahko povedo, da je najbližja
zvezda stalnica oddaljena od Zemlje okoli 40 bilijonov kilometrov. Mikavna je tale primerjava: v nekoliko več kakor osmih dneh preteče milijon sekund. Za bilijon sekund bi moralo preteči več kakor 30 tisoč let.
Zvezdoslovči hočejo še več kakor ta števila. Dogovorili so se o lastni dolžinski meri: svetlobno leto. Svetlobno leto je pot, ki jo napravi svetloba v enem letu. Svetloba je pa neznansko hitra. Po najnovejših meritvah preteče v sekundi natančno 299 796 kilometrov, kar znese na leto približno 9,5 bilijonov kilometrov. Zvezdoslovči se pogovarjajo o zvezdah, ki so oddaljene od nas več milijonov svetlobnih let!
Zadeva je jasna. Kajne?
Brzovlak s poprečno brzino 150 kilometrov na uro bi vozil do Sonca, kije oddaljeno od nas 150 milijonov kilometrov, celih 114
TISOČ CENTEZILIJONOV... JASNO, KAJNE?
let. Svetloba pa za to razdaljo potrebuje samb kakšnih osem minut.
Vzemimo primerjave. Naša Zemlja tehta na primer okrog šest kvadrilijonov kilogramox. V številkah izraženo je to 6 s 24 ničlami. Če *bi Zemlja v vsaki sekundi izgubila en milijon kilogramov — torej 1000 ton — pri teži, bi izginila šele v 200 milijardah let.
Trilijon je milijonkrat bilijon. Vštevilkah zapisano: ena enica (1) in 18 ničel. Če bi hotel kdo s kladivom dnevno 12 ur v vsaki minuti udariti najmanj stokrat, bi tolkel več kakor 38 milijard let.
Neka zgodba pripoveduje o iznajditelju šaha, tako imenovane »kraljevske igre« s 16 Črnimi in 16 behmi figurami na kvadrat
ni deski, razdeljeni na 64 črnih in belih polj, da je od indijskega kralja Sehrama za plačilo prosil samo pšenična zrna. Seveda določeno število zrn. Kralj naj bi mu dal za prvo polje na šahovski deski eno pšenično zrno, za drugo 2, za tretje 4, za četrto 8 in tako naprej; za vsako polje dvojno število prejšnjega. Kralj je velikodušno soglašal. Bil pa je zelo presenečen, ko je naposled spoznal, daje pametni iznajditelj šahovske igre zahteval nič manj kakor 18 trilijonov pšeničnih zrn — in to po pravici.
18 trilijonov pšeničnih zrn je toliko, kolikor znaša 1.000 svetovnih žitnih letin ali devet milimetrov debela plast pšeničnih zrn po vsej zemeljski kopnini. 50 milijard vagonov bi potrebovali, da bi zvozili to pšenico. Če bi ti vagoni stali drug za drugim v vrsti, bi znašala njihova dolžina okoli 400 milijonov kilometrov. To je skoraj trikratna razdalja Zemlje od Sonca.
Za izdelavo enega bilijona vžigalic bi potrebovali okoli 40.000 dreves. Na poseki teh dreves bi lahko zgradili mesto za 4.000 prebivalcev. Če bi se hotel kdo teh vžigalic vsake posebej dotakniti, bi moral to delati več kakor 1.000 let, da bi prišel do zadnje.
Če iz pipe kanejo vsako sekundo tri vodne kaplje, bi trajalo skoraj 10.000 let, da bi prikapalo iz pipe bilijon kapljic.
Tudi o milijardi je težko dobiti pravo sliko, čeprav vsak dan beremo o tem številu v časopisih, ko gre za državne proračune, za razne investicije, trgovanje in podobno. Vemo celo, da živijo na svetu pravi milijarderji, se pravi bogataši, ki razpolagajo z milijardami denarja. Poglejmo srce! Če utriplje v 1 minuti sedemdesetkrat, opravi ta organ v življenjski dobi 70 let 2,5 milijard utripov.
Skoraj 8 milijard vžigalic bi potrebovali, če bi hoteli z njimi povezati Zemljo z Mesecem.
Kaj pa milijon? Milijonkrat povečana muha bi bila dolga 7.000 metrov, človek pa celo 1.700 kilometrov. Knjiga, ki bi imela 1 milijon strani, bi bila debela 50 metrov.
Tudi za število 100.000 imamo lepo primerjavo: list papirja 40 krat prepognjen bi dal debelino nad 100.000 kilometrov! Kdor ne verjame, lahko preračuna. 1 list ima debelino 1 desetinke milimetra. Preskusiti pa tega ni mogoče.
Na .to vprašanje ni mogoče natanko odgovoriti dokler si pod besedo »mraz« predstavljamo zunanjo temperaturo, se pravi toploto izven človeškega telesa. Kajti za občutek mraza je odločilna ohladitev, ki jo utrpi naše telo pod njegovim učinkom. Nevarnost doseže vrhunec v trenutku, ko zaradi zunanje temperature pade toplota krvi pod 36 stopinj Celzija. Tedaj se namreč začne usodni krogotok. Najprej grozi ohlajeni koži nevarnost zmrznjenja. Organizem avtomatično potisne krvni dotok h koži, notranja temperatura pade in proces se
Kritični dnevni časi •
Ameriški psiholog dr. Hattaway se je potrudil, da bi sestavil statistični pregled, ki bi prikazoval, ob katerih urah je človekova delazmožnost na vrhuncu, kateri čas je nevaren za zakonska trenja in podobno. Važna posvetovanja naj bi se po sodbi tega strokovnjaka vršila šele okrog poldneva, ker je ob tem času pred obedom duh najbolj prožen. Za telesna dela pa so najpriklad-nejše zgodnje jutranje ure. To velja posebno za športno udejstvovanje. Za reševanje mislenih in znanstvenih vprašanj se priporoča čas okrog enajstih dopoldne, ne prej. Poskusi so pokazali, da so ameriški študenti, ki so jim predložili teme za naloge ob enajstih, dosegli v tem času za 70 odstotkov boljše uspehe kakor sicer.
Dr. Hattaway je prepričan, da bi se lahko ognili mnogim zakonskim in drugim nevšečnostim, če bi zakonci natančneje premislili čas. ki je tako občutljiv za njih medsebojno življenje. To je čas med 14. in 15. uro popoldne in med 18. in 19. uro zvečer. Osemnajsto uro, ki je najbolj kritična točka celega dne, imenuje psiholog „uro zobobola”. Raziskovalec je tudi sestavil nekakšen umik, ki naj bi ga ljudje upoštevali pri svoji dejavnosti. V skladu z njim predpisuje počitek od 13. do 14. ure popoldne. Od 14. do 15. ure se ne bi Smeli lotevati nobenih važnih opravil. Tudi od 17. do 19. ure je najbolje, če ostanemo sami s seboj.
Človek
nadaljuje, dokler ne doseže človeško telo temperature 23 stopinj C. Skoraj v vseh primerih pri tej temperaturi stopnji nastopi nezavest. Pri nadaljnjem, še tako neznatnem padcu temperature pa postane rešitev življenja nemogoča.
V splošnem ne moremo trditi, da bi bili na visokem severu živeči ljudje bolj odporni proti mrazu in hladu kakor v drugih predelih naše zemlje, čeravno je znano, da zdržijo prebivalci najhladnejšega mesta na svetu. Verhojanska v Sibiriji, često temperature do 60 stopinj pod ničlo. Svoječasna Byrdova ekspedicija na Severni tečaj je bila podvržena zelo nizkim temperaturam, često celo do 67 stopinj pod ničlo. Zato si ne moremo misliti, da bi črnci iz osrednje Afrike lahko sestavili uspešno odpravo za severne dežele. Vendar primeri z južnimi Evropejci v tem oziru kažejo, da prav ti zelo dobro prenašajo mraz, mnogo laže, kakor prebivalci drugih severnejših dežel. In s čim si pomagajo, da premagujejo nenavadno oster hlad. Najprej z obleko, potem z gibanjem, največ pa s hrano, kije bogata ogljikovih hidratov. S temi prilagoditvami dobiva tudi »sibirska« zima nekoliko drugačen pomen, kakor ga je imela doslej, saj gre za bistveno prilagoditev človeka okolici, v katero je postavljen, ne pa za nekaka apriorna načela, ki odloča; jo o daljnosežnosti človekove zdržljivosti proti mrazu.
BREZ NAOČNIKOV?
Za kratkovidne so očitno nastopili bojši časi. Zdravniki jim ne bodo na nos obešali vse debelejših in debelejših naočnikov, marveč bodo poslabšani vid popravili s kratkotrajno operacijo. Zahvala za to gre sovjetskemu zdravniku, direktorju moskovskega raziskovalnega inštituta za očesno mikrokirurgijo Svjatoslavu Fjodorovu. Poseg, ki ga je razvil ta strokovnjak, je nekaj povsem novega, zato je razumljivo, da ga po svetu še vedno jemljejo z zadržanostjo.
Operativni poseg traja vsega skupaj le četrt ure. Kirurg najprej omrtviči" bolnikovo oko, nato nariše na roženico šest do šestnajst črt, ki potekajo od zenice kot napere pri kolesu. Nazadnje kirurg zareže po črtah in tako razrezano roženico preoblikuje. S tem doseže, da se spremeni goriščnica očesa. Znano je, da kratkovidnost- izvira iz tega, ker se očesno zrklo ne more toliko sploščiti, da bi svetlobno gorišče padlo na mrežnico očesa. Kirurški poseg to pomanjkljivost odpravi.
V Moskvi opravijo takšne mikrokirurške posege že povsem rutinirano. Postopek Svjatoslava Fjodorova se je izkazal za dovolj učinkovitega, saj z njim dosegajo, lepe uspehe. Vid so popravili že več desettisočim očesnih bolnikov, pri tem pa so dosegli 96-odstotni uspeh pri bolnikih z zmerno kratkovidnostjo in 84-odstotni uspeh pri ljudeh s hudo kratkovidnostjo. Nobenega operiranega očesa niso uničili. Za neuspeh so šteli že to, da je bolnik po operaciji kljub izboljšanemu vidu še potreboval naočnike.
Ime ji je menda Klementina. To pa zato, ker je reklamirala šampon »Mala Klementina«. Filma »Moja draga Klementina« ni videla, ker se je tiste čase zanimala samo za televizijske slikanice.
stare koprive najbolj pečejo
»A li poznale tisto staro, da ni tat tisti. ki krade, marveč da gre v zapor tisti, ki ga ujamejo! Doslej je bil ta »pravni aksiom« zgolj potrje-van; nikoli ga še nihče ni ovrgel.
Kvalificirani ključavničar X. K, zaposlen na železnici, zagotovo ne sodi med tiste, ki bi jih lahko imenovali tatovi, vendar je kljub temu na svojih plečih občutil tisto — v uvodu omenjeno — ljudsko o tatovih, znanih in neznanih. Živi izključno od svojih desetih prstov. Poročen je, ima tri otroke, žena je nezaposlena ... Nima avtomobila, ne trisobnega udobnega stanovanja. Poprečni osebni dohodek: 11.000 dinarjev.
Po desetih letih deja je dobil stanovanje. Kakšno stanovanje? S pogledom na 'ovarniško dvorišče, ne na zelene površine, brez kopal-
Kdor (si) upa — nastrada!
nice, skratka »nekomfortno«. Toda streha, taka lastna — streha do neba — je bila želja ključavničarja, ki mu ni bilo težko še bolj stisniti pasu in se spustiti v denarne pustolovščine, posojilo imenovane; da opremi stanovanje, kuhinjo. sobo.. ., da končno človeško zaziyi.
A stanovanje terja pozimi tudi ogrevanje. Ko je bila ključavničarska družina še podnajemnik, se je grela s pečjo na kurilno olje. Zdaj, ko se jim je stanovanjski status korenito spremenil, zakaj bi izgubljal čas v vrsti za kurivo? In pade odločitev: naj se kupi peč na trdo gorivo! A glej ga šmenta: ni peči, ni denarja za »preorien-tacijo«, tako da je obarvana nafta še naprej ostala edini način za ogrevanje stanovanja. Do prihodnjega leta, do prihodnje zime. ..
Spomladi, ko je bilo še moč na bencinskih črpalkah dobiti kurilno olje je ključavničar — prav kot hrček.
pravi on — ad črpalke do svojega stanovanja (oddaljenost: tri kilometre) prenašal kurilno olje. Po 20 litrov v ročki. Na koncu se je v kleti znašla zaloga 300 litrov dragocene tekočine, tekočine, ki ključavničarjevi družini — en otrok star pet let, dva pa po tri leta — pomeni: človeško prezimiti.
Toda pred nekaj dnevi pride milica in preišče mojo klet, piše v pismu X. Y. Kot pri kakšnem sumljivem kriminalcu. Zapisala je, da so pri meni našli 300 litrov kurilnega olja. Zdaj čakam poziv od sodnika za prekrške, da 'me bo denarno kaznoval in odvzel najdeno gorivo. Opozorili so me, da goriva ne smem nikamor premakniti...«
P. S.: Lahko bi se zgodilo v kateremkoli naših večjih mest,' ni nujno da tudi v Murski Soboti. Očitno pa drži tista: kdor (si) upa, ta nastrada.
-brž-
za razvedrilo
raj bi moral priti, ko smo imeli koline.
— A ni nič ostalo?
— Zamrzovalna skrinja se ' nam je pokvarila, ni bilo nikogar, ki bi jo odpeljal k mojstru, potem pa sta tvoji dve sestri našli rešitev: polovica
I


| DVOJNO
— Te lahko prosim za majhno uslugo?
— Odkrito ti povem, da | denarja nimam.
SONČNI MRK - 15. DECEMBER
Kot da ni dovolj, da že imamo mrk nafte, plina, premoS elektrike...
prašičaježe v Ljubljani, druga pa v Mariboru.
— Kako pa je s skrinjo?
— Sestrici sta rekli, da je najbolje, če jo ti odpelješ na popravilo. Baje se z mojstri dobro poznaš ...
STRAN 28
za vsakogar nekaj
ENERGETSKA KRIZA
Kurjenje z žago vino
V zadnjih desetih letih smo marsikje zamenjali vrsto peči. Tako so prišle „iz mode” lončene in kovinske peči na trda goriva in mesto so morale prepustiti trajnožarnim pečem, te pa so nadomestile peči na kurilno olje. Pa ne za dolgo! Ni jih malo, občanov ki so kupili akumulacijske peči na elektriko. V mnogih gospodinjstvih so si medtem omislili tudi centralno gretje na kurilno olje.
In zdaj? Kurilnega olja ni, vsaj za vse porabnike ne. Tudi premog je težko dobiti, kvalitetna drva pa so predraga. S čim naj torej kurimo, da ne bomo zmrzovali?
Naši ljudje so iznajdljivi. Ni jim težko zateči se znova k dobrim starim pečem, saj se zavedajo, da vse staro (in preizkušeno) le ni za staro šaro. Znova stopajo v veljavo različne peči na trda goriva. Tako tudi peči na žagovino. Sodelavci revije Sam svoj mojster (priporočamo vam jo za branje!) so v cecembrski številki temeljito obdelali načine kurjenja žagovine in izdelavo briketov. Sestavek smo priredili za naše bralce.
Stari varčni mojstri mizarske stroke so imeli navado, da so veskozi zbirali žagovino, da bi pozneje, ko je je postalo mrzlo, lahko z njo kurili. Za kurjenje z razsuto žagovino so imeli posebno
5
Peč na žagovino, narejena iz dveh pločevinastih sodov, je enostavne konstrukcije. Ima tele osnovne dele: 1. pokrov, 2. telo peči, 3. notranji sod, 4. žagovina, 5. pločevinasta škatla za pepel, 6. vgrajeno drugo dno v sod — pregrada za pepelnik”.
peč. Čeprav je ta način kurjenja v naših, krajih tudi bolj ali rhanj poznap^bomo navedli način kurjenja. Princip delovanja peči na žagovino je enostaven. Peč je izdelana iz pločevinastega soda, katerega gornji del je odrezan in potem nataknjen na vrhu kot neke vrste pokrivalo. Pri dnu soda ob plašču se izreže oglata odprtina, v katero so pozneje da kovinska škatla za pepeol. Nad odprtino za ,,pepelnik” je treba v sod vgraditi še eno dno, na katerem se v sredini izreže večja luknja. S tem pa delo pri
izgradnji peči za žagovino še ni končano! Potreben je še en manjši sod, ki ga zgoraj odrežemo, na dnu spodaj v sredini pa izrežemo luknjo, ki mora biti enake velikosti kot tista, ki smo jo izrezali v večjem sodu v vgrajenem dnu. Poleg tega je treba na velikem sodu nekoliko niže od sredine plašča izrezati okroglo odprtino, v katero privarimo okroglo cev, na katero priključimo domovodone naprave, torej dimnike.
Kako pa žagovino nalagamo v peč? V manjši sod damo velik leseni okrogel drog, ki mora segati od dna do vrha soda. Okrog njega nasipljemo žagovino in jo z neke vrste tolkalom (kak lesen predmet) nabijemo. Žagovino dodajamo sproti. Ce je žagovina popolnoma suha ali pa če so v njej oblansi, jo malce poškropimo z vodo, da se bo bolj sprijela. Potem ko so žagovino napolnili do vrha, izvlečemo lesen drog. Žagovina se ne sme porušiti. Ostati mora torej luknja, ki sega vse do kovinske škatlice za pepel. Zdaj je potrebno le prižgati ogenj. Prižgite kos papirja in ga vstavite (skozi odprtino za kovinsko škatlico za pepel) in čez čas bo žagovina začela tleti. Tudi toploto bo kmalu dala. Med kurjenjem ne smete dodajati žagovine. Tako zakurjena peč (kakih 50 litrov žagovine) bo grela osem ur. Ko peč močno greje, ne smete stati tik ob njej, tudi kakih vnetljivih predmetov ne dajajte ob njo, sicer se lahko opečete oziroma se predmeti lahko vnamejo.
..Izvedenci” za to peč pa trdijo, da jo je moč tudi obzidati s Samotno opeko, da bi dlje časa zadževala toploto (bila bi tudi lepša. Seveda je z ,,žaganco” umestno ogrevati le kake delavnice, take vrste izvedba pa niprimerna za stanovanje, čeprav je po drugi strani tudi res, da jih ni malo (v Pomurju) kmečkih gospodinjstev, kjer ogrevajo stanovanjske prostore na tak način.
Kaj pa briketiranje žagovine? Da, tudi to/ je mogoče! Prvi stroj za briketiranje žagovine je bil prijavljen patentnemu uradu v Švici že 1918. leta. Pri nas je Uniš iz Konjiča začel proizvajati take stroje pred kratkim. Brikete iz žagovine je moč izdelovati na dva načina: z velikim pritiskom ob določeni temperaturi ali pa žagovino ,,stisniti v brikete z raznimi vezili (lepili).
Pri nas v Jugoslaviji že izdelujejo brikete iz žagovine, vendar ne zasebniki, ampak podjetja. Stroj je za občana predrag. S kakim preprostim strojčkom namreč ni moč stisniti žagovine (ne da bi dodali lepilo) do take trdote, da bi se ,.zlepila” sama od sebe. To pa dosežejo s stiskalnicami z močnim pritiskom. Stroj (izdelan v tovarni) se nam ne bi izplačal. S tem pa ni rečeno, da se ga ne bi smel kdo lotiti v svoji ,,samovski” delavnici. Nekateri so že dosegli dobre'rezultate.
No, brikete iz žagovine pa si lahko naredite sami. Razredčite lepilo za les, na primer lepilo drvofiks, v razmerju 1 liter lepila in 10 litrov vode, dajte vanj žagovino, jo nekaj časa ,,kvasite”, pozneje pa iz te mase naredite brikete ročno. V kakšni obliki? To je vaša stvar. Lahko jih naredite v obliki diska, žoge, kvadra... Take brikete je treba posušiti.
radi bi bili vitki
Se bojimo tehtnice?
Ni dolgo od tega, ko smo slišali, da se tudi Jugoslovani že štejemo med ljudstva, ki bi jih moralo skrbeti zaradi debelosti. Menda je že vsak tretji pretežak, v Vojvodini pa kar dva od treh prebivalcev. Tudi, če podatki ne držijo povsem, se velja zamisliti. Pretirana debelost povzroča mnogim (s tem pa tudi širši družbi) hude težave. Znano je namreč, da trpijo debeli ljudje za arteriosklerozo in hi-pertoničnimi boleznimi in da je umrljivost preveč rejenih ljudi~ -dvakrat večja od umrljivosti ljudi z normalno telesno težo.
Po vsem tem, kar smo zapisali, ni čudno, da se ljudje vse bolj zanimajo za idealno telesno težo. Pazijo, kaj in koliko jedo, obenem pa si privoščijo gibanje, po možnosti na planem, na svežem
Zlasti ženske veliko dajo na idealno telesno težo. Nekatere s hujšanjem celo pretiravajo, kar zdravju seveda ne koristi.
zraku. Odvečni kilogrami so namreč za vsakoga huda nadloga in čim več jih je, tem bolj je hudo — tem daljša je pot do normalne telesne teže.
Veliko ljudi, ki niso brezbrižni do svojega zdravja, se sprašuje, kaj je pravzaprav normalna telesna teža? Strokovnjaki odgovarjajo, da je normalna obenem tudi idealna telesna teža.
POJASNILO
— Človek dragi, že vsaj tri ure stojite za mojim hrbtom in gledate, kako lovim ribe. Kupite si pribor in se ribolova lotite sami!
— Za take neumnosti pa res nimam časa ...
KOLO NA PRESTAVE
— Dragi, si mi res kupil kolo na prestave?
— Sem, na prestave in na kredit!
likalnik
— Mamica!
— Rekla sem ti že. da bodi Pri večerji tiho, Melitka!
Povečerji:
— Melitka, kai si hotela reči?
~~ Nič posebnega. Samo '°' da si na očkovi srajci Pustila prižgan likalnik.
časteče
'' Ko sva se poročila, si ekel, da sem čudovita, Pozneje sem zate posta-
la čudežna, zdaj pa praviš, da sem čudna ...
— Nehaj že in ne bodi čudaška!
LEPA TOLAŽBA
— Čudovite gobe si pripravila; jedel bi jih vsak teden, in to z užitkom.
— Hvala za kompliment, moram pa dodati, da take gobe lahko zaužiješ le enkrat v življenju ...
ODGOVOR PREDSEDNIKA ŽIRIJE
»Zakaj vas ježirijanaavdiciji odklonila? Razen enega smo se vsi člani strinjali, da bi lahko postali dober pevec, če bi se vsaj malo spoznali na note, če bi imeli primeren glas in smisel za petje ...«
SINKOVO VPRAŠANJE
— Mama, a je že dvanajst?
— Še ne.
— Potem pa moj želo-: dec prehiteva ,..
NEHVALEŽNOST
— Natakar, vi niste pri pravi! Prinesli ste mi samo pol krožnika juhe!
— Še hvaležni mi boste, ko jo boste poskusili ...
PO TELEFONU
— Tovarišica, danes našega Ladija ne bo v šolo, ker je bolan.
— Kdo pa je pri telefonu?
— Moj očka.
NEJASNOST
— Fantek, čigav si pa ti?
— Očka ne ve, mamica pa noče povedati...
Koliko naj tehta odrasel človek?
Za približen izračun normalne telesne teže je še vedno priporočljiva formula francoskega antropologa Paula Broca. Po tej teoriji naj bi ustrezala normalna telesna teža človeka višini telesa v centimetrih manj sto (če je nekdo visok 175 centimetrov, bi potemtakem njegova normalna teža morala biti približno 75 kilogramov). Da, približno, kajti pomanjkljivosti te in drugih formul so v tem, da ne upoštevajo starosti, konstitucije, spola, načina življenja in še mnogih drugih pomembnih stvari, ki vplivajo na določanje idealne teže človeškega telesa. Vendar, če se bomo držali omenjene formule in težo raje zaokrožili navzdol kot navzgor, potelj se ne bomo kaj dosti zmotili.
In kdaj je človek odločno predebel?
Tedaj, kadar presega dejanska teža idealno za več kot 20 odstotkov. Torej, če smo visoki 175 centimetrov, je naša idealna teža 75 kilogramov. Če pa tehtamo 20 odstotkov več (75 + 15) znaša potemtakem teža 90 kilogramov, nam ne preostane drugega, kot da se čimprej gremo shujševalno kuro. (Ne izgovarjajte se na bližajoče praznike, češ da boste hujšali po novem letu!). Seveda je najpametneje, da tak debeluh stopi do zdravnika, ki ga bo preiskal in mu pomagal skujšati. Pa tudi, če gre za manjšo prekoračitev telesne teže, moramo zmanjšati kaloričnost obrokov in se predvsem — več gibati. Najbolj priporočljivi so športi na planem, kot so denimo smučanje, tek, hitra hoja, kolesarjenje, igre z žogo^ veslanje, plavanje in podobni športi. Tudi fizično delo nam ne more škoditi.
izmed najpomembnejših in najbolj razširjenih aparatov v gospodinjstvu.	-
Poraba električne energije za pripravo tople hrane je različna v posameznih gospodinjstvih in je odvisna od količine in vrste živil, ki jih pripravljamo. Vendar na porabo električne energije močno I vpliva tudi način uporabe štedilnika. Štedilniki imajo velike priključne moči oziroma so lahko veliki porabniki električne energije, j in zato je koristno, da jih znamo varčno uporabljati.
Izgube električne energije pri štedilnikih razvrščamo na:
a) Izgube, ki nastanejo pri uporabi kuhalnih plošč;
Ib) Izgube, ki nastanejo zaradi uporabe nekvalitetnih kuhalnih pripomočkov kot na primer slaba kuhalna posoda;
c) Izgube, ki nastanejo pri uporabi pečice.
V litoželeznem odlitku plošče, na katerem kuhamo, so grelne | spirale, ki se zaradi prehoda električnega toka segrevajo. Tako se I električna energija pretvarja v toplotno, ki prehaja prek plošče na dno posode, v kateri kuhamo, oziroma v živilo, ki ga kuhamo. Plošče izdelujejo v raznih standardih. Navadne plošče imajo naslednje velikosti: 145 mm P = 1000 W, 180 mm P = 1500 W, 1220 mm P = 1800 do 2000 W. Sodobne plošče reguliramo s sedemstopenjskimi stikali. S stikalom izbiramo šest močnostnih stopenj in izklapljamo ploščo.
Hitrogrelne plošče imajo sedemstopenjsko stikalo, vendar  večjo nazivno moč, ki skrajša čas segrevanja za 30 do 40 odstotkov. IPri tem se zmanjšajo, toplotne izgube zaradi hitrega segrevanja in vzdrževanja temperature; ko nastopi nevarnost pregretja plošče, protektor -— specialna toplotna varovalka — izklopi odvečno moč. Hitrogrelne plošče imajo tele velikosti in moč: 145 mm in P =	*
I 1500W, 180 mm in P = 2000 W. Hitrogrelna plošča je označena z rdečo piko v sredini.
Avtomatska plošča ima še večje prednosti, ker omogoča avtomatiziran potek kuhanja. Plošča ima vgrajen termostat, ki nastavlja moč. Termostat prek tipala, ki je vgrajeno v sredino I plošče, meri temperaturo dna lonca ali posode, v kateri kuhamo, in g| po potrebi izklaplja grelne spirale ali jih spet vklaplja, ko se potroši I akumulirana toplotna plošča. Ploščo reguliramo z brezstopenjsko j regulacijo. Z obračanjem guma od 1 — 12 nastavimo želeno M  temperaturo, kakršno pač zahteva priprava jedi. Velikost in jakost plošč: 145 mm P = 1500 W, 180 mm P = 2000 do 2100 W. I Avtomatsko ploščo spoznamo po avtomatskem tipalu v sredini : plošče.
Električna pečica je ogrevana prostornina štedilnika, kjer a izkoriščamo dovajano električno energijo za pečenje živil. Pečico M P ogrevamo z električnim greli — to so tračna grela, ki se tesno  .4 naslanjajo na zunanjo stran pečice, ali cevna grela, ki so montirana « v- samem prostoru pečice. Temperaturo v pečici reguliramo s  termostatom od 55 stop. C do 300 stop. C.
Ce uporabljamo hitrogrelno ali avtomatsko kuhalno ploščo, | prihranimo čas in nekoliko energije, ker je ob skrajšanem času : kuhanja nekoliko manj toplotnih izgub.
Pravilna izraba temperature kuhanja oziroma pečenja omogo- | ča smotrnejšo porabo električne energije. Namreč niti avtomatska
Initi hitrogrelna plošča ne moreta gospodarno izkoriščati električno H energijo, če uporabnik ne zna pravilno ravnati z njimi. Grelne S plošče vklapljamo šele takrat, ko postavimo nanje posodo. Ogreva- S nje vnaprej je nesmotrno in pri navadnih ploščah nedopustno 
I oziroma nevarno (plošča lahko pregori). Prazne plošče naj zato ne bodo nikoli vkljpčene.
Ko izključimo ploščo, nam ta še nekaj časa oddaja toploto, ki | se je akumulirala v odlitku plošče. Akumulirano toplotno energijo j še izkoriščamo za kuhanje, ko izklopimo ploščo, 3 do 5 minut pred
I koncem kuhanja. S tem lahko zmanjšamo porabo električne energi- — je za kuhanje za 10 do 15 odstotkov.
Ni vseeno, ali segrevamo 1 liter ali 1/4 litra vode. S kuhanjem v I manjši količini vode zmanjšamo izgube pri segrevanju.
I Izgube v pečici zmanjšamo s pravilno regulacijo pečice. Pečico pravilno reguliramo, če nastavljamo naslednje temperature: za svinjsko meso 220 do 225 stopinj Celzija, za govejo meso 250, za | kurje meso 225 do 250, druga perutnina 175 do 200, za divjačino 200 do 225, za ribe 175 do 200, za lahke torte 175, za torte 200, Za
I ploščate kolače 225, za sadne kolače 225, za narastke 225 do 250 stopinj Celzija. Akumulirano toplotno energijo pečice tudi še izkoristimo za pečenje, če jo izklopimo 5—10 minut pred koncem j peke.	
I Skrajno nesmotrno je peči majhne količine jedi v veliki pečici.
Če je le možno, izkoriščamo celotno oziroma čimvečjo prostornino B pečice. Tako lahko v pečici pečemo hkrati več jedi in s tem S privarčujemo ne samo energijo in denar, temveč tudi čas.
Električno energijo lahko tudi privarčujemo z uporabo posode g z ravnim-in ojačanim dnom, z ujemanjem premera posode s preme-  B rom kuhalne plošče, s pogostim uporabljanjem posode na zvišan | H pritisk. Pri slednjem je moč prihraniti pd 2* do 60 dostotkov | energije, 20 do 80 odstotkov časa, biološka in hranljiva vrednost " H beljakovin, maščob in ogljivovih hidratov se ne spremeni, ohranijo B se vitamini, predvsem vitamin A in D.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
^STNIK, 23. DECEMBRA 1983
STRAN 29
Pravljica o deževni kapljici
Na drevesu so visele kapljice, vse so ze izhlapele, samo kapljica Maja je še visela. Joj, kako rada bi tudi ona izhlapela! Pa je v senci.
Rada bi poklicala sonce. Kajti njeni bratci in sestrice so že izhlapele. Nato je sonce obsijalo še Majo in jo poklicalo med bratec in sestrice. V oblaku so se našli. Bili so veseli, ker so spet skupaj.
Škafar marjan, 4. raz.
OS ODRANCI
NAJLEPŠI KRAJ
Rodil sem se v Nemčiji. Ko sem bil star 3 mesece, sta me očka in mamica pripeljala v Mursko Soboto in me pustila pri dedku in babici.
V tem kraju sem shodil in tudi spregovoril. Ko sem bil star 4 leta, sta hotela očka in mamica, da bi šel z njima v Nemčijo. Rekel sem jima, da bom šel, če gre dedek z menoj. Dedek je res šel, toda čez mesec dni sva se oba vrnila.
Najlepši kraj zame je Murska Sobota, ker sem tu preživel svoja otroška leta in ne bi je nikdar prad zapustil.
Branko Boldižar, 5. č OŠ Edvard Kardelj
Murska Sobota
VARČEVANJE
V naši gospodarski politiki je letos največ poudarka o varčevanju. V našo državo smo dosedaj uvažali dosti dobrin in zato smo se znašli v veliki gospodarski krizi, tako da brez stabilizacije ne bo šlo. Najbolj nam primanjkuje goriva in zato smo začeli z njim tudi varčevali. Vsak lastnik avtomobila dobi mesečni bon, na osnovi katerega si lahko kupi največ štirideset litrov bencina.
Mislim, da je ta ukrep pravilen in da se bo s tem privarčevalo veliko go'riva, saj sedaj vsak z njim varčuje. To je bilo že od sile, da so se prej meščani vozili z avtomobili po mestu, namesto da bi se s kolesom ali šli peš. Tega je sedaj vedno manj.
Sprejeli smo tudi sklep, da več ne moreš prestopiti našo državno mejo, ne da bi plačal petsto starih tisočakov, razen če imaš maloobmejno prepustnico. To so sklenili zato, ker so bili nekateri ljudje nepošteni in so dostikrat skrivoma prevažali predmete, ki jih ne bi smelj. Iz države so odnašali precej dinarjev v Italijo in Avstrijo in jih menjavali po smramotni ceni. Taki prav gotovo niso zadovoljni s sprejetim ukrepom. Vsepovsod govorijo o varčevanju in so najbolj, glasni, ko pa pride kak novi ukrep, ki jih prizadene, kolnejo nad našo državo.
Kako bomo pa pdtem prišli na pravo pot, če ne bomo začeli varčevati! Varčevati je treba tudi z električno energijo in vsepovsod, kjer se le da. Naj ne gori luč po nepotrebnem in tako tudi radio in televizija!
Najvažnejši je t".le sklep: ,,K varčevanju moramo prispevali vsi, ne glede, če si mlad ali star, in misliti na našo prihodnost!”	Franica Magoši
OŠ BOGOJINA
OH, Tl ODRASLI
Pogosto vzdigujemo mladi. Kaj res ne bodo nikoli razumeli, da svet pozna vedno več novega?
Kolikokrat dnevno slišimo: „Ne, Ija te pa ne pustim! ,,Ali: ..Kaj boš hodil okoli, domov se s pravi”! To je res hudo. Želimo iti svojo pot, oni pa nam ne pustijo. Res je, da so naši starši imeli težko mladost in nas zato ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Toda, kaj bi bilo, če bi se oni v hipu povrnili v otroštvo in živeli skupaj z nami? Bi potem razumeli naša početja? Da, potem bi razumeli, da je v kinu lepše, da je rock zanimivejši od valčka, da je v disku lepše kot doma ob gramofonu. Potem bi tudi razumeli, da se je lepše veseliti zunaj, med prijatelji, kot doma med odraslimi in stenami. Razumeli bi nas na vseh področjih, čisto vseh.
Zato pozivam vse odrasle, tudi tiste, ki nimajo otrok, naj odprejo oči, pogledajo okoli sebe, v svet mladih. Lažje bo nam in njim. Ne bo »eč razkoraka med m nami! Mladi se bomo veselili, odrasli pa naša početja spremljali povsem normalno. Oh. ko bi se že enkrat odrasli pomladili in nas razumeli! To bi bilo prekrasno!
Mojca Šendlinger, 8. r.
OŠ Kapela
Tišina ob jezeru
Tišina.
Megla dviga se nad jezerom.
Bleščeča rosa kot tančica krije nizke trave.
Tema.
Tu pa tam šumenje listja.
Spet tišina.
Nekje v daljavi glas motorja in vsepovsod le gluha megla.
PADLIM
Kje ste, vi junaki hrabri, ki ste borili se tiste dni, ko vihar strašan nad nami nikomur prizanašal ni?
Kje so zdaj grobivi vaši, kje počiva vaš ponos, pogum . .. Mar pod hrastom ali pod lipo usojen vam je grob teman?
Postal sem član pionirske knjižnice
Ko je bilo konec šolskega leta, sem se z izkazom napotil domov.
Doma sem ga pokazal mami in sedel h kosilu. Mama ie rekla, da bi bil uspeh lahko boljši, če bi se bolj potrudil. Ko sem se najedel, sem šel v sobo in se preoblekel.
Nato je pt išči domov tudi atek in rekel, da se bom motal pač nuli med počitnicami malo učiti. Takrat sem se spomnil, da nam je tovarišica naročila, da mora vsak prebrati vsaj 3 knjige.
Ker sem domače knjige že vse prebral, sem se vpisal v pionirsko knjižnico. Tam sem dobil zelen kartonček, na katerega je knjižničarka napisala moje rojstne podatke. Potem mi je dala kartonček in rekla, da naj ga na drugi strani izpolnijo starši. Pozdravil sem in odhitel v avlo, kjer me je čakala mama. Izpolnila je zadnjo stran in spel sem stekel v knjižnico. Tani sem si izbral knjigo, ki se mi je zdela zelo imenitna. Nato sem dobil izkaznico, plačal 30 dinarjev in vesel slekel k avtomobilu. Zdaj sem že reden obiskovalec knjižnice in ni mi žal.	Andrej Hriberšek
OŠ E. Kardelj Murska Sobota
Ustanovili smo PiKUD
Na osnovni šoli Karel Destovnik-KAJUH v M. Soboti smo nedavno na občnem zboru ustanovili pionirsko kul-turno-umetniško društvo.
V okviru društva bodo delovale tele interesne dejavnosti, pevski zbor, dopisniški, dramski, lutkovni, likovni in nt-mičm krožek, folklorna skupina in šolska knjižnica.
Društvo smo ustaovili zato, da bomo lažje delali v po; sameznih krožkih, da se bomo povezovali in tako vedeli drug za drugega, kaj vse delamo. Pomembno pa je tudi, da se na takih sestankih učimo samoupravljati, da bomo, ko odrastemo, bolje znali sodelovati v samoupravnih organih.
Lidija Gjergjek. 8. razred.
OŠ K. D.-KAJUH M. SOBOTA
Prevedel: Vladimir Komidar
6
Zadnje čase sem se bil marsičesa navadil: znal sem piti vino kot vodo, jahati za lovskimi psi in metati deklice v travo. Nekatere so se pri tem bridko jokale. Lorle pa se je nasmejala in rekla: »Nekoč bi me moralo to itak doleteti...«
Ko sem čakal, je prišel k meni slabo oblečen fantiček, me prevejano pogledal in vprašal: »AH ste vi gospod baron Dron-te ?« Pritrdil sem mu, on pa je urno potegnil izza srajce pisemce iz vijoličastega papirja in miga izročil. Potem jo je hitro popihal.
Ujezil sem se, ker me je pustila čakati. Pomislil sem na okolnost, da je tudi do Thila ljubezniva, kadar ga pot zanese mimo delavnice. Da bi lahko pismo neopazno prečita/, sem stopil v cerkev.
V poltemi sem videl goreče sveče. Spredaj je na trirogel-nem svečniku gorelo več sveč, in ko sem vstopil, so eno ugasnili. Z jokajočim glasom so prepevali v latinščini psalm, ki sem ga razumel:
»Jeruzalem, Jeruzalem, spreobrni se h gospodu, bogu svojemu...« Vedel sem, da gre za žalostinko preroka Jeremije, ki sem ga poznal iz šole. Gospodje so nepremično v zboru sedeli na svojih rezljanih stolih na obeh straneh vijoličaste preoblečenega oltarja. Med njimi sem spoznal bratranca He-inricha Sassena in se čudil, da mu je bil videti obraz tako upadel in strog v nemirnem soju sveč in zlatim lesku stenskih okraskov. Poleg mene je cvililo, kakor da bi slišal miši. Odkril sem moleči pred oltarjem stari ženici, globoko sklonjeni. Potem je povzel pesem zbor in jo povzdignil s hebrejsko črko. Prijetna otožnost moledujočega petja mi je segla v srce.
Pomislil sem, kako propal in zavržen moram biti spričo odrešenika, ki je tudi zame pretrpel smrtne muke, ko so ga bičali, opljuvali, kronali s trnjem, ga oropali oblačil in golega pribili na križ. In kaj sem biljaz ? V žepu mi je tičalo lahkomiselno pismo deklice, ki sem jo sam spravil na krivo pot, v ustih sem čutil kiselkast okus po včerajšnjem vinu. Vedno slabši sem postajal, kajti dobro sem že znal udariti nebogljenega hlapca z bičem po obrazu ter poditi stare služabnike po stopnicah navzgor in navzdol. Potem pa se mi je sredi kesanja pojavil v predstavi Lorhn obraz, in v ušesih mi je zazvenela med svečanimi zvoki, ki so prihajali od zgoraj, njena drzna popevka: »Filip, ima dva bela golobčka in gnezdece z/Sto . . . « Toda smeli dekličin obraz se je iznenada pretvoril v bledo in čisto obličje, ožarjeno z zlatordečimi lasmi kakor s svetniškim obstretom. Z neobičajnim domotožjem sem se domislil mrtve sestrične Aglaje, katere spomin mi je bil tako malo v časti, da mi je bila zdaj vsaka druga deklica prav dobrodošla.
Nepričakovano so mi prestregle oči temne žarke.
Iz množice, ki je pobožno molila pred menoj in napolnjevala cerkveno ladjo, je počasi prihajal k meni nek mož. Spreletelo me je, kakor da bi mi kanila iz temena žareča kaplja v telo. Bližajoči se neznanec je imel nepremično vame uprte oči. Obraz mu je bil brez gub, zagorel in lep, iz globokih in temnih oči pa mu je žarela nepopisna dobrota. Med obrvmi je imel
poševno, drobno rdečo brazgotino, kakršno sem imel tudi jaz na istem mestu. Kratka črna brada mu je, zastirala gornjo ustnico mehkih, plemenito oblikovanih ust. Vitko telo mu je odevalo dolgo, nabrano, rdečerujavo oblačilo. Glavo mu je ovijalo črno sukno in okrog vratu je nosil niz jantarovih kroglic. Zdelo se mi je, da ga razen mene, ni nihče opazil. Čeprav se ni nihče obrnil k njemu, so se mu vsi odmaknili s poti, kakor da bi ga videli.
»Gospod Jehošua,« sem spravil iz sebe in se zgrabil za, srce, ki se mi je hotelo ustaviti. Čutil sem nepremagljivo potrebo, da bi se zjokal na njegovih prsih, da bi se izpovedal njemu, ki je vedel, kaj me teži in navdaja, samo da bi me odrešil. Čn je poznal pot, kajti nogi sta mu stopali po njej...
Sel je mimo mene s pogledom, iz katerega sem razbral žalost. Nekaj časa sem stal kakor ukopan in se nisem mogel ganiti. Petje in zvok orgelj je bilo slišati v daljavo.
Obrnil sem se in stekel z njim, pri čemer sem vzbudil nejevoljo molilcev, kijih je moja naglica zmotila v pobožnosti.
Ko sem stopil iz cerkve, je bil trg pred njo prazen. Nikogar ni bilo videti. Prodajalec tobaka je edini stal pred svojo pro-dajalnico poleg lesoreza, ki je predstavljal Turka, ter me začudeno gledal.
Hlastno sem ga vprašal po možu v rujavem oblačilu.
Namrdnil se je iz izjavil, da me je vonj po kadilu verjetno omamil, ker sem takšnih katoliških dišav nevajen. Kdor hoče častiti čisti evangelij, naj se varuje slepila zlata, barv in sinjega dima, kar znajo v takšnih cerkvah izvrstno rabiti. Pregreši se lahko vsakdo, pa naj bo še tako uglednega porekla. Razjarjen je treščil svojo porcelanasto pipo ob tla, da se je razbila, mi pokazal hrbet in izginil v svoj lokal.
Jaz pa sem stekel v ulice, ki drže do trga, vendar mi ni nihče vedel povedati o prikazni.
Iznenada me je pretreslo, kakor da bi me prešinil b/isk. Spomnil sem se voščenega lika, ki me je rešil v zgornji mladosti, preden se mi je strop nad posteljo podrl.
Bil je Evli, mož iz Jutrovega.
Iz žepa sem potegnil Lorlino pismo in ga raztrgal na tisoč koščkov.
10. KRUTA SMRT PSICE DIANE
Phobus in Thilo Sassen sta se klatila z menoj naokrog. Skupaj smo oprezovali za dekleti in pustolovščinami. Od kar sta se mi dodobra posmehovala in me cele dneve dražila zaradi rujavega meniha, kakor sta imenovala moža iz Jutrovega, ker sem jima pripovedoval, da se mi je prikazal, mi je življenje zopet krenilo po starem tiru in sem se vselej sramoval, kadar sta z menoj uganjala šale.
Tistega dne je črna Diana lajala od veselja in jo popihala z menoj zdoma. Čeprav sem si še toliko prizadeval, je nisem mogel pripraviti do povratka. Daši nisem z živaljo posebno dobro ravnal, me je imela zelo rada.
Nad vinogradi je stala hiša, v kateri je prebival stari viničar, ki so sega zaradi njegove grobosti mnogi ogibali, /melje mladi
in lepi hčeri, o-kateubsogovorili, da sta si znali zaslužiti denarja za svoj lične obleke in čevlje z ljubeznivostjo do kavalirjev. Fantje so jima često polagali na streh'o slamnatega moža, mestna dekleta pa so prav previdno stopala mimo njiju, da se ju ne bi dotaknila s svojo obleko.
Pripovedovali so tudi, da je znal stari mož ob prostem čhsu deklini zaščititi s tem, da je dvorljivost hčera krotil z zajetnim krepelcem. Govorili so tudi, da je nekoč zalotil županovega sina Fritza v ropotarnici z obema hčerama, in ga tako premlatil, da je mladi gospod moral štiri dni stokati v postelji, ko so ga mazali z blažili. Še bolj zlobni jeziki pa so trdili, da Fritzu ni bilo potrebno tokoliko zdravljenja z mažami zaradi udarcev kolikor zaradi posebne bolezni, ki mu jo je nakopala gledališka igralka, s katero seje verzi! v poštni kočiji.
Nedvomno nas ni bila volja, da bi se srečali z nevarnim viničarjem, zlasti še zato, ker je imel hišo izven naše pristojnosti in ga je ščitil knezoškof, lastnik vinogradov.
Sklenili smo, da se hiši neopazno približamo in ugotovimo kakšen je položaj, saj se Diane sploh nismo mogli znebiti. Thile in Fhobus sta bila zelo huda, ker nas je žival z glasnim lajanjem izdajala, čeprav je na vse mogoče načine skušala pokazati veselje, da sme biti z menoj.
Pohod se nam je popolnoma izjalovil .Ko smo bili že blizu hiše, je privabilo pasje lajanje ne samo deklini, temveč tudi starega čuvarja, ki je kar hitro spoznal kakšne kune mu zalezujejo kokoši. Imenoval nas je vlačugarje, ničvredneže, postopače, potepuhe, zalezovalce, in nam obljubil, da nam bo tako obilno postregel z neizgorelim pepelom, da bodo naši oprode in nosači nočnih posod imeli cel teden dovolj opravka z nami. Jezni in besni smo se spustili s hriba.
»Prihodnjič bova poskusila brez tebe in brez tele mrcine, da veš, Melhior!« je rekel Thile.
»Kdor ne zna obvladati niti take ušive štirinožne zverine, spada v otroški vrtec!« je dodal Phobus.
Nisem jima odgovoril, čeprav sem se kar tresel od jeze.
Tedaj se je vrgla Diana proti moji roki in jo v igri lahno zgrabilazzobmi, kakor da bi iskala sprave. Tako je vselej storila, kadar sem jo zmerjal, ali kadar sem bil slabe volje.
Tedaj me je pograbil bes. Sklonil sem se in pobral velik kamen. Psica je verjetno mislila, da se hočem z njo igrati, mahala je z repom in se pripravila na skok.
Toda jaz sem zagnal težki oglati kamen z vso silo vanjo, da so ji rebra votlo zadonela.
Žival je planila kvišku, zatulila, zajavkala in obležala, ne da bi se mogla pobrati. Zazrla se je vame z jedikujoče osuplim pogledom.
»Pogini, mrha!« sem zakričal in povesil roko.
Phobus in Thilo, ki sta zakrivila moje dejanje, sta se takoj umaknila.» To je najboljša in odlična dresirana prepeličarka«, je povzel Sassen. Phobus pa je dodal, da je grobost napram plemeniti živali nevredna plemiča.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 30
VESTNIK, 23. DECEMBRA 1gg

varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem
C’ &
odlična toplotna izolacija
3 stekla, k =1,8 - 1,86 W/m2K
2 stekli, k =2,25 W/m2K
odlična zvočna izolacija 31,5 — 34,0 dB
odlična zrokotesnost grupa C —P
odlična vodotesnost grupa C —P
3
koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m/hm vakumsko impregniran in lameliranles
z inlesom korak naprej!
naši kraji in ljudje
Vonj po „palinki” v Krplivniku
Več kot 30 kilometrov poti vas čaka, če se napotite v Krpliv-nik, vas, ki leži tik ob meji z Ljudsko republiko Madžarsko, in sicer nedaleč od Hodoša. Večina prebivalcev je madžarske narodnosti, domala vsi pa se ukvarjajo s kmetovanjem, saj tako rekoč ni hiše, ki ne bi imela polj. Res je, nekateri so zaposleni, vendar tudi zemljo obdelujejo. Pravzaprav so ostali na kmetijah v glavnem starejši, med mladimi pa se le redko kdo odloči, da bi prevzel grunt. Nekatere hiše so zato že prazne.
V ŽGANJARNI TUDI O NEVESTAH IN ŽENINIH
Ponekod je seveda drugače, kot denimo pri Nemčevih, kjer smo se najprej ustavili. Zavili smo namreč k domači žganjar-ni, ker smo predvidevali, da bomo tam tudi kaj zanimivega zvedeli. Najprej pa smo bili presenečeni, ker so bile notri samo ženske, in to pri takem opravilu!
— ,,Kaj mislite, da ženske tega ne znamo delati?” nas je ogovorila 78-letna gospodinja Katarina. ,,Le počasi je treba kuhati in paziti, da se ,palinka’ ne prežge. Seveda je treba tudi preizkušati da ne bi bila premočna ali preslaba. Imamo tudi takšno napravo, ki pokaže alkoholno stopnjo. Najboljša je takrat, ko ima od 22 do 23 odstotkov.”
Ni kaj torej. Katarina se razume na to ,moško’ opravilo — žganje .palinke’. Zato se je botra Vilma Kranjec, ki je pripeljala slive v žganjarno, zadovoljno nasmehnila. Povedala nam je, da računa, da bo dobila nekaj čez 10 litrov domače slivovke. Več pa zase niti ne potrebujejo.
Nekaj besed pa smo spregovorili tudi z Nemčevo snaho Frančiško," ki se je v Krplivnik omožila iz Otovec. Po 21 letih bivanja na novem domu se je povsem vživela tudi v novo okolje. In prav nic je ne moti, da je zdaj v .madžarskem’ kraju. Doma se dobro razumejo, prav tako pa tudi s sosedi in ostalimi. Sicer pa seje po vrnitvi z dela v tujini zaposlila v farmi piščancev v Šalovcih, pa tudi doma na kmetiji pomaga.
Kaj pa tisto .zanimivega’? Najbrž je bilo zanimivo že to.
Vučja vas, ki je na obrobju ljutomerske občine, se po razvoju in prizadevnosti ne razlikuje dosti od vasi v osrčju. Vsako leto hočejo z združenimi močmi narediti kaj novega, pa tudi za okolje skrbijo, vendar jim pogosto zmanjka denarja. Pri sprejemanju krajevnega samoprispevka nimajo problemov, saj so na tak način asfaltirali poldrugi kilometer vaških cest, za nove prevleke in druge komunalne dejavnosti pa bodo denar zbirali vse do leta 1985. Tako so se odločili na referendumu. Bolj redkobesedni so, ne pa omahljivi, zato lahko izveš, da so se naveličali zamočvirjenosti, da bi rabili gasilski dom, zanima jih kaj bo s staro šolo in še kaj bi lahko dodali.
Pa začnimo z zamočvirjenostjo teh murskih polj. Dolgo so se dogovarjali, potem pa so se končno odločili za izkopavanje jarkov na levi strani ceste pod hribi, kjer je bilo ob nalivih na poljih najhuje. Prostovoljnega dela je bilo bolj malo, ker so menili, da to stroji pod strokovnim nadzorom opravi-
Kakšna bo usoda stare šole v Vučji vasi, na to vprašanje nima nihče prepričljivega odgovora, čeprav je za rešitev vrsta predlogov.
da so v žganjarni delale samo ženske. Mimogrede pa je nanesel pogovor tudi na ženine in neveste. Menili smo, da je menda najbolj razširjena .izmenjava’ s Hodošem — za-
Pri Nemčevih sta bili doma le starejša in mlajša gospodinja; na skrbi sta imeli žganjarno, na obisk pa sta prišli Vilma Kranjec in Jolanka Novak. (Foto: J. G.)
Geza David je novi predsednik vaškega odbora v Krplivniku. To funkcijo so mu zaupali kljub temu, da je star šele 29 let. Po svojih močeh si bo prizadeval, da bi s skupnimi močmi popravili gasilski dom in redno vzdrževali vaške ceste, kakor tudi za uresničevanje ostalih potreb. (Foto: J. G.)
jc hitreje. Dela na levi strani ceste, ki vodi proti Radencem, so končana, zdaj pa negodujejo tisti, ki imajo posestva na desni strani. Potrebna bo še ena investicija, po temeljitih dogovorih seveda. Predsednica vaškega odbora, Slavica Kolbl, pravi, da te naloge ne bodo odlagali. Zdaj ko je na Muri novi
radi bližine in prav tako dvojezičnega kraja. Toda v zadnjih 20 letih, sta prišla v Krplivnik le dva Hodošanca, tja pa se je omožila samo ena Krplivničar-ka. Zakaj je temu tako, je težko odgovoriti. Kakšnih posebnih razlogov ni.
DVA DELA — ENA VAS
Z razvojem Krplivnika pa smo se posebej seznanili pri
brod, pa bi radi čimprej uresničili vse tisto o čemer so se dogovarjali s krajevno skupnostjo Krog. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kfog Koloman Horvat, ki je funkcijo prevzel pred nedavnim, pravi, da se dobro zaveda obveznosti, ki jih je prevzelo prejšnje vodstvo, le d<> nekaterih zanrek ie orišlo.
Katastrska meja Kroga ie tik pred Vučjo vasjo, torej na drugi strani Mure, zato morajo po postavitvi broda primerno urediti cesto. Nekaj bo prispevala krajevna skupnost, Vinogradniško gospodarstvo Kapela je obljubilo prevoze, pa tudi na sodelovanje vodne skupnosti in KS Križevci računajo. Škoda, je namreč, da je ta kratka prometna vez med obema bregovoma Mure tako zanemarjena.
Gasilci zagotovo zaslužijo pozornost. Letos so kupili novo motorno brizgalno in nekaj opreme, le stari gasilski dom je pretesen in dotrajan. Pripravljajo se na gradnjo novega. To so za zdaj le vizije, ki pa ob temeljitih dogovorih niso neuresničljive.
Malo je sestankov, na katerih v Vučji vasi ne bi omenili sfSre šole, ki kot nekdanja hišž učenosti zaradi neskrbnosti počasi razpada. Nihče ne skrbi za to nadstropno stavbo s trdnimi zidovi. Zanemarjeno je okolje z drevoredom, okna sc razbita . . . Nekdo bo moral tudi za to prevzeti odgovornost, pravijo. Predlagali so naj bi po preureditvi odprli proizvodni obrat, morda bi bili prostori primerni za obrtno dejavnost. Kakšna bo usoda stare vučenske šole, na to vprašanje nima nihče odgovora, krajevna skupnost Križevci pri Ljuto
novem predsedniku vaškega odbora 29-letnem Gezi Davidu.
,,Prvo, kar nas čaka, je popravilo gasilskega doma, kjer imamo tudi prostor za sestanke in druge družbenopolitične aktivnosti.
V ta namen že zbiramo denar s krajevnim samoprispevkom, potrebno pa bo tudi prostovoljno delo. Nemalo dela pa bomo imeli tudi z vzdrževanjem vaških poti. Kaj dosti več pa ne moremo načrtovati, saj je Krplivnik majhna vas, ki se poleg tega nekako deli na dva dela. Namreč, v zaselku Mali Krplivnik ali Do-mafold načrtujejo nekatere akcije posebej. Tako gradijo manjši vaški dom in imajo tudi lastno pokopališče, tako da ne moremo računati na to, da bi skupaj zgradili mrliško vežo, katera bi bila zelo potrebna na pokopališču v tem delu vasi.
Drugače pa seveda sodelujemo in delamo skupaj.”
Geza je eden redkih, ki je ostal doma na kmetiji, kakor tudi njegova žena, ne da bi se kateri kje zaposlil. Obdelujejo okrog 10 hektarjev polj, ki se večinoma nahajajo ob potoku Krka.
Pred leti, ko na tem predelu še niso izvedli melioracij, je bila zemlja večkrat zamočvirjena, sedaj temu ni več tako in pridelki so znatno obiL nejši. Le še razparcelirati je-treba, tako da bo vsakdo vedel kje je njegovo. Do zdaj so reševali tako, da je na tem kompleksu Zasejala poljščine kmetijska zadruga Panonka, kmetovalci pa so lahko v dogovoru z zadrugo pospravili del pridelka. Nekateri "so to -možnost izkoristili, drugi ne. Kakšnih problemov pa ni bilo in tudi pri komasaciji jih ne pričakujejo.
JOŽE GRAJ
meru pa, zaradi pomanjkanja de-' narja, sploh ne.
Predsednica vaškega odbora v Vučji vasi, Slavica Kolbl, se zavzema za dogovarjanje, sodelovanje in pospešeno uresničevanje nalog.
Znajdejo se kakor vedo in znajo. Tamburaši, ki jih že skoraj 30 let vodi Matija Kovačič, si prostor za vaje sproti počistijo, kurjavo prinesejo od doma. Znajdejo pa se tudi mladi, saj je to edina skupna streha, pod katero naideio prostor tudi zase. Prostor že, vendar — kakšen?
Nai ob koncu dodamo, da so si prebivalci Vučje vasi v zadnjih letih privzgojili smisel za dogovarjanje.
>	Janko Stolnik
Potovanje iz Ljutomera proti Bučkovcem je prav zajii-niivo in pestro. Pokrajina se preliva iz ravninskega dela, m pokritega s pašniki, travniki in polji v vedno bolj hribovit S predel, z vedno manj plodne in obdelovalne zemlje. Bliže g Bučkovcem pa je na levem delu potoka Turje pokrajina že docela hribovita, kjer sta možna le sadjarstvo ali živinore- K ja, saj večjih kompleksov zemlje, ki bi jo lahko kmetje  obdelovali, ni. Tam je vasica Kuršinci, ki spada v krajevno g skupnost Bučkovci. Ni velika, saj šteje le okrog dvesto prebivalcev, v glavnem polkmčtov, ki se vozijo na delo v  Ljutomer ali kam, v prostem času pa se ukvarjajo s kme- I tijstvom, sadjarstvom ali vinogradništvom.
Kuršinci'se delijo v dva zaselka: Bregovje in Kur-ščenščak in le v slednjem se krajani in ,,vikendaši” po-malem ukvarjajo z vinogradništvom. Prav ta dva zaselka sta zanimiva, saj je prvi zelo raztresen po bližnjih gričkih, drugi pa je strnjen.
Avgusta leta 1943 je pri Elizabeti Vrbnjak v Kuršin-
IDel Kuršinec na sliki je tisti strnjeni del, do katerega vodi« košček asfaltirane ceste, ki je sicer zelo ozka, še ožja pa* tam, kjer se asfalt neha. To je šele začetek in kot vemo, jeg vsak začetek težak. Upajmo, da bo čez leta tudi naprej le-J pa asfaltna prevleka.
Icih začela delovati okrožna ciklostilna tehnika ,,Marjetka”. Vodil jo je Zvonko ICebin-Rok iz Male Nedelje.
Pri delu so mu pomagali I Dragica Vrbnjak-Nadja iz
iz Kuršinec in Tonček Han-žeLSrečko iz Moravec ter Stanko Pintarič-Savo iz IBučkovec, ki je bil obenem kurir in raznašalec tiska. V tej tiskarni so natisnili mnogo letakov in propa-Igandnega materiala. Med drugim so v ,,Marjetki” natisnili tudi eno od številk Slovenskega poročevalca.
I Tehnika je delovala le kratek čas, saj so jo ukinili že novembra istega leta, pred-I vsem zaradi nevarnosti, da jo odkrijejo.
Kot smo že omenili, so I Kuršinci vasica, ki spada v krajevno skupnost Bučkovci in v okviru le-te tudi deluje, si pridobiva dobrine in I načrtuje za bodoče.
Tako so v glavnem že vse hiše elektrificirane, imajo I vodovod in . . . slabe ceste.
Vse to smo izvedeli iz pogovora s predsednikom te  krajevne skupnosti Slavkom Krajncem.
,.Glavna cesta, ki povezuje Ljutomer z Bučkovci, je sicer asfaltirana in letos oktobra smo predali namenu tudi kos ceste iz Bučkovec
proti Moravcem, a za kaj več nimamo denarja, saj smo v manj razviti občini obenem tudi manj razvita krajevna skupnost, tako da nas tepe dvojno gorje. Vse kar imamo, smo v glavnem zgradili s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delom,” pravi Slavko Krajnc, ,,seveda pa nas širša družbenopolitična skup
nost tudi podpira. Glejte, I pred nedavnim smo obna- * vljali vodovod, katerega del gre tudi v Kuršnice. Ta ob- I nova je plod prispevkov S krajanov in njihovega pro- ’ stovoljnega dela. Delali so več kot 800 prostovoljnih g ur. Menim, da je to dovolj g velik dokaz, da so ljudje voljni delati za svoje dobro g in dobro drugih.
Kakšnih velikih načrtov nimamo, saj ni niti denarja, g Prilagajamo se pač razme- | ram, ki so. Dovolj je to, da imamo šolo, novo trgovi- g no, kjer krajani dobijo g skoraj vse in jim ni potreb- 0 no hoditi v oddaljeni Ljutomer.
Zadnje čase so meščani | pričeli odkrivati ta nedotaknjeni predel in rasti so g pričele počitniške hišice. I
Menim, da je vsaj tu pri-ložnost, da z malo večjimi fl koraki napredujemo tudi g pri nas. Sicer pa bo čas po-  kazal, ali nam bo to kaj pomagalo.”
Prav ima. Le čas bo pokazal, a na to se ni treba zanašati. Bolje je tako kot H doslej, ko so se krajani g zanašali le nase in na svoje
delo, ki ga vlagajo v lasten razvoj. Le tako so in bodo dosegli rezultate.
Dušan Loparnik
STRAN 32
VESTNIK, 23. DECEMBRA 1982