X. letnik.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. dopoldne. Rokopisi st ne vračajo. Nefi aiikovaiia pisma se no sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev 7
V	Gorici, dne (>. novembra 1002.
44' številka.
lovensKo
ksite.
ia vero
Naročm.io in naznanila sprejema upravništvo v Gorici. Semeniška ulica f. H! Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrhi in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14' po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računi jo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakiat 12 vin., trikrat II) vin. Večkrat po 'pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska ..Narodna tiskarna* (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Boj alkoholizmu.
Alkohol je strup.
Rastline tega sirupa ne prcna*nin. Kdor hoče poskušali, naj svoje cveti ce zalije ž niiin, in kmalu bnde skušul Domači zajec, kuteremu se da dve žlici žganja na dan, v treh dneh pogine. Polovica žlice čistega alkohola umori malega otroka. Kalberš pripoveduje, du je neki žganjepivec 1. 1853 v Luksemburgu svojemu šc ne tri leta staremu otroku s žganjem napolnjen kozarec nastavil na usta. Olrok je pil, in tretji dan polem so ga pokopali.
Dr. Lefebre, vseučiliščni profesor v Lovenu, pravi: „Alkohol je tako hud strup, da ga človek čistega ne more piti, ne da bi si v kratkem provzročil smrt, znaten dni alkohola ostane, razmerno zavžiti množini, 24 - 36 ur v telesu, tako da pijanec iz navade je vedno pod njegovim vplivom in se vedno zastruplja. Alkohol deluje na vse organe, posebno pa na želodec, jetra, obisti in možgane11.
Človek se more priv;iditi tudi opiju in mišici, toda oba strupa najdeta vedno svoj čas, ko se hudo maščujeta. Ljudje močne narave morejo vkljub pijančevanju 50—60 let in še več živeti; toda dosegli bi mogoče tudi 80. leto brez vsake težave, ako bi zmerno in trezno živeli.
Žganje je vir mnogih bolezni.
Bolezni, ki so posledice žganjepitja, so naslednje: „V želodcu provzroča žganje slabost, pokvarjene sokove, neprebavljivost, vnetje, otekline, raka, bluvanje krvi. Slepi so oni, ki te bolezni hočejo zdraviti s žganjem, torej s provzročiteljem bolezni samim. — Na jetrih: zlatenico, otok, tojščobo, stisnenje. — V obistih: otekline, zapiranje vode in kamen. — V pljučih: vnetje, dušljivi kašelj, bluvanje krvi, je-
L1STEK.
Spomini na dr. Jož. Pavlico.
n.
,.[Tmrl je mož !“ Te pesnikove besede se smejo z vso pravico obrniti tudi na dr. Jož. Pavlico. Da, umrl je mož, cel mož, delaven mož. Dr. Pavlicu je združeval v sebi velik, globok talent z neumorno delavnostjo Njemu gotovo ni bilo treba dajati odgovora nebeškemu Očetu, da je svoj talent zakopal. Ne, Pavlica je pridno rabil darove, prejete od Boga. „Ne samo, kar veleval mu stan,“ ampak njegovo delovanje se je razširjalo daleč preko mej njegovih stanovskih dolžnosti. Kaj je vse storil samo na narodno-go-spodarskem polju, ve vsak goriški Slovenec; moj namen ni o tem govorili ali še morda dokazovati. Glede te točke samo rečem, da bi bil dr. Pavlica, ako bi mu bil Bog dal zdravje in trdno telesno konstitucijo, goriški Krek.
Sledeče vrstice naj bodo blagemu pokojniku u skromen spominek kot profesorju in prijatelju goriških bogoslovcev.
Smrt dr. Pavlice je zadala i gori-škemu centralnemu semenišču bridko rano. Goriški bogoslovci smo izgubili z dr. Pavlico učenega in duhovitega profesorja. Njegovo predavanje in razlaganje iz „Novega Zakona" je bilo divno. Kako živo, kako praktično je znal obrniti pomen sv.tekBta, kako nalahko, kako spretno
liko. — Na srcu: bitje srca. pomanjkanje krvi, vnetje, loUčobo. — V možganih : kongestijo, omotico, kap, otrpnenjn, blazno^. bcbosl. — Žganje okumeni žile, pokvari kri. moli pretakanje krvi in konočno provzroča vodenico. Žganje razdraži živce, jih otrpno in provzroča tresanje udov. Žganje tako slabo vpliva na vid, da more človek oslepili ,.Na tisoče je vsled alkohola oslepelih1*, pravi belgijski zdravnik dr. Denello Mnogi, ki so na stare dni postali božjastni, se imajo zato zahvaliti žganju.
Žganje in pijančevanje provzročata blaznost.
Ako žganje tako hudo deluje na možgane, je lahko umljivo, da provzroča tudi zblaznenje. Statistika dokazuje, da v Nemčiji 16 od sto norcev so bili pijanci.
Od 549 v letu 1889 v deželno norišnico na Dunaju vspreietih mož jih je 135 izključno vsled alkohola, in 84, katerim je alkohol pospešil bolezen, zbolelo; torej 40 odstotkov.
Žganje in pijančevanje provzročata zločinstvo.
Alkohol jemlje človeku razsodnost in ga stori sposobnega za v$e zločine. To uči vsakdania skušnja in znanost po-pira te zanivive podatke.
Statistika nam dokazuje, da se zgodi ob nedeljah in praznikih posebno mnogo zločinov. To jo tudi čisto umevno, ako pomislimo, da se dandanes nedelje in prazniki zlorabljajo za strašno pijančevanje. Nasledek tega so potem razni zločini.
Dr. Dann je na zmernostnem shodu na Dunaju na podlagi stroge statistike pokazal, da se zločini ob posameznih dneh razvrščajo takole: Na 48 poškodb ob petkih jih pride 60—70 ob torkih,
in ob enem kako duhovito je premagal vsako težkočo. Njegove relleksije, ki so pričale o njegovi obširni znanosti in izobrazbi, so seuale daleč tja ven v svet, v praktično življenje. Tu je večkrat dobil priliko, da je pokazal na to ali ono rano in na različne nedostatke človeške družbe. Ni veliko govoričil in na dolgo raztezal svojih misli. S kratkimi, jedrnatimi besedami, često z dokaj krepkimi potezami je povedal svoje mnenje. Bogoslovci smo visoko cenili in spoštovali profesorja dr. Jož. Pavlico.
Dr. Pavlica pa ni bil le profesor bogoslovcem, ampak on je bil i njihov iskren prijatelj. Zlasti pa se .je zanimal za slovenske bogoslovce in njihovo literarno društvo „Večernice sv. Alojzija.*1 To svoje zanimanje je kazal v besedi in v dejanju, kajti podaril je društvu tudi nekaj važnih knjig, da bi jih imeli lahko vedno pri rokah. Društvo je imelo svoje redne shode vsaki teden po eno uro. Če ga je odbor povabil na shod, se je povabilu vselej prijazno odzval, ako je le imel dotično uro čas na razpolago. Ah, to so bili res lepi, zanimivi večeri, kedar je bil pokojni Pavlica navzoč. Tu nas je navduševal in bodril k delu, nam dajal potrebna navodila, da bi društvo lepo uspevalo in se razvijalo. Tu je z nami pretresoval razna aktualna vprašanja. Občudovali smo njegovo obsežno znanje in njegovo razsodnost, ko je tako oprezno in trezno preaojeval vsako stvar, vsak
srrdnh in četrtkih. 103 ob poboti<h, 254 oh nedeljah in 125 ol» ponedeljkih.
Dr. Krono pravi: „70 odstotkov vseh zločinov in prestopkov je ve<' ali manj v prvotni zvezi s žganjem ali pijančevanjem-*.
Temeljem podutkov, ki jih je pl. Kendel 1. 1891 v nemškem državnem zboru podal, so od 33 000 kaznjencev
14.000	postali zločinci, vsled zlorabe alkohola, torej 41 odstotkov; med radi uboja vsake vrsle obsoienimi 48 odstotkov. med požigalci 48 odstotkov, med tatovi 51 odstotkov, in med radj pretepa in ranjenja rbsojenimi 74 odstotkov.
Še nekaj hočemo navesti. V New-Yorku so 1. 1866 trgovino z alkoholičnimi pijančami ob nedeljah prepovedali. Zadnje štiri nedelje pred izvršitvijo postave je bilo 583 zaprtih, prve štiri nedelje, ko so začeli’ zakon vršiti, pa je bilo le 257 zaprtih; mani 326 Ko so pozneje postavo zopet razveljavili, ker jo je jeden sodnikov smatral za neustavno, jo število ob nedeljah prijetih in zaprtih takoj zopet poskočilo.
„Zadruga nemških zidarjev11, poroča: Izmed vseh tedenskih dni pride na ponedeljek največ — do 39 odstotkov nezgod; to velja še posebno za Bavarsko, ker se tam ob nedeljah povživa največ piva.
Zato se mori v boju zoper alkoholizem predvsem delati na to, da se vrne nedelji zopet njen prvotni namen in da se ne zlorablja z ostudnim pijančevanjem!
Ceste v državnem platin
(Konec.)
8.	Okrajna cesta z Volčjedrage čez Vogrsko ob Lijaku do državne ceste na šempaskem pol u pri Ozeljanu, oziroma do Šempasa, bo stala ne glede na
položaj, vsak dogodek. Samega sebe pa ali zadev tičočih se njegove osebe ni nikdar omenjal niti z najmanjšo besedico. Še le tu srno uvideli, kako nedostojno, kako neresnično in krivično je bilo blatenje njegove osebe po liberalnih listih. Dr. Pavlica tega grdega blatenja ni zaslužil ! Temu smo priča vsi, kateri smo imeli priliko od bliže spoznati njegovo srce. Posebno se je usipala na dr. Pavlico kopica obrekovanj, podtikanj in sumničenj, ko je začelo razburjati in še vedno razburja zlasti tržaške Slovence „uniatsko vprašanje.11 Podtikalo se mu je, da je latinizator, da ne ljubi svojega naroda, da je celo — brezverec ! Kako krivično! Še sedaj ga vidim, s kakim svetim ogorčenjem se je nekako tako le izrazil govereč o tem vprašanju: „Pred leti je nastal velik krik za glagolico. Govorilo in pisalo se je o tem mnogo. Stvar je šla tudi v Rim. Dotično vprašanje pa ni niti rešeno, in že so začeli upiti: Nič glagolica, uniatstvo hočemo, unintstvo ! Najbrže bi se bilo vprašanje glede glagolice ugodno rešilo, če bi se je korektno in dostojno gnalo do konca A sedaj kaj naj porečejo v Rimu? Da smo otročaji, ne pa resni in trezni možje. Danes se nam dopada to, jutri ono “ In to je res! Slovenci smo taki, Ja se za kako novo idejo ali podjetje navdušimo in razvnamemo in često se je tudi energično poprimemo, ali ko bi moralo biti naše navdušenje največje in energija
to, kar se plača za odkup potrebnega zemljičča, 90.000 K. Država bo prispevala k stroškom z zneskom 48.000 K ; drugo prevzame cestni okraj goriški. V državnih proračunih za leta 1889 do
1902	se nahaja za to delo skupni znesek 32.000 K; v proračun za leto 1903 je sprejet nadaljni obrok 5000 K.
9. Kanalske obmejne c e s t e se vijejo v državnih in dežeMh proračunih kakor morska kača brez konca in kraja; čas bi bil, da se z delom enkrat resno začne; vsa zadeva je zdaj v rokah c. kr. namestništva v Trstu, oziroma stavbenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici. V obmejni pokrajini med Sočo in Idrijo (Judrioj sla nameravani dve cestni progi : prva z V r h o v 1 j a čez Kobališče, pod Sv. Jakopom, skoz Lig, nad Kostanjevico na Srednje; druga od Golegabrd.a pri Mirniku do Britofa pod Strmcem pri Kostanjevici. Vsi stroški so preudarjeni v okroglem znesku 440.000 K; od teh prevzame država 80 od sto, ali 352.000 K; 10 od sto je prevzela dežela in drugih 10 od sto občine, po katerih pojdeta cesti. V državnih proračunih za leta 1899 do 1902 se nohaja v ta namen skupni znesek HO.OOO K; v proračun za leto 1903 je sprejetih drugih 10.000 K, tako da samo državnega denara je v ta namen na razpolago 120.000 K (lepa vsota!) brez tega, kar je dežela že več let zaporedoma stavila v svoje proračune. Občine, interesenti, oglasite se z vlogami pri namestništvu, da začne z delom; zdaj je pravi čas, ko se polagoma zmanjšuje delo na polju!!
10. Železni most čez Sočo pod sedanjim železniškim mostom pri Gorici je proračunjen na 765.000 K; v ta znesek so vračunjeni tudi stroški za dovozne rampe in za brambena dela ob bregovih,
najbolj delavna, se nam vskipela kri zopet poleže, dokler popolnoma ne omrzne. Kaj pa je dobro videl Pavlica v uniat-stvuV Razceplenje naroda, njegovo ošib-kenje, še večje strankarstvo in tem bližji pogin. Zato pa se je kot pravi rodoljub krepko boril proti tej novi verski struji. Radi tega svojega možatega nastopa, vrednega pravega Slovenca, je moral Pavlica slišati marsikatero grenko, kar ga pa ni oplašilo. In res, očividno je, da se naš narod še bolj razcepi in oslabi, ako se ga bo še nadalje begalo z uniatstvom. Kajti agitirajte, kar hočete, do tega ne pridete nikdar, da bi vsi Slovenci naenkrat prestopili v uniatstvo (kar bi še edino imelo kak pomen.) Kdor nasprotno misli in dela je zelo naiven in ob enem grobokop slovenskega naroda, tudi če še bolj vpije: Živio slov. narod! Če pa pride mož, ki se ne pusti premagati od hipnega ogorčenja ali trenutnega navdušenja, ampak stvar mirno in trezno premisli in računa z posledicami, tak jim je fanatik, trmoglav, brezdomovinec, nazadnjak itd.
Slovenski bogoslovci smo spoznali v dr. Jož. Pavlici plemenitnoga in globokoumnega moža, izvrstnega in pobožnega duhovnika, iskrenega in ljubečega rodoljuba. Zato pa si njegove nauke, katere smo slišali v kolegiju ali izven njega, dobro zapomnimo ter mu ohranimo trajen in hvaležen spomin.
ki ro potrebna. Državni proračuni za leta 1898 do 1902 so imeli v ta namen skupni .esek 600.000 K; v proračun za leto 1903 je sprejetih 130.000 K; kar še manjka se pobota v proračunu za leto 1904. Velik strošek, pa tudi velika olajšava za promet med Gorico in spodnjimi Brdi ter Furlanijo.
11. Braniška cesta je proraču-njena na 132.200 K; država je prevzela 102.600 K; ostalo plačajo dežela pa interesenti. V državne proračune za leta 1897 do 1902 je bil sprejet za to cesto skupni znesek 88.000 K; v proračunu za leto 1903 je postavljen še ostali znesek
14.000	K.
12. Državna cesta po soški dolini med Kobaridom in Trnovem (km 110 8 do 115 2) se predeluje že več let. Vsi troški bodo znušali 345.000 K Od leta 1897 do 1902 je bil postavljen v ta namen v državne proračune skupni znesek 240000 K; v proračun za leto
1903	pa nadaljni znesek 50.000 K.
13. Državna cesta iz Ušnika pri Čiginju čez Sv. Lucijo in Želin o b Idrijci do Idrije na Kranjskem je sploh ozka in ima še nekaj strmih klancev; zato potrebuje še nadaljnih poprav. Vsi stroški z£ razširjenje in predalanje te ceste so proračunjeni na približno 280000 K. V državne proračune za 1. 1893 do 1902 je bilo sprejetih v to svrho 186.000 K; v proračun za 1. 1903 pa zopet 20000 K
14. Okrajna cesta po baški dolini od Hudajužne skoz Podbrdo do kranjske meje na Petrovembrdu se dela že veliko let in se ima končati do 31. decembra t. t. Od leta 1888 do 1002 je stavila država za to cesto v svoje proračune skupni znesek 418 000 K. v proračun za leto 1903 pa 20.000 K; enak znesek 20.000 K ostane še za proračun leta 1904. Vsi stroški te ceste od Hudajužne do Petrovegabrda so proračunjeni na 485.400 K; držaja je prevzela 409.460 K, cestni odbor tolminski 10 od sto, to je 48.540 K (kateri znesek pa država predplačuje); ostali znesek 27.400 K plača državna železniška uprava, ker je ta cesta velike koristi za dovažanje raznih potrebščin bohinjski železnici.
Od Petrovegabrda se bo cesta nadaljevala po soriški dolini v Podrošt na Kranjskem ter se predloži in popravi sedanja cesta od Podrošta do Zalegaloga proti Železnikom, ki ima zvezo s Škofjo Loko. Vse to delo je proračunjeno na
360.000	K; od teh prevzame država 232.600 K; ostali znesek 127.400 K pokrijejo državna železniška uprava, dežela kranjska in cestni okraj škofjeloški.
Iz tega se razvidi, da državni proračun za leto 1903 se precej ozira na cestne potrebe v Primorju. Menimo, da se ne motimo, ako rečemo, da so naši državni poslanci pripomogli k temu, da se vlada ozira na naše potrebe zdaj bolje nego prej.
Politični pregled.
Državni zbor. — Vse tri seje minulega tedna je zavzela razprava o kmečkem štrajku v Galiciji. Posl. Das-zynski je britke štel poljski žlahti. Če tudi je marsikaj pretiraval, vendar ne bodo mogli izbrisati vtisa, katerega je napravil njegov govor na zbornico. V petkovi seji je bil sprejet prvi del nujnega predloga posl. Romanczuka, da naj vlada preišče vzroke štrajku in naj o tem poroča državnemu zboru.
V	seji od srede je posl. Market in-terpeliral vlado radi vinske klavzule. V interpelaciji je rečeno, da kakor stvari zdaj slojč, je mogoče, da se ne bodo nove trgovinske in carinske pogodbe sklepale še več let in da se sedanje pogodbe podaljšajo celč do 1. 1907. Ker se pa nahaja v pogodbi z Italijo tudi znana vinska klavzula, ki je napravila že toliko škode našim vinorodnim deželam, vpraša se v interpelaciji vlada, kaj misli ona pričeti, da se ta nesrečna klavzula iz pogodbe z Italijo odpravi, če bi se v ostalem tudi trgovinska in carinska pogodba z Italijo podaljša do 1907.
Na Štajerskem so v kmečki skupini prodrli vsi slovenski kandidatje. V ljutomerskem okreju je prodrl g. Ivan Kočevar iz Središča, urednik g. A. Korošec je podlegel s 44 glasovi. Na Zgornje-štajerskem so konservativci zgubili tri mandate, ki so jih pridobili nemški nacij onalci.
Volitve v kmečkih občinah na Nižjeavstrljskem. -• Pri dež.-zborskih volitvah na Nižjeavstrijskem, ki so se vršile
27.	m.m. so dobili krščanski socijalci sedem
mandatov več v svoje roke, nego so jih imeli. Dosedaj so jih imeli namreč 14, a pri zadnjih volitvah izvoljenih je bilo 20 kandidatov krščansko socijalne stranke. Ves skupni nastop ostalih strank ni torej izdal ničesar. Zato so pa nemški nacijonalci hudo poparjeni in se boje da bodo imeli krščanski socijalci v novem deželnem zboru še večjo večino, nego so jo imeli do sedaj. Pri ožji volitvi v Badenu so zmagali tudi kršč. socijalisti.
Moravski deželni zbor. — Novi moravski deželni zbor se skliče k zasedanju meseca decembra. Skoro gotovo je, da bode za deželnega glavarja določen predsednik poslanske zbornice grof V e 11 e r, a za njihovega namestnika pa čeh dr. Zšček.
Hrvaščina kot notranji uradni jezik v Dalmaciji. — Hrvaški poslanci zahtevajo, da se uvede hrvaščina kot notranji uradni jezik pri uradih v Dalmaciji. Ako se to ne zgodi do prihodnjega zasedanja dalmatinskega deželnega zbora, bodo hrvaški poslanci v deželnem zboru onemogočili vsako delovanje.
Macedonsko gibanje. — 0 ma-cedonskem gibaniu prihajajo v svet najrazličnejša poročila. Nekateri bi hoteli vedeti, da ie ustaia v Macedoniji že potlačena, drugi pa trdč, da se ista od dne do dne bolj razširja. Najlepša je ta, da je pisal o tej ustaji pred kakimi štirnajstimi dnevi neki avstrijski dostojanstvenik v dunajskem listu „N. Fr. Presse", da se v diplomatičnih krogih ne daje nobene posebne važnosti macedonskemu gibanju, a da prinaša pred par dnevi isti list članek, ki izvira morebiti iz istega peresa, v katerem trdi/da ni nemogoče, da nastane iz macedonskega gibanja celč vojska. Seveda zagovarja člankar v tem svojem članku vladno predlogo, katera se je predložila te dni našemu državnemu zboru gledč povišanja števila vojakov v naši državi.
Angleži in Irci. — V mestu Bostonu v Ameriki je imela narodna konvencija irska ..United Irish League of America" dne 20. preteklega meseca shod.
V	prvi seji sta imela irska politika D i 11 o n in Daviti ojstre govore proti Angležki. Daviti je trdil, da se nikdar iz Irske v Ameriko ne dostavljajo resnična poročila
o	položaju Irske, ker jih Angleži v Londonu zadržavajo. Na to je shod sklenil, da v Parizu ustanovi svojo samostojno agenturo za poročila. Shod je sprejel resolucijo, s katero se irska konvencija obvezuje delati vztrajno za neodvisnost Irske, pridrževaje'si vse pravice stopiti proti Angležki v boj s častnim orožjem.
Dopisi.
Iz Kanala. — Redna gosta kanalskih krčem, ki vlečeta pozornost plujca nase, sti dve osebi, katerima se bere uže na obrazu naprednost in inteligentnost v smislu pisave „Soče“ in „Primorca“. Baje sta tudi zaupnika „narodno napredno". Ena izmed teh životari s »kova-škim mehom", druga pa s „šnopsarijo". —
Ob „kvartinčku“ uganjata visoko politiko. — Ni dolgo, ko sem imel veselje poslušati to le visoko politiko: Kaj ne, da smo mi Kanalci lahko ponosni na svojo ve°elico v proslavo 35 letnice naše čitalnice? Naj pa klerikalci priredijo, kaj tacega čo morejo! — Ali se je plesalo! Imeli smo v svoji sredi: „sokole“, »orle", „slavce", „postojne" le „vrana“ ni bilo nobenega — ha-ha-ha. —
Jaz „vran“ v kotu mislil sem si, ni slab ta politiški dovtip, pa vendar je zelo pomanjkljiv; torej ga hočem tukaj spo-polniti: Na Kanalskej veselici dne 7. septembra so bile res omenjene ptice, pa jaz „vran“ sem omenjenega dne visoko v zraku letajoč videl med omenjenimi pticami tudi roparske Jastrebe" ki se razumejo na paragrafe, videl sem znano časnikarsko „kukavico“, videl sem veliko črnih »krokarjev" ki so „krokali“ tudi 8. in 9. septembra, videl sem „sove“ a največ je bilo pa „čukov“ na kterih račun so se druge „plemenite“ ptice „veselile“
—	kakor poje narodna pesem: Čuk se je oženil trajla-la, trajla-la, sova vse zapila hopsa-8a i. t. d. Sedaj pa naj se vprašata omenjena napredna kulturonosca v katero vrsto omenjenih ptic spadata ona dva. —	V r a .i.
Iz Opatjegasela, dne 3. novembra 1902. — „Soča" z dne 7. okt. št. 207 in »Primorec" z dne 11. okt. t. 1. št. 72. prinesla sta dopis iz Opatjegasela, v katerem se doslovno čita: »Gosp. Kos so je kaj zaničljivo izrazil — da je napredni kandida. popolnoma pogorel — kar je pa goroitasna laž." —
I)a pa čitatelji zvedo, kako zna Opajski „veleum“ in naprednjaški „bonce“ po svojem poklicu krivo natolcevati in obrekovati, prosim sl. uredništvo, naj blagovoli potrditi, da notica v „Prim. Listu" z dne 2. okt. t. I. št. 40. v kateri se nahajajo zgomj navedene besede, ni prišla iz peresa podpisanega, dasiravno jo podpisani in vse tukajšne ljudstvo razven peščice nerazsodnih naprednih zapcljančknv kot golo resnico vzdržujejo, ker to pač dejanje kaže. (Potrjujemo, da č. g. Kos dotične notice, ni ne pisal, ne doposlal. Uredništvo.)
Kar pa tiče resničnosti v ravno tistem dopisu gledč volitve župana dne
28.	sept. t. 1. pripuščam primerno pojasnilo drugim navzočim in napadenim — zlasti pa sedanjemu g. županu, kateremu je Opajski dopisnik komaj do člena zrastel, ker podpisani ni bil navzoč in se zasedanjo volitev tudi prav nič ni brigal.
Kar tiče cerkvenih pevcev, izjavlja podpisani pooblaščen od preč. g. Jož. Skočirja, dekana devinskega, da g. dekan ni nikdar javno v Opajski cerkvi hvalil cerkvenega petja in ravno tako tudi ni res, da bi bil podpisani kedaj kaj takega storil.
G. Jelen se hoče na vsaki način v „Soči“ m „Primorcu" oprati, toda zamorca zastonj pereš — on ostane vedno le črn.
G. Jelen dalje skriva svoje rogč za hrbtom osmih — samo ! pod zgoraj omenjenim dopisom podpisanih starašm. Ne vem, so li ti možje vedoma ali nevedoma podpisali ta z velikim naporom skrpu-cani nestvor, vendar znano je, da od teh ni nobenega iz Opatjegasela in da sta dva celč iz druge duhovnije. Prepričan sem, da se med naprednjaki za »kvartinček" najde kolikor kdo hoče enakih podpisov, zalo pa tudi iz tega sledi, da se je v Opatjemselu število naprednjakov že tako skrčilo, da ga kmalu z drobnogledom ne bo opaziti. Ravno tako je dalje znano, da se te priče v glasbi in petin ravno toliko razumijo, kakor »zajec na boben" in zatoraj o tem no morejo nič bolje soditi, kakor slepec o barvah. Zdi so pa tudi, da se nahaja med njimi nekoliko .,kalinov", ki so obtičali na ..Tumovih" limanicah, kar zna njegov »pooblaščenec" ob vsaki priliki kaj dobro izkoriščati v svoje podle namene
Dokler tedaj Opajski dopisunček in njegove priče ne prekličejo svoj« neresnične izjave, ostaneio vsi vedoma ali nevedoma podli krivi natolcevalci in obrekovalci. Čitateljem pa je zdaj znano, na koga pade zgoraj omenjena »gorostasna laž." Gotovo jo bo moral Opajski poto-valec zopet vtakniti v svojo Jažitorbo" za kako drugo ugodnejšo priliko. S. Kos.
Iz Šmarij. — Vesel in slovesen dan je bil za Šmarijsko faro, še posebno za sosesko Svino današnja nedelja, 24 ned. po binkoštih. Blagoslovila se je nova in lična kapela na Svinem, katero je postavila soseska z volilom pokojnega Ant. Furlan in lastnimi prispevki in trudom.
Pred blagoslovom neslo je osem belo oblečenih deklet z venci na glavah kip Matere božje nebeške kraljice, katero so spremljale male deklice z venci in gorečimi svečami iz župnijšča v cerkev, kjer so je kip Matere božje blagoslovil.
Po petih litan:jah »Presvetega Srca Jezusovega" in blagoslovu nesle so dekleta kip Matere božje ob ogromni udeležbi pobožnega ljudstva v procesiji na Svino, kjer je č. g. župnik blagoslovil kapelo in se je kip Nebeške kraljice postavil v njo, da ona od sedaj tudi s tega blagoslovljenega kraja deli svoje milosti.
Med sprevodom prepevali so šma-rijski vrli pevci litanije Matere božje in Marijine pesmi. Župnik je imel nagovor na pobožne častilce Matere božje. Ta slovesnost je bila javna manifestacija verskega čuta našega ljudstva in njeea velike pobožnosti do Nebeške kraljice. Naj ona kraljuje nad to sosesko in v srcu vseh njenih prebivalcev; naj jim prosi iz nebes obilnih milosti, dušnih in telesnih. Pa tudi soseska Svino naj so vedno skazuje vdana tej nebeški kraljici z zglednim krščanskim življenjem in praktičnim spoznavanjem katoliške svoje vere.
Čast Svinjanom za lep okrasek njih soseske; a plačilo za njih požrtvovainost za čast Božjo in slavo Marije naj jim Bog podeli.
Novice.
Zborovanje avstrijskih Škofov prične dne 11. novembra pod preeed-stvom kardinala Gruacha.
Imenovanja. — Pisarniški oficijal na finančni direkciji v Trstu, Herman Brundula, je imenovan adjunktom.
Veleč, gospod A qj o n■ 1 a ki L č, bivši vojaški kurat v Trslu in dosedanji vojaški kapelan I. reda v Zadru, ime-novajLie vojaškim župnikom
Gospod Josip P a vYl ček je imenovan c. in kr. poročnikom pri pešpolku št. 16 v Zagrebu.
Naš rojak gospod M. Šorli dosedanji voditelj glavnih poštnih uradov v Ljubljani je imenovan kot definitivni ravnatelj na svojem dosedanjem mestu.
Za sodne av3kultante so imenovani pravni vežbeniki gg Amudej Mussaffia, Vladimir Pertot in France Posega.
Sv. mnfiu zndušnica po r. dr. Jožefu Pavlici. — Opozarjamo ude »slov. kat. delavskega društva na sv. mašo, ki se bo darovala dno 9. nov. ob
10.	uri. zjutraj v cerkvi sv. Ivana za pokojnega dr. Jož. Pavlice. Med sv. mašo bo »udi kratek govor. Priporočamo obilno udeležbo.
Umrl je v Krškem č. p. Odilo Rifel, bivši kapucinski gvardijan v Gorici. Vrlemu redovniku svetila večna luč!
Pri deželnem odboru sta imenovana Emil Marinič asistentom in J. Kleni računskim vežbencem.
V državnem zboru je stavil poslanec dr. Gregorčič s tovariši v seji 29. t. m. dva nujna predloga: radi bede, katera žuga v cerkljanski občini v zmislu dopisa v naši predzadnji številki, in radi ceste ob Kožbanščeku v Brdih/katera se neprimerno dolgo zadržuje. V seji 30. t. m. je stavil pa interpelacijo na železniškega ministra, ker postaja v Št. Petru na vipavski železnici je še vedno zaprla.
V	prihodnji številki kaj več o tem.
Pišejo nam: Na tukajšnjej višjej realki si je neki strogi profesor, ki po-dučuje zgodovino in zemljepisje, tako uredil učno tvarino, da predava v nekej šoli prvi semester po štiri ure na teden zaporedoma samo zgodovino, a drugi^semester bode učil tudi po štiri ure na teden pa samo zemljepisje. Znano je, da je zgodovina težja od zemljopisja in tudi bolj suhoparna. Dijaki se trudijo na vse pretege, da bi zadostili strogemu g. profesorju, toda večinoma dosežejo ravno nasprotno; kajti ne samo da ne odgovorijo zadostno v zgodovini, zaostajajo radi vednega učenja zgodovine tudi v drugih predmetih. Vprašamo, ali je taka uredba zgodovinskega poduka po učnem načrtu? In če je, zdi se nam, da jo bode treba popravili; kajti vedno učenje zgodovine in še v tujem jeziku vtrudi učence tako, da ne vedč, kje imajo glavo. Apelujemo na dotičnega gosp. ravnatelja v korist svoje mladine, da preišče to zadevo ter da bosta redno menjavala zgodovina in zemljepisje r.u imenovanem zavodu.
Za Alojzijevišče: Preč. g. Ign. Leban 10 K, preč. g. Fr. Razpet 10 K, Janez Nejaz 10 K, tvrdka G. Pich v Ra-štelu 14 klobukov.
Bog plati 1
Za zastavo slov. kat, delavskega društva v Gortci: P. n. gg. A. P. 2 K. Zadnji znesek 166 K 82 v. Skupaj 167 K 82 v.
Za „Šolskl Dom“ prejela uprava »Primorskega lista" 5 kron, katere je daroval g. Josip Figar, Šmartno p. Kojsko.
Centralna posojilnica v Gorici je imela v letošnjem letu prometa 1,711.286. — V celem obstanku torej že nad 4 milijone kron. Od letošnjega celotnega prometa je bilo prometa na tekoči račun K 1,220390. Hranilne vloge, ki so znašale koncem 1. 1901 K 378.008, so narastle do oktobra t. 1. na K 579.014. — Te številka pač kažejo, da zavod polagoma a stalno napreduje.
Obiskovanje grobov. — Kakor druga leta se je tudi letos te dni vršilo obiskovanje grobov na tukajšnjim mestnem pokopališču. Ves prešli teden že bilo je na pokopališču vse polno ljudi, ki so popravljali in čistili ter popolnjevali cvetlične nasade na grobovih svojih pokojnikov. V soboto ps je sledil voz za vozom, v katerih so sedeli ostali sinovi, hčere, soprogi in soproge in drugi razni sorodniki ter hoteli počastiti spomin svojih dragih umrlih z venci, dragocenimi in pri-prostimi, kakor baš so jim pripuščale njih razmere. V soboto popoludne in v nedeljo vrelo je vse na pokopališče deloma k nogam deloma pa v omnibusih, ki so med Goriščekom in pokopališčem neprestano do poznega večera prevažali obiskovalce grobov. In res so bili nekateri grobovi okrašeni jako bogato, večina njih pa je kazala, da se nahaja ua svetu še
kdo, ki se spominja onih ki spč lu večno spanje.
Priseganje vojakov. — V soboto dne 1. t. m. so imeli novinci tukajšnje posadke slovesno prisego, ki so jo vršila po slovesni sv. muši, na dvorišču tukajšnje vojašnice na Travniku.
Novi sekundarni zdravnik. —
V	tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan za sekundarnega zdravnika dr. Nikodem Lukas iz Slatine na Češkem.
Tečaj za krojače. — Po prizade-I vanju tukajšnje trgovske zbornice se | otvori v Gorici dne 10. novembra t. I. j spopolnitveni tečaj za krojače. V ta tečaj [ se vsprejme 30 oseb.
Itaijanske prismodarije. — V neki seji c. kr. okrajnega šolskega sveta v Pazinu je govoril član istega gospod ravnatelj hrvatsk« gimnazije v Pazinu Kos v lirvatskem 'eziku Italijanski člani okrajnega šolskega sveta so začeli proti temu protestirati a g. ravnatelj Kos se zato m zmenil in je nadalje govoril v hrvatskem jeziku.,.Užaljeni« Italijani so se vsled tega odstranili. ,.11 Piccolo“, iz ko-jrga posnemamo to vest, imenuje zaradi tega g. tavnalelja Kosa neuljudnirn člo-koni. 0 li laška prismoda ti 1
„8očn“ in celibat. — „Soča“ poroča po ,.Slov. Narodu"1, da je na Dunaju neki katehet zapeljal zakonsko ženo ter tako porušil zakonsko srečo Koliko je na lem resnice, ne vemo. Če je res f tako, potem tako ravnanje obsojamo in obžalujemo. Ta žalostni dogodek pa služi
I,.Soči“ v povod,'da napada celibat duhovnikov ter nekako vse duhovnike označuje kot nečistnike, ter na koncu do-stavlju: „Ljudstvo pa spi in ne vstane zoper one pobeljene grobove, ki so znotraj p^lni smradu in gnusobe11.
Nn to odgovorimo: Nemškonacijo-nalni Wolf je v svojem listu vedno rohnel proti celibatu kal. duhovnikov ter jih ljudstvu opisoval kot nečistnike in zločince In nazadnje je prišlo na da o, da je Woir ob živeči svoji ženi zapeljaval druga dekleta in živel nečisto in zahajal celo v nesramne hiše. Nnprpdnn-libpr>||pi ..Wolf‘‘ gpriški sle nas razumeli 1 Če no spregovorimo še jasneje, da ljudstvo res vstane zoper pobeljene napredne grobove ki so znotraj polni smradu in pa gnusobe.
Laž liberalnega časopisja o samostanih. — O velikem samostanskem škandalu so poročali te dni „Aurore“, bivši Zolovi in Dreyfusovi organi, razni nemški židovsko-liberalni ter soc. demo-kraški listi. , Sočaii-tudi r; 7tp°tflln v tej lepi družbi. V. samostanu ..Notro-Dnmg Chprjt^11 v Toursu na Francoskem so redovnice z nedolžnimi otročiči počenjale sledeče grozovitosti: 1. z jezikom so morali delati križ po tleh in celo na stranišču; 2. zvezane so potapljale z glavo navzdol v vodo; 3. grozovila klet, v katero so po vrvi spuščali nesrečne žrtve;
4. mrtvašnica, v katero so zapirali otroke poleg mrličev; več otrok je znorelo ;
5. nasilno striženje las; 6. prisilna jopica.
—	Resnica, ki jo je izvedel odposlanec lisla ,.L’ Univers11 na licu mesta, je pa naslednja: V označenem zavodu nimajo v oskrbi nikakih nedolžnih otrok, marveč propadle ženska^prostihitJfB ki jih.vInH* jzi^ča zavodu in ki ga tudi nadzira po svojih organih. Magistcfli-^L^Coursu j® sicer tudi šel na lim listu „Aurore“ in uvel strogo preiskavo, a nUšeOit -uiti najmanjše nezakonitosti ali nepravilnosti. Hes je edino le to, da morajo nepoboljšljive, večkrat surove in ostudno bolne babnice izolirati od ostalih še ne popolno dušno in telesno pokvarjenih ter jih posebej nadzirajo. Lase pa postrižejo, kakor j^udi v najbolj naprednem „prežonu,“
'f.sem tistim, ki jim preti nevarnost, da "Trm gotova žival uniči glavo. — Vsa laž pa izhajh od neke 21 letne prostitutke, ki se nikakor ni hotela poboljšati in so jo morali zapoditi iz zavoda. Taka ženska je za liberalce v moralnih in cerkveno pravnih vprašanjih seveda visoka avtoriteta.
,. . ®®kllco povozil je v nedeljo neki biciklist iz Solkana v Korenski ulici. Deklica je poškodovana na glavi. Bici-
Iklistu so vzeli kolo in vso stvar naznanili oblasti.
Padel s konja. — V petek zjutraj,
. o so se vežbali vojaki na Rojcah, padel je neki stotnik s konja ter se tako poškodoval da so ga morali prepeljati v vojaško bolnišnico.
f BNa je pač pomota. — Prešli četrtek je bil zadnji četrtek v mesecu in zaradi tega se je obdržaval ta dan živinski semenj, ki se je pa prav dobro
obnesel. Po cesti, ki pelje od ruse hiše mimo sejmišča prihajale so tri tuje gospe. Ugledavši leseno uto, pred katero je stala miza in okolo nje jedon redar in dva poljska čuvaja, videle so, kako so se ljudje ti mizi približevali ter nekaj tam plačevali. Zaradi tega se približajo tudi one k mizi in vprašajo, koliko da se plača. Čuvaj jih vpraša, za koliko glav na kar mu odgovore tujke, za tri. Pa prodno so plačale izra-čunjeni znesek, prepričali so se, da sloni ves račun na pomoti, kajti omenjene gospe niso imele seboj poleg svojih še kake druge glave, kakor n. pr. kravje ali pa volovske, kakor so to imeli drugi ljudje, ki so pri omenjeni mizi kaj plačali.
Nevaren padec. — V soboto je vozil skozi Št. Peter proti Gorici izvošček Miha Leščak, ki se ga je bil pa nekoliko preveč navlekel. Prišedšemu na vogel neke ulice pridirja nasproti v jako naglem teku neki drugi voznik. Pri tej priliki trčila sta voza drug ob drugega s tako silo, da je Breščak padel z voza na glavo in se tako močno poškodoval, da so ga morali takoj pripeljali v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov.
Z gobami se je ostrupila v Solkanu družina mizarja Jožefa Zavertanika. Naglo poklicani zdravnik jo rešil vso velike nevarnosti. Bodite previdni pri uživanju gob!
Pretep med brati. — Andrej Batič iz Kronberga je večkrat žugal svojemu bratu, oženjenem na Trnovem, da ga ubije. Ko je pred par dnevi Batič prišel iz Trnovega na svoj rojstni dom, napadel ga je Andrej s sekiro ter mu na rami zadal globoko rano. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Otrok pod kolesom. — V soboto zvečer se je na cesti blizo Ajševice igral 5-letni Hvalič France iz Loke. Po cesti pa je pridirjal na kolesu Tin Hnmbert stanujoč v Goric pod Kostanjevico št. 42, ki je otroka povozil in ga hudo poškodoval na g'avi in na rokah, tako sicer, da se nahaja zdaj, kakor pravijo v nevarnem stanju. Izvošček Komel hitel je s konjem za kolesarjem, ter ga dohitel v Šempasu, kjer so ga orožniki prejeli in privedli v Gorico.
Utopljenca potegnili so iz Soče pri Št. Andrežu. Bil je 60 leten prosjak Luka Leban iz Solkana.
Zlato zaponko izgubila je neka oseba v Gorici. Kdor bi jo bil našel, naj jo prinese v naše upravništvo.
Tatvina. — Neki Štefan Škert iz Svetega je v Kojskem ukradel čevljarju Ant. Sizman-u klobuk, sukneno obleko in žepno verižico v vrednosti 34 kron. Ko je hotel na Vrhovljah obleko prodati, ga je krojač And. Mavrič prijel in izročil orožniku.
Ponarejeni bankovci po 10 K.
Minister za notranje reči je razposlal podrejenim oblastvom okrožnico, s katero jih opozarja, da krožijo med občinstvom ponarejeni bankovci po 10 K, ki so prav dobro vspeli ponarejalcem; vendar pa se jih, ako se jih natančneje ogleda, lehko spozna. Razlikujejo se namreč ponarejeni bankovci od pravih v tem, da so glavne črte na pravih bankovcih višnjeve, dočim so te črte na ponarejenih nekoliko bolj temnikoste. Na pravih bankovcih so številka in serije rudeče in jako razločne; dočim so številka in serije na ponarejenih bankovcih temno tiskane. Pripoveduje se nam, da so v Kobaridu nekega človeka, ki je take bankovce razpečaval, prejeli ter ga dovedli v Gorico.
Prototip pravega falota. — Dne
24. t. m. je poslal Andrej Urdih svojega hlapca Jožeta Bellingerja, starega 27-let, s konjem in z vozom, na katerem je bilo naloženega raznega blaga, kakor čebule in česna v vrednosti kakih 48 K, v Kanal, da bi to blago tam prodal. Bellinger pa je prodal v Kanalu vse to za 16 K. Ko-nečno je hotel prodati še konja in voz, ali za to dvoje ni našel kupca. Ko je spravil konja v neki hlev, zagledal je tam na vozu nekega Alojzija Devetaka vrečo napolnjeno z jabolki in drugimi jestvinami, ki je bila lastnina neke Marije Culot iz Gorice. Hitro se polasti te vreče ter jo spravi na svoj voz. Marija Culot p.-ide za nekaj časa k vozu Alojzija Devetaka, kateremu je izročila vrečo, da bi jo peljal " Gorico. Ko pa ne najde tam vreče povpraša hlapca po njej. Hlapec, ki je k sreči videl Bellingerja, ko je odnesel vrečo na svoj voz, pove to imenovani ženi. Nato poišče žena Bellingerja ter ga vpraša, zakaj da je preložil vrečo z Devetakovega voza na svoj voz, na kar ; jej on naglo odgovori, da je on Devetakov
sin in da mu je ta slednji naročil, da odpelje on, namreč Bellinger, ženo in vrečo v Gorico. Culot mu je verovala, sedla sta na voz in odpeljala sta se proti Gorici. Po poti pa začne Bellinger hudo nadlegovati ženo. K sreči pa se je pripeljal kmalu za njima tudi Devetak, ki je storil nadlegovanju konec. Bellinger je na to prepust'1 konja, ki je bil slep, samemu sebi ter so jol pogovarjati z Devetakom. Zgodi se pa. da zadene voz, katerega je vlekel slepi konj, no da bi ga kdo vodil, ob cestni kamen ter se preobrne; pri tej priliki padla je Culot pod voz in se še precej poškodovala. Nato jo pa vzame k sebi Devetak, pastivši Bellingerja samega, naj se vozi proti Gorici kakor se mu zljubi. Bellinger pa šo ni bil zadovoljen s tem, kar je napravil do sedaj. Prišedši v Gorico podal se je s konjem in vozom vred na dvorišče Bir-sove krčme na stolnem trgu. In tudi tu je hotel po vsaki ceni prodati konja in voz. Ali k sreči prišel jo gospodar Urdih, ki je bil med tem o tej zadevi obveščene in je tako napravil konec Bel-lingerjevi lumpariji. Bellinger je seveda koj ubral pete ter zbežal. Cela ta stvar naznanila se je policiji, ki je tička koj drugi dan spravila pod ključ.
Davica razsaja med otroci v Brestovici. Umrlo je že več otrok.
Volitev župana v Kanalu. — V torek se je imela izvršiti izvolitev župana v Kanalu. Pri volitvi je bilo oddanih sedem glasov za dosedanjega župana g. Zego, trinajst glasov pa za g. Malniča. Ker je pa g. Malnič izjavil, da ne sprejme izvolitve, volilo seje v drugič. Pa tudi drugič dobil je g. Malnič vkljub svoji izjavi, da ne sprejme te časti, dvanajst glasov, a g Zega zopet sedem Ko je pa g. Malnič tudi zdaj izjavil, da ne voprejme županstva, seje starešinstvena seja razila ter se jo izvolitev župana morala odložiti na drug dan. Kdo bi vendar mislil, da se je gospodu Zegi tako omajal županski stol?!
Bohinjska železnica. — Železniški predor pri Podbrdu je že 1000 m dolg pri Bohinju pa 1460 m.
Ogenj je nastal v hiši kolona Julija Rizzat v Fiuničelu. Pogorela je hiša in osem živaii.
Lep parček je ufiel. — 16 letni Ignacij Furlan iz Komna je bil izgnan iz Trsta, 16lelna potepenka Jožefa Eva pa je morala v prisilno delavnico. Redarji so privedli ta parček v Sežano, kjer so mu odločili prenočišče v občinski ječi. Čez noč jo je parček popihal.
Ljudsko štetje. —• Po zadnjem ljudskem štetju je bilo na Goriškem vseh prebivalcev 232.897. Med temi je bilo 225.402 domačinov in 7.495 inozemcev ali tujcev iz Italije, Nemčije in drugih držav. Slovencev jo bilo 140.582, Italijanov 81.136, Nemcev 3498, 94 Hrvatov, 7 Poljakov, 84 Čehov in po eden Rusin in Rumun. Mesto Gorica ima 23.765 prebivalcev: 4754 Slovencev, 16.112 I'alija-nov, 2760 Nemcev, 77 Hrvatov, 54 Čehov, 6 Poljakov, po eden Rusin in Rumum.
Dr. M. Trinajstič, istrski deželni poslanec in bivši župan velike buzetske občine, se je preselil 27. oktobra t. 1. iz Buzeta na Volosko. Dr. M. Trinajstič si je pridobil v času večletnega bivanja v Buzetu kot župan in deželni poslanec mnogo zaslug za to občino ter ostane njegovo ime pri buzetskih Hrvatih v najboljšem spominu.
Občni zbor političnega društva „Edinost“. — V nedeljo se je vršil v Skednju pri Trstu občni zbor političnega društva „Edinost“, spojen z javnim shodom. Udeležba je bila, kakor poroča „EdinostM, jako mnogoštevilna. Govora gg. poslanca Spinčiča in dr. Rybara sta bila vsprejeta z velikim navdušenjem. Pri zabavnem večeru po shodu govoril je tudi isterski deželni poslanec in dekan gospod J. Kompare, kojega govor je istotako napravil na mnogoštevilno poslušalstvo globok utis.
Otroški vrtec na Greti v Trstu so odprli dne 3. novembra.
V	soc. demokratskem taboru v Trstu se nekaj meša. Voditelj Pittoni je hotel odložiti svoje časti. Socijalisti so bili s tem zadovoljni, a so zahtevali, da Pittoni razjasni in poravna preje neke
—	račune. Ker to ni tako lahko mogoče, je Pittoni še ostal.
Žalostna vrnitev iz-Amerike. —
49	revežev pripeljal je v ponedeljek v Trst parnik iz Brazilije. Siromaki so šli iskat srečo v Ameriko, a so se vrnili še ubožnejši, nego so odpotovali. Vrnili so se na stroške avstro-ogerskega konzulata.
Nova železnica Iz Trsta v Poreč ustavila je pretekle dni promet radi burje.
So	pa res mojstri gospodje inženirji, da človek ob slabem vremenu niti več potovati ne more po teh novih železnicah.
Šubičev „Pr<š(‘rn“. — G. Alojzij Šubic, slikar v Celju, je naslikal v naravni velikosti podobo Prešernovo, katera se sedaj razprodaja v reprodukciji. Slika^Je-^posne^i po stari manjši sliki, katero je naslikal Prešernov prijatelj Kurz von Goldenstein, in ki je zdaj
|nst ffnspndn pnvnnti»ljn I.nvr-n G. fšulyG
^e 4&->o*tan4»o^4tirt4--.originala, in je tako podal či^i_ji^Upjmejši^jjodret Prešernov. Zadej se vidi Prešernova rojstna hiša. G. Šubic je založil sliko sam v zvezi z g. dr. Ivanom Dečkom in g. trgovcem Antonom Kolencem v Celju. Cena sliki je 40 K.
Razveljavljen odlok. — Koroški dežel, šolski svet je v svoji seji dne 20. sept. 1901 sklenil, da se pet raz red na ljudska šola v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem razdeli v d v o j e z i č n o, to je, nemško in slovensko. Proti temu odloku z dne 7, nov. 1901 št. 2645 se je šentjakobski krajni šol. svet. pritožil na učno m i n i s t e r s t v o, ki je nedavno razveljavilo ukaz. dežel, šolskega sveta ter odredilo, da ostane vse pri starem.
Voditeljica kuhinjske šole naznanja, da ima še prostor v kuhinjski šoli. Ako katera gospodična želi vstopili, naj se oglasi do 15 t. m. Priporoča se tudi č. gostom
M arija Grebenc v Gorici — Via Vetturini 9.
Zahvala. — Neki notrajni nagon me žene. da so še enkrat skupno v „Prim Listu“ zahvalim vsem ™ odličnim go-riškim Slovencem in Slovenkam za njih požrtvovalnost, da^so mi blaee volje pošiljali krajevne razglednice iz raznih strani Goriške. Istre, Kranjske in še celo iz Bosne. Hvalo lepo izrekam vsem na tem mestu. Upam tudi, da sem vsakemu vrnil kozjansko krajevno razglednico. Ako še kdo želi kozjansko razglednico, mu rad vstrežen proti zamenjavi. Samo prosim za natančne naslove.
Mihael Pustišek, prednik mladeničev v Kozjem (Štajersko).
Punt v ječi. — V nedeljo so v Lvovu jetniki pretepli jelniškega čuvaja.
V	pondeljek pa jim ni bila jed po misli. Pobijati so začeli zaradi lega šipe in lomiti vse, kar je bilo zlomljivega. Razbijali in kričali so tako, da je bilo groza. Domače straže jih niso mogle ukrotiti. Poklicati so morali vojaštvo, ki je seveda napravilo kmalu mir. Puntarje so obdarovali za to junaštvo s težkimi verigami.
115 oseb zasutih v cerkvi. — V kraju Versalo blizu Bremena se je podrla med službo božjo ondotna cerkev. Zasutih je bilo 115 oseb. Dosedaj so našli 10 ubitih 52 nevarno ranjenih.
Petrolej. — Obravnave o ustanovitvi petrolejnega kartela.s o se izjalovile. Cene petroleja, katere so gotovi faktorji gnali na višek, vsled tega padajo.
Enajstletna mati. — Iz Perue v Južni Ameriki poročajo, da so tam krstili otroka, katerega je povila neka 11 letna pestunja v Ohnnninomu.
Statistika raznih ver na svetu.
—	Po najnovejši statistiki je na celem poznanem svetu 525 milijonov kristjanov. Med temi je 250,800 000 katoličanov,
162.440.000 protestantov, 103.180000 pravoslavnih, 5,580.000 pa drugega kristjnn-skega veroizpovedanja. Nekristjani: Mo-hamedanccv je 197,250000, Židov 9,750000, paganov 833,000 000 med njimi Budhistov 222,000.000, oboževateljev Brahme 216,360.000, pristašev Konfucija 360,400.000, Thintoistov 14,600000. oboževateljev višjih bogov 174,320000 in
180.000 oboževareljev kumira.
Za kratek čas.
Dober odgovor. — List „Gazetta di Venezia“ objavlja naslednje smešno dopisovanje. Slikar Dali’ Oca Bianca prejel je od nekega ljubitelja znanosti v Trstu naslednje ljubeznive vrstice:
Trst 12. januvarija.
Velecenjeni gospod!
Prosil bi Vas za veliko uslugo in upam, da oprostite mojo predrznost. Jaz zbiram zbirko slikanih razglednic, in čutil bi se nad vse počeščenega, ako bi mi Vi blagovolili meni poslati jedno z sli-
čico, naslikano od VaSo rok<\ Vsekakor bodo ta najdragocenejSa razglednica v moji zbirki, posebno kor morem poleni reči, da Vi sto bili med prvimi, ki so me tem načinom hoteli odlikovali V pri-: 'ni muli, da zaJ.ol.jeno dobim, si1 zu-maljujem h' naprej itd. itd Slikar mu je odgovoril:
Verona 21 januvarija.
Velecenjeni gospod!
Prosil bi Vas za veliko uslugo in upam, da oprostite mojo predznost. Jnz zbiram zbirko tisočakov, in čutil bi ko nad vse počeSčenega, ako bi Vi blagovolili meni poslati jednegi. Vsekakor bode ta najdragoconejži tisočak v moji zbirki, posebno ker moreni potem reči, da Vi ste bili med prvimi, ki so mo tem načinom boleli odlikovati. V' prijetni nadi ild.
Št. 2235 Op.
m
Naznanja se, da	v
JAVNA DRAŽBA
zastavil III. Cetrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1901
začne v ponedeljek 1. decembra 1902. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0<1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 28. oktobra 1902.
jfaidrej jVtikulus,
ključavničar v ulici Vetturini št. 6. sprejema vsakovrstna dela po naročbi ter izvršuje točno po pošteni ceni.
yCntoR Jok,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
1( Teodor Slabanja,|
i srebrar,
| v Gorici, ulica Moreli 12,
■ priporoča prečast. duhovščini za
■ izdelovanje cerkvenih posod in
a
i r
Naznanilo.
Podpisani so n|j"dnn priporni'!! pro ■. duhovščini m sl. občinstvu /a i/.delovan,e kipov iz kamena in lesa, lukor tudi za izdelovanje lesenih aHarjov v poljubnem slogu. Popravljanje cerkvenih del izvrSujem po zelo nizki ceni. Za pošteno delo jamčim.
Josip Grošelj,
podobar v Selcih pri Škofilloki
(Gorenjsko.)
i
Orgije,
katero so morda za kako cerkvo premajhno, kupi po znižani ceni Josip Cotič, občinski starašina, Vrh št. 17. p. Rubije.
Odiikovima k roj n š kii delavnica
Ant. Krušič.
V Gorici, Vrtna ulica.
Priporoča se slavnemu občinstvu, posebej že prečastiti duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje oblek za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste. Ima veliko za-zalogo izgotovljenih oblek.
♦ ♦>>>» ♦ ♦». O »>:♦, fjfA
A.-'* W A' J. A~A -‘a' ''a - A 'X	A.	'i A A. A . V
Lekarna
CrishfMi ? Gorici
Prave iu edine žel. kapljice
2 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje _ Okrepi
ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CRlSTOPOIiETTI
v Gorici.
PETER COTIČ
Podpisani posestnik prodaja orno in belo vino po najnižjih cenah lil od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi. pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via Ponto Isonzo št. 6.
čevljarski mojster	Ji
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. jj priporoča svojo delavnico, a®#*®##®«#«®#®®*###®#®®*!#®#®!
Viktor Tolloli
v Gorici, vi« Teat.ro št. 20
(na stari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . .	kr. <10	Corfu	...	kr.	56
boljše	4<1	I3ari	.	.	.	„	60
dalmatinsko	dti	l.ucca......7(j
islrijanslio	'IS	Nizzn	•	.	.	SO
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja zn ce.rkv. svetilke.
5^9=
Največja trgovina krojnega blaga
»Krojaška zadruga“
Gorica, Gosposka ulica št. 7
-K£$-
Priporofia se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, Batin, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennis, OksTord, piiuč luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Chlffona, ruskega platna, Knelppovega platna, hlačevine, volnenin odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15% pod oeno, dokler je Se zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnlkl. ovratniki« zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce Itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se ragpofiiljajo ussorci poStnine prosti
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
cesta št. 15 \ Mehovi li v pritličju
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ZV0110V proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
••MMMMKMHNM*
Vsaka gospodinja in mati
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kaihreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).