Št. 50.
>AN V» ALI ounAr I MAnounu
1 ' ,r-tm 11 ESI 1913
//«.¿o /¿hns
'.2:vro / .^iageii
Maribor, dne 11. decembra 1913.
Tedaj XLVJI.
List ljudstvu v pouk In zabavo-

Janaj* vsak Četrtek !n velja g poštnin« vred in v Maribora * »«Sfl;;¡njem aa dom za cek» lato i K, pol ie«a 2. K in ra fetrt ista 1 K. Naročnica m Nemčijo 5 K, » druge Izvenavstrijsfce
List « dopošilja do odpovedi, — Udje ,Kai«l. Rokopisi ae vračajo. — UpravsiStvo: KoroSk«
i« tel c 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa leto same 3 X. naročnina se pošilja «a: Usravoiittro »Slovenskega Gospodarja" v Maribor«, «bfcevaega druitva" dobivajo list "brez tsoseb»e naročnie«. — Posamezni listi staaeje »te. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. —
cesta štev. 5. vsprejema *»r©i«iao, inssrste jit rekiamaciie. fta taterate «e plačuje od taoaiopa» petlmtfe za enkrat iS Ha» m dvakrat 25 vin., za trikrat 33 vi«. Za večkraioe «gian« prtoseren popust. itw«rari s» «prejem)» do tort» opoldne, —- No
T.rirtf.	«c poštsta* preste.
Današnja Številka t b se ga 10 strani in Gospodarske Novice.
Cigan ostane cigan.
Cigan je ukradel kmetu najlepšega konja, ga zajalial ter se požuril ž njim v daljavo. Kmet je tatvino kmalu opazil, tudi zajalial konja ter ga pognal za ciganom. Ko mu je blizu, potegne cigan samokres ter odda strel za strelom na kmeta. Tat je bil dober, strelec slab. Ko je oddal zadnji strel, je bil kmet še vedno nezadet. Sedaj je cigan spremenil svojo politiko, stopil s konja ter hitel proti kmetu, rekoč: „Za Boga milega, kaj sem storil?! Streljal sem na svojega najboljšega prijatelja! Nisem te spoznal! Oprosti! Hvala Bogu, da te nisem zadel!" Cedil se je same prijaznosti nasproti okradenemiu kmetu.
Kdo ne spozna v ciganu takoj našega slovenskega liberalca? Kmetu krade ugled in kjer more, ga tudi gmotno oškoduje. Liberalec se čuti nad kmetom in delavcem nekaj silno vzvišenega. Na zadnjem občnem zboru liberalne stranke se je slovesno povdar-jalo, da je njih stranka gospodarska stranka. Na zborovanjih odlični liberalci javno žalijo kmečki stan in liberalni časopisi opisujejo kmeta kot zabitega in ne-značajnega, ga imenujejo kot cunjo in polbabo. Kdor tega ne verjame, naj še enkrat prečita prvi uvodni članek v zadnji številki našega lista.
Vstrajno se ogibajo liberalci vsakega dela, ki bi ljudstvu koristilo in ga vzdignilo. Izobraževalno delo so prepustili popolnoma katoliškim strankam. Za organizacijo mladine nimajo nobene brige, ldajti prirejanje plesov pač ne bomo imenovali organizacije. Za gospodarsko povzd:|go ljudstva se le tam pehajo, "kjer lahko liberalni advokatje zraven mastno služijo. Delavska organizacija jim je popolnoma neznana stvar. Kmet in delavec je liberalcu manj vredno bitje, koje-ga liberalec visoko nadkriljuje.
Liberalci so kakor cigan, ki ukrade kmetu konja in še strelja nanj. Toda pridejo volitve. Takrat skrije liberalni cigan svoj samokres, stopi z visokega konja, se približa kmetu ter spozna v njem naenkrat svojega najboljšega prijatelja. Poln svetega navdušenja je za njegovo dobrobit, za njegovo izobrazbo, za njegovo mladino, gospodarstvo in ne vemo, kaj še vse. I11 so kmetje, ki ne spoznajo liberalca, kateri jim je ukradel konja in streljal ves Čas na-nje.
Na Kranjskem se je ravnokar odigrala igra o kmetu in liberalcu-ciganu. Skozi 6 let so liberalci zmerjali Čez kmeta ter ga obkladali z vsemi priimki. Proti vsaki stvari, ki bi naj koristila kmetu, so se bo-r li kakor razdivjani levi. Toda naenkrat so prišle deželnozborske volitve. Liberalci bi radi razven mestnih še tudi par kmečkih mandatov, da bi jim bilo mogoče ustanoviti liberalno strahovlado proti kmetom v deželi. Z vso silo so se vrgli na kmečke mandate. Strgali so svojo gnusno liberalno krinko z obraza ter si izvolili staro ime liberalcev ob volitvah: „neodvisna kmečka stranka". Vsak Škric je bil mahoma postal neodvisen kmet. Izlivali so cele golide laži in obrekovanj čez prave kmečke kandidate. Kakor povodenj se je vlila liberalna hinavščina po celi deželi.
Sedaj so volitve minule. Liberalni cigani bodo zopet šli nazaj v svoje stare brloge ter odložili za 6 let firmo neodvisnih kmetov. Cez 6 let bodo gotovo prišli zopet na svetlo, kajti cigan ostane cigan.
Osebno-dohodninski davek.
Včeraj, dne 10. t. m., se je Imelo glasovati v drž. zbornici o novi vladni predlogi za osebno-dohodninski davek. Glavno določilo je, da se davek o dohodnini čez 10,000 K zviša. Pri dohodnini pod 10.000 K ostane davek kakor dosedaj. Davek se zanaprej ne bo I-menoval več osebno-dohodninski davek, ampak samo dohodninski davek. Začne se clavek kakor dosedaj pr: dohodnini 1200 K, Slovenski štajerski poslanci so se trudili, da bi zmanjšali dosedanje trdobe tega zakona in zadobili olajšave za iste, ki plačujejo sicer po starem ključu, a vendar pri sedanjih gospodarskih razmerah težko občutijo vijak, kakor hitro se nekoliko trdnejše privije. Poslanec Roškar je stavil predlog, da se začne davek še komaj pri dohodnini od 2000 K, ali vsaj 1G00 K, poslanec Pišek je predlagal, naj se posestnikom, ki nimajo čez 500 K čistega ka-tastralnega donosa, sploh dohodninski davek ne predpisuje. Poslanec VerstovŠek je grajal postopanje davčnih uradov na Slovenskem Štajerju, Finančni mini-
ster se je branil proti Roškarjevemu in Pišekovemu predlogu. O Roškarjevemu predlogu je tožil, da mu vzame, ako se začne dohodnina z 2000 K za davek računiti, 8—9 milijonov, ako z 1000 K, pa 4% milijona kron, finančni minister pa je radi tega vložil predlog, da dobi nove davke, ne pa, da se dosedanjim odpove. Vrhu tega se je opozarjalo na dejstvo, da se v drugih državah začne dohodninski davek mnogo nižje kakor pri nas. Na Ogrskem se začne že z doneskom 800 K, Prusija je postavila kot spodnjo mejo 900 mark, Bavarska 000 mark (zraven še davek na glavo po 1 K), Radenska 900 mark, Hesenska 500 mark, Virtember ška 500 mark, Saksonska 400 mark.
Glede Pišekove predloge pa je povdarjal minister, da se bo sicer tudi po novem zakonu jemal katastrofalni donos za podlago pri odmerjanju za dohodninski davek, toda v dejstvu se bo računilo z istini-tim katastrofalnim donosom. Kaka usoda je zadela včeraj pri glasovanju Roškarjev in Pišekov predlog, nam še ni znano, toda to je gotovo, da so naši poslanci hoteli rešiti, kar se sploh rešiti da.
Večina poslancev, posebno oni, ki so tudi v deželnih zborih pri večini in' morajo skrbeti za deželne Iinance, stoji ob strani finančnega ministra. Od novih davkov bodo namreč tudi dežele dobile velike prispevke, naša Štajerska blizu 3 milijone, Kranjska čez 1 milijon kron. Ta reč seveda koristi večinam v deželnih zborih, toda pravici na ljubo moramo pač priznati, da to čutijo davkoplačevalci sploh. Dolgove, ki jih dela veČina v štajerskem deželnem zboru, bo morala plačati cela dežela In. kljub vsem krivicam, ki se nam gode v deželnem gospodarstvu, vendar ne bodo mogli, da ne bi višji državni prispevek koristil tudi našemu ljudstvu.
Obžalujemo, da se pri preosnovi dohodninskega davka niso dale v zbornici doseči večje polajšave. Pripomniti pa moramo, da velika večina poslancev 0-dobrava stališče poslanca Roškarja, da bi se morala svota dohodkov, od katere naj se prične plačevati dohodninski davek, v sedanjih razmeran znatno zvišati in to tudi zahteva za v prihodnje. Zdaj je šlo za to, ali naj se finančni načrt sprejme, ali ne. Ko bi se bil Roškarjev predlog sprejel, bi bil finančni načrt sam padel v vodo, kar bi za nas štajerske Slovence pač ne bila nobena nesreča v sedanjih razmerah.
Ne more se pa trditi, da bi novi dohodninski zakon ne imel nobenih ugodnosti za kmeta. Kmet naj- ' boljše ve, koliko je ura za njegove pravice, Če posluša socialne demokrate in mestne prebivalce. Ti so pravi toplomer zanj. V zbornici in prej v odseku smo pa ravno liberalne in socialno-demokraške poslance slišali prav velikokrat, kako so rohneli in se jezili, češ, da novi dohodninski zakon gleda samo na "kmetovalce. Izmed socialnih demokratov sta godla pesem zlasti Winarsky in dr. Renner, izmed liberalcev pa dr. Licht in Kuranda, Pač bi si želeli, da bi imeli ti ljudje bolj prav, kakor imajo, toda nekaj je pa resnice na tem, da so kmečki poslanci koristi svojih volil-cev v tem zakonu pošteno zastopali.
Zahtevali so, naj bi se tisti katastralni dohodek upošteval pri kmečkih dohodkih tako, da bi kmeta, ki bi imel Čistega katastralnega dohodka pod 500 kronami, sploh davkarija morala glede na dohodninski davek pustiti pri miru. Socialni demokratje so pa zahtevali, naj bi se čisti katastralni dohodek sploh ne u-pošteval in so povdarjali, da bi moral vsak kmet pravzaprav plačevati dohodninski davek. V zakon se je pa sprejelo, da se mora upoštevati katfajstralni dohodek kot pomožno sredstvo pri določitvi dohodkov; torej je vencfar-le deloma obveljala kmečka zahteva. Za to reč so se hudo vojskovali kmečki poslanci že prvič, ko se je sklepal dohodninski clavek. Vlada se je takrat zvijala na vse strani in v zakon se ni nič sprejelo, pač pa je v zvršil.nih določilih nekaj besedi o čistem kata-stralnem donosu, pa tudi zavitih, da jih lahko gosposka obrača kakor hoče. Zato pa vidimo, da marsikje tudi kmete, ki imajo manj nego 800 K Čistega katastralnega obnosa, tišiči dohodninski davek. Novi zakon ne bo slabši, nego je bil stari, pač pa upamo, da bo odslej praksa pri davčnih oblastih bolj ljudomila. Glavna reč pa ostane seveda potrebna razsodnost pri kmetih, da se znajo proti nasilju in krivici braniti. Že danes lahko napovemo, d'a bo naša Kmečka Zveza poskrbela, da bodo dobili naši kmetje v tej reči potrebnega pouka in za sestavo napovedb in pritožb tudi dejansko pomoč.
Ugodno je v novem zukonu, da bo kmet lahko
poleg obresti od dolgov med stroške vštel tudi pravno obvezno amortizacijo do 1% začasnega dolga, pri dohodkih pod 3600 Iv do 1000 K amortizacijske kvote, Dozdaj tega ni bilo. Kmet, ki ima dolg v hranilnici, ki ga odplačuje z letno amortizacijsko levoto, bo lahko to kvoto zaračunal med stroške, ki so morajo odbiti od njegovih dohodkov.
Pravično je tudi, da se bo novi zakon oziral na število otrok. Kdor ima 4 otroke, se mu bo dohodninski davek začel računati še-le od 1400 K dalje, kdor jih ima 6, pa od 1000 K.
Hvaležni smo kmečkim poslancem, da so odbili veliko nevarnost, ki je pretila od socialnih demokratov in liberalcev. Ti so namreč hoteli, naj bi se hrana, ki jo porabi kmet za-se in za svoje otroke, ki mu delajo, upoštevala med dohodke. To se je srečno preprečilo.
Največja ugodnost za kmeta se nam pa zdi v tem, da bo zdaj mogoče velike bogatine ne samo višje, marveč tudi od njihovih pravih dohodkov obdavčiti. Milijoni dohodkov so se dozdaj lahko poskrili; zdaj bo pa mogoče pregledati knjige takim velikim sleparjem 111 na podlagi njihovih knjig izračunati dohodke. Bali se bodo visokih kazni in napovedi bodo že zavoljo tega mnogo pravičnejše. Upati smemo, da se bodo tu dobili milijoni, In da vsled tega ne bo treba stikati za groši po suhih kmečkih mošnjičkih. Izkušnja bo pokazala., da je to, kar zahteva Pišekova resolucija v korist kmetu, pa tudi davčni gosposki, ki si s tem, če se je drži, prihrani sila mnogo nepotrebnih pisarij in praznega dela.
Tri delavce ubilo.
Na Fali ob Dravi gradijo električne naprave. Pri delu je zaposlenih okrog 200 delavcev. Dela so združena z velikimi nevarnostmi, ke- so odri (ruŠti) napravljeni zeio visoko ob Dravi in nad Dravo in žal tudi zelo površno. Radi te površnost!, se je zgodilo v Fali že več nesreč.
Nesreča pa, ki se je zgodila v sredo, dne 3. decembra, presega vse dosedanje. Okoli 4. ure popoldan je vozil vlak, katerega ima podjetje za prevažanje gradiva, na katerem je bil naložen prodec, ob levem bregu Drave tik državne ceste, ki pelje na Koroško. Da gre delo hitreje izpod rok, so zgradili tam!:«.; 0-grodje in položili na isto železniški tir. Ker je pa bilo ogrodje že preperelo in trhlo, se je zgrudilo in podrlo pod težo vozov v hipu, ko je vozili vlak čez. Trije z zemljo obloženi železniški vozovi so se prevrnili in pokopali štiri delavce pod seboj. Delavca Janeza Severja, doma iz Vučjevasi na Murskem polju, je usmrtilo pri priči. Delavca Antona Geratiča iz Negove in Fr. Domanjko in Murskih Zasadov, so pa spravili na prvi vlak ter odpeljali v mariborsko bolnišnico. Franc Domanjko je umrl že na kolodvoru v Mariboru, Anton Geratič pa eno uro pozneje v mariborski bolnišnici. Delavcu Alojziju Ceriču je pa zdrobilo obe nogi in bo, četudi ozdravi, revež vse svoje življenje.
Kakor se pripoveduje, je nadzorstvo pri podjetju v Fali zelo nezadostno. Tvrdka, ki gradi elektrarno, stremi pred vsem za tem, da se opravi dosti dela, delavce se vedno priganja k delu, a za njihovo varstvo je skrajno slabo poskrbljeno. Ohlast je nastanila na Fali orožnike, a skrbela bi naj tudi, da bi tvrdka. bolj mislila na zdravje In življenje ubogih delavcev.
Politični ogled.
— Prostost sv. Očeta. V Milanu se je vršil pretečem teden socialni tečaj, nakaterem je nadškof Ros-Si v velikem govoru izjavil in odločno povdarjal, da sv. cerkev ni nikoli skušala pravic države skrajšati ali omejiti, ker priznava, da je vsaka državna oblast božja naprava. Pa tudi cerkev mora biti kot božja u-stanova popolnoma svobodna. Z ozirom na rimskega papeža je Rossi 'zahteval, naj vse države skrbijo in prevzamejo jamstvo, da bo sv. Oče popolnoma neodvisen. Prostost sv. Očeta naj bo zagotovljena ne samo od Italije, temveč tudi zavarovana od vseh svetovnih držav. Ta govor se smatra kot odgovor papeža na zadnji kraljev govor v italijanskem državnem zboru. Nadškof Rossi je bil namreč par dpi, predno se ]e
začel milanski tečaj, pri sv. Očetu v Rimu. Katoličani celega sveta iskreno želijo, cla bi bil sv. Oče v resnici svoboden in ne jetnik italijanske Vlade, kakor je sedaj.
—	Državni zbor. Prejšnjo sredo je državni zbor končal podrobno razpravo o drugem delu predloge glede spremembe osebno-dohodninskega davka. V seji dne 10. t. m. se je vršilo glasovanje o tej predlogi. Jutri, dne 12. t. m., bo končana razprava o prispevkih posameznim deželam. Določeno je namreč, da dobe posamezne dežele gotove svote od novih državnih dohodkov, ki se v državnem zboru sklenejo. Od 12. do 17, decembra bo zboroval zopet gališki deželni zbor.
—	Volitve na Kranjskem. V Ljubljani je pri ožji volitvi dne 6. t. m. s pomočjo socialnih demokratov zmagal liberalec Turk. Glasovi Slovenske Ljudske Stranke so se zopet pomnožili. Naš kandidat Kre-gar je dobil 1680 glasov. Zadnja liberalna trdnjava se torej maje. — V torek, dne 9. decembra, se je vršila volitev iz kmečkih občin. Izid nam sedaj, ko to pišemo, še ni znan. A soditi po razpoloženju, ki vlada med volilci, gotovo zmagajo na celi črti kandidatje S. L. S. Natančen izid objavimo med najnovejšimi vestmi. — Hud boj se bo razvil letos v mestni skupini. Liberalcem bo v njih starih trdnjavah slaba predla. S. L. S. je postavila v mestni skupini sledeče kandidate: Za Ljubljano Ivan Kregarja in dr, Lovro Pogačnika; za Kranj—Škof jo Loko profesorja Sušnika; za Novo Mesto in dolenjska mesta ravnatelja trgovske šole, B, Remeca; za Idrijo dekana Mihaela Ar-kota; za Vrhniko—Postojno—Lož dr. Marolta in za Kamnik — Radovljico —Tržič dr, GregoriČa, Volitev v mestni skupini bo dne 16. decembra, Veleposestvo voli dne 20. decembra. Listi pišejo, da se bo novoizvoljeni deželni zbor sešel koncem decembra k tritedenskemu zasedanju.
—	Volilni boj na Hrvaškem letos, kakor kažejo znamenja, ne bo tako hud kakor prejšnja leta. Letos vlada baje ne bo s kruto silo uplivala na volitve, kakor je bilo dosedaj na Hrvaškem v navadi. Listi proglašajo popolno svobodo pri volitvah. Ce bo le res? Stranke so že postavile svoje kandidate. Letos je toliko kandidatov, da pridejo na vsak okraj povprečno po 4 možje, ki bi radi sedeli na poslanskem sedežu. ■— Spor v stranki prava se še ni popolnoma polegel, vendar je; pričakovati, da bosta obe struji vsaj v volilnem boju edini. — Ban Škrlec je dne 4, t. m. nastopil bansko službo. V nastopnem govoru je obljubo-val, da bo kot ban deloval vedno v procvit Hrvatske in Slavonije. Prejšnjemu banu Čuvaju se je omračil um.
—	Spor med Cehi in Nemci skušajo zopet poravnati, Obnovila so se mirovna pogajanja, ki pa še dosedaj radi nemške trmoglavosti in češke odločnosti v obrambi narodnih pravic niso dovedla do uspeha. Češki agrarci in narodni socialisti grozijo v državnem zboru z obštrukcijo, ako se na Češkem komisarijat v kratkem ne odpravi In se ne razpišejo nove volitve za češki deželni zbor.
—	Gališki deželni zbor je začel v petek, dne 5. decembra, zborovati. Glavna točka razprav "je pre-osnova deželnega volilnega reda. Do sedaj se Še ni dosegel noben znaten uspeh. Poljaki se trdovratno držijo svojih prejšnjih predpravic. Riusini pa krepko zahtevajo svoje pravice in pretijo, da bodo v drž. zboru obštruirali, Če se ne ugodi njih zahtevam.
—	Obštrukcija v občinskem zastopu. Do sedaj smo bili vajeni, slišati o obštrukciji v državnih in deželnih zborih, V občinskih sejah so obštrukcije bolj redka prikazen. Te dni pa je izbruhnila obštrukcija v občinskem zastopu mesta Line na Gornjem Avstrijskem, Mesto je imelo do sedaj pri občinskih volitvah 4 razrede. V 4. razredu so bili izvoljeni socialni de-mokratje. Sedaj pa bi nemškonacionalna večina obč. zastopa 4. razred rada zopet odpravila. Temu pa se socialni demokratje odločno upirajo in so začeli dne 3. t. m. v občinskem svetu z obštrukcijo. Na ta način upajo premagati nemško nakano.
—	Volitve na Bolgarskem so ugodno izpadle za vladno stranko, katera je prijazna Avstriji, Pridobila je od 204 mandatov 60%. Riusofilski kandidatje so skoro povsod propadli. Bivši minister Danev, kateri je upal v mestih na zmago, je s svojo stranko hudo pogorel. V večjih mestih so skoro povsod prodrli socialni demokratje. Za vladno stranko bo v novem bolgarskem državnem zboru najmočnejša agrarna (kmečka) stranka, potem pridejo socialni demokratje, ki so pa tudi nasprotniki rusofilske politike,
—	Nova kneževina Albanija bo vendar dobila svojega vladarja. Te dni so evropske velevlasti ugodile kandidaturi vidskega princa ter so ga potrdile za kneza Albanije.
x , ~ V Zabernu na Elzaškem v Nemčiji sj je nek
častnik, kakor smo že zadnjič porocaTi, "novolil predrznost, da se je nasproti svojim vojakom zelo zanič-Ijivo izrazil o tamošnjem prebivalstvu, ki je katoliško. Zato je v mestu Zabern nastalo veliko razburjenje. Stvar je prišla tudi v nemški državni zbor, kjer je zagovarjal vojaštvo državni kancelar in vojni minister. Državni zbor pa vladnih izjav ni vzel na znanje ter izrazil vladi nezaupnico, ki pa zadene tudi cesarja. Katoliški Centrum je imel pri tej priliki odločilno besedo proti izzivanju vojaštva. V Alzaciji se vrše velike demonstracije. — Cesar Viljem je poklical ministrskega predsednika Betman-Holvega k sebi in je naročil, da se vojaška posadka premesti iz Za-berna. drugam. Namesto, da bi se kaznovali krivei-častniki, se je kaznovalo mesto z odpoklicanjem voja^ štva. Tako se deli pravica na Nemškem.
—	Ruski car Nikolaj namerava prihodnjo spomlad obiskati rumunskega kralja Karola v Bukareštu in kralja Petra v Belgradu. Bolgarije in Avstrije pa se bo baje izognil, S tem svojim obiskom hoče ruski stric pokazati svojo naklonjenost do obeh držav, V Ru-muniji in Srbiji se že sedaj veselijo tega obiska.
Francosko ministrstvo Barthou je odstopilo, ker je izrekla državna zbornica ministrstvu glede najetja posoji,a nezaupnico. Za vladni predlog je glasovalo 276 , proti pa 290 poslancev. Predsednik Poincare je odstop ministrstva sprejel. Novo ministrstvo bo imenovano tekom tega tedna. Svobodomiselci in liberalci se med seboj ne ubogajo.
—	Kako je v Mehiki? Vojska, punl, požigi, u-inori, tatvine in nemiri trajajo naprej. Vladne Čete bežijo pred zmagoslavnimi vstaši iz kraja v kraj. Vsta-ška armada že koraka proti glavnemu mestu Mehiki, Združene države, katere močno podpirajo ustaše, so poslale še enkrat glas predsedniku Huerti, naj odstopi, a mož, ki je zelo častihlepen, noče prav ubogati svojih pohlepnih sosedov, Ako ne bo kmalu odstopil, se bosta punt in vojska nadaljevala. Japonci baje že pripravljajo svoje bojne ladje, da jih pošljejo Huerti na pomoč proti ustašem in Združenim državam,
—	Nekaj o Burih. Gibanje Indijcev v angleških kolonijah (naselbinah) postaja jako nevarno. Južnoafriški Buri, ki uživajo, dasi na zunaj odvisni od Britanije, na znotraj popolno samostojnost, so sklenili zoper pridne indijske delavce izjemne odredbe, ki jih izklučujejo takorekoč od človeških pravic. Prišlo je do krvavih nemirov in zavrelo je tudi v Indiji sami. Indijski podkralj, lord Hardinge, je imel govor, v katerem se je postavil popolnoma na stran Indijcev in obsodil z ostrimi besedami ravnanje južnoafriške bur-ske vlade. Buri, s katerimi so pri nas tako simpati-zirali za časa njihove vojne z Anglijo, so pač germanskega pokolenja in kažejo, da niso boljši od svoje žlahte, ki jo poznamo.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
14.	nedelja: 3. adventna. Spiridijon, škof; Nikazij.
15.	pondeljek: Jernej, škof; Kristina, devica.
16.	torek: Evzebij, Sknf; Albina, devica in mučenica.
17.	sreda: f Kvatre. Lazar, škof; Berta, vdova.
1?. četrtek: Gracijan, škof; Vunebald, opat.
19.	petek: f Kvatre. Nemezij, mučenec; Favsta.
20.	sobota: f Kvatre. Liberat, niuč., Peter K.
*	Cenjenim naročnikom. Stavci, to so pomočniki, ki stavijo in tiskajo časnike, zahtevajo od tiskarn take reči, ki jim jih tiskarne ne morejo izpolniti, ker bi se sicer večinoma same sebe s tem pokopale. Ker torej tiskarne ne morejo stavcem izpolniti njihovih zahtev, bodo stavci gotovo, če ne poprej, vsaj z novim letom 1914, ustavili delo in stopili v štrajk, in sicer v celi Avstriji. Po nekaterih mestih že sedaj ne delajo več. Ce bodo stavci delo ustavili, seveda ne bo mogla nobena tiskarna v Avstriji tiskati Časnikov, Nekaj časa torej ne bo izhajal noben list. Tudi „SI. Gospodarja" naročniki v tem slučaju parkrat ne bodo dobili. Cenj. naročniki! Ako torej o novem letu ali pa še pozneje „Slovenskega Gospodarja" parkrat ne dobite, ostanite mirni in potrpltei nekaj časa, dokler se spor ne poravna. Povejte to pojasnilo tudi dalje in podučite svoje tovariše! Reklamirati listov ni potreba, ker bi reklamacija čisto nič ne pomagala. Ako naročniki „Slovenskega Gospodarja" parkrat • zaradi štrajka ne bodo dobili, ne bodo s tem nič oškodovani, ker bomo zato pozneje izdali bolj obširne Številke in bomo s tem nadomestili izostanek za časa štrajka,Torej še enkrat: Ako bo štrajk v tiskarnah in ne bo lista, p o t r p i t e!
*	Osftbna vest. Predsedstvo višje deželne sodni-je v Gradcu je povodom upokojitve podelilo sodnijske-mu slugi Ivanu Križmanu v Sevnici ob Sav? častno svetinjo v znak 401etnega zvestega službovanja.
*	Odlikovan cerkovnik. Višji cerkovnik pri stolnici v Gradcu, Janez Kopf, je za svoje dolgoletno zvesto službovanje odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Kopf je rodom Slovenec iz emureškega okraja.
*	Dan „Slovenskega Gospodarja". Dunajski krščanski socialČi so priredili letos meseca oktobra „bele nedelje". Vse, kar krščansko čuti, je ob nedeljah šlo agitirat za krščanske liste. In uspeh ni izostal. Samo za en list so dunajski agitatorji pridobili 11.500 novih naročnikov! Isto delajo tudi socialni demokratje, ki imajo za razširjanje svojih listov „rdeče nedelje". Naj poskusijo kaj take'ga tudi naši somišljeniki. Božični prazniki, Novo leto, dan sv. treh kraljev so kakor nalašč za take prireditve pripravni. Pogovorimo se^ še o tem, sporočite nam svoje nasvete in potem se pripravimo za naravnost veliko agitacijo, ki mora prinesti „Slovenskemu Gospodarju" najmanj 1000 novih naročnikov! Da jo agitacija olajšana in bodo agitatorji imeli v posameznih župnijah pregled, koliko je dosedaj naročnikov „Slovenskega Gospodarja" in kdo še ni naročen, jim preskrbimo prepis naročnikov dotične župnije. Tudi položnice so na razpolago. Ne strašimo se ne truda ne žrtev, ampak izpol-njujmo želje sv. Očeta, ki vedno priporočajo razširjenje katoliškega časopisja. Opozarjamo, da je Še vedno v veljavi razpis nagrad za pridne agitatorje, ki nam pridobijo več novih plačujočih naročnikov.
*	Lepo nagrado dobi, kdor pridobi „Slovenskemu Gospodarju" 5 novih naročnikov, kateri plačajo za 1. 1914 celotno naročnino. Nagrade se bodo razpošiljale meseca februarja. Za 5 pridobljenih novih plačujočih naročnikov bo dobil agitator lepo vezan mo-litvenik ali stoječi križ. Kdor pa pošlje celoletno naročnino za 20 novih naročnikov, dobi fino izrezljan stenski križ. Agitatorji naj si sami zapišejo, koliko novih naročnikov so pridobili in nas naj meseca februarja na to opozorijo.
Napredovanje katoličanov v Združenih državah severoamerigkih. O tem je poročal škof dr. Glumvin iz Natcheiz-Mississippi povodom obiska svoje domovine Irske sledeče: Statistika zadnjega ljudskega Štetja v Združenih državah Severne Amerike navaja, da od 90 milijonov celokupnega prebivalstva Združenih držav 50 milijonov ljudi ne pripada prav nobeni veroizpovedi. Razun tega ni nič manj kakor 175 raznih ' razkolniških verskih društev v Združenih državah. Katoličani v Združenih državah s svojimi 18 milijoni tvorijo enotno in najmočnejšo versko družbo. Med tem, ko so imeli katoličani Združenih držav * za časa Washingtona le enega škofa, 30 duhovnikov in 30.000 vernikov, je sedaj po 135 letih v Združenih državah vse drugače. Katoličani imajo sedaj že 3 kardinale, 14 nadškofov, 1001 Škofov in pa 17.800 duhovnikov. Za • časa Washingtona je prišel na vsakih 121 prebivalcev Združenih držav le 1 sam' katoličan, a sedaj je razmerje 1:6. Vsako leto prestopi nad 140.000 oseb, ponajveČ iz višjih krogov iz anglikanske ■ cerkve h katoliški cerkvi. Razvoj katoliške cerkve v Združenih državah je tedaj zelo razveseljiv.
*	Volitve na Saladskem. Iz ogrske Slovenije se nam poroča: Zadnje dni meseca oktobra — tako nam pripoveduje naš znanec — so se vršile na Saladskem (to je dolenji del Prekmurja) volitve v županijski za-stop, ki nekako odgovarja deželnim zborom v Avstriji. Izid teh volitev je za Slovence zopet žalosten.Ni samo to, da so izvoljeni sami Madžari in madžaroni, temveč so izvoljeni sami taki, kojim so koristi ljudstva deveta briga. In kako lahko bi si ljudstvo tukaj izvolilo take zastopnike, ki bi res skrbeli za njegovo potrebščine! Volilci so namreč v 2 volilnih okrajih sami Slovenci-katoličani. In v teh okrajih se je volih* sedaj 7 zastopnikov. Pa med izvoljenimi zastopniki ni takorekoč nobenega, ki bi bil v istini prijatelj ljudstva. Izid volitev nam torej jasno kaže, da tamošnje ljudstvo o pomenu županijskega zastopa ni nič poučeno in je prepuščeno raznim, dobro plačanim agitatorjem. DuhovnIŠtvo pa, ne samo, da ni kandidiralo — kar bi bilo pa prav lahko storilo in bi bili v slučaju kandidiranja izvoljeni brez dvoma tudi vsi duhovniki, kolikor se jih na Saladskem nahaja — temveč še niti dobrih kandidatov niso preskrbeli ljudstvu. Tako je na primer v turniškem volilnem okraju izvoljen celo 1 kalvinec (krivoverec), ki je kot grofovski oskrbnik eden najhujših zatiralcev vernega slovenskega ljudstva. Drugi izvoljeni zastopnik je pa zopet tak, ki obišče okraj le za časa volitev, drugače mu je pa tamošnje ljudstvo In razmere popolnoma neznane. Kako naj potem taki zastopniki skrbijo za koristi ljudstva?! Res žalostne razmere!
*	Lažnjivo liberalno časopisje. Glasilo liberalnih učiteljev, advokatov in uradnikov, „Slovenski Na-, rod", je dne 26. novembra t. 1. prinesel sledečo „novico" : „Nesreča vsled pijanosti in praznoverja. V soboto, dne 15. novembra sta imela — kakor nam pišejo iz Kozjega — Janez in Terezija Javornik iz Gorjan na kozjanski okrajni sodniji neko pravdo zaradi svojega sina. Ker se je ta za njiju ugodno iztekla, sta bila oba prav vesela in sta šla v gostilno na liter dobrega. Vino pa je pokazalo svojo moč, tako, da sta komaj prikorakala domov. Tam sta se pa začela prepirati, kater:- je bil kriv, da sta toliko zapila. Janez Javornik je v prepiru grozil svoji ženi: Le počakaj, baba, sam hudič se še pripelje po te v rdeči kočiji in te odpelje naravnost v pekel. V tem momentu pridrvi mimo rdeč avtomobil. Žena je v pijanosti in morda tudi praznoverju mislila, da je res že hudič za njo in je začela bežati, kar je mogla. Pri begu je pa tako. padla, da si je pretresla možgane In se ji sedaj meša. Trinajščak je torej vendar hud stric." — To novico si je resnicoljuben liberalen dopisnik kratkomalo. izmislil. „Slovenski Narod", št. 280., z dne 5. decembra, je namreč moral prinesti popravek, da dne 15. novembra sploli ni bilo tiste pravde, da omenjena nista bila pijana, da se nista prepirala in da je tudi vse drugo, kar trdi „Slovenski Narod" v dotičnem dopisu, neresnično. Tako laže liberalno časopisje o pri-prostem kmečkem ljudstvu. Omenimo še, da ima glasilo dr. Kukovca, „Narodni List", in „Slovenski Narod" (štajerske novice) enega in istega urednika. — Kmečko ljudstvo, pokaži svojim sramotilcem, to je liberalnim časnikom, vrata!
Kako sodijo o naših štajerskih liberalcih Slovenci na Gorenjskem. List „Gorenjec" piše: „Z narodnostjo sleparijo liberalci še dandanes na Spodnjem Štajerskem in se imenujejo „Narodna stranka". Tudi kranjski liberalci so se nekdaj tako imenovali. Ce smo rekli, da sleparijo z narodnostjo, nismo nič preveč rekli. Cemu se pa vežejo s socialnimi demokrati! Ali jim ni znano, da so socialni demokratje načelni nasprotniki narodnega čustva? In vendar se ž njimi dobro razumejo in lepo prijazno skupaj zborujejo. Seveda na teh zborovanjih narodnjaki ne zinejo besedice o narodnosti, da svojih zaveznikov ne razžalijo. Nedavno so bili tako skupaj na shodu v Trbovljah. Govorila sta dr, Kukovec, vodja „narodnjakov", in pa Sitter, vodja nenarodnjakov (socialnih demokratov)",.
* „Človek nima duše." konec." Liberalci imajo čisto postne nazore o posmrtnem življenju človeka in večnosti. Po njihovem duše sploh ni, kaj še-le, če bi jo bil Bog ustvaril. In če je že kaka duša, je sama taka kakor v živalih. Večnosti in kakega življenja ni, kajti s smrtjo je vse-oa konec in človek se vrne zopet v zemljo. Zato je tudi čisto vseeno, kako se človek pokoplje, ali cerkveno ali civilno, na gmajno ali pu v blagoslovljeno zemljo. Sicer pa naj govorijo sami!: „Duša in snov sta eno in isto." („Slov. Narod" 1904, št. 42.) „Stvari, ki bi se ji reklo nesmrtna duša, ni/' („Narod , 1907 št, 71.) „Nauk, da je Bog ustvaril dušo, je bajka brez Dodlaee in razlike med človeško in živalsko dušo. ( Narod" 1907, št. 68.) „Smrt ni nič drugega kakor povratek v naročje prirode. Za vsakogar pride poslednja ura, ko pade v nič," („Narod" 1912, št. 133.)
Je popolnoma vseeno, če mrliča na zadnjem potu ¿premija kak duhovnik ali ne. Duhovniško spremstvo je pri pogrebih gola formalnost, drugega me." („Narod" 1902, 'št. 142.) - To je novo poganstvo ki ga širijo slovenski liberalci med pas. „Iz nič smo se rodili in kmalu bomo kakor da bi nas nikoli ne bilo. 1 ridi-mo in uživajmo pričujoče dobrote In hitro rabimo stvari še v svoji mladosti. Nihče od nas ne bodi ločen od naše potrate, povsod puščajmo za seboj znamenja veselja; zakaj to je naš delež in to naš odlo-ček." (Modr. 2.) Tako so govorili že stari pogani, katere naši liberalci posnemajo. Kako neskončno vzvišena je krščanska misel o namenu 111 pomenu človeškega življenja v primeri s tem nizkim in človeka nevrednim namenom, k: ga liberalci Človeku prisojajo! Kako lepo pravi sv. pismo o človekovi smrti: „Prah se vrne v prst, iz katere je bil, in duh se vrne k bogu, ki ga je dal" (Prid. 12, 7). Človek je po svoji duši podoba božja. Kot neumrljivo bitje, ki ima um in svobodno voljo, je duša. kakor odsev večnega Boga. T3o<* sam je rekel: „Naredimo človeka po svoji podobi in sliČnosti" (1. Moz. 1, 2G). Človek, najodlič.nejša stvar božja, je središče stvarstva na zemlj'. Sv. pismo pravi, da ga, je Bog ponižal malo pod angele, ga ovenčal s 'častjo in slavo in ga postavil čez dela svojih rok. (Psalm 8, 4—10.) Po liberalnih nazorih je človek čisto navadna žival, ki rije tudi po zemlji, dokler je ni konec, in izgine v zemlji kakor navaden črv. — „Boga 111, večnosti ni, duše ni, nebes ni, pekla .ni m sodbe ni. S smrtjo se konča vse; pravda in krivica, plačilo in kazen, veselje in žalost, hudobija in čednost, grešnik in svetnik, zmota in resnica. Hudobija ne bo nikdar kaznovana in trpljenje nikdar poplaičar no.« _ Take misli širijo liberalci. Ali niso to blazne misli?
*	„Štajerc" umetno krmilo za junce.. V zadnjem Štajercu" piše nek štajerčijanec iz Stoperc, da se je
njegov „junec mastil s „Štajercem" in ga jedel, kakor jaz znam pečenko jesti". Pred vsem pomilujemo štajerčijanca, da ne zna lepše „jesti pečenko", ko junec žveči krmo, oziroma mesto krme „Štajerca". Občudovati pa moramo štajerčijansko brihtnost, ki je našla novo agitacijsko sredstvo za „Štajerca", češ, da je on imenitno krmilo za junce. Vendar tudi sodimo, da bi se junci prej naveličali „Stajerčevega" krmila kot so se ga velebrihtni in velenapredni Štajerčijan-ci.
*	Slaboverni protestanti na Nemškem, Rlizni
pastorji, ki prihajajo iz Nemčije v našo državo huj-skat zoper katoličane in vodijo gibanje „proč od Rima" med Nemci, bi imeli doma med protestanti silno veliko dela. V velikih mestih v Nemčiji prihaja k pro-testantovski službi božji le po 20-150 ljudi. Pred kratkim je izstopilo v Hamburgu iz protestantovske cerkve 400 meščanov, ki so sedaj brezverci. Razni svobodomiselni možje vodijo to gibanje, ki je zelo naraslo. V ta namen obstoji društvo, ki ima bojda 250.000 Članov. To so novodobni pogani. To gibanje pospešujejo posebno socialni demokratje, ki trdijo, da je vera privatna (zasebna) zadeva. V prejšnjem tednu so imeli v Berolinu 12 shodov, na katerih so množico liujskali na izstop iz protestantovske „pruske deželne cerkve". Zaradi tega hujskanja je izstopilo iz protestantovske cerkve 4209 ljudi. To so tako posuroveli ljudje, da i-menuje njihovo obnašanje na shodih neki pruski list „bestialno", Kdor se je od protigovornikov le prikazal na govorniškem odru, so ga opsovali in ga sploh niso marali f>oslušati. Neka socialna demokratinja je zakričala nad pastorjem, ki je svaril množico: Na 10 tisoč hudičev že lahko verujem na 'tem svetu, ne pa na Vašega Boga!" In množica je tulila samega odobravanja. Pravijo, da vera ni v .nevarnosti. Res je! Vera in cerkev nista v nevarnosti, pač pa so. zapeljani ljudje v nevarnosti, da izgubijo vero. Zato proč z vsemi liberalnimi in socialno-demokraškimi zapeljive!!
Kako gospodarijo socijalni demokrati z delavskimi denarji. Velik škandal so odkrile oblasti pri bolniški blagajni v Solingenu, katero so upravljali socijalni demokratje. Pili so najdražja vina (šampanjca), vozili se z avtomobili, občevali z dvomljivimi ženskami in vsako leto napravili imenitno gostijo, pri kateri se je za posameznika plačalo velikansko svoto 70 K. V sredo, dne 12. novembra, je sodnijav Elberleldu obsodila rdeče zapravljivce v skupno kazen treh let, enega meseca in treh tednov ječe; poleg, tega načelstvo v 320 mark nemškega denarja denarno globo. Upravitelj blagajne je bil nek Rein-hard. Pred devetimi leti so ga izbrali socijalisti za načelnika z letno plačo 4400 mark. Toda s to velikansko plačo sodrug ni mogel izhajati. Imel je razna znanja v Elberleldu, kjer se je izborno zabaval,
S smrtjo je vsega plačeval visoke napitnine in drugo. Več stotakov je -Ar. iz(iai eno no6 za dragocene pijače. Ni čudo, da je
ta delavska pijavka porabila 100.000 mark iz bolniške blagajne. Drugi odborniki so za to zapravljivost dobro vedeli, a bili so njegovi prijatelji, katerim se je pri tem načelniku tudi zelo dobro godilo. Sami so si izposojevali denar iz blagajne, eden na primer 9500 mark, s ka/terimi si je kupil hišo. Z ničvrednimi vlačugami je zapravljala ta čedna družba deliv-ski bolniški denar. Za pogrebe in zdravnika ni buo denarja, pač pa za druge stvari. Z 60 markami bi se mogla preživeti cela delavska družina na teden, toda tu je eden izmed rudečkarjev v eni noči zapravljal stotake. To so pravi prijatelji delavstva. Le podpirajmo zastopnike te stranke, pa se nam bo godilo dobro!
*	Soc. demokracija nazaduje. Prejšnji teden so imeli avstrijski socialni demokratje svoja zborovanja na Dunaju. Vse vprek so tožili, da ne pride socialno-demokraška stvar nikamur naprej. V dunajski zbornici sedi okoli 90 poslancev socialno-demokraške stranke, pa ne morejo ničesar doseči. Draginje niso odpravili, novih davkov in novih vojaških bremen niso mogli preprečiti, lOurnega delavnega časa za delavstvo niso dosegli, kakor so se ustili ob volitva.h, ravno tako ne postave za varstvo mladoletnih oseb.. Turli zakorta v varstvo pekov in zakona o otroškem delu niso spravili skozi. Zato jim njihovi pristaši berejo hude levite in jim obračajo hrbet. V zadnjem Času so izgubili blizu 40.000 članov. Neki socialistični poslanec je zaklical, ko so mu sodrugi očitali, da niso dosegli nič za delavstvo: „Kaj menite, da smo šli v drž. zbor delat?" — Značilno! Rdečkar m dela, ampak le razdira, delavec pa od razdiranja ne bode sit!
*	Socialno-demokraško delo. Na dvorišču nunskega samostana v Cesto na Laškem so našli dobro nabito bombo, Še predno se je razpočila. Povzročila bi bila grozno škodo. Bombo so položili sovražniki samostanov — socialni demokratje.
*	Slovenci, pišite slovensuo! Neki P, A.,' Slovenec, ki biva sedaj na Nemškem, je pisal na neki slovenski župni urad, naj mu pošlje krstni in samski list.. Pisal pa je nemško, "111 sicer tako slabo, da je v tistih dolgih dveh nemških stavkih okoli 30 napak. Ali ni to sramotno? Veste, kaj mi je prišlo na misel pri čitanju te spake? Mislil sem si, da nezavednost in baharija z nemščino rasteta na enem in istem štoru.
*	Slovenec načelnik stavbenemu uradu novosrb-skega mesta. Za načelnika mestnega stavbenega u-rada v Bitolju v novi Srbiji, ki šteje 80,000 prebivalcev, je imenovan Slovenec "inženir Josip Skobrne.
*	Ameriški blagor. Iz jieice vasi na Krasu je odšel pred časom v Ameriko gospodar. V ta namen je prodal par volov, da je imel za pot. Danes želi priti domov — in žena mora prodati iz hleva še kravo
junico, da pošlje svojemu možu potnino. Mislimo,
in
da k temu ni treba dostaviti nobene besede. Ljudstvo slovensko, ne sili v tujino!
*	Sparovčke naj naročajo slavne hranilnice in naj jih Izpostavijo s primernimi priporočili, n. pr. z narodno-obrambnim „Vestnikom". Marsikateri zaveden Slovenec ali Slovenka bo vrgel notri drobiž, ki ga sedaj po nepotrebnem porabi.
*	Vojna uprava kupi za 3. kor v Gradcu 9600 met. stotov rži. Ponudbe je poslati do 16. decembra t. 1. na c. kr, intendanco 3. armadnega zbora v Gradcu.
*	Vsi nadomestni rezervisti odpuščeni. Vojno
ministrstvo je odločilo, da se vsi nadomestni rezervisti letnika 1912, ki so še v aktivni službi, s 15, decembrom uvrstijo v neaktivno stanje.
*	Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo! Čudno se nam zdi, da c. kr. poštni uradniki "ne poznajo Konjic na Štajerskem, oziroma: Prihova, p. Konjice. Že ime Prihova mora butniti v oči vsakega šolarja iz ljudske šole, zgodi se pa skoro redno, da roma pismo z označenim naslovom v Pristavo pri Sv. Emi, ki je vendar skoro v takem razmerju do Konjic kakor na primer Lemberg na Štajerskem s Ptujem. Ce pa gg. uradniki ne ločijo črke „li" od „st", pa prosimo, naj se jih pouči ali pa jim naroče primerna očala.
*	Šolska klop — kot postelja. Poštni uradnik Ivan Pospišil v Pragi je sestavil šolsko klop, ki se da izpremeniti in porabiti za posteljo. Ta iznajdba, ako se uvede, bi prišla prav ob času vojnega stanja, ko se porabljajo šolska poslopja za bolnišnice. Tudi ob raznih velikih slavnostih ni dobro služile, ko je treba preskrbeti prenočišče številnim tujcem. Iznajdba je že patentirana v vseh večjih državah.
*	Stare gozdne poti so javne. To razsodbo je izreklo upravno sodišče v neki pravdi, lr je tudi za naše ljudstvo zanimiva. Nek veleposestnik je imel lep gozd in po tistem gozdu je peljala že kakih 70 let pot, ju sicer ni bila javna, a tudi nikoli preklicana. Posestnik je hotel sedaj pot zapreti, Češ. da on ni nikoli dovolil tiste poti, a upravno sodišče je izreklo, da je kljub temu pot javnega značaja '11 je nima on več pravice zagraditi.
*	Zadružni tečaj. Ker se od več strani povprašuje, če se bo letos vršil zadružni tečaj, javljamo vsem, da se bo tečaj vršil, če se bo oglasilo primerno število udeležencev. Tečaj bo trajal teden dni in se bo vršil v Mariboru, če bode veČina udeležencev blizu Maribora doma, ako pa bode večina udeležencev iz spodnjega dela, pa v Celju. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to n e m u d o m a javi Zadružni Zvezi v Mariboru , Koroška cesta 5.
*	Kmetijska šola na Grmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati
v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delili, praktični viniča.rski tečaj, ki bo trajal od 16. februarja do 31. oktobra 1914. V ta tečaj se sprejme 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno lirauo in stanovanje in v denarju nagra-de, skupaj 85 K. Prošnje, katerim je priložiti izpust-nico ljudske šole in krstni list (namesto krstnega lista se priloži tudi lahko domovnico) je vložiti pri ravna-teljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta: Kandija pri Novem Mestu, do 5. januarja 1914.
*	Premog se ne. podraži. Poroča se, da se premog za enkrat ne podraži kot je bilo to pred kratkim rečeno. Tako podraženje pomeni seveda v velikih mestih za delavske in srednje sloje pravo nesrečo. Zato je tesn bolj razveseljiva vest, da se podraženje za sedaj ne vpelje.
*	Tržno poročilo. Razmere na svetovnem denarnem trgu so se zadnji 5'as tako Izpremenile, da so večje angleške, francoske in nemške banke znižale obrestno mero pri vlogah, kakor tudi pri posojilih, za '/ %, Z novim letom bo bajet znižanje obrestne mere pri večjih denarnih zavodih splošno. — Za seno veljajo v Gradcu sledeče cene za 100 kg: seno Gladko 9-12 K, kislo 8 K 50 vin. do 11 K; slama 8 K do 8-K 50 vin. — Tovarnarji tkanin v Avstriji so sklenili, znižati ceno svojim izdelkom s 1. januarjem 1914 za 3—5 vin. pri 1 kg. — Na Štajerskem bodo tekom časa vse male pivovarne izginile. Tako poročajo listi, da je I, graška delniška družba pivovarnarjev kupila se^-daj tudi pivovarno Pferši v Furstenfeldu. Bogati žid-je ne marajo malih tekmovalcev.
*	Mnogo je še naročnikov, ki še niso obnovili naročnine za 1. 1914. Nekaj je pa še tudi takih, ki dolgujejo naročnino za nazaj. Storite še pred prazniki svojo dolžnost! „Slovenski Gospodar" stane za celo leto samo 4 K.
*	Štajerska Slov. Stražo: Martin Meško, župnik pri Kapeli 20 K; Jernej Voh kanonik v Mariboru 10 K; nabrano po neimenovanem v Pilštanju 5 K; Jos. Pečnik, kaplan v Novicerkvi pri Celju K 4'50; Fran Radej. Maribor 2 K; Ant. Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom 2 K; J. Kogler, Gradec 3 K; Anton Kuhar, kaplan, Solčava 2 K; Fr. Lom, župnik, Št Peter na Kronski gori 1 K; podružnica v Hočah pri Mariboru, iz nabiralnika g. Jos. Gselmana v Sp. Hočah 4 K; p družnica v Hočah pri Mariboru, daroval g. Jos. Gselman, pos. v Sp. H.>č»h 1 K; podružnica Dobrna pri Celju 11 K; mohorjani v Polenšaku 2 K; mohorjani v Loki pri Zid. mostu K 8 80; mohorjani v Sp. Kungoti 3 K; mohorjani v Gor. Kungoti 2 K; mohorjani v Središču K 6'72; mohorjani pri Sv Križu pri Ljutomeru 20 K; mohorjani pri Sv. Križu '¡k Slatine K 46'20; mohorjani pri Sv. Vidu nad Valde-kom 4 K; mohorjani pri Sv. Jurju ob Ščavnici 21 K; mohorjani v Gornjemeradu 10 K; mohorjani v Dobrni pri uelju 16 K; podružnica pri Sv. Križu nad Mariborom, iz nabiralnika 7 K; kat. slov. izobraž. društvo v Kapelah 10 K; mohorjani v Konjicah K 48'14; moh rjani v Zavodnju 4 K; mohorjani Belevode pri Šoštanju 8 K; mohorjani t Le-skovcu pri Ptuju 25 K; mohorjani v Šmihelu nad Mozirjem 3 K; mohorjani v Cirkovcah K n-50; mohorjani v Dramljah 11 K; mohorjani pri Sv Križu nad Mariborom 8 K; mohorjani Vurberg pri Ptuju K 310; mohorjani pri Sv Trojici v Halozah K 4 50; mohorjani pri Kapeli 15 K; mohorjani pri Vel. Nedelji 23 K; mohorjani pri Sv. Urbanu nad Ptujem 4 K; mohorjani pri Sv. Trojici v Slov. gor. 6 K.
*	Junaštvo in z*es oba. Spomini častnika švicarske garde Ludo-vika XVI. V založbi Kat. tiskovnega društva v Gorici je izšel zgodovinski roman z gorenjim naslovom. Pisatelj je znameniti nemški romanopisec Josip Spillmann D. I, Slovencem znan že po mnogih poslovenjenih spisih. Kakor druga dela istega pisatelja, bo gotovo tudi pričujoče našlo mnogo prijateljev, zakaj po vsebini in izpeljavi je čez vso zanimivo. Cena za vez. izvod 4 K po pošti 30 vin. več. Cena za broš. izvod 3 K po pošti 30 vin več. Knjiga se dobi v prodajalni Kat. tisk. društva v Gorici in v raznih knjigaruah. — Našim društvom, kakor tudi posameznikom knjigo toplo priporočamo.
*	Pog "to se še tudi dandanes vidijo travniki, ki so obraščeni z mahom, vidijo se tudi pašniki, kjer raste razni plevel namesto dobrih in redilnih trav in detelj, oudimo se, da še dandanes kmet svoje zemlje bolje ne gnoji, recimo s Tomaževo žlindro.	1017
*	Hamburg —Amerika Line se je odločila tudi za leto 1S13 pripraviti več voženj po Sredozemskem morju. To potovanje se bode izvedlo z lnksus-parnikom „Meteor". Začnejo se dne 11. januarja, 8. februarja, 14 marca. 14. aprila in 5. maja iz Hamburga oz. Genue in Benetk. Vozne cene znašajo s prvorazredno oskrbjo na krovju vred glede na dobo potovanja od 420 mark naprej. Ceniki se na zahtevo
< zastonj vpošljejo. Glej inserat 930.	,
*	Cenj citate ;e opozarjamo, da ima tiskarna sv. vJirila v Mariboru veliko izbiro božičnih jaslic in okraskov za jaslice in božična drevesca v zalogi. Tam bodo dobili tudi krasne božične in novoletno razglednice, raznobarvni pap r in listje, sploh vse potrebščine za izdelovanje umetnih cvetlic in vencev. Istotako tudi priporočamo njeno veliko zalogo krasnih molitvenikov, rožnih vencev, križev, kipov itd. kot primerna božična in novoletna darila. Cene so nizke, izbira velika I
Mariborski okraj.
in Maribor. Dne 16. decembra ob 10. uri dopoldne se vrši pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema užitninskega davka. Natančneji pogoji se lahko zvedo pri tem ravnateljstvu, kakor tudi pri pristojnih kontrolnih vodstvih in oddelkih finančne straže,
m Maribor. Znano Šumenjakovo trgovino nU Tegethofovi cesti 57 blizu gostilne „Pri pošti", je prevzel g. Josip Šerec. Novi trgovec ima v zalogi vse blago „Slovenske Straže". Trgovino toplo priporočamo.
m Maribor. Po sklepu obči nskih odborov v Gradcu in Mariboru, se zgradi pri Felberjevem otoku blizu Kamnice nad Mariborom velika elektrarna, ki bo dajala električno moč Gradcu in Mariboru. Stroški so preračunjeni na 14 milijonov kron. Maribor se je za^ vezal, prevzeti 2000, Gradec 6000 konjskih sil. Vseg^ vkup se bo dobilo, kakor se računi, 20.000 konjskih sil. Dobra misel, saano, Če je naši vsenemški kratko-vid.neži ne bodo zavozili tako kot povsod drugod.
m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 14. decembra ob 10. uri dopoldne, se bo vršilo v Zadružni Zvezi v Mariboru (Cirilova tiskarna) velezaniuuvo predavanje profesorja in jeruzalemskega romarja dr. M. Slaviča o: „posetu pri starih faraonih". Slovenci, Slovenke iz Maribora in okolice, pridite v obilnem Številu k temu predavanju in privedite še svoje znance seboj. Vabi „Slov. Straža".
m Sp. Sv. Kungota. Obstrelil se je v levo roko v nedeljo zvečer, to je 7. decembra, mladenič Alojz
Celcer, gostilničarja sin v Gradiški. Igral se je neprevidno z revolverjem ter ni opazil, da se nahaja v njem patrona. Pri tem se revolver sproži, krogla sfr-či mladeniču v dlesno na levi roki, kjer obtiči. Hude bolečine bodo ostale njemu v spominu, drugim pa v svarilo, da je treba pri ravnanju z revolverji, kakor sploh s strelnim orožjem, velike previdnosti.
m Sp. Sv. Kungota. Ob sklepu letošnjega Kon-štantinovega jubileja dne 8. decembra se je slovesno blagoslovil veliki križ na tukajšnjem pokopališču, ki. je bil prenovljen s svetolet.nfmi milodari nekaterih dobrih župljanov. Križ in Kristusovo podobo je prenovil kipar 1. Sojč iz Maribora, Marijino sliko na pločevino pa akademični slikar S. Fras iz Slivnice. Oba sta izvršila svoje delo v splošno zadovoljnost.
m Sv. Križ nad Mariborom. Pri občinskih volitvah je Slovenska Kmečka Zveza zmagala na celi črti. Za župana je zopet izvoljen dosedaji vzgledni župan Filip Galunder. Svetovalci pa so: Anton Waldhu-ber, Jožef Gartner in Alojz Hauptman. Občina Sv, Križ s svojimi vrlimi katoliško-narodnimi možmi je di-ka in ponos naše domovine.
m Gor. Sv. Kungota. Velika dobrotnica naše župnijske cerkve je poleg drugih presvetla gospa I-vana kneginja Odescalchi. Ta za vse dobro vneta in požrtvovalna visoka gospa ne želi nič bolj, nego da bi cvetelo versko življenje In bi se vsepovsod Bogu dajala dolžna čast, posebno pa v cerkvi. Zato je pred kratkim iz lastnega nagiba nakupila deske in iz teh desek dala po cerkvi napraviti pod. To pa je storila zaradi tega, da bi ljudem v zlmsklem času olajšala obisk cerkve in da bi ljudje tudi po zimi pri sv. maši, kadar je sv. ReŠnje Telo izpostavljeno, po cerkvi ne stali, ampak brez izgovora lahko klečali kakor se spodobi. In kaj rada je plemenita dobrodelniea za ta lep in vzvišen namen žrtvovala potrebno svoto denarja. Bodi ji za ta blagi čin tisočera hvala!
m Gor. Sv. Kungota. Tukajšnji faian, Anton Holler, kmet na Vrtiču, se je dne 26. novembra t. 1. pri Sv. Juriju ob Pesnici poročil s Kunigundo HariČ.
m Jarenina. Umrl je 831etni Mihael Železinger, bivši gostilničar in veleposestnik v Vukovskem dolu. Rajni je bil vrl katoliško-narodni mož; njegova hiša je bila na „Slovenskega Gospodarja" že od nekdaj naročena: pri njem so so vršili prejšnja leta pogosto naši politični shodi. (Žal, da zadnji Čas naša Jarenina glede političnih shodov tako zaostaja.) Pogreba rajnega se je udeležilo veliko število ljudstva, C. g. dekan je imel pretresljiv nagrobni govor. Svetila rajnemu večna luč!
m Selnica ob Muri. Umri je tukajšnji veleposestnik Jožef Nikl, p. d. Kovaček. Rajni je že od nekdaj pri vsakih volitvah zvesto stal na katdliško-slo-venski strani. Dasiravno ni znal ne pisati ne brati, vendar je sivolasega starčka veselil vsak naš napredek, Svetila pokojniku večna luč!
m Sv. Lenart. Okrajni šolski svet v St. Lenartu je g. nadučitelju Simonu Ješovniku čestital k njegovi 401etnici slavnosti kot nadučitelj v Sv, Rupertu v" Slov. gor. In mu tem povodom izrekel vnovič svoje popolno priznanje.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom, V proslavo Kon-štantinovega jubileja, in kot sklep tega, za krščanstvo izredno pomenljivega leta, smo obhajali Lovrenčani mesto 2dnevnega češčenja presv. ReŠnjega Telesa, 3dnevnico 6., 7, in 8. decembra, tekom katere je znan oče kapucin iz Celja razložil pomen jubileja. Farani so se udeleževali v izrednem številu te poibožnosti, in das?i ni pel nad fanti obljubljeni korobač očeta kapu-cina, so bili vendar kljub temu res častno zastopani pri obhajilni mizi. Tako je prav! Cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!
m Sv. Venčesl. G. nadporočnik Vošnjak je zadnji teden delal poskušnje z dinamonom I. A pravzaprav to niso b le samo poskušnje, to je bilo pravo obdelovanje zemlje s tem razstrelivom. V dveh dneh je na svojem posestvu v Gornji Ložnici razstrelil 60 velik h smrekovih in borovih štorov, da so se mnogoštevilni gledalci kar čudili učinkom. Tudi je isti gospod nadporočnik pokazal, kako se osuši močvirje s tem razstrelivom. Drugi dan že ni bilo mlake, kjer je deloval dinamon I. Da se pokaže učinek tudi pri skalovju ¡n pri živem drevesu, je g. Vošnjak v vinogradu tinjskega župnika razstrelil mogočno skalo, katero je zdrobilo popolnoma. Tudi žVo drevo — hrast — je podrl z dinamonom. Najbolj se je obneslo in je torej priporočljivo delovanje s tem razstrelivom pri izru-vanju štorov, pri osuševanju močvirja, pri razstrelbi skal. V mehki zemlji je učinek seveda tudi ugoden, toda delo je predrago s tem načinom. Najmanj priporočljivo ie podiranje živega drevja na ta način, ker se drevo razcepi in razleti na treske, da vsaj spodnjega ploha ali debla ni. Zahvaljujemo se g. nadpo-ročn ku za trud ter ga prosimo, naj nas še bolje vpelje v novih poskušnjah v tako obdelovanje zemlje. Kakor slišimo, bo g. nadporočnik tudi v zmrznjeni zem-Vv še pokazal učinek novodobnega razstreljevanja. Hvala Bogu, nesreče ni bilo nobene, Čeprav se je veliko delalo z razstrelivom na obljudenih krajih vpričo ob Inih gledalcev.
m Ho h. V nedeljo. dne 14 decembra priredi telovadbi odsek Orel poučno zboiovanje Vabljeni so vsi prijatelji. Govori Fr. Žebot.
m S Lojeno nad Mariborom. Podružnica Slov. Straže za Sv. Lovrenc in PuSčavo bo imelo v neileljo dne 4. decembra v gostilni g. Oswald p. J Šumej občni zbor in volitev novega odbora. Slovenci, na plan.
m Laporje Ob priložnosti blagoslavljanja zastave Dekl. Marijine Družbe v Laporja priredi naše izobraževalno društvo v prostorih gosp. Mtstinšel; svoje zborovanje ob pol 3. uri popoldne. Navzoč bo tudi dr. Hobujec. K muogobrojni udeležbi vabi odbor. Vrši se dne 14. t. m.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Dr. Jurtela brani svojo posojilnico v glavnem glasilu Narodne stranke. Svoji k svojim! Kakšna je ta obramba, je razvidno iz dr. Jurtelovega očitanja, da nemških zavodov nismo nikdar napadli. Seveda o St. Lenartu, Laškem itd. g. liberalni prvak ni ničesar čital.
p Sv. Marko. Posojilnična hiša je hvala Bogu popolnoma gotova in ima tudi že svoje prebivalce.Tudi uraduje se že v novih, lepih prostorih. Radi poznega časa se bo vršila slovesna otvoritev po novem letu. Čast dela ta hiša celi fari. Ponosen pa je lahko posebno na njo on, ki se je za njo največ trudil, namreč naš vrli predstojnik g. Ivan Veršič. Brez njega ne bi „Posojilnica" nikdar stala ali vsaj tako kmalu ne. Zato mu smemo biti MarkovČani prav hvaležni.
p Leskovee. Že lepo število „Slovenskega Gospodarja" zahaja k nam. Lahko bi ga še lOkrat več. Zahaja pa k nam tudi nebodigutreba „Stajerc", Le-skovčani, ali veste, kaj je „Stajerc"? Nemec ni, ker ima slovensko obleko, Slovenec ni, ker je napolnjen nemškega, Iutrovskega duha! „Stajerc" je najgrši list, ki krošniari s šnopsom pa z nevero! „Stajerc" je glasilo nemških pročodrimovcev. Vsako soboto zvoni ob 9. url. Dobri kristjani molijo tedaj očenaš in vero za zašle kristjane. Dobri Leskovčani pa mol'.te takrat za vse, ki berejo „Štajerca" m imajo naročenega, In skrbite, da postanete kmalu naročniki „Slov. Gospodarja", kateri še niste. Proč s šnopsom in „Štajercem" iz naše lepe župnije!
p Ormož. Te dni sem imel priliko, go\oriti z možem iz Središča, ki mi je pripovedoval, kako lep shod so imeli naši poslanci v Obrežu, udeležba je bila obilna, celo Središčani, kateri se preveč ne bojijo biča svojih voditeljev, so bili zastopani. Čast jim! Na ši možje opazujejo delo naših poslancev, so jim za to delo hvaležni in radi pridejo na njih shode, da slišijo, kako se trudijo in kaj dosežejo. Seveda naši ljubi Središčani so na ta shod zelo hudi, in gorje t:stim Središčanom, ki so si drznili brez dovoljenja Njih prevzvišenosti, veleučenega in velemodrega g. Jožefa iti na ta shod. Sli so pa vendar, in to je lepo. Moj prijatelj iz Središča mi je povedal, da so vsega, kar se na svetu hudega zgodi, krivi naši poslanci, sami gospod Joža so baje rekli, da se je državni poslanec dr. Korošec sam osebno pripeljal v Ormož, da bi pridobil ormožke Nemce za to, da ne bi volili svojih zastopnikov, če zmagajo prokleti „klerikalci". Ubogi dr. Korošec, česa Vas vse ne dolžijo! Enega pa Vi baje vendar niste krivi, tako m: je zatrdil moj prijatelj iz Središča, tega namreč, da se v glavah nekaterih Sre-diščanov Še vedno ne more zdaniti, da še v glavah nekaterih, ne vseh, prav malo jih je že, vlada vedno trda tema. Te teme je baje kriva tista hudobna muha, ki brni vedno in vedno na ušesa srediških vod teljev glasno: „Vi ste sami za-se", ta glas poslušajo kaj radi gospodje iz Središča in zato prezrejo vse, kar se okrog njih godi, ta glas goji v njih srcih tisto trmo, ki je že napravila veliko škode trgu Središče in celemu okraju. Moj prijatelj pa ml je zaupal tudi še, da je vendar že veliko upanja, da se enkrat zasveti tudi v glavah srediških voditeljev, to pa zato, ker gi-ne v Središču od dne do dne število tistih, ki bi se dosedanjim voditeljem dali še dolgo voditi, in ko bodo iz veličastne visočine svojih voditeljskih stolcev teleb-nili v n:žavo navadnih človeških bitij, pa bodo zagledali 100 solne in milijon zvezd in jasno jim bo vse, kakor je nam jasen dan sv. Jakoba. Ker pa ravno o Jakobu govorim, pa moram povedati še tudi to, ta luč bi že davno bila lahko vzšla gospodom Središčanom. če bi eden' gospod, ki je ravno tako Jakob, kakor e-den srediških voditeljev, samo, da je na Grubah doma, svoj vpliv, ki ga ima samo pri liberalcih in pri nikom drugem, porabil v to, da bi vsaj tuintam priporočal Središčanom malo, čisto malo modrosti in pa zmernosti. To bi ta gospod čisto lahko storil, saj je vedno v njih družbi, toda težko je priporočati, česar človek sam nima. Ta gospod se rad ogiblie naših ljudi, ve za vse delo liberalcev, priporoča nam slogo, pa samo na korist liberalcem, da, vse kaže, da jih potrjuje v njih nazorih navdušenje k odločnosti proti kršč. stranki, voli vedno z liberalci najstrupenejše nasprotnike krščanske stranke. V celem okraju vlada prepričanje, da bi Središčani brez tega gospoda nikdar ne bili prišli tako daleč; nam pa je to prav, saj se ravno radi tega nenaravnega pobratinstva polagoma krha kamen za kamnom od liberalne središke skale, na mesto katere bo za nekaj let mlajši in pametnejši rod zasnoval krščanski središki trg, ki bo pomilovalno gledal nazaj na čas, ko se je krščansko prepričanje milostno dovoljevalo le še nekaterim, pa še tem samo skrivaj; daj Bog, da bi ta Čas včakal tudi gospod Jakob na Grabah in bil takrat tako zvest pristaš novega roda, kakor je zdaj starega, na svoiem ugledu si gotovo ne bo tako škodoval, kakor si škoduje zriaj.
p Vodranei pri Središču. Poročil se je dne 24. novembra Lukman Anton s Tomažič Alojzijo iz Obr-ža pri Središču in se je nabralo pri tej veseli priliki 14 kron za Slovensko Stražo. Mladima novoporo-čencema iskreno Čestitamo in želimo, da bi bilo srečno!
• p Stoprce. V ponedeljek, dne 24. listopada, sta obhajala Ignac Vtič, bivši kmet v Dolu, v Sitežu, in njegova žena Alojzija, roj. Kidrič, zlato poroko. Sedanji Stoprčani se take slovesnosti v Stopreah ne spominjajo. Oba zlatoporočenca sta Še tako krepka, da dočakata lahko biserno poroko.
p Svetinje pri Ormožu. Dekliška Zveza ima v nedeljo 14. t. m. svoj mesečni sestanek. Dekleta, pridite polnošievilnol
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. (Odgovor „Nar. Listu" št. 48 z dne 27. XI. 1913.) Že večkrat sem imel Čast, da me je „N. List", oziroma „Kornarof Mihalek" „razčesal". Da mi pa tako „česanje" ni škodovalo, je najočividnejši dokaz to, da še zmiraj c e 1 hodim po Ljutomeru. Odgovarjati na te napade se mi ni zdelo vredno; kajti vselej sem se pri njih spomnil na besede nekega dijaka, ki je pri izpitu kot prvega osmerih blagrov imenoval sledečega: „Blagor ubogim v duhu, ker — ne vejo, kaj delajo". Ker pa zgoraj omenjena št. 48. „N. L." podtika mojemu složnemu razmerju do splošno visoko-spoštovanega gospoda šolskega ravnatelja Robiča neprimerno, občevanje z njegovo gdč. hčerko, smatram za svojo dolžnost, da pribijem to očitanje kot podlo laž. Ne pišem teh vrst toliko v svoj zagovor ali v obrambo svoje duhovniške časti — človek, skrit pod imenom „Komarof Mihalek", mi te ne more vzeti — temveč zato, da bralci spoznajo, kako se razumejo liberalni klevetniki na obrekovanje. Ko bi bdlo namreč na tem zlobnem sumničenju le količkaj resnice, bi me dopisnik ne pozval pred sodni stol „N. L.", ampak bi gotovo vedel drugo pot, da me pri mojih predstojnikih ovadi. Ne oziraje se na ta in na morebitne bodoče napade v nasprotnih časopisih, hočem iti po začrtani poti naprej. Ljutomerski Or.eil — Na zdar! Ljutomer, dne 6. decembra 1913. Andrej Lovrec, kaplan.
Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo, dne 30. novembra, smo spremljali predrago nam mater in babico Lucijo llešič na zadnji poti, k grobu. Umrla je v 79. letu svoje starosti ter se preselila po truda-polnem, težkem življenju v boljše, srečnejše, kjer ni trpljenja in ne solz. Oko slehernega je bilo rosno, ko smo stali ob odprtem grobu rajne in to tem bolj pri lepih besedah, ki jih je govoril gospod profesor dr. Fr. IlešiČ svoji materi za'slovo. Naj ti bo lahka domača zemlja, počivaj v miru, blag ti spomin!
1 Gor. Radnona. Mladeniška Zveza ima v nedeljo, dne 14. t. m. po večernicah v bralni sobi svoj mesečni sestanek. Ker je na vsporedu zanimivo predavanje č. g. voditelja, zatorej mladeniči pridite v častnem številu.
1 Okrajna hranilnica v Ljutomeru je sklenila v svoji seji dne 30. novemhra 1913 zvišati obresti s 1 januarjem 1914 od hranilnih vlog od 4% na 47,%, od posojil pa od 5V2°/0 na 53/4V	1393
1 Mala Nedelja. Občni zbor kmetijske podružnice se vrši v nedeljo dne 21 t. m. po rani službi božji v šoli: Dnevni red: Poročilo o delovanju podružnice v letu 1912. Vpisovanje udov in pobiranje udni-ne. Predavanje o osebno-dohodninskem davku in pomenu kmetijskega knjigovodstva (govori g. Holc). Volitev odbora za dobo nadaljnih treh let. Naročila na travniško in deteljno seme, kakor tudi semena pose (rune), cikorije itd. Travniško in deteljno seme se bo dobilo po polovični ceni. Slučajnosti.
1 Čebelarska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 14. grudna čebelarsko zborovanje po rani maši pri Kapeli gostilna Divjakova. čebelarji pridite polnoštevilno.
Sloveitjgraški okraj.
s Slovenjegraški okraj. Poslanec dr. Verstov-
šek je dobil zadnji teden obvestilo od finančnega ministra, da je ta dovolil na njegovo posredovanje za slovenjegraški okraj podpore 19.000 K po toči in ui-mah prizadetim posestnikom. Poslanec je tudi že iz-posloval raznim občinam podporo za občinske ceste pri deželnem odboru. Prizadeva si pa doseči še večje podpore v ministrstvu za javna dela in poljedelskem ministrstvu za škodo, ki jo je povzročila povodenj zlasti v slovenjegraškem in marenberškem okraju.
s Muta. Otroška veselica v slovenski šoli na Muti se je zadnjo nedeljo kaj lepo izvršila. Kljub slabemu vremenu je prišlo mnogo starišev in drugih prijateljev naše mladine. Razni otroški prizori so bili prav zanimivi. Ravno tako so nekaj posebnega de-klamacije otrok te šole. Nazadnje je nastopil Miklavž ter so bili otroci obdarovani z obleko — mesto božič-nlce.
s Na Muti je odprl novo trgovino mešianega blaga g. Miloš Oset.
š Brezno ob Dravi. Zunaj nam je narava na-naenkrat prinesla mrzle in neprijetne dneve, v cerkvi in v srcih pa so nam čč. sosedni duhovniki zanetili vesel plamen svetega navdušenja za naše zveli-čanje po svojih temeljitih in poljudnih nagovorih povodom 3dnevnice koncem svetega leta. Ribniški gospod župnik so nam razložili in dokazali neumrjočnost in vrednost človeške duše ter našo odgovornost za i-sto; puščavski so izpričali božanstvo Kristusovo iz tisečletne ljubezni, ki jo uživa, in ravno tako krajne-ya sovraštva, ki je trpi Gospod. Remšniški gospod kaplan so nam podali dvojno sredstvo za olepšanje duše: pravo kesanje in vredno sveto obhajilo; ožbalt-ski so nas učili, skrbeti za krščansko vzgojo otrok, osobito šoli odrasle mladine. Na praznik Brezmadežne so vlč. g. dr. Hohnjec z navdušenim, veličastnim govorom o pravem, Čednostnem in vernem življenju po zgledu kristjanov-mučenikfov zaključili cerkveno pobožnost. Nato so pri poznem opravilu vsprejeli 40 deklet in SO fantov v novoustanovljeno Marijino družbo ter so v globokoumnem, z zgodovinskimi podatki podprtem govoru, povdarjali nujno potrebo in vsestransko korist Marijinih družb zlasti za mladino ter pobijali navadne ugovore "n predsodke. Dekliška družba je še isti dan uprizorila živo sliko poklonitve Brezmadežni: vera (Pavline), upanje (Rižnik), ljubezen (Sluga), Devici (Plazovnik), Materi (Mori), kraljici (Adam), PriproŠnjici (Otorepec). — Blagoslovi Bog po Mariji njuni družbi in vso faro!
, s Brezno ob Dr. V spomin Konštantinovega jubileja je dobila tukajšnja farna cerkev — med obmej-
n i mi Slovenci edina Marijina ob levem bregu Drave više Maribora - po veledušni darežljivosti domačih in sosednjih faranov povsem novo, prijazno lice, v priprosti, pa čedni slikariji. Na cerkvenem stropu so mične podobe svetnikov in svetnic božjih lepo razvrščene: sv. Mihael, v spomin 251etnice knezovega ško-Jovanja (daroval Arich), sv. Andrej, zaščitnik lavant-ske vladikovine (Č. g. župnik ribniški), sveta Boštjan (Vizjak) In Rok (Mori) ter sv. Florjan (Rižnik) in pa Lavrencij (Mori) kot priprošnjiki; sv. Ana (Kac), sv. Neža (Mori), Brezmadežna (Kozjak Iv.) in sv. Brigi-ta (Kozjak Mar.) kot zavetnice. Delo samo hvali in toplo priporoča svojega mojstra, vernega, narodnega Slovenca, s krščanskimi pomočniki, gospoda Franca Horvat v Mariboru.
s Dravska clolina. Ko zvedo tukajšnji, sicer ne preveč pobožni ljudje, za vedno se množeče, velike nesreče ob Dravi pri Fali, spoznavajo v njih prst božji. Pri tem podjetju se daje domačinom toliko raznega pohujšanja v verskem in nravnem oziru, da mora pravični Bog pošiljati dovolj glasne opomine, du še živi.
s Slov. Gradec, četrto adventno .nedeljo, 21. decembra, je po ve-čemieah občni zbor podružnice Slov. Straže. Govori prof dr. Hobnjec.
Konjiški okraj.
k Konjice. Različni Nemci "in posilil emcl so si še vedno v laseh, a ker si imajo menda obojestransko marsikaj očitati, se tudi po hudem prepiru kmalu pobotajo, kakor n. pr. po zadnji občinski seji. Vrana vrani ne izkljuje oči!
k Konjice.. Rojstni dom premil, in prevzv. ško-la, kneza dr. Mihaela Napotnika, je dobil novo hišo. Postavil jo je g. Franc Napotnik, sedanji posestnik in brat njih Ekscelence. Dne 2. decembra je bila hiša blagoslovljena. Mil. g. arhidijakon, ki je izvršil to veselo opravilo, je ob tej priložnosti k slovesnosti povabljenim v svojem nagovoru obrazložil visoki pomen in zasluge katoliško-narodne, od vseh spoštovane Napotnikove rodbine. Naj dobri Bog čuva nad novo hišo, kakor je nad staro, in naj blagoslavlja njene ljube prebivalce! Ob tej priložnosti so darovali gostje za Slovensko Stražo 13 K 28 vin.
k Konjiški okraj. Kedaj bodo le kaj volitve v okrajni zastop, tako se že večkrat povprašuje med tr-ža.ni in kmečkimi posestniki. G, Possek, naš „modri" komisar, pa imajo menda drugih „skrbi" dovolj. Davkoplačevalci pa bi vendar radi izvedeli, za kaj se bo kaj porabil deželni prispevek v okroglem znesku po 12.000 K, kakšen je kaj proračun za "1.. 1914, kako bo s cestami, dokladami itd. Slaba leta, drag denar, pa Še slabo gospodarstvo, to nas mora uničiti! Na dan s pravico in resnico!
k Konjiški okraj. Slovenci konjiški, ali se kaj gibljete? „Straža" nam je očitala oslovsko potrpežljivost. Ali jo bo kmalu konec? Ako bi bili složni v narodnih in narodno-gospodarskih stvareh, delavni, modri, nepristranski, odločni, pa tudi diplomatični, bi najbrž šlo, tako pa — Bog obvaruj! Pa naj nam „Straža" kaj boljšega svetuje,
k Oplotnica. Sulferajnske šole Še, hvala Bogu, nimamo; a kaj bi tudi ž njo? Toliko je potrebna in bi se ji ravno tako godilo kakor posTmemškemu posojilnemu društvu v občinski hiši, četudi so poleg nemškega napisa dali tudi slovenskega. Denarja ni v ka-sj, pa učencev bi ne bilo v šoli.
k Prihova. Nič mi ni žal, da sem Šel dne 30. novembra gledat Miklavža. S težavo sem se preril skozi gnječo in zavzel lep prostor, da sem vse videl in vse slišal. Uvodne besede g. kaplana so me spravile v pravo Miklavževo razpoloženje. Igra: „Pridi sv. Miklavž" mi je zelo ugajala, ker so dečki in deklice nastopali korajžno in naturno in je igrauedolžno-vesela. Deklamacija je bila lepa in primerna. Nastop sv. Miklavža je bil sijajen. Jaz nisem bil nič vprašan, a sem dobi sladkorja in peciva trojne vrste. Bog vam plačaj! Kadar bodete kiaj podobnega priredili, le povejte! Pridem zopet.
Celjski okraj.
c Celje.. Naš štajerski rojak g. Fr. Veble, doma iz brežiškega okraja, je bil na Dunaju promoviran za doktorja živinozdravništva. Mladi doktor je brat ilelavnega g. Andreja Vebleta, odvetniškega koncipi-jenta pri g. dr, Benkoviču v Celju. Čestitamo!
c Vojnik. Po kratki, a silno mučni bolezni, je previden a s sv. zakramenti za umirajoče, preminula Terezija Majcen, p. d. Lukavska, Rajna je bila poprej dobro znana gost.Iničrrka in posestnica na Pro-«eniškem pri Št. Jurju ob jtiž. žel. V svojem žUvljenju je mnogo razdelila v dobrodelne namene. „Slovenski Gospodar" je bil v njeni hiši dobro znan prijatelj. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva. N. v m. p.! *
c Gor. Ponikva. Shod, ki se je v nedeljo, dne 7. decembra, tukaj vršil, je bil nadvse sijajen in dobro obiskan. C. g. župnik GoriŠek ga je otvoril. Posl. Pišek je poročal o deželnem in državnem zboru ter odgovarjal na razna vprašanja. Izrekla se je soglasno zaupnica vsem poslancem S. K, Z.
c Iz Braslovč. Razne težkoče in neprilike prinaša neugodno jesensko vreme in mrzla zima Šolskim otrokom, zlasti bolj oddaljenim, ki vsled slabih potov ne morejo opoldne domov, pa tudi bližnji neradi zapu-ste gorko šolsko sobo, čeravno vedo, da jih Čaka doma toplo kosilo, in se rajši zadovoljijo s kosom sulie--ga kruha. Taka neugodna hranitev vpliva kvarljivo na telesni in duševni razvoj nežne mladine. Zadnja
desetletja je nastalo mogočno gibanje v povzdigo socialnih razmer med ljudstvom, zlasti se je jela javnost zanimati za otroka glede njegove vzgoje in telesnega razvoja. Med take socialne naprave smemo prištevati tudi šolske kuhinje, kjer dobivajo otroci v zimskem času toplo kosilo. Kakor znano, bavil se je s to zadevo celo letošnji deželni zbor in dovolil izdaten prispevek, seveda, Če bo sprejet mali finančni načrt pravočasno, toda preveč se zanašati na to pomoč, ne gre, in treba je širne javnosti, ki naj pomaga vzdrževati to prekoristno napravo. Pri nas obstoji šolska kuhinja že nad 11 let in je ljudstvo uvidelo veliko važnost te naprave, zato rado prispeva v gotovini ali natura-lijali. In kaj bi tudi ne! Saj se gre za najdražje, kar imamo, za naraščaj naroda, Ako bode ta krepek, čil in zdrav, se bode zamogel protiviti vsem neprilikam življenskih razmer in razvijati svoje duševne in telesne moči. Nočem dalje razmotrivati o važnosti šolar-skih kuhinj, pač pa me veže dolžnost, na kratko omeniti, kako je to podjetje delovalo preteklega leta. Pričelo se je kuhati 20. novembra 1912 in nehalo 1. marca 1913, kuhalo se je skozi 64 dni in razdelilo v mesecu novembru 1912 948, decembra 2437, januarja 1913 3151 in februarja 2483 ali skupaj 9019 porcij kosile. Kuhala so se sledeča jedila: zabeljen ali mlečen riž, kisel krompir, zelje in fižol, repa in fižol, prežgana juha; enkrat smo poskusili s konzervami, pa ni šlo, otroci jih ne marajo in imajo rajši domača okusno pripravljena jedila. Pri delitvi porcij se je upošteval tudi higijenični moment, da so imeli otroci vsak svoj krožnik, ki se je takoj umil, predno je dobil kosilo drugi otrok. Kuhala je nadučiteljeva soproga, pri razdelitvi so pa pomagale večje deklice iz 5. razreda ter so se obenem vadile v raznih kuhinjskih opravkih. Vseh stroškov je bilo nad 450 K brez prispevkov v naturalijah. Poročilo in račune je pregledal slavni o-krajni šolski svet vranski in iste odobril vsled odloka z dne 29. maja 1913, št. 230. Da so se zamogli pokriti izredno veliki stroški, gre hvala vselm vrlim dobrotnikom tega podjetja. V prvi vrsti je omeniti blag. g. E. baron Cnobloch, graščak v Zovneku, nadalje č. g. dekan Hribernik, Č. g. katehet Vogrinec, velecenj. g. Jos. Pauer, trgovec in Šolski ogleda, g. dvorni svetnik dr. Vovšek, g. Fl. Rak, veleposestnik, tvrdka Zotter in drugi. Prav lep uspeh je imel „Zabavni večer", kojega sta priredila g. Jos. Rajnik in šolsko vodstvo. Ker se utegne tudi to leto kaj prirediti, se že sedaj vabi cenjeno občinstvo k mnogobrojnemu obisku, Ves Čisti dobiček je bil namenjen šolski kuhinji. Kot posebna dobrotnica se je izkazala slavna posojilnica v Braslovčah ter dovolila zdatno podporo. Slav-c. kr. Šolski svet je prepustil brezplačno kurivo. Volila smo sprejeli po rajnem Jož. Erjavo, Ant. Korun in J. Traunčker ter Lizi Hiclberger. Posebej je še omeniti, da so nekateri otroci dobivali kosilo v župnišču skozi celo leto. Vsem tem vrlim dobrotnikom naj bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala z željo, da ostanejo tudi v prihodnje zvesti podporniki šolske mladine. Zahvala gre pa tudi vsem drugim, ki so prispevali v naturalijah ali drugače podpirali podjetje.Vsem rajnim dobrotnikom pa, za katere se je priredila dne 19. novembra sv. maša-zadušnica, naj podeli Vsemogočni obilo plačilo in naj ostanejo mladini v hvaležnem spominu. Ob sklepu teh vrstic obračam se do širne javnosti, zlasti do vas, spoštovani kmetovalci, da blagovolite tudi letos stegniti svojo darežljivo roko in pomagati s primernimi doneski v naturalijah ter po možnosti podpirati to podjetje. — Šolsko vodstvo BraslovČe, dne 22. novembra 1913.
c Loka pri Zusmu. V velikem številu smo se zbrali dne 8, decembra popoldne pristaši K. Z. v gostilni g. Gajšeka, kjer se je vršil shod K. Z. Prvi je govoril naš državni poslanec in deželnega glavarja namestnik, dr. JankoviČ. Opisal nam je delovanje naših deželnih in državnih poslancev ter razjasnil razne koristne pre'dloge, ki so jih stavili miši poslanci. Iz govora g. poslanca smo jasno izprevideli, da so naši državni kakor deželni poslanci vredni našega zaupanja. Urednik Žebot pa nam je opisal cilje Kmečke Zveze, Slov, Kršč. Soc. Zveze in Jugoslovanske Strokovne Zveze in še posebej boj naših poslancev v Gradcu. Navzoči delavci so sklen li, da si ustanovijo skupino J. S. Z. Ob koncu se je med velikim navdušenjem sprejela resolucija, v kateri se izreka našim državnim in deželnim poslancem zahvala in popolno zaupanje. Protestira se proti zapostavljanju pravic slovenskega naroda pri naših sodiščih. Naših, po cesarski postavi zasiguranih pravic si ne damo več kratiti. — Shod se je v vsakem oziru zelo lepo izvršil.
c Šmarje. Nek moder dopisnik sanjari v „Slov. Narodu", da „klerikalci" v našem okraju nazadujejo. Modra glava je menda prespala dobo zadnjih 6 let, sicer bi morala vedet\ da so pred približno 0 leti liberalci gospodarili skoro v vseh občinah, a sedaj i-majo le še Šmarje v svoji oblasti. Padla ie Ponlcva, St. Vid, Smarska okolica, Sladka Gora, Sv. Peter na Medvedovem selu, nemčurjem se je iztrgala Ev. Ema, kratkomalo: kmečke občine so temeljito pomedie z liberalci. A vendar si drznejo liberalci lagati v svojih listih,, da „klerikalci" nazadujejo v okraju. Sicor pa je upanje, da bodo liberalci pri prihodnjih volitvah v okraj ni zastop še bolj tepeni ko sedaj in bodo še lahko bolj lagali ko sedaj, da — „klerikalci" nazadujejo.
c Loka pri Zidanem Mostu. Igra: ,.V tem znamenju boš zmagal", ki se je vršila v nedeljo, dne1 7. t. m., je krasno uspela. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu sijajna. Okrog 170 gledalcev je z zanimanjem prisostvovalo igri. Igralci so izvrstno nastopali, dasiravno jih je bilo nekaj prvi>č na odru. —Vsi, ki ste bili na kakšenkoli način zadržani, pridite v ne-
deljo, dne 14. t. m. po večernioah v župnijsk" prostor, kjer se bo igra ponovila. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 40 vin,	■ . lil
c Iz Polzele. (Božičnica). Podpisano šolako vodstvo se usoja tudi letos obrniti se do vseh slov. rodoljubnih src z uljudno prošnjo, da nam blagovolite priskočiti na pomoč z raznimi darili za našo božični-co, namenjeno za slovenske otroke. Naš nasprotnik „Schulverein" dela isto, seveda v veliko darežljivejši obliki ter nam stem ugrablja našo deco. Da zajezimo vsaj nekoliko to za narod pogubno delo, primorani smo prijeti za, od nasprotnika vsiljeno orožje. V to nam pa manjka sredstev. Prosimo torej v imenu naše še slovenske mladeži vse rodoljube, kakor tudi posamezne narodne korporacije, da nam blagovolijo nakloniti primerna darila, bodisi v denarju, bodisi v blagu ter na ta način posnemati začetnika g. dr. V. Červinka, okrož. zdravnika na Polzeli, ki je že daroval v ta namen znesek po 80 K. — Podpisano šolsko vodstvo, ki sprejema vsa tozadevna darila, mu izreka tem potom najtoplejšo zahvalo ter želi obilo posnemovalcev. Izkaz daril se priobči v slovenskih listih.	Šolsko vodstvo na Polzeli.
Brežiški okraj.
b Brežice. Kakšno gnezdo „inteligence" so naše nemškutarske Brežice, se vidi lepo na tem, da so se zadnje tedne tudi; naši „Nemci", od škricev in po-stopačev pa do „visoke gospode", postili ob težkih žgancih, ki jim jih je zgnetel „Stajerc" iz telečje krvi po receptih vodiške Johance. Zares, te brihtne glave in pa ptujski šnopsarji z uredniki „Štajerca" vred spadajo skupaj, so eni drugih vredni! Pa dober tek! — Govori se tudi o nekem slovenskem bivšem pisatelju — hočem reči: pisaču, da posebno v eni gostilni proti kolodvoru neprestano krošnjari z „Narodom" in drugih liberalnih listov klobasari o taisti stvari. Kolika duševna revščina, ki se zadovolji s tako neslano slamnato rezanico! Pa za liberalce in štajerčijance je vse dobro, Čim neumnejše je, tem boljše!
b Zakot pri Brežicah. Zadnji čas srečujem ved-i o po^tfšfefnhale šolarje, ki blebetajo nekaj nemščini j.odobnega, pa kričijo „Gutentak", „Kriskot" in podobno. Torej mora le biti res, kar sem čital letos v Vašem listu, da je bilo to jesen zopet več slovenskih otrok potisnjenih v nemško šolo. Ali mora starišem igrati veselja srce, ko slišijo doma otroka tako besedi-čiti v tujem jeziku! Le počakajte: Ce se zdaj že otroci sramujejo pozdrava v materinem jeziku, se bodo kmalu sramovali tudi matere in očeta. A takrat bo za kesanje prepozno. Tužna nam majka. da se tukaj na štajersko-kranjsko-hrvaški meji dobijo tako zaslepljeni stariši!
b Rajhenburg. Shod Dekliške Zveze jb bil zelo živahen. Govorile so: Bence Antonija o molčečnosti ter priporočala vsem pravilo: „Ne pravi vselej, kar veš, vedi vselej, kar govoriš", Amalija Suhar poziva tovarišice, naj gojijo hvaležnost proti Bogu, starišem, predstojnikom. Zupančič Marija povdarja velik pomen Marijine družbe za dekleta. Najbolj zanimiv je bil pa trogovor, ki so ga imele Medvešek Neža, Suhar Amalija in Bence Antonija. Prvi dve sta se pogajali za to, kakšen pomen ima Izobraževalno društvo in Dekliška Zveza, Bence A. jima je vse natančno razložila, na kar se je tudi nezaupljivost prvih dveh izpremenila v gorečnost za dobro stvar. H koncu je pozval voditelj Marijine družbe na podlagi navedenih psovk liberalnega Časopisja vse udeleženke k zavednosti in odločnosti, ki naj se kaže v tem, da dosledno delujejo proti liberalnim listom ter razširjajo katoliške časopise. Udeleženk je bilo nad 150. Prihodnji sestanek se vrši v nedeljo, dne 4, januarja 1914. Tedaj bo tudi občni zbor Izobraževalnega društva, katerega naj se vsi člani polnoštevilno udeleže.
b Rajhenburg. Umrla je po težki bolezni Jul. Resnik, bivša posestnica Žmavčeve lastnine. V nedeljo je bil pokopan Ja,nez Hlavžar, bivši posestnik v Lokvah. V 8 dneh ga je vzela pljučnica. V Dekliško Marijino Družbo je bilo sprejetih na praznik brezm. Spočetja 69 deklet.
b Pilštanj. Radi slišimo naše krasno ivonenje, A kadar nam naznanja, da je zopet verno srce nehalo biti, tedaj se nam zdi, da se zvonovi jokajo in mogočno kličejo: Kmalu bomo tebi peli, tebi žalostne»doneli. Se-le v ponedeljek smo zagrebli zemeljske ostanke dobre, 74 let stare gospodinje Apolonije Kožuh, ki je s svojim blagim rajnim možem vse otroke Bogu darovala, kajti vsi 4 sinovi so čč. bratje lazaristi, hčerka pa usmiljenka. — V nedeljo zvečer je tržan Martin Potočnik za vselej zaprl svoje trudne oči. Dosegel je lepo starost 80 let, ker je bil vedno trezen in zmeren. Posnemajmo ga v zmernosti! — Dne 22. novembra se je na Pruskem ponesrečil Jurček Gorjup iz Klak. Mladenič je bil miren In pohleven, le Škoda, da je šel v tujino po prezgodnjo smrt, kakor Resnik Jakob, Prešiček Cene in Žuraj Jože. Pač marsikateremu je v nemških rudokopih ugasnila luč življenja! KoLkim pa luč svete vere! Katere najbolj obžalujemo?! Da se nam ne zgodi kakor tem ponesrečencem, ostanimo doma v zdravem zraku med vernimi brati in sestrami!
b Brežice V nedeljo, dne 14. decembra ob 7. uri zvečer priredi v Narodnem Domu gledališko igro s petjem „Legijouarji".
Najnovejše.
Sijajna zmaga na Kranjskem. Naša S. L. S. je v torek pri volitvah v kmečki skupini sijajno zmagala s svojimi kandidati na celi črti.. Od liberalcev najbolj osovraženi dr. Krek je izvoljen z ogromno večino. Liberalna stranka leži pomandiuna na tleh. Slava zavednim kranjskim kmetom!
Zmag« na Kranjskem. Naši kitndidatje »o dobili: dr. Suiteršič 4159, Porte 4142, dr. Krek 300«, KoŠ^k 6421, Vehoveo 6420, dr. Lvnpe 6354, Znrc 4464, Demšar 3531, Zabret 3606, dr. Žitnik 3736, Drobnič 359 i. Po gačnik 2314, Škulj 2341, Lovšin 2408, Perhavc 2032,
ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA
GOSPODINJA,
če ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichtovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj.
Dermastia 8 645. Skupno so dobili naši kandidatje v kmečki skupini 32.719, liberalci pa s»mo 8797.
Državni zbor. Včerajšnja seja državnega zbora je bila zelo borna. Rasini so ob začetka seje z/čeli s hrupno ob-strukcijo, ki je trajala 2 uri Ob enih popoldne je bila seja prekinjena; nato so se vršila posvetovanja predsednikov razo h strank, katerim se je posrečilo Ras ne pregovoriti, da so dovolili glasovanje o osebno dohodninskem d»vku. Ob 7. uri zvečer se je seja zopet začela, v kateri je bila predloga o preosnovi osobao dohodninskega davka sprejeta. Izmed manjšinskih predlogov je bil R»&karjev predlog, naj se davek Se le začne pri d hodnim 1600 K, sprejet z enim glasom večine (>96 proti 195). Prihodnja seja državnega zbor» bo še le prihodnjo sredo; tako je Rnsinom in Poljakom dano dovolj prilike, da se pobotajo zavoljo volilne preosnove.
Novo francosko ministrstvo je sestavil radikalni svobodomislec Doumergue. Skoro vsi člani novega ministrstva so zagrizeni nasprotniki katoliške cerkve. Uboga Francoska!
G-ra-šlso tržno poročilo-
Sejem z rogato živino dne 4. decembra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 88—106 kron (izjemoma 112 kron), poltolsti 74—84 kron; suhi od 62—68 kron; voli za pitanje od — dc
—	K; klavne krave, tolste od 64—80, poltolste od 42—64, suhe od 80—42, biki od 64—80, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4 tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 80 kron. Kupčija slaba, cene nekoliko padle
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1*12, K 1 20 teleta Ia (izjemoma cena od K 1'24 do K 1'28); mlade svinje od K l-48 do K 1"56; nemške pitanske svinje od K 1 36 do K 1'46; ogrske pitanske svinje Ia od K 132 do K 1 36; ogrske pitanske svinje Ila od K 1-30 do K 132; mesne svinje od K 1'28 do K 1 30; bošnjaške pitanske svinje, od K 1'10 do K 124; ovce od K —'80 do K —'90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene nespremenjene.
Listnica uredništva.
Runeč, Tri Kralji pri Marenbergu, Severna Amerika, Frolah pri Sv. Ani na Krembergu: Hvala! Bomo porabili! Le večkrat kaj! Pozdrave! — Pilštanj: Hvala smo imeli že poprej drug dopis stavljen. Pišite še večkrat kaj. Saj so naši dopisniki na Pilštanju zadnji čas vsi utihnili. Pozdravljeni! — Sv. Anton v Slov. gor.: Kdo je tisti mož?
—	Sv. Barbara niže Maribora: Daljši dopis izročili „Straži". — Sv. Barbara v Slov. gor.: Vašo željo in prošnje bomo sporočili gg poslancem. — Sv. Andraž pri Velenju: Gospodje sami ne marajo takih zahval. Priporočamo se Vam za druge dopise. — Sv. Venčesl: Tožljivo!
—	Tepanjski vrh: Tožljivo! če ostrine črtamo, pa nima smisla. Pozdravljeni! — Sv. Bolfenk pri Središču, Zg. Gasterei, Polje pri Podčetrtku, Bočna, Konjice, Ormož, Rajhenburg: Pride prihodnjič.
Loterijske Številke.
Trst 3. decembra 1913	81 41 19 74 86
Dunaj 6 decembra 1913	69 8 52% 44 43
y
MALA OZNANILA. M\
Pojasnila o inseratita daje upravništvo samo tistim, ki priložijo snamfeo za 10 vin.
J
Poslano.
Laški trg. Priporoča se na novo urejena trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Jožef Osolin, ki se bo tudi potrudil cenj. občinstvu pošteno in dobro postrfči. Vsak naj poskusi in prepričal še bo dobre in poštene postrežbe. Osolin kupuje krmo, prage (švelerje) in vse druge deželne pridelke.	1405
* Drag š .ort je kupovanje slabega blaga. Nikdar naj ne odločuje samo cena, nego vse se naj poskusi in najboljše obdrži. Kajti le dobro blago je v resnici po ceni. Edino na ta način se lahko tolmači čudovito soglasje v mnenju o Schichtovem milu, znamke „Jelen", ki ne maujka v nobenem gospodinjstvu in se v pravem pomenu besede vsaki dan milijonkrat obnese. Mod milom in milom obstoja večja razlika kakor se navadno misli. Med tem ko slabo milo perilo v kratkem času razje in uaiči, tako da nekega lepega dne pod roko razpade, ohrani dobro, čisto, jedrnato milo perilo mnoga leta kakor novo, prepreči prehitro raztrganje, mu da snažno bel, duhteč lesk, in tudi zelo umazano perilo s primerno majhnim trudom in v kratkem času očisti. Te dobre lastnosti ima Schichtovo milo, znamka „Jelen" v največji meri. To milo je preizkušen, nepokvarjen in zanesljiv izdelek te industrije.
R. Brezovnik
trgovina v Vojvtiku
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega špecerijskega in galanterijskega blaga, želežnine, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod,
najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vedno po najvišjih dnevnih cenah.	1420
DI in z gostilno, trafiko, žganje-toč in trgovina na deželi, eno uro hoda od mesta Maribor, na jako prometni okrajni cesti, se pod u-godnimi pogoji proda. Tudi mesarski obrt se la ko brez konkurence vpelje. Naslov se izve v upravništvu tega lista.	1320
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikaoskih trt na prodaj. In sicer: laški rilček, (Walschrizling), žlahtnina (Gut,-edel) beli in tudeči, muškat-gut-edel, trunta, plavi in beli l urgun-dec, beli ranfol, pošip Mosler), silvanec, izabela, pertugizec, kap-čina, traminec, šmarnica, in mešane *rste, ter več tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustme-no pri Francu Slodnjak, trsničarju, pošta Juršinci pri Ptuju. 1399
Cepijtoo traje
na prodaj; 10 K 100 komadov; kakovost je povoljna in zanesljiva, bo gotovo vse rastlo. Dobro vko-reninjeno in zarasteno. Vrste: silvanec, ranfol in, beli burgundec, cepljeno na Rip. Portalis. Franc Cajzek, Sv. Florjan, pošta Rogatec.
1403
L» po posestvo sr proda. Meri čez 8 oralov, velik sadonosnik v ravnini, blizu kolodvora, 2 sobi, ku hinja, klet veža, hlev, škedenj, se z živino vred proda za 12.' 00 K, polovica ali še tudi več lahko ostane vknjižena Več pove Uršula Koren, Sp. Ra d van je št. 60 pri Mariboru.	1389
Kuharica, dela vajena se sprejme v župnišče. Kje, pove upravništvu.
1407
Prodam lep prostor za stavbo pri posta]i Slivnica—Orehova vas. Več pove Alojz Frangež, posestnik v Radizelu št. 71.	1417
Pošten hlapec se sprejme v službo v župnišče. Naslov se naznani v upravništvu.	1408
Posestvo, čez 9 oralov veliko, pol ure od Maribora, je na prodaj. Vse kar leži in stoji za 2 ( 00 K 4000 K ostane vknjiženo. Posestvo leži na ravnem. Vpraša se v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica štev. 9.	1416
■yG|- na tri tečaje, ob do-Pllill bri vodi, hiša in vse novozidano, oz. prenovljeno. 2 do 3 orale lepe rodovitne zemlje zraven, ob lepi cesti, v obljudenem kraju (okraj Maribcr), se radi smrti posestnika takoj po ceni proda. Naslov v uredništvu pod „Mlin št. 410".
Krasno
Vsled preselitve prodam lepo po sestvo, ki meri 6 in pol orala. To so lepe njive, zrigolan vinograd, ki že večinoma rodi, poln gozd, s starim in mladim drevjem, lep sadonosnik in tudi travniki so lepi, kar je temu posestvu primerno. Hiše in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanu. Cena 40<><) K. Naslov: Mihael Mlaker, posestnik na Sp. Ložnici, p. Ma-kole pri Poljčanah.	1402
Z darski polšji
na deželi po vsem Štajerskem, dobijo postranski zaslužek 10 kron dnevno Naslov do 15. decembra z odgovorno znamko na Korošec Karol, zidarski mojtter, Rečica ob Paki.	1401
Ženitna ponudba. Dekle, 22 let staro, pridno ter izobraženo za vso gospodinjstvo, ter hogaboječo, želi se omožiti z vdovcem, kateri bi imel posestvo nad 3000 kron vredno. Mož ki bi imel veselje do mlade žene, sme biti star od 50 do 65 leti Oglasiti se je do Novega leta. Več pove uredništvo Slov. Gospodarja pod st. .421.
posestvo
v mariborskem okraju, 10—12 oralov najboljše zemlje I vrste, lep gozd, sadonosnik, njive in travnik. Lepa primerna hiša z gospodarskim poslopjem. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več pove uredništvo Slov. Gospodarja pod „Posestvo" št. 1411.
Močen učenec, od poštenih stari-šev se sprejme v trgovino Franc Sršena v Ljutomeru.	1400
Dobroidoča trgovska hin»
z lo po ceii, v celjskem okraju, stanovanje in trgovski prostori, 3 vrtovi ca 600 m*, blizu tovarn letni promet 14 000 K, pa se še lahko poviša, i*e proda radi bo-lehnosti posestnika za 12.000 K. Malo naplačilo. Pojasnila daje le resnim kupcem brezplačno uprava Realitäten-Markt, Gradec, Hamer-linggasse 6 (3082).	1406
Lept malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu, z lepim, novim, zidauim gospodarskim poslepjem pri cerkvi in šoli. Več se izve pri Antonu Loz nšek pri Sv. Marjeti na Drav. polju, p. Račje.	1418
Koto.	Sioi®,
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam v zalogi vsakovrstne lončarske reči : n. p. najlepše in močne štedilnike z belimi ali modrimi ploščami po najnižjih cenah in tudi velike in male štedilnike; delam peči vsake velikosti. Vse po-najnižjih cenah Vsako popravilo štedilnikov, snaženje peči. Vse hitro in točno. Kdor hoče za mali denar dobro kupiti, naj pride ali piše na Jožefa Majer in Franca Kropse, lončarski obrt, Reichs-BtraBse 24, Maribor.	1343
Pr- da se p«»«entvo blizu Maribora, 36 oralov vse za kmetijstvo potrebnega zemljišča, hrami so vsi zidani, z vsem, kar stoji in leži. Slučajno tudi na 2 polovici. Več pove uprava	¡363
Ovčjo volno Ovčie kože,
kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1199
Meso po ceni.
Prima goveje, telečje, ovčje meso 5 kg K 3-iiO, svinjsko 6 kg 4 K, povojeno 5 kg 5 K in K 5'50, salami in klobase 5 kg K 5'30; v poštnem zavojo franko po povzetju pošilja Geezavitz Jaukel, Herinese št. 39, Ogrsko. Prosi se za natančen naslov.	1383
Nova hša na prodaj Tri minute od farne cerkve v Poljčanah, 4 sobe, kuhinja, veža, velika klet, hlev, veliki vrt, travnik, velika njiva, vse za 6000 K, 2000 kron ostane vknjiženih. Več pove Vin-cenc Prešern v Poljčanah. 1884
Janez Harčič,
čevljar
poprej v Dravski ulici se nahaja ed 1. oktobra v Viktringhofovi ul 10, nasproti gostilne „Sandwirt" (Kirbiš).	1881
Priložnost za obrtnika ali penzio-nista. Majhno posestvo, hiša iz 2 sob, kuhinje, čumnate, kleti, ko-larnice in dveh svinjakov z šupo, vrt in mali sadovnjak, studenec, vse novo zidano, deset let davka prosto. Solnčna lega, lep kraj, 10 minut od farne cerkve v Slivnici in 5 minut od žel. postaje Orehova vas- Slivnica oddaljeno, na prometni cesti, za krojača, čevljarja posebno pripravno se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda Zglasiti se je pri Francu Kolman, mizarju v Orehovi vasi p. Slivnica pri Mariboru. 1372
Na prodaj. Proda se prav lepo posestvo, obsegajoče 35 oralov, med temi je 15 oralov travnikov, 5 o ralov gozda, drugo njive in sado-nosniki, mlekarna da ua dan 70 do 80 litrov mleka. Nizka cena radi smrti v rodovini. Več se izve v Rošpahu pri Mariboru št. 50.
__1371__
Lepa posestjo se proda. Meri čez 8 oralov, velik sadonosnik v ravnini, blizu kolodvora, 2 sobi, kuhinja klet, veža, hlev, skedenj, se z živino vred proda za 12.000 K, polovica ali še tudi več lahko ostane vknjiženo. Več pove Uršula Koren, Sp. Radvanje št. 60 pri Mariboru.	1398
Cepl:eno trsje In ključ I Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo ' dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Učenca, starega 14 let, ki bi imel veselje do kamnoklesarska obrti, takoj sprejmem. Učna doba 3 do 4 leta. Učenec ima pri meni hrano, stanovanje, revnejši tudi obleko. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru.	1279
Išče se trffov»l4» pomor« nlcu v trg na Spod. Štajersko. Biti mora vzgledua katoličanka, katera je zmožna voditi trgovino sama. Zeli se, da se razume tudi na gospodinjstvo. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo. 1342
Priden učenec z dobrim spričevalom, slovenskega in nemškega jezika vešč se sprejme takoj. M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor. 1386
Proda se lepo pose?tv», 5 in pol
oralov zemlje, med temi lep gozd, travnik in njive. Vpraša se pri g. Pukl v Razvanju pri Mariboru. 1389
Čevljarskega učenca sprejme takoj Franc Rutnik, Tegetthoffova cesta 61, Maribor.	1397
Krasno posestvo v Trčovl pri Sv.
Petru niže Maribora se radi nesreče prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo meri okoli 10 oralov, blizu 1 in pol orala je amerik. vinograda v zelo dobrem stanu, nabere se letno 12—15 po-lovnj kov in še več izvrstnega vina. Njive in sadonosnik se razprostirajo okoli novozidane hiše, pokrite z rezano opeko. V hiši so tri sobe, primerne za rokodelca. Tudi sa lahko redi do 6 glav goveje živine in 20 svinj Vse leži pri lepi cesti in je hoda v Maribor 1 uro, do cerkve in šole pol ure. Tudi gozda je čez en oral. Njive so vse v lahkem obdelovanju. Cena 15.000 kron. Nekaj lahko ostane vknjiženega Kupci naj se oglasijo pri g. Antonu Fras, pos. v Trčovi pri Sv. Petru 1396
Učenec priden, pošten, z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri g. Jerneju Bračko, krojaču, Tržaška cesta lf- v Mariboru.	1368
Na prodaj je hiša z gostilno pri kolodvoru in tovarni takoj. Vprašanja na upravništvo lista. 1369
Trsje na prodaj. Mozler, silvanec, laški rizling, žlahtnina, drobni rizling, kraljevina, burgundec beli, vrbošek, ranfol, mešane vrste do-n ačih sort in korenjaki. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studenico pri Poljčanah. 1367
Učenec se proti dobremu plačilu sprejme v parnem mlinu v Kani-ži pri Pesnici.	1359
Proda se novozidaaa hiša, ki ima 7 sob, 2 kuhinji, klet, drvarnice in veliki hlev, dva vrta in l oral zemlje z drevjem nasajene, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno je 15 minut od Celja za veliko cesto, cena je 16 001 K 6i'00 K je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravno za obrtnika ali penzijonista. Izve se pri Novaku, posest, v Čretu, p. Štore. 1365
Orožje in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Hustrov.
ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih stroj«-v. 0poč»o na drž. žel št. 2121 1333
Ženitna ponudba. Mladenič, star 24 let, katoliško-narodnega mišljenja, ki ima 1500 K denarja, želi v svrho ženitve spoznati pridno in pošteno mladenko, katoliškega mišljenja, ki bi imela kje na deželi kakšno majhno posestvo. Na željo se pošlje tudi slika in na-taučen naslov. Morebitna ponudba s sliko, ki se precej vrne. na naslov tega li«ta pod „G. M. 1376". Tajnost zajamčena.
ki se jc kot tako obneslo. Jedilna mast „Ceres" je znana pri vseh gospodinjah, ki morajo štediti, kot najbolj izdatna jedilna mast. „Ceres" namreč ne vsebuje vode kakor druge masti. Jedilna mast „Ceres" je popolnoma čista in zato mnogo izdatnejša. Pri vporabi se vzame vedno V* jedilne masti „Ceres" manj nego kake druge.
Ostani vedno zvest dobremu,
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItllllH
LISTEK.
Slovenski mučenec.
(Povest. Spisal Fr. Kralj).
(Dalje.)
Po ločitvi od Tihomila je pospešil Rastko korak, da bi prišel hitreje domov, ker njegov oče je bil strog tudi proti svojemu edincu Rastku.
Nekak nov duh ga je danes prešinjal, kakršen doslej še nikdar. Prvikrat v življenju je govoril z misijonarjem. Slišal in videl je, da kristjani niso tako hudobni ljudje, kakor jih slika njegov oče. Ali jih torej oče ne pozna? Saj jih mora, saj je najučenejši v selu. Zakaj jih torej sovraži? Ta in enaka vprašanja so se pojavila v mladi Rastkovi glavi, a na-nja ni znal odgovora. Te uganke ni mogel razrešiti. In prvikrat v življenju se je pojavil v njegovi duši boj med ljubeznijo do očeta in med ono, ki jo je imel do Tihomila. Ali naj pove očetu, s kom je govoril? Saj ni doslej nikdar ničesar prikrival svojemu očetu, svoji predragi materi Gorisla.vi. Toda . . . oče bo zaprl Ti-homila kakor »onega krškega misijonarja. Zato mora molčati, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi on zakrivil Tihomilovo nesrečo. Ne, ne! Tega nikakor ne more storiti in torej ne sme povedati očetu. Zato bo rajši vse razodel materi, svoji ljubi "eni materi. Kleče jo hoče prositi in s solzami, naj molči in naj mu dovoli, da gre poslušat Tihomila. Saj mu bo mati gotovo dovolila, ki mu hoče in želi samo dobro. In ne bo mu mogla odreči te prošnje; saj hrepeni po resnici, po veri.
V te misli vtopljen je stopil Rastko v očetovo hišo, Župana Radeja ni bilo doma. 'Mati Gorislava, prijazna žena, je bila sama v hiši. In Rastko je hitel k materi, ker mu ni dalo srce, da bi ji kaj zamolčal. Povedal ji je vse, vsega se ji je razodel: Kaj se mu je pripetilo danes, kako želi videti zopet tujca, kako je srečen. Povedal ji je vse, prav vse.
Mati je molčala. Sama poganka ni umela sreče kristjanov in tudi ni umela, zakaj hrepeni Rastko po tej veri. In tej veri naj žrtvuje svojega edinca? Ne, ne! tega ne more, tega ji ne dopusti materina ljubezen. A ista ljubezen ji veleva, naj osreči Rastka, naj mu ne brani poti do sreče. In Rastko ji je tožil, da bo nesrečen, če mu ne dovoli, zahajati k Tihomilu. Prvi žarek milosti je posvetil v Gorislavino srce . . .
Po mnogih bojih, po silnih prošnjah in solzah Rastkovih mu je končno dovolila, da sme hoditi k Vi-tigoju poslušat Tihomilov nauk. Kdo je bil tisti večer srečnejši nego Rastko?
In odslej je zahajal srečni Rastko dan za dnevom v prijazno Vitigojevo hišo in poslušal iz Tihomi-lovih ust sladke resnice svete vere. Skrbelo je Rastka edino to, da bi Tihomila ribič ne izdal, toda oče Radej ni črhnil niti besedice. Morda je dobra mati Gorislava to preprečila?
Kako krasen prizor je bil, ko sta sedela ob Ti-homilovih nogah goreči mladenič Rastko in zlatokod-rasta lOletna Nadica. Zdelo se je, da se je nebo odprlo in da sta priplavala dva angela poslušat božji nauk. To navdušenje v očeh, ta nedolžnost na licih, to hrepenenje po Bogu in svetih stvareh, vse to jima je dajalo nekak svetniški sijaj! Nadico je Tihomil u-trjeval v verskem nauku, Rastka pa pripravljal na sveti krst, Skoro nevoščljiv je bil Rastko Nadici, ker še ni bil tako srečen, da bi bil krščen, dasiravno je bil starejši, Dan za dnem je pretekal kakor blisk in ure so se zdele Rastku vse prekratke. Saj se ni mogel ločiti na večer od Tihomila in vedno ga je prosil, naj ga kmalu sprejme v sveto cerkev.
Ko se je naučil očenaš in češčenomarijo, je v svoji preprosti nedolžnosti molil očenaš za očetovo iz-preobrnjenje, a češčenomarijo za materino.
Veselja so žarela lica mladima otrokoma, ko jima je pripovedoval Tihomil o dobrem Bogu, o angel-cih-krilatcih, ki otroke varujejo. Srce jima je od usmi-
Iz celega sveta«
Levinja je pridrla v šolo v nekem kraju blizu Berolina. Žival je zbežala iz menežarije in drvila naravnost proti šoli. Otroci so bili seveda preplašeni in zmešani, da je bilo groza. Eden deček je prav hudo ranjen na glavi, kamor ga je zverina udarila s taco. Krotilec, ki je bil levinji hitro za petami, je potem razdivjano žival zopet spravil na varno.
Otrokovo truplo v zaboju. Na nekem berolin-skem kolodvoru so uradniki odprli zaboj, iz katerega je prihajal nenavaden smrad. Zaboj je bil oddan pred 10. dnevi ter ga ni prišel nihče iskat. Našli so v njem truplo novorojenega otroka.
O starosti zemlje se že dolgo časa prepirajo fiziki in naravoslovci. Naravoslovci trdijo, da je naša zemlja stara najmanj 300 milijonov let, fiziki paji priznajo k večjemu 20—30 milijonov let. Zadnjo besedo v tem sporu je za enkrat izgovoril sloviti naravoslovec Strit, ki pravi, da je zemlja stara največ 240 milijonov let.
V Filadelfiji v Ameriki je sprevodnik cestne železnice, Leviš Faber, povozil brez lastne krivde Glet-nega dečka. Obupna mati je stala pri cesti v črni obleki in z raztegnjenim prstom molče kazala na dotič-nega sprevodnika, ki je povozil njenega edinega otroka. Sprevodnik je menjal progo, a nesrečna mati ga je vselej našla in kazala na ubogega moža kakor kaka prikazen. Mož s; je ta prizor vzel tako k srcu, •da je zblaznel in v blaznosti hotel usmrtiti ženo in 3
Ijenja plakalo, ker je božje Dete zmrzovalo v bornem betlehemskem hlevou v mrzl'1 deceimberski noči. Huda sta bila na Jude, ker so Kristusa križali in Marijo žalili.
Svete zgodbe bi najraje vedno poslušala. Nista čutila ne lakote ne utrujenosti, kadar jima je pripovedoval Tihomil o egiptovskem Jožefu, o ubogem Lazarju, o treh mladeničih v ognjeni peči. In o Mariji? Njo sta ljubila tako prisrčno, kakor more ljubiti le nedolžno dete svojo nebeško mater.
Presrečen je bil Rastko, ko mu je Tihomil povedal, da bo prihodnjo nedeljo krščen. A zbirali so se že tudi temni oblaki nesreče nad Rastkom in Vitigojevo hišo.
V.
Megla je ležala ob Savi in zakrivala s sivkasto odejo selo Beli Kamen, Začela so se hladna jesenska jutra, ki pripravljajo ljudi za zimski prihod.
V	tem času je šel ribič Dragomir zgodaj zjutraj proti županovi hiši. Čudno se bo zdelo marsikateremu čitatelju, zakaj ni ribič doslej še ničesar ukrenil proti misijonarju. Saj je vendar vse kazalo, kako ga sovraži in želi pogubiti. Toda ribič se ni hotel prenagliti; hotel je prej poizvedeti za Tihomilovo bivališče. In ker ga ni bilo pri županu, je sklepal, da ga je morda kdo posvaril In opozoril na nevarnost. Posrečilo se mu je izvedeti, kje je Tihomil. Že dalj časa se mu je čudno dozdevalo, čemu prihaja vsak dan toliko ljudi od one savske strani. l!n zapazil je tudi, da ti vsi hodijo v Vitigojevo hišo.
Zato je Šel nekega jutra skrivaj za njimi in poslušal skrit med drevjem, kako je Tihomil razlagal in oznanjeval vnetim poslušalcem Kristusov nauk. A še več. Videl je med njimi, ki so prihajali, tudi Rastka, in videl je njegovo mater Gori^lavo. To ga je še bolj razjezilo in sklenil je, se maščevati. In sedaj ga vidimo na potu, ko gre izdat Tihomila, izdat županovega sina Rastka in njegovo mater, izdat vso občino,
on, ki je sam krščen . . .
* *
*
Rastko je s svojo gorečo molitvijo že nekaj dosegel: Marija ga je uslišala, kajti mati Gorislava je že hodila poslušat Tihomifa Lepa sinova pobožnost In druge kreposti, katere je zapazila pri Rastku, od kar je hodil k Tihomilu, so bile za njo močen nagib, da je prihajala tudi sama poslušat misijonarja. Kakor se topi v pomladanskih dneh sneg v solnčnih žarkih, tako je preganjala goreča Tihomilova beseda mrzlo pogansko vero. Zavel je v njeno srce gorak in blagodejen dih krščanstva. Očetu Radeju seveda nista smela ničesar povedati, tem bolj goreče pa sta molila za njegovo izpreobrnenje. Bila sta prepričana, da ne bo zastonj njuna molitev.
V	prvem jutranjem svitu se je zbrala velika množica ljudi v Vitigojevi hiši. Med prvimi je bil goreči Rastko. Kako bi tudi ne bil? Saj bo drugi dan prejel sveti krst in ž njim vred njegova blaga mati Gorislava.
In srce mu ni dalo miru, da bi bil ostal doma. Saj je tako hrepenel po svetem krstu in ni mogel dočakati onega dne, da. se to zgodi.
Krščanska družbica je bila zbrana, le Gorisla-ve ni bilo. Temu se je najbolj čudil Rastko, saj mora vendar biti zraven in poslušati zadnje nauke, ker bo drugi dan ž njim vred krščena, Tihomil jim je dajal zadnje nauke, molil ž njimi vse molitve in jih bodril, naj ostanejo vedno stanovitni in hrabri v krščanski veri.
In enoglasno so mu obetali verniki, da bodo s ponosom spoznavali Gospodovo ime.
Tedaj pribiti v tiho Vitigojevo hišo Dobroslava vsa prestrašena in vsa bleda. Nič druzega ni mogla izgovoriti kakor besedico: „Izdani!" In onemogla se je zgrudila na tla. Zmešnjava je nastala v mali sobici. Nekateri so hiteli iz hiše, drugi so se stiskali preplašeni k Tihomilu, ki1 je stal mirno sredi sobe In pomirjeval razburjene ljudi.
Rastko in Nadica sta se oklenila Tihomila, češ, pri njem sta najbolj varna, A nihče ni vedel, kdo ie
otroke. Vendar pa so mu to zabranili. Samemu sebi je pa pognal kroglo v glavo in obležal je na mestu mrtev.
Odvadil jih je kleti... Kakor se marsikje naseli rada surovost in ž njo grdo ter kletvinsko govorjenje, tako je tudi znano, da zlasti pomorščaki na ladjah niso nič kaj občutljivi ob takem govorjenju. O nekem poštenem kapitanu se pripoveduje, kako je na prlprost in lep način odvadil svoje ljudi, da niso več kleli. Ko je prevzel poveljstvo, je imel ganljiv, a krepek nagovor do moštva, Ob sklepu jih vpraša: „Ali mi hočete izkazati malo uslugo in mi prepustiti prednost v neki malenkostni stvari?" Vsi so bili pripravljeni in so to obljubili. Nato jih resno pogleda ter reče: „Torej mi obljubite in dovolite, naj imam pravico, da smem izreči, jaz prvo kletvinsko besedo, noben izmed vas ne sme popred zakleti; še-le potem smete izgovarjati vam tako ljube kletvice, če jih boste prej od mene slišali." Malo čudna se jim je zdela ta želja, vendar so si mislili: Kapitan je prvi gospod na ladji, torej naj ima še to predpravieo; seveda so odslej skrbno pazili na vsako njegovo besedo. Toda čakali so dolgo in zastonj. Iz kapitanovih ust ni prišla niti ena kletvina, in ker so se pomorščaki trudili, da izpolnijo svojo obljubo, ni bilo Čuti na ladji nobene kletvice več. Radi tega se jim ni nič slabše godilo, ampak bili so mirnejši, veselejši, srečnejši in zadovoljne j ši.
Namesto pred oltar, v sinrt. Ameriški listi poročajo: Prve dni meseca oktobra t. 1. se je napo-
sovražnik, kdo izdajalec. Pa ni bilo treba dolgo čakati. V tem trenotku so pridrli v sobo župan Radej, njegov hlapec in ribič. Radejev obraz je bil spremenjen, da ga skoro ni bilo mogoče spoznati. Žile so se mu napele do dvojne debelosti, jezne oči so plamtele in roke so se mu tresle same razburjenosti, V roki je držal kij, katerega je nosil vedno s seboj.
„Ti krščanski pes, ti zapeljuješ mojega sina in ženo!" siknil je v Tihomila, ko je zagledal svojega Rastka, ki se je oklepal Tihomilove roke. Radeju je prikipeia jeza do vrhunca, zamahnil je kij, katerega je držal v roki, proti Tihomilu, A v tem trenutku je skočil Rastko Tihomilu v obrambo in kijev udarec, namenjen Tihomilu, je zadel Rastka na glavo. In u-darec je bil krepke moške roke, bil ie besne očetove roke — na glavo svojega edinca. Z bolestnim vzklikom: „Moj oče!" se je zgrudil sin nezavesten na tla in rdeča kri je privrela iz odprte rane na čelu ter močila il.nata tla.
Bolestni kric: „Moj oče!" je moral nretrcsti mozeg In kosti in pretresel je tudi besnega Rade5a. \ hotel je svojo žalost radi udarca utešiti nad Tihomi-lom. In znova je zamahnil kij proti Tihomilu. A udarec so prestregli možje, ki so se opogumili, da so se ustavili tudi županu.
„Pobijte vse in zvežite tega zapeljivca, da ga bom mučil vsem drugim v svarilo. Zažgite hišo Viti-goju, ker vsprejema krščanske pse pod svojo streho!" Tako je kričal Radej in besnel dalje.
V tej občni zmešnjavi je ostal miren samo Tihomil. Vzel je v svoje naročje nezavestnega Rastka. in rekel mirno:
„Srečni Rastko, prejel si krst krvi,, ker nisi dočakal krsta vode!"
A iztrgal mu je Rastka iz naročja Radej in odšel iz sobe. Ukazal je obema spremljevalcema, naj mu pripeljeta Tihomila zvezanega v grad.
Rad je podal misijonar roki ribiču in hlapcu, ki sta ga zvezala. Opominjal in svaril je ljudi, ki so ga hoteli osvoboditi, naj mirujejo in naj se ne maščujejo, sovražnikom.
Sredi med ribičem in hlapcem je šel Tihomil, mirnega, veselega obraza, saj je bil srečen, da je mogel trpeti kaj za Kristusa.
Na Tihomilovo prošnjo so mirovali tudi drugi ljudje in niso skušali osvoboditi ljubega jim misijo-narjanarja.
VI.
Tihomil je bil v ječi.
Težka hrastova vrata je županov hlapec zapah-nil in Bog ve, kdaj in kdo mu jih bo zopet odprl.
Skozi okroglo okence je prihajala dnevna svetloba, ki je slabo razsvetljevala mokre stene in skromno slamnato ležišče.
Tihomil je zahrepenel po prostosti, ne zaradi sebe, ampak zavoljo svojih zapuščenih ovčic. Saj bodo odslej razkropljeni kakor jagnjeta brez pastirja po raznih selih. Zlasti ga je žalostilo, ker jih ni prej krstil; toda ravno dan poprej ga je zadela ta nemila poskušnja. S\im je rad trpel in ponosen je bil, da je zaprt zavoljo vere.
In kaj je z Rastkom? Ali je mrtev, ali je Še živ? Nezavestnega je odnesel Radej domov, in pozneje ga ni več videl, nit! ni ničesar zvedel o njem. In rad'bi bil kaj več o njem zvedel — o svojem najboljšem u-čencu, ki je prvi trpel za krščansko vero izmed njegovih ovčic.
Tako je premišljeval in vneto molil, naj odslej nebeški Pastir Čuva njegove ovce.
• Ura za uro je počasi potekala, solnce se je na-gibalo k zatonu, in v ječi je postajalo čim dalje bolj temno: a k njemu še ni bilo nikogar.
Zdelo se mu je, da ga hočejo z lakoto umoriti.
Kar pride proti večeru nenadoma v ječo — Gorislava. Prinesla je jedi in pijače Tihomilu, Razveselil se ie misijonar, da mu bo vsa.i povedala, kako je z njegovimi ovčicami, kako je z njegovim Rastkom.
In prvo njegovo vprašanje je bilo: „Kie je Rastko? Ab je še živ?" -	Tlalje prih'.)
tila v Ameriko 181etna Nežika Gorenc, doma iz vasi Mahorovec pri St. Jerneju na Dolenjskem, Na potovanju v obljubljeno deželo jo je spremljal njen zaročenec Franc Udovč. Nameravala sta se takoj po prihodu v Ameriko poročiti. Nesreča pa je hotela, da je Nežika že takoj drugi dan potovanja obolela na par-niku „Savoie", in sicer za pljučnico. Po prihodu v Novi Jork dne 11, oktobra so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Bolezen se je pa kljub zdravniški pomoči o-bračala vedno bolj na slabše in 20. oktobra je v imenovani bolnišnici umrla.
Drago premišljevanje. V računu nekega odvetnika se je našel ta-le odstavek: „Ponoči se prebudil in razmišljal o Vaši tožbi — znaša 20 kron."
Predavanje iz fizike. Profesor: „Ta priprava je tako čudna, da bi je kmalu ne bili iznašli."
Grozna obsodba. A.: „Erjavec je obsojen zaradi umora in ropa na smrt in 12 let zapora." — B.: „Torej še po smrti ne bo imel miru!"
Prijetni spomini. Mihec: „Se zdaj se spominjam, kolikokrat sem Vam šipe pobil, ko ^te imeli še pri sosedu prodajalnico." — Stacunar: „In jaz tudi še pomnim, kolikokrat sem te zato pretepel!" — Mihec: „Kaj ne, to so bili luštni časi!"
Zadovoljen zadolženec: „Hvala Bogu. sedaj i-mam ravno toliko dolgov, da lahko od obresti živim!"
Dobrosrčen človek. Sodnik: „Ali Vas ni sram? Svojemu tovarišu ste v spanju ves denar ukradli!" — Tat: „Ja. gospod sodnik, ali naj bi ga bil zbudil? Tc bi bilo vendar grdo, ko je tako dobro sJlal!"
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRAMC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in ¿očna postrežba.
18
e
j
S» o a
18
XI m
5
IS
o
6
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; i^M^VIIf^lta c"** Vsekakor ti priznavam kot trgovec 9 VII «i%lll6	Da neprilike se najdejo povsod.
obiskati domačega in narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča eenj. občinstva za jesen in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za mofke in ženske obleke, kakor tudi razno platno za životno in posteljno perilo.
Nadalje priporoča
za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koče in odeje, nove štnk&ne robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drugega novega
blaga z» oblačila.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	Fp&HC L BURI* t
983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, n^j pove meni.
O i/>
5
N<
O* fil
13
O
m
sr
3 fil
©	a	»
! 2	t»	N ti
1 0)	1	¿0 £ «H
& @	3	S 2! •-4 « Itt 13
c ^ Ai	v»	B »
i tt	sr	g «i.
• ••	HM	■s 3
• •	7	OD ct- 1 M
		m
I ® ® iSF®	S. 3	0 (S
S 0		SI
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
694—3
Kapi se 446
mm
Serravaliovo
železnato kina-vino i
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaiscente. P o vareča voljo do jedi, utrjuje iivoe in popravi jj kri. Isboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
fc.kr. dvomi dobaiiteU
Trieste-Baroela.
v lekarnah v steklenicah po pol litre i K 2'60 in po 1 liter i K 4*80.
Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
„Mâdchenhort".
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
Vsak član plača v dv»h letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaja poronitve 600 K in se tor<»j sveta obrestuje z 124% Sprejem članov: brez določene starosti, brez razlike
glede vere, brez zdravniškega atesta Noben riziko I Zahtevaj e takoj brezplačne prospekte od glavne izplačilniee „Madhenhorta1 za Štajersko, Gradec Annenstrasse 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji vpladlnic se ca Štajerskem in Koroškem povsod pod ngodnimi pogoji sprejemaj .
Najbolj si želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljena.
PfVši	1268
štaj. trsničarska zadruga
poŠta Juršinci pri Ptuju;
ima ua prodaj cepljene trte najboljše kakovo-ri in sicer se pripon čljive vrste ra običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah Ceniki so brezplačno na razpolago.
Ako še niste, pošljite naročnino I
X Z Z Z II z z z z. z ,z. z z ■-z. z
Prva slovenska izdeiovainica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan ««ebejc
Celje, Poljska ulica st. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilnst-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
ms
ast -t
¿«"•¡i.
immm
Ljudska hra
tastijt hranilne vloge po ic
lilnica in posojilnica v Celju
-I
registrou. zadruga y jj|Sf |]j |j|
od dne vloge do dno vzdiga
ïksi
z neomejeno zavezo
(Hotel „Pri ¡jeleni volu") v Celju, Brsšho cesta štev. 9
-prvo nadstropje-—
počeoši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sami.
Spodnještajerslta ljudsha posojilnica v Maribora
registrov, zadrsp z neomejeno mm
■DA
Hranilne UlOflB 86 8Prejemaj° 0<* vsakega in se obrestujejo: nav*d<• 4*/,•/« proti trimesečni odpovedi po 4,/«%- Obresti se " pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsao«<,<" ' Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganj« po pošti so pošt. hran. poiot (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSOiila SP daiplO ^anom 'n 8icer: na vknjižbo prou pupilarm varnosti po 5*/„ na vknjižbo sploh po 5'/*°/o) na vknjižbo in I UdUji ub uujuju porog^o ^ 5*/«'/t in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj njo na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje WWBaflaaaMBWgMWWlW za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UradilB UF8 80 V8a^° 8redo 'n četrtek od do 12. are il,.|v>Mn<- t. vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila »Tajejo ■ftS^1^Sf	i«« ¡»« «'mpoiMo^^H^riahiraJhr
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
»ji»«!

Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice
po 4787o oz. vloge proti odpovedi po 4 3/4%. Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Vplačani deleži 126.100 K. Rezervni zaklad K 344.683-87. Lastno premoženje zadruge K 534.382-17.

Vsak« odjeaaslka Stumpfove dobre ržene kave dobi k vsakenm zavoju (5 kg K 4-— franko) 2 darili, pri večkratnem odjeinanju tudi snkno za
blnze z ston
s kavo poslane Vre5ica se da porabiti kot posodin prt
Jožef Stumpf,
tovarna ržene kave
Šlotov na Lah i (Češk ).
Viorci in prošpekti zastonj iQ franko.
Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrdki, ker je glasom postave agentom pod kaznijo prepovedano v privatnih hišah žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti zastonj in franko.	1321
Zahvala,
Povodom smrti in pogreba našega ljubljenega očeta, dedeka itd.
'	v
g. Mih. Zelezinger,
bivšega posestnika in gostilničarja v Vckovskem
dolu pri Jarenini izrekamo ^sem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba dragega rajnkega iskreno zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo veleč, g dekanu in duh. svetn<ka Jos. Čižeko v Jarenini za tolažbo in lep nagovor ob gomili. Ob e^era se zahvaljujemo tudi šentiljske mu zdravniku dr. Ivana Vrnigerholcu za zdravniško skrb. Vsem skupaj: Tisočeri B03 plati!
Vukovski dol, dne 8. d«eembra 1913. 1419	Žalujoči ostali
Za božično in novoletno sezono
priporočava trgovcem v nakup: j
božičnih okraskov, svilenega papirja v vseh! barvali, kreppapiija v vseh barvah, barva-' ni papir na eno strani v vseh barvah ! barvani papir na dve stran v vseh barvah, i zlati in srebrni papir, sveče za drevo in čarobne svečice, cvetje za rože, žica, zlata pena, i jaslice izgotovljene, podobe za jaslice, rutke.j
Božične in novoletne dopisnice, kakor [ tudi druge vrste po Jako nizkih cenah.jj
Na debelo!
Na drobnoI
Goričar & Leskovšek
Graika ulica 7.
Celje
Rotoväka 11I. 2.
Rudolf Pevec. ESE^
rabi velko vagonov hmelj*, jabolk in krompirja 'a izvoz ier p ača najdraij» po
dnevni ceni, po doguvuru pismeno ev. brzojavno.
kocka za govejo juho
najpopolnejše priznanje občinst-
va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let Obstoječa in svetovno ^nana
Liebig -ova družba. Liebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more zato prevzeti za dobro kakovost OXO kock za govejo juho vsakeršno mogoče jamstvo.

J.FaulandvPtuju
trgovina z m an ufa k turnim blagom se v8 ra priporoča.
676
it
P gl^i^l^^^igt S ga m veliko zalogo ženil rob-WMfil|OIII cev, tri-voglaste, različne barve, gladke ter rižasto, jako pripravno za h«xl£i.o d r"o, komad K 3 40; priporočam tudi druga vsakovrstna darila po nizki ceni.
Redfea priložnost! iTS
dolge 180 cm za K I 50 so dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
Jožef Ullaga, Maribor
Tegeth -fova cesta št. 21.	noo
Kdor ftoce dobita?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpoiiljalnice"
J J. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Zakaj zasluži
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel prejšnjo Alojz Šnmen-jakovo špecerijsko trgovin« v Mariboru, Tegethof-fo*a ce-ita 57, nasproti južnemu kolodvoru.
Trgovino sem popolnoma na novo preuredil in založil z najboljšim špecerijskim blagom. • Imam v zalogi pristno najboljšo moko Majdičevih mlinov v Celju ter vso blago, ki se prodaja v korist Slov. Straže v Ljubljani kakor: vžgalice, Ko-linsko kavino primes, milo, kremo itd. Ker se bo-dem potrudil da zadovoljim svoje cenj, odjemalce z dobrim blagom po najnižjih cenah, se ptav uljudno priporočam in upam, da me bode slavno občinstvo kot domačina izdatno podpiralo. Nakupljeno blago bodem po celem mestu brezplačno dostavljal na dom. Nakupujem tudi vsakovrstne deželne pridelke kakor: fižol, oves, pšenico, vinski kamen suhe gobe,
smrekove storže po najvišjih dnevnih cenah a •	specerijska trgovina v
Josip §6fH€f Mariborn, TegetHofnlica.57
Sprejmem tudi dva učenca, prednost imajo tisti, ki so se že kje učili in ki stanujejo v Mariboru.	1415
Glas gre kakor blisk
od kraja do kraja,
da prva kranjska pošiljateljska trgovina
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najboij zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilj kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zv ze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Terei zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpo»iljate)jske trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoj fvrdke čez 40 let! uu
Zahvala
Podpisal i sem bil zavarovan proti ognju pri banki „Slavijiu Meseca junija sem pogi rel popolnoma ter mi je omenjena banka tudi ves zavarovani znesek po g. zastopnika Mravijaku iz Tov^ega vrha brez «virov izplačala. Zato sa temu zavodu najttp eje zahvaljujem za hitro izplačilo ter ga priporočam
K- zjak 23. novembra 1913. 1404	Kal<&nik Sebastjan
Lep konj
in ličen voz pod ugodnimi pogoji na prodaj. Vprašanja upravništvo tega lista.
na
1412
Gostilna v najem
G-aič>nr<k» gostiln* na Varberga pri Ptnju priljubljena iiletn k< di), se h l mareeuu 1914 na tiovt» odda v najem. TWrle n»> lOi udiie, se n»j pošljejo do 31. decembra 1913 pri gr f H« b r-tii o>em graščinskem o^krbništvu v Ptuju, kj<r se dajo tndi vsa potrebna pojasnila.	1409
Dobiva se v vseh velikostih
1124
■
Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edmo-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obešajoČo mečkalnico.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3
■■■■■M
Tkbmis S špscspijslHs	ÜlSMGÜ lili •-•rrry	lÚñ¡ii se!	Trgovina i lis d t-
« hispir			« žeioiii pridelki »
toa si. jslep In frsil^a Izbira fepa^sga urors^ga fclap, n. P?. ttnsg. U2d, srvi, štri&as za perila, mrež za ssns in za etpo-===== iise postslj« iti ===== Toüañ io solidna pasinsibs.*^
%>nm «In. zelsp siihfli ii af|-sstih íjsr?, čapiiEV, firngža Is lata».
Kupuje pa najiilji ceni deželne prtts, mú in sinski kuBsen. ÜÍÍC3 IÍBU. ZI. wrTo2natasoIiánBpflstFfí6a.
trgovca % žsiestniB« v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo Štedilnikov, peči in vsakovrstne posode. 339
Sedeo suBža žgana kaaa jjg ¡j^" ¡ñ ^^^ j Zaloga rudninskih soda
sprejme takoj v uk Jos. Steiner, sedlar in jermenar v Žalcu. 1324
Zakaj kupujete
in naroČnjets pri Vam nepoznanih trgovcih? Domači Vam gotovo z boljšim, lepšim in cenejšim blagom postreže.
Staroznana
obrt
narodni trg@vec v Ljutomeru,
ima veliko zalogo najnovejšega blaga za moške ženske in otroke; moške oblike gotovo za polovic« cenfje, kakor tisti , ki si naročijo pri tujcih. Zimske cele ob eke, volnati žtof za ženske že od 3 K naprej. Posebno lepe reči za božična darila.	1391
z vsem inventarjem v mestu MdHbOf« & min. od glavnega kolodvora v zelo živahni okolici, s hišo z visokopritličnimi stanovanji, gospodarsko poslopje, velik prostor za stavbene potrebe, 3 lepi še ne zazidani parcelirani in zelo ugodni v mestu ležeči stavbeni prostori ob cestnem pročelju, se radi smrti takoj za nizko ceno proda. Pojasnila dajejo Ant. Kaschmaiia dediči, Maribor, Reiserjeva ul. 23.
ohistva,
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr z om. por., Maribor. Burgplatz št. 3.
Podružnica v Ptuju, darnita^a «lica.	771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke	cene.
Manuf&kturna trgovina
v
E.Sepec:
Grajski trg it. 2 (Surgptatz)
se cenjenemu občinstva, gospodarjem, fantom in dekletom za na*a» novih obiek, lepo noeo modno volaaito 211 pe-rilno blag^ plitna in dragih petrebičin, vseui u jndno priporoča, ter zagotavlja ca dobro, breikcnknreačno, etno postrežbo. Vse vrste odej in flsnelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej.	1175
Franc Korošec
Samo 5 dni yozijo brzoparnikí francoske
prekomorske družbe
j .

Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožnja
Veljavne vozne listke (Šifkarie) potnike v iraerika ia vozne listke za potnike iz Aaerike najsaj v do»«vi«« izdaja ediao
Ed.Smarda :: Ljubljani
««»nces. potovalna pisarna Dnaajska cesta 18 v hiši Kraetske posojilnice, nasproti znane go
stilne „Fifirabirtu.
376
i
I
«f t
Priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo velevažnih in pri
gospodarstvih potrebnih reči po niz. cenah bakrene in železne ma-rijaceljske kotle, peči, Štedilnike, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd.
trgovina z železom in mešanim blagom

I v Gor. Radgoni. ♦
traverze i
umetna gnojila od
c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Za-logacementnih cevi, kerit in drugo.
Zaloga vsake vrste opeke, iz sloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo.

¥
iría m
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 kron n» dan zaužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J. B&t c, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
Pozor! Cenj. kupovaki. PosoH Nova slovenska trgovina
AlojzBrenčič, P!h1
nudi eenj. občinstvu za
lesen in zimo samo sveže bfaio
kakor: najnovejše šufe za moške obleke, ter sušno m*,ol-no za ženske obleke in blme, mnogo trpežne hlačevine, velika izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernejše svilene, volnene, saknjtne '-n štrikane robce ter vsakovrstnega platna za peeteljoo in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic-, predpasnike, ovratnike, manši-te, otročje oblekoe, dežnike ter z eno besedo vse, k»r spada v m&nnfaktnrno stroko. Postrežba hitra in solidni! Za mnogoštevilen obisk se priporoča
narodni in domaii trgovec Ašojz Brenžič v Piyju. 952
Navo blago!	Nizke ceo.s!
II mestna lekarna pri c. kr. orlu
MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mastne hiše. Kapljice za svinj®
že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljni!
Gozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za želodčni krč: ^^ ^klenica
. Prav dobro mazilo * pri prehlajenju v
Žganje proti trganju:
zglobih in udih. Cena 1 K.
F.
mestna lekarna pri o. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 16.
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta it 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, molno is trdega« los» nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinjo. Di-vane, vložke, matrase, stole in ogledala. Otroško telesna poe'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki cd-jemalec zadovoljen. Prav niske cene. Krščanski» Ijsdgtfa 61	kupuj pri Slovenec.
Pozlatar in cerkveni popravljalec
prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnlc, knževih potov, Okvirjev za pedobe Itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost.
Nizke cene!	1125 Najboljše reference.
H. Fehsler, Gradec, Saokstrasse 24.
Znano je, da se kupuje
pri staroznani domači zanesli'vi
trgovini ne samo po ce '	tntti pr»? dobro i
Sukneno biago (Sto* moške in dečke, Novomodao volno ženske i Jekleta, Najnovcjže perilr 5iag«> za Dleke in bluze, Platno belo in v »ano za sr ce in spodnje hlače Blago sa p' steljo, za rjub brez šiva in matrace, Srajce iagotowljene vseh v i za moSke in ženske, Piedpasnise veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
zastonj	I
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Kari Worsche9 Maribor M.
Gosposka ulica šf. 10.
Izdajatelj ta založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednic: F.anjo 2ebot.
Tlak tiskarne sv. Cirila v Maribora,