List 38.
Kako se smolarji od smerekovih gojzdov
odganjajo.
Posestniki smerekovih gojzdov po lastni skušnji vedo, de smereka po raznim poškodvanju v rasti zastane, ali se clo posuši.
Plaziti se po smerekah in obsekovati jih, je zlo škodljivo. Nar več škode pa storijo smerečju smolarji, ki po smerekovim drevju smolo krešejo.
Smolokres se ob spomladanjskim času po tat-vinsko v smerečje pertepe, nareže smerekovo deblo, in mu odkerhne nekoliko lupa. Iz ranjeniga debla začne drevni sok, to je, smola se cediti. Smolni sok sicer zaliva olupljeno stran debla; tudi bi zacelil rano, pa pride smolar ob toplim poletju, od-kreše nacejeno smolo od debla in mu naredi za prihodnjo berilo še veči rano. Smolokresi opravljajo svoje tatvinske dela večidel ob praznikih in ob svetih nočeh, težko jih je zalezovati; kadar česar čutijo, hitro pobegnejo in zginejo, de ni smradu ne sledii za njimi več; samo znamnje po-škodovaniga drevja pustijo za sabo. Veliko število
pogojzdnih čuvajev ne zamore obvarvati gojzdov pred škodljivimi smolokresi.
Kaj je tedaj storiti, de bi se škodljiva smo-larska goljazen od smerečja odgnala ? Zoper to poškodvanje daje neki skušen posestnik velikih gojzdov naslednji nauk, nemreč: Namešaj z vga-šenim apna m žaganja namesto peska, enako zidarskimu moltru; z tem zamaži rane, ki ti jih smolokresi po drevesih narede. To mazilo popiva smolnati sok, in ni lesu škodljivo; sok in mazik) se skup sprimeta, in se v lesu obrasteta; rane se zacelijo, de se smola iz drevesa nemore cediti. Pri pomanjkanju apna, naredi mazilo iz ilovce in kravjeka na vodi, v kteri se nekoliko lima skuha , to je tudi prav koristno za tako delo.
Pertepe se smolokres vdrugič po tatvinsko, upajoč, de bo dovelj smole nabral; hitro začne zamazano rano odkresovati, pa najde z šaro na-mešano smolo, ki ni za nobeno rabo. Če morebiti novo rano naredi, zamaži jo hitro za njim ravno tako kakor spervič. Smolokres še nekterikrat stra-homa pride, pa vidi, de se ne da več čiste smole
150
dobivati, nasmetene pa prodati ne more, ker tedej vidi de mu skerb in trud ne verze, smolanjo
Opusti.                                             (Tyroler Wochenblatt.)