Stev. Z96
U Ljubljani, u četrtek, dne 24 decembra \m
* Velja po poŠti s
8S1 celo leto naprej K 261— m pol leta M „ 13"— sa Četrt leta „ „ 6 50 m en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
S« celo leto naprej K 22.40 ga pol leta „ „ 11.20 sa tetrt leta „ „ 5.60 sc en mesec „ „ 1.90
Sa poSIIJ. na dom 20 h n« mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah Sl 2 (vhod ?ez
- dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
»a-aiajo; nefranklrana pisma sc n« sprejemajo. UrcdnISkcga telefona 18ev„ 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxvi.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . Ii h za dvakrat .... M „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserateln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 24 strani.
Božič!
In zopet .ie prišel ljubeznivi, svetli praznik, kakor prisije svetli žarek v temno noč, kakor zaveje topli dih v mraz in otrplost.
Rojstvo in smrt sta zakon življenja. Vedno umira in odpada, kar se je preživelo, in na njegovo mesto se rode nova bitja, v njih pa polje in šumi mlado življenje. Nad smrtjo plove duh prerojenja, in iz mrzlih grobov klijejo mlade cvetice. Deblo se stara in suši, a vedno poraja še mlade veje in iz nežnega popia se razvija cvet in sad, ki se plodi dalje od veka do veka. Roditelji tavajo smrti v naročje, a mladi zarod, ki zadiha iz njihove krvi, je svež in čil, in gorak je tok, ki mu šumi po žilah. Od stoletja do stoletja zmaguje mladost nad starostjo, rojstvo nad smrtjo, in v tem neprestanem prerojenju je obstoj prirode in človeštva. Fudi narodi se starajo in dajejo prostora drugim, ki z mlajšo energijo stopajo na njihova mesta, tudi stranke rastejo, dozorevajo in ginejo, ako nimajo v svojem lastnem naročju kali za vedno novo prerojenje.
Krščanstvo je vera večnega življenja, in zato je vedno mlado in se ne more postarati. Kar je v prirodi začrtano kot zakon narave, je le slabotna prispodoba duhovnega življenja in prerojevanja. Nova zaveza življenja se dviga ob umrlem starem zakonu, in človeštvo se v nji pre-mlaja in dobiva sile za novo v večnost segajoče življenje, polno lepote in vzorov.
To nam govori polnočni zvon, ki zadoni v tiho, otrplo noč. To nam žari iz svita neštevilnih lučic, ki sevajo v hladno temino. To nam zveni iz nežnih pcsmic, ki ta sveti blaženi večer done lepše, nego kdaj koli v krogu dovršujočega se leta.
Lepi in krasni Božič! Praznik otro-čičev! Sedanjo dobo nazivajo dobo otroka. Ohranimo mladino! kličejo vzgoje-slovci, zdravniki in kriminalisti. Ce ne varujemo otroka, je v svoji kali zastrupljen in oslabljen naraščaj naše družbe. Po dolgih blodnjah je prišla družba do tega prepričanja. Liberalizem, ki ie učil, da vsak skrbi samo zase, saj se razvija svet po prirodnih mehaničnih zakonih sam od
sebe, ni poznal skrbi za otroka, kajti skrb za otroke je altruistična in zahteva smisla za družbo. Liberalizem je družbo otroval, da je postala smrt in bolezen za otroka. Hekatombe propadajo fizično in duševno, in brezsrčno liberalno mišljenje je krivo nad tem samomorilskim početjem zaslepljene družbe.
Za otroka! Kje te bolj prešine ta misel, kakor ob jaslicah, ko gledaš od božanstva prošinjeno otroško bitje, nado človeštva, ki ga molijo revni pastirci in se mu klanjajo kralji ter mu prinašajo svojih darov! Za otroka! Ko je visoki jubilar na prestolu avstrijskega cesarstva zaklical svojim narodom, da je najljubše njegovemu srcu, ako se proslavlja njegov jubilej z dobrodelnimi ustanovami za otroka, je izrazil ono misel, ki jo krščanstvo vsako leto obnavlja ob lepih in čarobnih božičnih praznikih pri svetlih, domačih jaslicah. Siva vladarska clava se nagne v nemem občudovanju pred nežnim veličanstvom otroka!
Neizčrpne so skrivnosti krščanstva Tudi najošabnejša doba vsestranskega napredka se slednjič povrača k onim pri-prostim naukom, ki jih ie polno naše srce ob jaslicah; modroslovni zistemi se izpre-minjajo in izgubljajo svojo veljavo, krščanstvo pa vedno novo in mlado ohranja svojo resničnost in lepoto, ker večno življenje klije v njem.
Lepi in krasni Božič! Praznik rodbine! Ta večer se bolj kot kdai koli posvečujejo svete vezi, ki družijo očeta in mater z otroci. Kako žare lica mladini, ki stoji polna blagih čutov ob iaslicah ali pred svetlim božičnim drevescem, s katerega ji lučice in darila naznanjajo, da so nebesa in zemlja polne ljubezni za otroško nedolžnost. Rodbinsko življenje izpodkopujejo brezsrčni in brezvestni nauki nove dobe. Najsvetejše vezi se Iahko-mišljcno trgajo, zavest odgovornosti in zvestobe pada, rafinirani egoizem mori življenje v njegovih klicah, propad družbe in naroda sledi temu poganskemu deli-riju. Napredek imenujejo, kar je nazadovanje in propad! Božični praznik pa, ki se klanja ves svet njegovi veličastni milini, kliče zmagovalno, da se naj povrne družba, ako hoče biti srečna, k naukom krščanstva, ker v njih dobi edino poroštvo za svoj obstoj in lek za svoje bolezni.
Lepi in krasni Božič! Praznik miru in bratoljubja! V divje borenje poganskih strasti, ki so podjarmljale ubožce pod železnim žezlom mogočnjakov, je zadonelo angelsko petje, ki je oznanjalo čast Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji. Krščanstvo je mir in ljubezen. Mir oznanjajo danes diplomatje na svetovnih kongresih, a le majhen je njihov uspeh, koder ni družba prošinjena od krščanske misli. Svetovnega miru ne bo, razen če se človeštvo vda sladkemu nauku krščanskega bratoljubja.
Čast Bogu in mir ljudem! To je bilo geslo našega delovanja, in če pogledamo v zgodovino našega strankarskega razvoja, nas napoljnjuje čuvstvo odkritega zadovoljstva. Dokler je liberalizem neomejeno vladal v deželi, je bila borba huda in ljuta. Do najskrajnejših bojev je prišlo, z divjo strastjo se jc vodila politična borba. Ko pa se je okrepila stranka, ki je nauk praktičnega krščanstva zapisala na svoj prapor, so se duhovi ublažili, in glejte! od tam, odkoder je donel vedno klic najbrezobzirnejšega boja, je prišla želja miru; zmaga katoliške stranke ni bila povod nasilstvom, ampak je celo javnost dvignila na višje stališče, pomirila strasti, oživila plodonostio delavnost in s tem neizrečno koristila celemu narodu.
Lepi in krasni Božič! Mirno in zadovoljno te praznujemo letos. Počijerno od prestanega truda in okrepimo se za pošteno delo bodočega leta! Kar smo si priborili s težkim trudom, položimo pred jaslice, in prosimo nebeškega blagoslova za bodoče delo!
Naše deželno- in državnozborsko zastopstvo gleda letos nazaj na lepe uspehe. Po novem letu bo kranjski deželni zbor pokazal svoje novo lice, in kar je mogoče v naši revščini, bo brez dvoma storil, da zaceli stare rane in ustvari bolje razmere
v deželi.
Državnozborska delegacija pa ima letos izredno vesele praznike. Vztrajnost in odločnost naših zastopnikov je dosegla nepričakovanih uspehov. Okoli poslancev Slovenske Ljudske Stranke se je grupirala parlamentarna skupina, ki bo brez dvoma vplivala na državno vlado v smislu krščanskih in slovanskih zahtev. Ob začetku zasedanja, ko so se Jugoslovani ločili v dva kluba, se je zdeio, da je veči-
na slovanskih poslancev tuja našim idejam. Težko izkušnjo so prestali naši poslanci. Danes so se pod njihovim vodstvom združili vsi Jugoslovani, razbil se je liberalni češki klub, pristopili so katoliški Cehi in Starorusini, in danes je stopil v državni zbornici namesto liberalnega češkega kluba nov slovanski »centrum« s krščanskim svetovnim naziranjem. Da ie podpredsedniško mesto v zbornici pripadlo našemu pristašu, je le izraz tega priznanja. Upati pa je, da se tudi pri sestavi vlade ne bo mogel več prezirati naš narod. Kakor stoje stvari sedaj pred prazniki, kaže, da se z liberalizmom več ne bo dalo vladati v Avstriji. Krščanske stranke stopajo v ospredje. Slovani naj razumejo znamenje časa, in oni, ki so se dali otrovati svoj čas od strupa nemškega judovskega liberalizma, naj se zavedajo danes, da je tudi z narodnega ozira najkoristnejše, če so poslanci zvesti oJsev slovanskega ljudstva, ki je globoko krščansko, če tudi govori razne jezike in moli v raznih obredih!
S takimi čuvstvi praznujemo letošnji Božič! Bodi Bogu čast in hvala, vsem našim rojakom širom zemlje pa mir in blagor !
flounnjko pismo.
(Oster veter na Češkem,- Brnska mestna hiša zoper češke časnikarje. — Žrtev nemškega ščuvanja. — Dva vagona dinamita za Srbijo. — Grozne številke. — Ljudska prosveta na Ruskem. Prirastek bolgarskega prebivalstva.
V sredo in petek preteklega tedna so bili zaplenjeni sledeči češki listi: »Narodni Politika«, »Union«, »Časopis českych uredniku železničnich«, »Cesky drogista«, »Ceskoslovansky drogista«, »Živnosten-ske Noviny«, »Karikatury «, priloga lista »Lid«, »Narodni Listi«, »Češke Slovo« in 20 čeških listov, ki izhajajo na deželi, radi poziva h gospodarskemu bojkotu nemškega blaga. Takšna strogost ne bo gotovo pomagala niti Nemcem niti ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu.
Nemška uprava mesta Brna sovraži češke tamošnje časnikarje iz vse duše. Ne vabi jih k sejam, ne daja jim poročil ter jim odreka prostor v dvorani določeni
LISTEK.
Svetonočno oizijo...
F. S. Finžgar.
Kakor popotnik ob studencu, tako so se ustavile njegove misli — sveti večer. Ko se ie razgrnil vonj kadila po hiši, ko je odzvonilo sveti noči, sc ie zaklenil v sobo, prižgal luč in sedel v naslonjač. Krog njega knjige, listi in listine.
Sezi, čitaj, študiraj!
Župnikova roka se pa ni ganila.
Nocoj? Ne! Sveta noč! Tako skrivnostna jc, tako tihega pričakovanja polna, da bi jo oskrunilo delo. S svečano grozo ie razlito koprnenje preko cele zemlje. Ožarjena okna po dobravi, po hribih zro čakajoča v zasneženo naravo; vse te stotere nočne oči gledajo in čakajo velikega trenotka. In čakal ga je tudi on. čakala njegova duša. Tok vsakdanjih skrbi je obstal in onemel, kakor bi hipoma gro-meči slap izpremenila zima v ogromen kristal . . .
Sveta noč tako čista, da bi jo omadeževal šum listov čitane knjige . . .
Župnik je zaklopil oči in upognil glavo. Njegova duša jc vzletela nazaj — ka-
kor probujeni metulj od rože do rože — v preteklost.
Na noči, ki je bila cškropljena z njegovo srčno krvjo, je obstala. Zagledal je samega sebe — prepojenega s trpko bolestjo — in se je nasmehnil.
»Prva sveta noč, ki me je vrgla proč od družbe,« je prevdaril in se zopet nasmehnil.
»Otrok sem bil. v srcu prvi trn, zato me je tako bolelo.«
In gledal je samega sebe v bolesti in ni sc smilil samemu sebi.
Prva sveta noč v tujini!
S starim, čemernim župnikom sta po-večerjala. Nič svetonočnega razpoloženja.
Govor se je zatikal, ustavljal. Čemerni župnik se je ozrl na uro.
»Lahko noč!«
Kapelan je ostal sam razočaran. S široko razprtimi očmi je gledal za župnikom. V hipu se ni zavedel, da bi mu odgovoril. Ko so se bila vrata že zaprla, jc skoraj jccljaje ponovil »lahko noč«.
Tedaj ga je zgrabila čudovita mržnja.
Da je odšel? Nocoj, na sveti večer? Spat ali kam? Nocoj spat! Grozno! Trohice poezije ni v njegovi duši —• ni jc! In če je ni, naj bi bilo spoštovanje do svetotajnega večera. Tudi tega ni. Ničesar ni v njegovi duši, prazno je njegovo srce. Kakor pusta noč z meglo nasičena. Ko bi prižgal luč. se ne posveti. V meglo
se zavije, brli, pa ne sveti, na jezo človeku, ko jo ugleda. Mladeniča je napolnila grenkost.
Kakor bi se stene o/ke obednice začele bližati druga drugi, kot bi se nižal strop in mu grozil, se je prestrašil. Občutil je tesnobo, kakor je še ni okusil. Straho-ma. kakor begunec je bežal iz sobe — v vežo — iz veže vun — v ledeno noč.
Ko so zagorele nad njegovo glavo zvezde, ko so od gozda iztegnile njemu pozdrav črne jelke v slovesnih, belih ro-kovicah dolge roke, je vzdihuil. Hrepeneče se je ozrl na zvezde, celo roko jc dvignil proti njim, kot dete iz zibeli. Toda zvezde so gorele v kipečem ognju, v družbi milijonov, njegov koprneči vzdih jih ni dosegel. Pomežikovale so si med seboj z drobnimi očesci, trepetale in se nasmihale - pa ga ogovarjale:
»Kaj hodiš, popotnik, v ledeno noč sam? Nocoj ne utegnemo! Ne kali nam veselja!«
In popotnik se je ozrl v gozd. Stokrat se je že nagovoril ž njim, stokrat ga jc potolažil, stokrat ga razvedril. Njegova duša jc ogovorila jelke. Ali nocoj kaj je to — še odmeva ni od gozda!
»Hodi, popotnik, ne moti nas! Roke čakamo, ki snema prokletstvo z zemlje in jo blagoslavlja . . . Ne gazi s kruto nogo po zemlii. da bi ječala nocoj, ko čaka blagoslova . . .<
»Tudi ti, moj gozd, in ve zvezde — vse kakor župnik! Hodi, lahko noč . . .«
in šel je in sc vrnil v svoj skromni stan. Tam je legel v temi — in tema je za-gostila njegove trudne misli. Iz srca se je odprl krvavi vir, katerega je priklical prvi trn življenja. Prijel je za grenko kupo izpil napoj do dna in trpel . Trpljenja pa ni razumel . . .
Župnik v naslonjaču je gledal samega sebe prepojenega z grenkostjo prve svete noči. in ni se smilil samemu sebi.
»Otrok še — prvi trn zato je bila tolika moja bolečina!«
iu vnovič se je nasmehnil in se vnovič zamislil.
Njegova duša je obvisela na sveti noči oškropljeni z grenkim žolčem, razdejani /. dvomom, z izpodkopano vero.
Ni bil več mladenič takrat, ni bil mehko dete, sanj in sluteni polno. Bil jc mož. Ze jc bila izhojena pot, koder je hodil. Stopinje njegovega truda so bile globoko vgažene v rodno grudo. - Stotine brazd je sprejemalo njegovo delo. Srce ni občutilo več trnov. Z mečem in mogočnim zamahom je bilo ranjeno ne enkrat, obronek ob obronku kakor se spodobi voj-tiiku. Prepričan je bil, da sedi in jezdi preko ravnine iu da ga nc pahne stotero naperjenih kopij na tla in ga ne poniža.
I u vendar se je zgodilo. Zablisnila je
za seje. Ko se je nemškim praškim časnikarjem zabranil vstop v mestno hišo, kakšen je bil hrup po nemških in judovskih listih! Ko pa Nemci isto storijo Čehu, je popolnoma tilio.
V ponedeljek zvečer je skočil v Plznu lM>cl vlak Ferdinand Černy, dninar iz Kra-lovice, ki se je vrnil s svojima dvema otrokoma iz Nemčije, odkoder je bil izgnan zbog nemškega furora. Ze ko je prenočil v plzenski mestni hiši se je na njem spoznala velika razburjenost živcev; hotel je namreč svoja otroka umoriti iz strahu pred revščino. Mestna uprava mu je kupila vozni listek in ko je bil že v vlaku in vlak se je že začel pomikati, skočil je nesrečnež naglo iz vlaka ter se je vrgel pod kolesa. Vlak mu je odrezal glavo.
Bolgarskemu listu »Den« se iz Soluna poroča: Včeraj sta sem dospela iz angleškega parnika »Eilly« iz Kardifa dva vagona dinamita določena za Srbijo. Danes sta bila vagona odpravljena na srbsko mejo. V Ristovacu je že čakal poseben vlak, ki je vagona odpeljal v Paračin. Ko se je dinamit s parnika spravljal v vagone, nadzorovali so to delo civilni in vojaški srbski uradniki. V kratkem se pričakuje druga srbska naročila.
Ruski poslanik Singarev je objavil v Reči« ta-le zanimiv članek o ruskih ječah: Državni proračun tikajoči se jetnišnic je objavil številke težke, kakor mora, brezupne in grozne kakor napis, nad vrati Dantejevega pekla. Izdatki na ječe se bodo na Ruskem povišali za 5,641.438 rubljev. Vzrok tega povišanja je motiviran v drž. proračunu prosto in odkritosrčno. Nedo-stajc stražnikov v jetnišnicah, število .letnikov raste, jetniški prostori so prenapolnjeni, morajo se torej v najem vzeti privatni prostori, zidati treba nove jetnišni-ce in povečati stare.
Povprečno dnevno število jetnikov je znašalo: v 1. 1903. 96.005. v I. 1904. 91.720, v 1.1905. 85.181, v 1. 1906. 111. 403, v letu 1907. 138.500. v I. 1908. 169.579 (v maj-niku).
»Mirne razmere«, ki so se začele že davno, niso vplivale na zmanjšanje števila jetnikov. Nasprotno, v tekočem letu je število jetnikov zraslo do 170.000; ra-zun tega je bilo še 30.000 oseb izgnanih v Sibirijo.
Zdravstveno stanje v jetnišnicah ruska vlada riše tudi z zelo temnimi barvami. Vlada tam nedostatek ventilacije, ne-snažnost zastrupljajoča zrak na dvoriščih, vse to je stalen pojav. Večji del jetnišnic je tako star, da je beg jetnikov čisto lahek. V 65 jetnišnicah vlada epidemija legarja. Kot zgled slabih jetnišnic vladno poročilo navaja jetnišnico v Kijevu. Ta jetnišnica je urejena za 700 oseb, nahaja se pa v nji 2000 oseb. V jetniški bolnišnici. ki je urejena za 95 bolnikov, leži 339 bolnikov. Sobe za bolnike so tako slabe, da veter v njih piha kakor na prostem in kapljice dežja padajo na bolnike. V isti celici se nahajajo morilci, tatovi, izvržki človeške družbe skupno z 16—17 letnimi otroki in jetniki, ki so zatvorjeni samo radi prestopka in večkrat so popolnoma nedolžni.
Da se povzdigne prosveta ljudstva na Ruskem, namerava gosudarstveua duma ustanoviti nekoliko deset tisoč šol, da bi se tako rusko ljudstvo moglo udeležiti splošnega poduka. To je sicer vse prav -pravijo »Mosk. Včdomosti«—ali najprej bi bilo treba poskrbeti za doslej že ustanovljene šole, ker samo revščina ljudstva in učiteljev je vzrok, da sedaj že ustanovljene šole nimajo takšnega uspeha, kakršen bi se pričakoval. Šolska statistika dokazuje, da učenci zavolj tega ne obiskujejo redno šol, ker nimajo potrebne obutve in obleke. Velik del otrok ne dovrši šolskega poduka, ker morajo pomagati revnim starišem pri delu. K tej okolnosti se pridružuje tudi revščina učiteljev. Ruski učitelj na deželi ima navadno 200 rubljev letne plače; od te svote pa plača 13 rubljev v pokojninsko blagajno. Še slabše so plačani učitelji na cerkvenih šolah. Najprej torej — piše list — naj se boljše poskrbi za učitelje in za doslej že ustanovljene šole in potem šele naj se ustanovijo nove. Dalje naj se omika med ljudstvom širi tudi s pomočjo cenili in dobrih knjig. Solo obiskujejo samo otroci, knjige čitajo tudi odraščeni in negramotni poslušajo či-tatel.ia. Kako rusko ljudstvo hrepeni po dobrili knjigah priča dejstvo, da ako ljudje slišijo, da nekateri batjuška prodaja knjige. v katerih je »čitanje prosto i na serdce lažitsja«, prihajajo k njemu celo iz krajev, ki so 30—40 vrst oddaljeni.
Bolgarija je država, ki se v nji prebivalstvo zelo hitro množi. Samo v zadnjih petih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 7 5 odstotkov, tako, da ima Bolgarija sedaj 4,035.613 prebivalcev. Prebivalstvo na Bolgarskem se vsako leto pomnoži za 49 tisoč duš ali za 15 odstotkov. V tem pogledu Bolgarsko stoji v prvi vrsti med kulturnimi državami. Omeniti moramo, da ta prirastek izvira iz plodovitosti bolgarskega naroda, a ne iz priseljevanja kakor je to v Ameriki. Na 1000 prebivavcev je I. 1888. pripadlo .37 odstotkov porodov, I. 1895 40. I. 1900 42.
Jeseniške novice.
j Pojasnila prosimo. V dopisu iz Go-rij je bilo brati, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici dalo vpisati v volivni imenik gorjanske občine vse tiste socialne demokrate, ki so bili reklamirani iz jeseniškega volivnega imenika, ker prebivajo na Savi pod Mžakljo v hišah, pristojnih na Blejsko Dobravo ter v občino Gorje. Tu ni jasno, ali jih je c .kr. okrajno glavarstvo samo od sebe dalo vpisati v gorjanski volivni imenik ali na reklamacijo dotičnikov. Če jih je dalo samo od sebe vpisati, potem se mora tako postopanje obsojati, zakaj volivne imenike sestavlja županstvo, glavarstvo pa le rešuje reklamacije.
j C. kr. vlada že celih pet metsecev molči na pritožbo zoper odlok c. kr. okrajnega glavarstva, da se morata kranjska obrtna družba in c. kr. državna železnica klicati kot virilista k občinskim sejam. Ali mar sploh ne misli nikdar odgovoriti? Dobro, pa čakajmo, bomo toliko bolj gotovo
enkrat spoznali,, zakai vlada rešitev tako dolgo odlaša.
j Počasi voziti! Ta spaka. ki ni ne nemška ne slovenska, straši po vogalih hiš. Zakaj se ne bi napravili pravilni slovenski napisi: Počasi vozite!?
j Kam pa v nedeljo, 27. dec. zvečer? V »Delavski dom«. Ženski odsek katoliškega delavskega društva napravi zabavni večer. Tombola, petje, godba na lok, vstopnina prosta. Začetek ob 7. zvečer.
j Nova občinska cesta se bo spomladi napravila od mostu na državni cesti, ki pelje z Jesenic na Savo. ob železnični progi na Savo v Novo vas. Svet je tovarna dala zastonj. Prebivavcem v Novi vasi bo pot na Jesenice po ti cesti zelo skraj,-šana iu gotovo bodo hvaležni gerentu, ki se je tako zavzel za zgradbo te ceste, kakor tudi tovarni, ki je drage volje svet odstopila iti ga občini celo darovala.
Po svetu.
Darovi cesarju ob njegovi 60letnici.
Ob svojem 601etnem vladarskem jubileju je dobil cesar toliko darov iz Avstro-Ogr-ske, kakor tudi iz inozemstva, da imajo uradniki na dvoru polne roke dela, da vse pregledajo iu urede. Zlasti mnogoštevilne so literarne in umetniške posvetitve: Ode, himne, novele, essayi, razprave, statistike, biografije; potem glasbena dela: koračnice. gavotte, valčki, simfonije ..., dalje fotografije, slike, risbe, rezbe, kipi itd., itd. Nek kmetič je napravil cesarju en par toplih lovskih copat iz klobučevine in jih sam prinesel na dvor, češ, da se cesar ne bo zopet prehladil... In res, dar je bil hvaležno sprejet. Nek drug kmetič z Ogrske pa je pripeljal z ogrskim trakom ovenčano jagnje; lepo živalico so pokazali cesarju, ki je ukafcal. da se jo spravli v Schonbrunn. — Od ženskega dela svojih državljanov je dobil cesar cele zaloge no-govic, robcev in druzega perila iz finega domačega platna ali batista, vse izredno skrbno izdelano in zaznamovano s cesarjevimi inicijali . . . Zlasti krasne so vezenine bukovinskih kmečkih žensk in pa preproge, zavese itd. s Sedmograške. Pa tudi na cesarjev okus z ozirom na jedi in pijače ljudstvo ni pozabilo ... Najboljše izmed najboljšega je romalo na cesarjev dvor: kumarice, čebula in različna zelenjava — z vsem tem je dvorna kuhinja za dolgo založena ... Češko pivo leži poleg vin iz vseli vinorodnih dežel Avstroogr-ske; potem sir. sadje, pitane gosi, surovo maslo, jajca, klobase itd., itd. Z eno besedo: Karkoli sta zmogla um in dlan, vse to je bilo poklonjeno cesarju. Končno ne smemo pozabiti še nekega Galičana, ki je pisal na dvor, da je spisal 78 vrstic dolgo slavnostno pesem, ki bi jo rfad cesarju osebno prečital. kajti je res zelo patrioti-čna in zanimiva. Seveda so možu pisali naj ne podvzame dolge in drage poti na Dunaj, ker cesar res nima časa, da bi si pustil deklamovati pesmi.
Evropa 1. 1909. Parižka vedeževalka j madame Thebes je poročevalcu lista . »Themps« »prerokovala« na njegovo že-
ljo osodo Evrope 1. 1909. sledeče.:. »Jaz sem astrologinja in iz te znanosti zajemam svoj proroški dar. Sedaj stojimo pod vplivom Merkurja, I. 1909. pa bo vladal Mars. To leto bo rdeče leto. Največja napetost pade v avgust prihodnjega leta. V naprej vidim velike vojne zapletljaje, ki bodo v svoj vrtinec potegnili tudi Francijo. Ali nam bo dana zmaga? Da, toda preje bomo pretrpeli težke preizkušnje.. Velika nesreča bo pridrla na nas, ki pa nas ne bo strla. Mi se bomo zopet dvignili in borili s pogumom obupa,, zmagoslavno borili. Poleg sedanjih bomo imeli še druge zveze. Na suhem bomo imeli uspehe, toda na morju se pripete strašne katastrofe, kakoršnili še nikoli ni. bilo. Vojna, ki bo Evropo užgala, bo nastala iz nekega kolonijalnega vprašanja. — vendar pa opomnim, da se to vprašanje ne bo tikalo Maroka. V Nemčiji se bodo odigravali izredni dogodki, ki bodo osupnili ves svet. Avstro-Ogrska pa — to je velemoč bodočnosti, za katero se pričenja nova doba. Na Angleškem se izvrše prevratni dogodki. V Ameriki se novo leto prične v miru, potem pa bodo ta del sveta zadele strašne katastrofe. V Rusiji se bo sedanja vlada vedno bolj krepila in utrjala. Španska ima pred sabo mirno leto. ki pomenja začetek velemogočne bodočnosti. Italijo bota globoko pretresata dva slučaja žalosti, ki bota vzbudila velikansko pozornost. Vidim v Evropi zruševati se prestole, in največje posledice za evropski mir bo imel padec nekega majhnega prestola. L. 1909. bo pa v metereologičnem pogledu strašno. Ogromne povodnji, požari. Neko veliko mesto bo po požaru vpepelieno. To leto bo zlasti bogato tudi na zločinih in na senzacionelnih ljubezenskih dramah, ki se bodo odigravale zlasti v pariški družbi.
Tako vedeževalka. ki ji pa smemo verjeti le zadnji stavek, kajti to lahko vsak z gotovostjo »prorokuje« in ni treba, da bi bil zato — astrolog.
Žalosten Božič imajo delavci v Mann-heinui. Ondi je namreč izbruhnil nedavno velik štrajk. Po dolgih prizadevanjih pa so se deiodajavci z delavskimi voditelji sporazumeli. Toda na delavskem shodu, ki naj bi bil pogodbo odobril, je 90 odstotkov delavcev sklenilo štrajk nadaljevati. Vsled tega pa je podjetje vsem delavcem za 1. januar 1909 delo odpovedalo. Na ta način bo 14.000 delavcev brez kruha.
O brezumni potratnosti je, kakor znano, nedavno pri proračunski razpravi v državnem zboru govoril držav, kancler knez Biiiow ter poživljal vse kroge, naj štedijo. Da pa potratnost ni omejena samo na Nemčijo, Anglijo. Francijo in Severno Ameriko, dokazuje dopisnik nekega nemškega glasila, ki slika potratnost na Dunaju. Preje se je vsakdo rad vozil v omni-busu ali pa v enovprežnem »konfortablu«; kdor se je vozil v »fiakerju«, ta je že veljal za »kavalirja«. Zdaj pa mora vsak kavalir imeti avtomobil, v fiakerju pa se vozi že vsak, kdor se le količkaj šteje med civilizovane ljudi. Šampanjca zdaj marsikdo v enem letu več popije, kakor svoj čas v celem življenju, gledišč je še enkrat toliko kakor pred desetimi leti,
nova ost, iz noči je udarila, zadela. Mož je ležal na tleh.
S širokim žrelom je zazeval vanj dvom.
»Čemu tvoje delo, čemu tvoj napor?« jc govoril dvom. »Tvoj rod leži na tleh, navajen, da ga pogazi vsak. ki gre preko polja. Ti ga kličeš, on je gluh, ti mu daješ bisere, on jih meče v blato -— igračo za bogastvo, napotje sužnju. Če ga božaš, ga razjeziš, ker ljubi bič. Če mu porineš voz. te pogleda grdo, ker je navajen le coklje in zavore. Če mu ponudiš ua dlani srce, vzame je, kakor lisjak kos jedi, pa jo nese v gozd. se nasiti in se ne vrne, da bi rekel, zahvaljen za dar. Ne dvigaj torej, kar je na dnu! Ne bo plaval gramoz po vrhu reke!«
In mož na tleli, obdajan od trpkega dvoma, je zakričal z izpodkopano vero v svoj revni rod: Proč! Kamorkoli!
Njegov klic se je razlegal po ravnini in ravan iu gora je zaječala. Zgenilo se je tam, kjer ie sodil, da vlada smrt, vzbrstelo jc, koder jc mislil, da je skala, zagorelo jc, kjer ni slutil ognja.
Toda mož je šel pregnan in zmagan od dvoma. In takrat je šele občutila njegova dtiša. kaka bolečina je, ko se trgajo vezi, s katerimi si se priklenil na rod, kako lije kri v potoku iz srca na grudo, katero zapuščaš kako nenadoma vstajajo oni. katere si vzredil in vzgojil, kako se dvigajo s tal, od dna in kipe kvišku. kamor si jim pokazal.
Nazaj, krikne srce. Ne more. ne sme. Mož je govoril, mož ne sme nazaj. Naprej — napolnjen z zadnjo gorjupo pijačo naprej!
Moja vera je velika, moje srce sluti - veliki dan . . .«
Zasvetile so se njegove oči, kakor vi-decu; pokojno domovino je preletela misel in se vrnila srečna in upapolna.
Ha, giblje se na dnu! Tlačeni bo planil kvišku. Ze rožljajo verige napenjajo se in pokajo. Ljudstvo vstaja —. To je tisto ljudstvo, ki se ne oblači v mehko, ki ne biva v palačah! Oj vi, ki ste v mehko oblečeni vi v zlatih palačah praznujete sveti večer iu govorite o Betlehemu, kakor o veseli bajki. Pa vi ne poznate lilevca, ker ne poznate koč in nc brlogov in ne trpljenja v njih — in sc ne zavedate moči, ki se dviga z mogočnih ramen in vstaja. Vstajajo, ki so bili gaženi že vre na dnu. vi — oholi — vi pene na vrhu kipenja, pomnite, da je v svetu pisal zgodbe trpin pisal jih. ko se je prebudil osuvan in zbičan. Vse veliko se poraja z dna. Betlehem razkošnega bogastva poln je vrgel seme iz sebe na temno ravan — na dno zapuščene votline. Pa je vzklilo od tam iz nizkosti — rastlo in razprostrlo veje drevesa čez ze- i meljsko oblo. Tako tedaj, tako sedaj. Pene j bodo splahnele gramoz od tal bo pa zi- ; dal novo stavbo. Ljudstvo dela in trpljenja. kovano kakor jeklo, bo zadonelo kakor bron in zapelo novo pesem o roj- . stvu, ki se je spočelo v trpljenju —, ki je bilo nošeno v odpovedi in porojeno v go-restili. In tedaj porečem: bratje, napočil je sveti dan, rodil se. kakor sveti Božič, na trdem ležišču, pahnjen od bogastva proč v hlev. Veseli se. moje ljudstvo; treso naj se zlati stoli in svilene halje naj oblečejo raševnik zakaj poraja se med narodi veliki dan od dna od liudi-stva ....
Pismo Boltntuso Peoetn.
Interviv Boltatuga Pepeta z novim deželnim poslancem gosp. Josinom Turkom.
Gespud redehter!
U nedela pu velk maš srn se pa spet en-kat prou ofrtn uble-ku.Pukrou sm tist ce-linder, ke ga je soje cajte nosu gespud Jože Turk za šentpetr-ska prece-sja, pol je pa men en -kat puslou u nem pu-
tica za Božeč in u tem celindre sni šou ta noumo puslancc. gespude Jožetc Turke gratulerat in mal puzvedet, kuku kej on, ket deželn puslanc niisl u naš pulitk, de se um vedu naprej rilitat.
Dubiu sni gespud poslanca duma, glih ke s je rukuvice slačil, ke ic pršou ud gespuda žepana. ke ga je pu telefone h seb pitklieu in biu je precej slabe vole. Ke je mene zagledu. se mu je mal ksiht razveselil in putiudu ni je preči p!ac na zof. sam se je usedu pa na en štokerl. (Puslansk stoti jc že ufremu. pa še ni fertik.)
prnesl h men? Asm pršou tud ti gratulerat? Ta peru m je gratuleru moj ta narbulš prjatu gespud Stefecl. in tu že učeri ob deseteh zjutri, ke še vedu nism, če uma Kristana puturčal al ne. in sa bli tku tud z gratulerajnam moj sumišlnk za štir ure b! pozn.«
»Gespud puslanc, uguil sa! Tu že kaže, de maja glava na praumo konce, ke tku hitr usaka reč pugruntaja. Gratulerat sm jm pršou, ubenem pa tud puprašat ket časnkar, kuku in kaj tini misija u naš pulitk. Nej na zamerja, gespud puslanc: tku morma mi časnkari hodet usacga bi ta irnenitnga pulitkarja intervivat, kokr se pran pu našm.«
»Eli, pust me na prgmah!« sa reki gespud puslanc. »Tku sm že st teh vulitu, de sm s namenu, dc se na um nekol več spušču u taka ramunda, pa če gre zavle tega cela leberalna pulitka perlafur.«
»Ja, zdej jc že, kar je! Jamrajne zdej nč na purnaga in kar pestima tu in nej in raj puveja. gespud puslanc, kuku se kej zdej pučutja u ta noumo stane, ket deželn puslanc!«
»Eli. tku. tku! Ta narbl sin jezu na gespuda žepana, ke me je u tajil ubčinsk sej tku preziru, de je ud usacga drtizga kandedata kej dobrga puvedu iu ga pri u-roču; ke sm pršou pa jest na vrsta, ie pa kar reku: »tlela Jože Turk tud kaude-dera«; kokr de b biu jest Marku pes iu še volt me ni pršou, če prou jc predsednk izvršvalnga udbora. Pepe. prjatu, zdej pa ti puvej, če je tu lepu, a? Jest sni res Turk. pa Hribar ui tak kristjan, de b Turka na sinoti volt. Turk sa včaseh res kristjane pubijal. jest sm pa pitbou socialdemokrate.«
I. priloga »Sloveno«'1 itev. 296. tfnč 24. decembra 1808.
mesto učnega varijeteja, takozvanega or-feja, iih je zdaj šest velikih, in manjših še prešteti ni mogoče. Preje so imeli na Dunaju eno umetniško javno razstavo, zdaj jih.je štiri, koliko pa zasebnih.! Vsak navadni meščan mora imeti pohištvo v ^umetniškem slogu«, kar se pa tiče obleke, je razkošnost postala uprav pregrešna. Svila in baržun sta zdaj nekaj vsakdanjega, kajti, kdor ima svileno obleko, mora imeti zlate vezenine in obrobke iz drage kožuhovine. In damski klobuki! Veliki so kakor čeber, garnitura pa je draga najmanj 200 K.! Kdor ima tako obleko, se. seveda ne more tlačiti v vozu, temveč mora imeti avtomobil, v gledišču pa ložo, da pride lepota obleke do veljave. Zdaj pa . pridejo še najrazličnejši športi in za vsak šport je potrebna posebna oprava. Otroke oblačijo kakor prince. Igrače stanejo ena 400—800 K! Zibalni Ikon ji so napravljeni kakor resnični, koža, uzde, griva. vse je natančno po naravi posneto. Pridejo elefanti, medvedi, mačke in vsaka taka stvar stane 300 K. 800 K izda marsikatera dunajska rodbina za ilokomotivno igračo z vozovi, predori, postajami itd.! Srednji sloji posnemajo višje in tako.se ta brezumna potratnost širi kakor kuga, tako da dandanes živi večina ljudi čez svoja sredstva.
Nevzdržno v prepad. »Rev.ue .catho-liiltte des institutions et du droit« priobčuje ravnokar govor kardinala Lueon iz Reiinsa, s katerim je otvoril 32. kongres francoskih katoliških pravnikov. Kardinalov govor je kakor do neba žareča bak-tja, ki odkriva strahotne razmere v moderni Franciji. Sv obod orni selci so Francijo na ta način -razkristjanili. da so najprej rodbino desorganizirali, uvedli civilni zakon, potem raziporoko, zdaj pa pospešujejo svobodno ljubezen. In posledica? Na ne-.štetih shodili in v milijonih umazanih brošur se priporoča neplodovitost zakona. (Oblasti to mirno gledajo, saj je njihovo delo. Krivdoreki tistih par sodišč, ki so imela pogum nastopiti proti ma^ačem, pornografom in razširjevavceni morilnih sredstev, niso imeli uspeha, ker so jih apelna sodišča razveljavila. Leta 1907. je na Francoskem število novorojencev bilo za 20.000 nižje od števila smrtnih slučajev.
Kontingent smrti je večji od kontingenta življenja, in dočim je na Francoskem prebivalstvo padlo za 20 tisoč duš, se je v Nemčiji za 900.000 pomnožilo«. Prav je imel tisti .'francoski pisatelj, ki je vzkliknil-:
Danes je na Francoskem več krst kakor zibelk: to je začetek konca. Na ta način morajo 'propasti narodi vsled lastne krivde, kader ;jatnejo prekrševati temeljnje zakone natore.« Kdo je tega kriv? Brezbožni postavodaiulci, ki so svetost zakona de-vali v nič in ga .oropali čreznatornostL Sicer izkušajfo to zlo popraviti. Reformiralo naj bi se dedno pravo, rodbinam, ki imajo veliko otrok, podelile davč. olajšave glede na vojaško službo, preganjalo umazano slovstvo itd- Vse to pa prav nič ne bo izdalo, saj tudi tozadevni in tem podobni1 zakoni Oktavianovi v starem rimskem cesarstvu niso nič pomagali. V zadnjem hrpu se ntegne Francija rešiti le na ta način. da se njeno prebivalstvo ponravi in zopet poknsfjaeU, kajti dokler bo ljudstvo obračalo svoj pogled le v tla in v zakonu videJo zgolj poze m sk o čutno dobrino ter
rta,; al jest na smem Jtle nč rečt in mam sam za uprašvat, kokr veja, guspud puslanc. N.ej m tok puveja, kua nni misija ud žepana.«
»Jest.? Jest tud nč na rečem, ampak sam prtrdmn gespud dohtar Taučari. ke sa jh puvedal ua nedelskem shode, de je včash najbulš al najdalš guvornk najslabš pulitk in sa 'gutou s tem na gespuda žepana Hribarja cikal.«
»Dobr sa puvedal, gespud puslanc; na ta viža guvareja usi deplomati in pu tem se spuzna, de sa tud uni hud deplo-mat. Zdej se pa še naprej puguvorma. Astn, iz kasna rečjo se misija uni ta nar več pečat u deželnem zbore, gespud pn-slanc?«
»I, iz bufetam — čin rečt: iz zunajna pulitika in pa ena bulš štarija,al kokr prau-ma mi puslanci, bufet, morma skumande-rat,« sa reki gespud Turk in se ubliznel.
»Štarija! Tu je že ena pametna misu in če uja res dobra štarija skumenderal u deželn zbor, um pa prhodnč tud jest kan-dederu. Iz zunajna pulitka pa na vem, če se uja u deželnmo zbore smel pečat, ke zunajna pulitka na šliš u deželn zbor.«
»Kaj? Kua?« zarentačl sa gespud Turk. »Ce žiher žepan Hribar u ubčin-skem svete delaja zunajna pulitka. pa b .ia jcs u dežlnmo zbore na smou? Pejd sc sulit, Pepe! Ce jest enkat rečni: jest um u deželnmo zbore delu zunajna pulitka. pa ja um delu in tu je kokr prbit. Jest čm u deželnmo zbore nadumestvat gespuda žc-
zarod smatralo za gmotno breme, ni upati , nobene rešitve.
Brigant — pisatelj. Sicilija je dežela romantičnega brjgantstva. Več nego eden slovit ropar živi v spominu ljudstva, obdan z žarom junaštva in plemenitosti. Sedaj so vjeli zadnjega »velikega briganta« Sicilije — Salomonija. Ta mož je imel kot mladenič lepega dekleta, ki mu jo je pa prevzel župan njegove rojstne občine s tem, da ga je po krivem spravil za 10 let v ječo. Salomone je dobro vedel, da proti svojemu županu ne bo nič opravil in ne bo mogel doseči revizije svoje pravde; posegel je zato po samopomoči, kakor že tisoč in tisoč drugih pred njim ter ustrelil župana, ko je prišel iz ječe. Nato je postal pravi pravcati brigant — ropar, in sicer »plemenit« ropar, ki je napadal bogatine in imenitnike, reveže pa je podpiral in ščitil. Tako je postal ljubljenec ljudstva. Pa še na drug način je Salomone dokazal, da ni navaden ropar: On je pridno čital klasično literaturo ter se Dantejeve »Nebeške komedije« naučil na pamet. Pri vsem tem ni čuda, da je začel tudi sam pi-sateljevati ter je svoje maščevalne čine opisal in priobčil v »Giornale di Sicilia«. Sedaj se je mož radovoljno dal prijeti od orožnikov, katerim sploh ni nikdar skrivil lasu, čeprav bi bil lahko marsikateremu »posvetil« na oni svet. V ječi je pridno pisal in izdal epos o svojem življenju. Italijanski listi prinašajo njegovo sliko, kako v čakalnici sodišča v Perugiji čita odlomke svojega eposa — orožnikom. Svojo nesrečno ljubezen je Salomone obdelal v drami: »Zupan kot zapeljivec«. To dramo bo dal prvič predstavljati po sloviti sicil-ski gledališki družbi Grasso, iu sicer kot posvetilo svojemu — državnemu pravd-niku.
Najbogatejše ženske na svetu: Retty Green ima 320 milijonov; za njo pride Russel Sage, ki je svoj čas podedovala 340 milijonov, a je veliko izdala v dobrodelne namene; Kruppova hči, gospa pl. Bohlen, ima 320 milijonov premoženja; Anne \Veightman VValker 240 milijonov; meksikanka Creel ima 20 milijonov letnih dohodkov. Markiza pl. Graharn, hči vojvode 'Hamiltonskega, vživa po smrti svojega očeta dohodke premoženja, ki prinaša na leto 2,300.000 kron. Vojvodinja Rox-burška je podedovala po svojem očetu 100 mil, baronica Eckardstein pa ima nad en milijon letnih dohodkov. Hči Vanderbilta, grofica Szechenyi, je podedovala 50 mil., Mrs. S. G. Asher pa ima 40 mil. kapitala.
Hitrost 200 km na uro bo imela nova električna železnica, ki jo grade na progi Ne\v York-Philadelphia-Pittsburg.
Novo božično pečenko si bodo letos privoščili bogati Angleži, namreč labodjo. Ta pečenka je bila sicer že v srednjem veku v »modi« in z vsem prenasičeni moderni človek je zopet segel po njej. kakor po marsičem drugem srednjeveškem . . . Dobro izpitan labod stane 45—50 kron. Razume se. da bode kralj Edvard tudi to modo »tikoz naredil« in se zanj že dlje časa prav skrbno pita lepega laboda. Kaj poreko k temu — poetjt ?
Umorila in skuhala meso umorjenega. V neki mali laški vasici blizu Lonciana so našli v jarku trup<lo Ivana BussoJija brez glave. Dognalo se je. da sta ga umorili njegova žena in njen znante, s katerim se
je začela pečati, ko je bil mož v Ameriki. Kako sta umorila Bussolija, je gledala štiriletna njegova hčerka. Pa ni bilo zadosti, da sta ga umorila, marveč je ona velik kos umorjenega skuhala ter postavila na mizo tudi hčerki za večerjo. Sokrivec Pasquini je obsojen v dosmrtno ječo, ona pa na 30 let ječe.
Posledice indijanskih povesti. V bližini Berolina si je 27 dečkov v starosti od 12 do 14 let ustanovilo »Indijansko društvo: Plazeča lisica«. Namen društva je bila — tatvina. V bogatih božičnih izložbah so kradli dečki vse, karkoli se je dalo odnesti; nakradene stvari so spravljali v svoj »\vigwam«, to je v nek neporabljen pokrit cesten kanal. Napravili so si tudi duplino iz slame in ločja, kjer so obdrža-vali svoje pojedine. Pri sprejemanju novih članov so bili zelo previdni in so sprejeli le onega, kateri je prišel k njim s kako ukradeno stvarjo. Policija je končno prišla »Indijancem« na sled in zasačila »Pla-zežo lisico« ravno pri zajuterku; to je bil res fin zajutrek: preslaninjena jegulja, jastog v majonezi, kokosovi orehi itd. Pri jedi so se ti evropski Indijanci posluževali finih srebrnih nožkov. Seveda ni manjkalo niti takemu zajutreku primerne pijače in smodk... Da so se »Indijanci« hoteli vedno bolj izpopolniti, je pričala bogata indijanska knjižnica, ki jo je mej drugim policija konfiscirala v »\vigwamu«. Moralo te zgodbe bi trebalo vpoštevati tudi pri nas!
OMInsRI suet llubllanskl.
Ljubljana, 23. dec.
Sejo vodi župan drž. posl. Ivan Hribar. Senikovičeva je podarila mestnim ubogim podeljeno ji nagrado 100 K, 100 K je daroval mestnim ubogim lekarnar Pic-colli. (Pohvala.) Društvo Matere božje v Pittsburgu je izjavilo županu pismeno so-žalje povodom septemberskih dogodkov. (Dobro klici.)
Mehanične delavnice.
Zupan naznani, da se je včeraj dognalo vprašanje o mehaničnih delavnicah, za katere se je poganjala občina 11 let. Ministrstvo si je izbralo za zgradbo oni svet, ki leži med kamniško in gorenjsko železnico. Včeraj se je kupil svet 132.000 nr za vsoto 264.000 kron, kar se vzame na znanje.
Serum za difterijo.
Dr. Oražen predlaga nujen predlog, ker manjka seruma za difterijo. Predlagatelj v daljšem govoru pripoveduje, kako se je iznašlo cepivo proti difteriji, ki ugodno vpliva. Država napravlja cepivo na zavodu na Dunaju, a zgodilo se je, da neka lekarna ni dobila seruma b in c. Tak škandal se je zgodil lani na zavodu za koze. Graja, da država tako povzroča neposredno smrt. 'Predlaga resolucijo na notranje ministrstvo, da vpliva, da se bodo dobile vse vrste cepiva proti difteriti.
43. žrebanje mest. loterijskega posojila
se je vršilo 2. januarja, izžrebanih je bilo 600, ostalo pa v kolesu še 67.055 številk, kar se vzame na znanje.
Končni obračun za cesarjev spomenik
se odobri. Dohodki so znašali skupno 34.712 K 78 h. stroški pa: za načrte 1889 K
84 v, Peruzziju 30367 K 88 v, Vodniku 222 K 55 v, Schupplerju 939 K 97 v, mestni delavci 146 K 30 v, razni stroški 586 K 86 vin., skupaj torej 34155 K 40 v. Preostanek se porabi za okrašenje spomenika.
Nov telefon z Gradom.
Telefonski aparati med Mestnim domom in Gradom so postali pomanjkljivi. Poprave so neuspešne. Mora se napraviti nova naprava. Sedanje stanje je provizo-rično. Ker pa ni najti pokritja potrebnih 800 kron, požarna hramba ne dobi telefona in ostane sedanje provizorično stanje.
Prošnja uslužbencev mestne rešilne postaje
za izredno nagrado povodom cesarskega jubileja se odkloni.
Dobava lesa
za 31etno dobo 1909—1911 se odda tvrdki Zakotnik, klesarska dela tvrdki Vodnik, posipalni materijal za dobo 1909—1911 dobavita Albert Vodnik in Trpine.
Relief na dekliškem liceju.
Odkloni se predlog o napravi reliefa na glavni fasadi dekliškega liceja.
Tvrdki Pittel & Braunvveter se vrne kavcija, ker je jubilejski most v redu.
Nova železna ograja pri sejmišču sc nc napravi v celoti, marveč le nekaj za poizkušnjo, kar bo stalo 1088 kron.
Gasilno in reševalno društvo
prosi za redni prispevek 4000 K in izredni prispevek 1320 K za nakup zimskih pla-ščev. Policijski odsek predlaga, naj se da društvu 3500 K, za plašče pa nič, ker je to društvena stvar. Turk obžaluje, da se hoče takemu društvu kaj utrgati. Predlaga 4000 K redne podpore, na plašče končno ne reflektira. Lenče pravi, da vsak prizna uspešno delovanje društva. A finance niso ugodne, zakar predlaga, naj se Turkov predlog odkloni. Poročevalec dr. Bleiweis naglaša, da se je tako že dalo 500 K več kakor druga leta. Za Turkov predlog glasuje le občinski svetnik Turk in obvelja odsekov predlog.
V kurz za pouk slaboumnih otrok
na Dunaju se odpošljeta dva učitelja, ki dobita vsak po 200 K podpore.
O električni železnici.
Občinski svetnik Likozar se čudi, zakaj da se električna železnica ne ozira na sklep, da morajo voziti vozovi od Kosler« jeve vile redno vsakih 7M; minut. Pritožuje se, da ni bil odstranjen sneg in aa marsikateri voz ne obstoji. Zupan izjavi, da glede na pogodbo občina ne more enostransko sklepati, zadeva je zdaj v rokah direktorija mestne elektrarne. Revizija tarifa se vrši vsakih 10 let, kar se zgodi prihodnje leto. Ce kak voz ni ostal na postajališču, naj navede Likozar priče in številko voza ter čas.
Kdo ima snažiti prostor pred domobransko vojašnico
vpraša Predovič, na kar mu odgovori župan. da deželni odbor. Predovič nadalje prosi za večje žarnice na Poljanski cesti. Zupan obljubi, da bo dal to željo na protokol.
Zupan vošči končno gospodom občinskim svetnikom vesele božične praznike.
Javni sledi tajna seja.
slane na maram, ampak jh um pu špen-deru za puspraulajne snega, de na u taka kulubocja pu cestah, de se žvau in ldje martraja, ker morja hodet cufus, ta dru-geh pu um pa punucu, de s um Erzinuga Gustlna držu za sojga tajnka. Sej, če ma žepan sojga tajnka, za kua b ga pa jest na mou. Iu Erzinu Gustl u ta nar mn tku dobr tajnk, kokr je žepanu. Tku je, prjatu Pepe! Zdej s mende use zvedu, kar s tou zvedet ud mene; zdej pa rnerki, de uš tud dobr puvedu u »Sluvence«, kar sm t puvedu, de na uš spet use narobe ubrnu, kokr je toja navada, kedr ud mene kej puročaš. Ce uš fajn puvedu, ga uma pa ruklna zdela u praznkeh ene par litrčku skupi in pa ene par paklcu turškega tu-baka sc tud lohka troštaš; sej veš, de jest nism umazan. No. pa se uva že še pume-nila; pa prid h men na putice u praznkeh. Letaš jh uma mel iz nularce in pa ta narbl fajn ruzin, tku de se t na u treba bat, de b t u želodce ubležale. Pa še Štefeclna iz saba prpel, če ga uš kej vidu. Zdej sma se tku zmenil, kar nas je ta noveli puslaticu, de u usaka nedela en druh puslanc Štcfe-clna na kusiu puvabu. Ta nedela sm pa glih jest na vrst. de ga puvabem in u glih prou. če skp prideta, sej mende uš tud ti ztioii pr gespod kost?!«
»Um pa tku frej, gespud puslanc, pa um pršou. O, jest zna pa na use viže in u ush sluvanskeh jezikeh
pana, zdej ke ga ni tle; tu :sm se naprej uzeu in nubena žaubs na pumaga. Iblana more bt dobr zastopana u deželnmo zbore, če prou žepana tle ni, ga na sme nu-bedn pngrešat in ga tud na bo. Tu sm jest tud žepane u ksiht puvedu, ke me je pred ta oska vulituja pu telefone ii seb puklicu. če je prou zavle tega neki ksihte rezu, kokr de b mu na blu prou. In tku puvem tud teb, Boltatn Pepe, tu ;i ksiht, pa rec kar.češ. Tu je moja sveta doužnost in kokr prati pesnk Gregorič: »Doužan ni sam, kar veleva mu stan, ampak tud kar ! zapije, je člouk plačat doužan!« Zdej ni u j celino deželnmo zbore u naš strank nu- | benga, de b ta reč zastopu. Lenarčič ni za ta reč. ke nima putrebneli zmožnast in še ' sojili kepčij na more prou kumenderat; i Supančič p še biu, pa ma preveč iz tožbam za upraiit, tku de tud iz nim ni nč; Gangel-bert Engl ima pa soj klub,vkerem sam seb soje pesem naprej prnaša; Pire spet preveč na klerekalna plat uleče in se je žc clu iz »Shivencam« puglihu, tku de se tud najnga ni za zanašat: Plantan se pa »a pri-mori« na more z mana glihat, kar s ti. Pepe, že tud sam sprevidu. Knez pa spet sam prati, de se mu ud pulitke še nekol ni sajnal, dokler ni ratu naš kandedat. No, dohtar Uražen, ta b še biu, ta jh ma za ušesni, več kokr usi ta druh in sc tud na use šraufe zastop; ta b žc ulada znou spet puglihat. dc b na bla usa zverižena, kokr je že marskerga puglihu, ampak usega tud na more en člouk sam, pnsebn, ke se
na ve, če b mu tou dohtar Taučar puma-gat zunajna pulitka ugajnat, ke ma iz not-rajna tulk za upraut, de učas na ve, ki se ga glava drži, ke usak nu druga plat uleče in kedr spet use iz velika muja skp sflika, mu pa žepan pufrderba. Dontar Uražen bo pa tku pud mana, ker boni jest prevzeti lifrnge za bufet in mu bom dati per čes. Tku jc, viš, hib moj Pepe! zdej pa rec, če na u res treba men vajet u roka uzet.«
»Ja, gespud puslanc, zdej pa žc vidm, de maja spet uni prou; sam na enga sa pa puzabil. Kaj je iz dohtar Triilarjam? A ta tud.ni za taka reč?«
Gespud puslanc Jože Turk sa na ta uprašajne sam iz roko zamahnel, kokr de b tli kašna muha ujet, reki pa niša nubene besedce.
»Buli Ioni za pujasnil, gespud puslanc! Zdej nej m pa še drlaubaja uprašajne, kuku kej uni misija ud deželneh financ?«
»Kua pa mene brigaja finance! Tle puglej, pol pa guvor!« in gespud puslanc sa prulekl iz varžeta en tku velck priftošl, kokr kašn nudlpret in udari iz nim pu miz, de sa se usi tist puperi, ke sa mel iz nim priftošl nabasan, pu tleli raztresl. Ke sm jh pumagu gespude puslance puberat pu tleli, sm pa vidu, de sa sami frohtbrifi ud štajnkolna; no, pa sm se tku naredu, kokr dc b nč na vidu. »Astn, zdej s vidu finance! Mam pa tud še zlata lukna, in dokler mam zlata lukna. se m še ni treba ubijat iz financam in tud nubeneh dijet ket pu-
Na delo za, Domoljubu"!
Kakor je naše kmečko ljudstvo temelj našega naroda, tako je »Domoljub« kot njegovo glasilo eden izmed najvažnejših časnikov. Zdravo berilo, to je tisto čudovito zdravilo , tisto razkuževalno sred -stvo, ki je močna bramba proti vsakteri dušni bolezni, ki preti ljudstvu od zunaj — n. pr. liberalne in socialnodemokratične zmote — pa tudi od znotraj, kakor so nagon k lenobi, pijančevanju itd. Nedvomno gre velik del zasluge, da se je naše ljudstvo kar v celoti oklenilo v političnem in gospodarskem življenju S. L. S., — stranke, katere krščansko - socialni program nam je porok njene notranje vrednosti in upravičenosti, — velik del te zasluge, pravimo, gre baš »Domoljubu«. Pravi ljudski prijatelj mora biti vesel vselej, ko vzame v roke to naše ljudsko glasilo, ki s tako vnemo dela za vzbujenje našega kmeta v političnem in gospodarskem oziru, za njegovo pravo izobrazbo. Dopisi pričajo, da ljudstvo ume ta klic in mu navdušeno sledi ... . Sedaj bo imel list še posebno gospodarsko prilogo: »Naš kmečki dom«, namenjeno gospodarjem, gospodinjam in dekletom; v »Društveniku« pa se bo razpravljalo o vseh društvenih vprašanjih in nalogah, bodisi rajfajznovkah. živinorejskih in drugih društev. Z eno besedo: List bo kmetu desna roka, najboljši prijatelj in zvest in razumen svetovavec v vseh zadevah življenja. Kdor torej resnično ljubi naše ljudstvo, kdor je resnično vnet za njegov napredek, ta naj smatra za svojo krščansko in narodno dolžnost, da razširja in uglaja pot »Domoljubu« v najširše vrste naroda. Zlasti apelujemo na preč. gg. dušne pastirje in pošteno krščansko misleče učiteljstvo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v slovenskem Primorju, da pri-vovarjajo ljudstvu, da se naroči na »Domoljuba«. Vsak bodi prepričan, da vrši s tem pravo kulturno in narodno delo. List se naroča v »Katoliški tiskarni« v Ljubljani in stane za vse leto samo 3 krone.
..Bogoljub"
Pri našem stremljenju za napredkom treba, da delamo na vseh poljih. Prav posebno pa ne smemo zanemarjati praktičnega krščanstva. In to gojiti ima med našimi listi namen »Bogoljub<.
Od leta do leta napreduje »Bogoljub« po obliki in vsebini, kakor tudi po številu naročnikov. V 6. letu svojega izhajanja jih je imel 15.000.
Mi še vedno preveč ljubimo tuje reči. So ljudje, ki še vedno radi poslušajo pridigo, pa samo. če je — nemška. Tako se dobe po mestnih hišah tudi nabožni listi, pa le nemški. Iti vendar se naš »Bogoljub« lahko gre kosat s podobnimi nemškimi listi. Ne dobite ga nemškega lista, ki bi za to ceno toliko nudil kakor »Bogoljub«. Odlikuje ga velika mnogovrstnost, poljuden pa krepak jezik in primerne slike. Letos je dobil novo naslovno sliko in jc obrezan. Naša najbolj razrasla organizacija Marijinih družb ima v njem svoje glasilo.
Naj bi našel mesto v družbi drugih naših listov po mizah vseli vernih naših družin kakor na deželi tako v mestu!
Zadružna organizacija za vnovčenje živine.
Ugodna rešitev kmečkega vprašanja leži v zadružni organizaciji, to je danes pač vsakomur jasno. Bolj popolna ko ie je veriga te organizacije, bolj tesno ,\o oklepa kmečki stan, boljše bodo naše gospodarske razmere. Danes hočemo opozoriti na načrt za važen nov korak naprej v kmečkem zadružništvu in sicer na polju živinoreje.
Z živinorejo naš kmet stoji in pade; zato je silno važno, da se mu zagotove vse koristi, ki jih more od nje imeti. Precej se je že storilo s preskrbo dobre plemenske živine, z mlekarskimi zadrugami itd., sedaj pa je treba tudi organizirati prodajo klavne živine na način, da bo kmet spravil ves dobiček in bo obvarovan pred brezvestnimi špekulanti. Danes je kmet pri prodaji živine izročen na milost in nemilost mesarjem, živinskim trgovcem in poleg tega še različnim me-šetarjem; vsi ti mu diktirajo cene za njegovo živino, zlasti še tedaj, ako je v denarni stiski ali celo enemu ali drugemu gori naštetih kaj dolžan. Kmet nc vč, kakšna je cena živine na drugih trgih, in če bi tudi vedel, bi si nasproti dogovorjenim mesarjem in živinskim trgovcem nc mogel pomagati. Drugačna pa je stvar, ako kmetje ustanove zadruge za prodajo živine, kar ravno sedaj priporoča »Splošna zveza poljedelskih zadrug v Avstriji«.
Ta zveza je že lanskega oktobra otvorila na dunajskem semnju sv. Marksa postajo za vnovčenje živine ter jc prodala
do 21. oktobra letos 11.086 glav živine za 2,547.397 kron. Živino so ji pošiljali ali njeni nalašč za to nastavljeni zaupniki, ali posamezni kmetje sami ali pa razne kmečke zadruge. Seveda pa osrednja postaja na Dunaju sama ne zadostuje, marveč je treba v vseh večjih mestih — pa tudi na deželi — ustanoviti zadruge za vnovčenje živine. Te zadruge bodo potem sprejemale živino naravnost od svojih zadružnikov, pa jo bodo tudi naravnost prodajale bodisi mesarjem ali pa velikim zavodom, n. pr. bolnišnicam, vojašnicam i. dr. Ker bodo natančno poučene o vseh tržnih cenah in drugih tržnih zadevah ter neodvisne, bodo lahko živino prodajale po najvišjih cenah.
Glede sprejemanja živine od zadružnikov sta možna dva načina: 1. da zadruga živino od zadružnikov kupi in takoj plača ter potem proda na svoj lasten račun, ali pa 2. da zadruga sprejme živino le v prodajo ua račun zadružnikov ter plača živino še-lc po prodaji. Izkušeni možje pravijo, da je vsaj za prvi čas priporočati drugi način; kajti drugače prevzame zadruga prevelik riziko ter mora ravno vsled tega pritisniti ceno, ki jo izplača kmetu za živinče. Ako pa se na ta način ne zavaruje proti možni izgubi, t. j. proti nenadnemu padcu cen na osrednjih tržiščih, tedaj bi lahko trpela škodo, ki bi jo končno morali poravnati zadružniki iz svojega. Zato naj zadruga kmetu le posreduje prodajo živine; na ta način se sama obvaruje propada, kmet pa dobi za živino najvišji znesek, ki ga je bilo možno doseči.
Kar se tiče delokroga zadrug, je priporočati, da naj bo delokrog dovolj obsežen, da bo zadruga redno dobivala dovolj živine od svojih zadružnikov ter bo isto mogla v kratkih rokih — morda vsak teden — odpošiljati v polnih vagonih. Na ta način se je najlažje obvarovati prevelike škode; ako kje nenadoma pade cena živini. je bila prizadeta le ena pošiljatev, druga pa lahko ta zgubiček takoj zopet popravi. Zlasti važno pa je dalje to, da velika, močna zadruga lahko nastavi iz-vežbanega poslovodjo, ki bi vso svojo moč posvetil zadrugi. To je za prospeh zadruge nujno potrebno, zato naj se že pri ustanavljanju misli na to in si zagotovi sposobne osebe za vodstvo zadruge sploh ter posebej za kupčijske posle. Misli naj se tudi na ugodne železniške zveze ter naj se zlasti sedež zadruge postavi v kraj, kjer so na razpolago dobra prometna sredstva.
Zadruga mora dalje temeljiti na prisilni oddaji živine od strani zadružnikov; kajti drugače bi kak prefrigan kmet najboljšo živino prodal mesarju ali prekupcu, ki bi jo lahko dobro plačala, zadrugi bi pa oddal najslabša živinčeta, pa še morda zahteval, da dobi zanja toliko, kolikor mu je mesar dal za izvrstno živino. Izkušnja je to potrdila, in kjer niso uvedli prisilne oddaje' vse klavne živine brez razlike, je zadruga prej ali slej propadla.
Sedaj pa še nekaj o stroških zadruge za vnovčenje živine. Mnogi namreč mislijo, da so upravni stroški zadruge tako veliki, da po odbitku istih kmetu nc ostane mnogo ali nič več, kakor če bi bil živino sam prodal mesarju ali prekupcu. Temu pa ni tako; kajti mesar in prekupec imata z nakupom in prodajo živine še mnogo več stroškov, nego bi jih imela zadruga. Saj se morata voziti iz kraja v kraj za živino, držati in plačevati mešetarje iu gonjače, hlevnino itd. Zadrugi pa bi kmetje sami pripeljali živino o pravem času, da jo lahko takoj odpošlje na svoje mesto; vse bi vodil en sam poslovodja. Jasno je torej, da bi tudi zadruga lahko prišla na svoje stroške, ako prideta mesar in pre-kupcc. ki pri tem navadno tudi obogatita. Kmet bi pri tem dobil pošteno plačano živino, pa še marsikak novčič od čistega zaslužka zadruge.
Take zadruge že obstoje v velikem številu na Nemškem in v drugih naprednih državah, in kmetje se v njih izvrstno počutijo. V Avstriji imamo razven s početka omenjene osrednje postaje na Dunaju enaki postaji za prodajo klavne živine v Lvovu in Krakovu; na jugu se snuje taka zadruga v Buzetu.
Dunajska zveza pa je v najnovejšem času poleg prodaje klavne živine uvedla tudi posredovalnico za prod a j o p I e ni e n s k e i n r a b n e živi n e, katere sc morejo poslužiti tako posamezni kmetje kakor zadruge. Zvezina posredovalnica sprejema naznanila o kupnih in prodajnih ponudbah, katere potem interesentom prijavlja; kupčij pa ne sklepa sama, marveč le seznanja kupce s prodajalci in obratno, ki potem neposredno izvajajo kupčijske posle med sabo. Naznanila oglaša vsakih 14 dni in sicer vsako naznanilo samo enkrat; vendar pa sc naznanilo lahko ponovi. Interesenti pa so dolžni vsako kupčijo, ki so jo sklenili po posredovanju zveze, isti takoj prijaviti ter se pri
tem poslužiti tiskanega vzorca, ki ga daje zveza na razpolago. Nihče pa ni prisiljen, da bi kupčeval z živino le s posredovanjem zveze, čeprav se je pri njej oglasil, marveč lahko živino proda komurkoli in kupi od kogarkoli. Te posredovalnice naj bi se posluževali tudi naši ljudje.
Kar se tiče snovanja zadrug za prodajo klavne živine, bo to imelo med narni Slovenci tem manj težkoč, ker smo na polju zadružništva že precej udomačeni ter imamo že svoji izvrstni zvezi: Zadružno in Gospodarsko. Treba je le, da se naši gospodarji zavzamejo za stvar, se v svojih »Kmečkih zvezah« natančno dogovorč o delokrogu in sedežu zadruge, potem pa sporoče »Zvezi« v Ljubljano, da hočejo ustanoviti zadrugo za prodajo klavne živine. Pravila in vse drugo jim bo potem »Zveza« preskrbela. Slovenski kmetje, pokažite tudi v tem, da si hočete sami pomagati iz bede v blagostanje.
Idrliske novice.
i Telovadne odseke nameravajo napraviti, kakor so poročali že listi, socialni demokratje. To bi bilo popolnoma odveč, ker Sokol opravlja njih dela po Kranjskem. Naš Julče je tudi volil mednarodnega socialista. V sosednji občini Dole, kjer županuje pl. Premerstein, je bilo tudi 16 socialnodemokratičnih glasov, od katerih jih je baje zapisal dve tretjini občinski tajnik, ki je tudi plemenite krvi ter nastopa v sokolskem kroju. Živela mednarodna narodnost Sokolov!
i Opekel! se je strahovito notarski koncipijent Francelj Tavzesov. Napravil je bil v svoii neskončni ljubezni do delavstva ovadbo na sodišče proti mirnemu, poštenemu delavcu Gr. Balantu. Dosegel je v resnici toliko, da je tožilo državno pravdništvo Balanta radi hudodelstva po S 87. Pri obravnavi se je Tavzes nesmrtno blamiral. Balant je bil oproščen hudodelstva ter obsojen radi prestopka na celih 10 K. Kdo pa bo odškodoval delavca za stroške, ki jili je imel in ki pač niso tako neznatni? Bo pač Tavzes toliko takten, da poravna sedaj škodo, ki jo je povzročil s svojo neumestno ovadbo. Razsodba je tudi pošten nos našemu funkcionarju pri sodišču, ki je tako hitel z zahtevo, da se Balanta izroči državnemu pravdništvu.
i Socialni tečaj se je prav lepo izvršil. Udeleževalo se je predavanj od 30 do 50 mož in mladeničev. Diskuzija ob koncu predavanj je bila kaj živahna. Tečaj jc pokazal. da bi bilo na mestu, ako bi strokovno društvo redno uvedlo taka predavanja, po katerih naj bi se vršil razgovor.
i Ogorčenje so izrekli zborovalci na socialnem tečaju notarskemu koncipijen-tu Fr. Tavzesu, ker je napravil proti dc-lavcu ovadbo, in proti občinskemu tajniku Jul. Novaku, ker je delavca v službi izzival. Drži naj se občinske pisarne! Prav pametno!
i Darežljiva Idrija. Za revno mladino se je ta mesec v Idriji veliko storilo. Ze poleti je napravila dekliška šola veselico v prid revnim učenkam, 2. dec. pa deška šola enako. Ker je tudi občina za vsako šolo prispevala s 400 K. je bilo 65 učencev in približno toliko učenk obdarovanih z obleko in obutvijo.
i Otroški vrtec je tudi pobiral darove za naše najmlajše meščane in precej nabral. Marsikateri je nesel domu nove čev-ljičke, ali drugo koristno blago, ki ga bo varovalo pred mrazom.
i Marijina družba za dekleta tudi zbira vsako leto doneske pri raznih prilikah, da s temi nakupi blaga. Članice, izurjene v šivanju, pa potem brezplačno prikrojijo obleko tovarišicam, da jih lahko sv. Nikolaj obdari s tem, kar jim je najbolj potreba.
i Vincencijeva družba je tudi letos nenavadno veliko izdala za bolnike, ki oslabeli potrebujejo boljše hrane, a si je sami ne morejo nabaviti, društvo za otroško varstvo izdaja vsaki mesec precejšnje svote za razne potrebe nepreskrbljenih otrok, ki bi drugače hirali ali bili zapuščeni.
i Dunajski čipkarski tečaj nam je poslal o priliki cesarjevega jubileja 1000 K, ki sc je v gotovini razdelil med učenke tukajšnje čipkarske šole. Bilo je letos nenavadno jubil. leto, a izredno mnogo se je ravno v našem mestu letos storilo v podporo ubogim, zapuščenim in nepreskblje-nim. Revni smo sicer večinoma Idrijčani, a ravno radi tega čutimo tolikanj globo-keje z onimi, ki so v večjem pomanjkanju, kakor mi. Pravijo, da se primeroma nikjer na Kranjskem toliko ne žrtvuje za domače potrebe, kakor v našem mestu. Naj bi le tako tudi zanaprej ostalo! In zato želimo vsem dobrotnikom vesele praznike iu srečno novo leto!
i Občni zbor »katol. političnega društva za idrijski sodni okraj« bode v nedeljo, dne 10. januarja, ob 4. popoldne v Didičevih prostorih.
Varnostne In Šolske razmere o Istri.
(Dopis iz Istre.)
Dopis v »Slovencu« pod zaglavjem »Slabe varnostne razmere« je vendar obrodil povoljen uspeh. Radi javnosti so se zganile dotične oblasti. Pomnožile so orožnike na orožniških postajah. V Tinja-nu, kjer so bili prej največ štirje orožniki, jih je sedaj deset, a govori se, da jih pride še pet. Ako bi ne zadostovali orožniki, pridejo baje vojaki v vse tiste vasi, kjer se je kradlo in ropalo. Ljudstvo je dotičnim oblastim zelo hvaležno za njihove korake, a obžaluje, da so se oblasti ganile šele ob 11. uri, saj so vse vedele. Uljudno vprašamo dotične oblasti: kdo bo sedaj povrnil ljudem vse, kar se jim je ukradlo: ovce, jance, kokoši, krave, vole, junce, teleta, vino, vozove, slanino itd.? Kako bodo živeli oni okradeni ljudje v tem slabem letu, v katerem še vode nimajo? Edino, kar imajo, je vino, a ga noče nihče kupiti, dasi je isto pod ceno. Počasnost nikakor ni bila umestna v tem pogledu. Kako je bila po-množitev orožnikov potrebna, izhaja iz sledečega.
Dne 6. t. m. po službi božji okolu 10. ure dopoldne sta šla 25-letni France Ra-detič in 21-letni Miho Jelovac, oba še ne-oženjena. rodom iz Kringe, krast. Nedeljsko oblečena sta jo udarila v tinjansko župnijo proti vasi Bašiči, ležeči ob cesti, ki vodi iz Pazina v Poreč. V ti vasi imajo namreč veliko ovac. Nedaleč od te vasi sta prežala na ovce. ki so bile na paši. Posrečilo se jima je ukrasti 30 ovac, ki jih je gnal Miko Jelovac dalje na varno mesto. Na vpitje pastirice so ljudje udrli za njim. Slučajno je bil blizu tudi orožnik. Ko je tudi ta stekel za Jelovcem, je ta tiral ovce, kar je mogel. Ko je pa videl, da ne more ovac rešiti, jih je pustil in pobegnil. Francetu Radetič pa se je zdelo, da sta premalo ukradla, zato je prežal še na druge ovcei, ki so bile na drugi strani na paši. Posrečilo se mu je priti do njih. Ko jih ie pa začel s kapo razganjati, so začeli pastirji vpiti na vse grlo. Na to vpitje je pritekel nek mož in je vjel tatu. V trenotku je prišlo veliko ljudi skupaj. Tatu so privezali za murvo ter ga neusmiljeno, ali zasluženo pretepali. K sreči je prišel orožnik, ki je tatu ljudem iztrgal in odvedel v zapor, drugače bi ga bili ubili. Druzega skoro ni niti zaslužil. Radetič ni nič vedel, da so vzete ovce Jelovcu, a Jelovac ni vedel, kaj se je pripetilo Radetiču. Ponoči je prišel Jelovac domu in šele drugi dan je zvedel, da je Radetič že pod ključem. Je-lovca so prišli orožniki večkrat iskat, a se je skrival, naposled so ga našli skritega v sodu ter ga odvedli v zapor.
To je nadepolna mladina. Taka je mladina, ki ne mara za šolo, a šolske oblasti ne silijo staršev, da bi pošiljali otroke v šolo. Čemu je neki krajni šolski svet? In čemu okrajni šolski svet? Ako hoče otrok, gre v šolo, ako noče, ostane doma. Ako starši hočejo, pošljejo otroka v šolo, ako nočejo, ga držijo doma. Neki učitelj v Vlašariji je dobil od okrajnega šolskega sveta ukor zato, ker je prijavil 53 očetov, da ne pošiljajo otrok v šolo. Kaj takega je v sedanjem veku mogoče edino v tužni Istri. Poslanci, kje ste? Ali vam ni pri srcu mladina!
Tudi dne 6. t. m. sta pasli dve deklici ovce. Prišli so k njima črno namazani lopovi. Deklici so pretepli, vrgli v jamo, isto pokrili z leso in odgnali ovce. Istega dne so prišli v noči v isto vas, iz katere ste bili zgoraj omenjeni deklici, ukrast ovce drugemu kmetu. — Ako se kaj dogodi v kakšnem mestu, se precej stori vse mogoče za varnost imetja meščanov, a dobro kmečko ljudstvo se je toliko časa puščalo na milost in nemilost tatovom in roparjem. To je delalo zelo slabo kri. Zaupanje v dotične oblasti je rapidno padalo.
S strahom gledajo ljudje v bodočnost. Vse poljske pridelke je uničila suša. Ljudje bodo silno stradali, ako ne prodajo vina. Slovenci, pridite po vino. Kdor pa ne more priti, naj se obrne na župni urad v Krin-gi, ki rad posreduje brezplačno. Kdor vzame od teh revežev vino, stori veliko delo usmiljenja.
Darovi.
poslani »Slovenčevemu« upravništvu. Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožni dolini.
Slavno županstvo občine Borovnica 25 kron.
Za obmejne Slovence.
Franc Vihtelič nabral v katoliški knjigoveznici 66 vin.; preč. g. Nikolaj Stazin-ski. župnik. 5 K; Moliorjani frančiškanov v Ljubljani 8 K 50 vin.! preč. g. Adblf Knol, župnik, Kolovrat, 4 K.
11, priloga Slovenca"	296. dn£ 24. decembra 1908.
Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo v L:ubl,ani«.
Gdč. Marija Vider, Boštanj, Radna pri Sevnici, je poslala 2 K.
Za stradajoče visokošolce.
Urednik Klemenčič 10 K; učiteljstvo v Prečni pri Novem mestu 8 K.
Za žrtve.
G. Ivan Grobelšek, mestni kaplan, v Slovenski Bistrici nabral med slovenje-bistriškimi Slovenci 60 K; Iz Clevelanda 75 kron.
Prilepljajte na vse božične in novoletne čestitke kolek na korist obmejnim Slovencem, katerega je založila »Slovenska kršč.-soc. zveza" v Mariboru.
AVSTRO - OGRSKA.
Industrijci protestirajo.
Stalni odbor treh industrijskih zvez je podal izjavo, v kateri ostro protestirajo, ker jim je poslanec Pantz očital v državnem zboru, da industrija ne postreže inozemstva tako, ka'kor bi morala. Industrijci nameravajo sklicati tudi shod indu-strijcev.
Schonaichov odstop. — Bančno vprašanje.
Poročila o Schonaicbovem odstopu so prenagljena. Odstopil bo Ie. če ostanejo pogajanja o pomnožitvi armade brezuspešna. Avstrijski odpor proti pomažare-vanju armade povzroči, da bodo o vojaških vprašanjih dolgo mešetarili. NVekerlc sc pogaja s Schonaichom, z Aerenthalom se je posvetoval o zunanjem položaju dve uri. \Vekerle upa, da se že še izboljša položaj glede na vojaška vprašanja.
Aerenthal o položaju in o vojni nevarnosti.
Aerenthal je nekemu uredniku »Ruskega Slova« narekoval sam svoje mnenje o sedanjem zunanjem politiškem položaju, (ilcdc na Balkan se jc izjavil: Francoska, Angleška, Rusija in Italija hočejo za odpravo težkoč konferenco. Avstro - Ogrska jc pogojno za njo. V tem smislu se vrše prijateljska pogajanja z Rusijo. Avstrija, Nemčija, Italija iu Angleška soglašajo, da se mora konferenčne razprave prej določiti. Glede na vojaške odredbe naglaša Aerenthal, da je izzivala Srbija več tednov po hujskajočih člankih, govorih, potovanjih diplomatov. Nič se ni storilo, ko je pozvala Srbija pod orožje rezervni-ke, refkrute in organizirala čete, da vtlc-rejo v Bosno in Hercegovino. Šele potem, ko nam je neka visoka oseba v Belgradu zagrozila z vojsko, če ne odjenjamo iu so se začele pojavljati posledice hujskanja v našem obmejnem ozemlju, smo se začeli pripravljati na obrambo, a počasi in previdno, da nikogar ne prestrašimo. Sploh hočemo sedanjo krizo rešiti mirno, kar dokazuje sklep min. sveta, da sc svetuje zbornicam, naj odobrita trgovinski pogodbi s Srbijo iu s Črno Goro.
Košutovo zdravje.
Košutovo zdravje se je tako poslabšalo, da pred dvema tednoma ne bo zapustil postelje.
Delavski svet.
Delavski svet se je izjavil za vpeljavo monopola vžigalic. Obenem je sklenil naprositi vlado, naj se socialna zavarovalna postava še enkrat predloži delavskemu svetu.
Vstop v vojašnice omejen.
Vojno ministrstvo je z ozirom na soc. demokraško agitacijo omejilo vstop civilistom v vojašnice.
Avancement rezervnih častnikov
ob Novem letu sc izvrši po novih predpisih. Poročnik nc postane noben enoleten prostovoljec, pač pa imenujejo ,3000 rezervnih zastavonoš (Fahurich) za poročnike, ,3()H(l enoletnih prostovoljcev postanejo kadeti in 1200 kadetov zastavonoše.
Božičnih daril za vojake v Bosni in Hercegovini
jc dunajsko in graško časopisje nabralo že veliko število. Samo gospa pl. Vesbacli na Dunaju jc odposlala 100.(100 K. Zbirke posameznih listov so uprav ogromne. Izšle so tudi posebne »vojaške znamke«, na korist avstrijskim vojakom ob avstroogr-ski meji.
NESRAMNOST LAŠKE IREDENTE.
Dunajski »Vaterland« poroča: Kako globoko jc v Italiji sovraštvo proti Avstriji. priča poročilo iz Rima. da jc te dni visela v dvorani časnikarskega sindikata slika Oberdankova, pod to sliko pa fotografija našega cesarja, obešena na vrv.
Ker slike niso odstranili, so ondotni avstrijski časnikarji izstopili iz sindikata.
SOCIALNO - DEMOKRATIČNE STROKOVNE ORGANIZACIJE V NEMČIJI so izgubile okolu 80.000 članov, in to v
času, ko je industrija v Nemčiji na višku.
NEMIRI V PERZIJI.
Angleži in Rusi so zopet zahtevali, naj šah uvede ustavo.
SPORAZUML.JENJE NIZOZEMSKE Z VENECUELO.
Vojna nevarnost med Nizozemsko in Venecuelo je odpravljena. Venecuelska vlada je odpravila protihibitivna sredstva. Gomez je zdaj gospodar Venecuele. Ca-strovi pristaši so zaprti. Castro je dot>ro vedel, da pade in je zato pobegnil in ima svoj denar na varnem. Njegova posestva bodo zaplenili.
INDIJSKA REVOLUCIJA.
Indija sc pripravlja na revolucijo proti Angležem. Vstaši delajo zdaj z bombami. V ponedeljek je bila vržena bomba v vlak, s katerim se je vozil kalkutski drž. pravnik Hume, ki k sreči ni bil ranjen.
Z BALKANA. Tajna pogajanja Rusije z Avstro-Ogrsko.
Uradna »Rosija« objavlja danes vsebino okrožnice Izvolskega ruskim zastopnikom pri velevlastili o konferenci. Nota naglaša potrebo konference in naznanja, da se sprejme Aehrenthalov predlog, da se mora doseči sporazumljenje pred konferenco. Nota naglaša, da je postopanje Avstro - Ogrske in Bolgarije poostrilo položaj na Balkanu.
Pogajanj med Turčijo in Avstro-Ogrsko.
Pogajanja med Turčijo in Avstro-Ogrsko so se pričela v ponedeljek. Ni še gotovo, če se odškoduje Turčija v denarju. Kljub pogajanjem traja bojkot dalje. Preganjajo se osobito rdeči fesi. ki se izdelujejo v Avstriji.
Turško prestolonasledstvo.
Prestolonaslednik Rešad Efendi se je odpovedal prestolonasledstvu. Prestolonaslednik postane sultanov sin Buran Ed-din efendi.
S srbskega dvora.
Kralj Peter se je spri s svojim bratom Arscnom in mu odtegnil letno apanažo 50.000 frankov. Kraljeva okolica je za to nevoljna, ker je Arzen svoj čas kralja tako podpiral, da sc je finančno uničil. Srbski prestolonaslednik ima nov škandal. Jurče je bil v zvezi z ženo nekega artiljerijskega stotnika, ki jc našel Jurčetova pisma in zahteval pojasnil. Jurče mu je odgovoril z zaušnico, stotnika so prestavili iz Bel-grada.
Izmišljeno srbsko poročilo.
Poročilo belgrajskega »Malega žur-nala« o spopadu Švabov s Srbi pri Bjelini, ob katerem naj bi bilo ubitih in ranjenih več oseb, je popolnoma izmišljeno.
Bolgarija grozi Turčiji.
Bolgarska vlada izjavlja, da izzivanja Turčije in protfbolgarski bofkot lahko povzroči zapletljaje.
Turški častniki v ameriški mornarici.
Turčija pošlje na vsako ladjo ameriškega brodovja I h ladij po 2 častnika, ki potujeta z brodovjem v Ameriko.
Hujskajoča igra.
Srbski dramatični pisatelj Nučič jc napisal huiskajočo igro »Hadži Loja«, katero sedaj s posebnim veseljem igrajo v Belgradu.
Dnevne novice.
+ Slovenci naročajte »Slovenca«!
Vse prijatelje »Slovenca« prosimo, da v dneh pred novim letom store vse, kar je mogoče za razširjanje »Slovenca«. Posebno vse zaupnike S. L. S. prosimo, da žrtvujejo nekaj časa /.a agitacijo v prid »Slovencu«, kajti veliko razširjenje strankinega dnevnika je vsaj tolike važnosti kot dobro uspele volitve! Koliko gradiva zastaja pri »Slovencu <, ker jc list premajhen preskrb i te, da sc število naročnikov bolj pomnoži, imeli bodete šc boljšega Slovenca-! Že sedaj pa je Slovenec« v hitrem poročanju konkuriral tudi z večjimi iu mnogo dražjimi listi. Da sc šc bolj izpopolni, to hoče skrbeti v novem letu. Vsi Slovenci na Kranjskem. Štajerskem. Primorskem in Koroškem, opriniite se bolj kot doslej »Slovenca«! V naše družine »Slovenca« kjer ne zmore ena naročnine. naj se jih naroči več skupaj! Čimbolj bo trden dnevnik »Slovenec«, tem bolj bodo povsod utrjena načela, katera vedno zvesto zastopa. Prosimo tudi vse odbornike naših izobraževal., gospodarskih društev ter telovadnih odsekov, da si pred novim letom razdele v vsaki občini agita-
cijsko delo za »Slovenca«. Naj bi to delo rodilo lep uspeh — da bi »Slovenec* ob novem letu mogel reči, da so naši somišljeniki zanj vsaj toliko naredili, kakor na-rede za svoje časopisje ob novem letu člani nemškega krščansko-socialncga »Pije-vega« društva. Delo za razširjenje našega dnevnika »Slovenca« bodi sedaj najnujnejše delo!
+ Napredek krščanskega slovenskega časopisja. — Glasilo za kmečke gospodarje. — List za dekleta in žene. — Glasilo za naša izobraževavna društva. »Slovenec«, »Domoljub«, »Mladost« in »Bogoljub« značijo štiri markantna znamenja ua potu razvoja ter napredka krščansko-de-mokratiške misli med Slovenci. Ni ga leta, da ne bi ta naša tiskovna organizacija, ki ima v novi »Katoliški tiskarni« v Ljubljani veličasten dom, kakor ga nima zlepa nobena druga naprava na celem slovanskem jugu od Gradca do Sofije, storila koraka naprej. Tako tudi letos. Z novim letom 1909 bo namreč »Domoljub« vsak mesec prinašal prilogo »Naš kmečki dom«, ki bo posvečena našim gos p od a r j e m , g o-s p o d i n j a m in d e k I e t o m. Ze v prihodnji Številki, ki bo zadnja v letošnjem letu, prinese »Domoljub« prvikrat to prilogo, da naši kmečki prijatelji vidijo, 'kako si to mislimo. Pa še nekaj! Društveno življenje se je zadnja leta tako razvilo, da res kmalu ne bo več župnije, kjer 'bi ne imeli izobraževalnega društva. Ker je ta društvena organizacija silno važna za ves naš kmečki stan, zlasti za njegovo strokovno in splošno izobrazbo, zato bo tudi »Domoljub« tej stvari v prihodnje posvetil vso svojo skrb. V »Društveniku« bo prinašal članke, ki bodo z dobrimi sveti, pojasnili in podukom šli na roko pri ustanavljanju in vodstvu naših društev. Obenem bo tu mesto za poročila o društvenem gibanju, delovanju itd. — Tako gremo povsodi naprej po staroizJkušenem geslu: Z Bogom za krščansko ljudstvo!
4- Spominjajte se o božičnih praznikih obmejnih Slovencev v vsaki družini, v vsaki veseli slovenski družbi, pri vsakem omizju! Somišljenik opozarjaj na to somišljenika, somišljenica somišijenko. Vsak somišljenik naj daruje v praznikih kak dar obmelnim Slovencem! Darove pošiljajte upravništvu »Slovenca«!
Slomškova zveza priredi v sredo, dne .30. t. m. zborovanje za člane in somišljenike v hotelu »Union« zjutraj. Na dnevnem redu bodo važne interne zadeve. zato pričakujeva obilne udeležbe. V Dobrepoljah. dne 22. decembra 1908. Jaklič, tč. predsednik; Štrukelj, tč. tajnik.
Družba sv. Mohorja. Bliža se novo leto. Na delo, gospodje poverjeniki! Nabirajmo pridno udov za našo hvalevredno družbo!
Kmečka zveza, pred kratkim ustanovljena za Belokrajino, je priredila prvi svoj shod na Suhoru pri Metliki dne 1,3. t. m. popoldne. Predaval jc g. sodnik Franc Regallv prav temeljito in praktično o poslednji volji ali oporokah. Govorila sta tudi še g. župan Alojzij Mihelčič iz Lok-vice o pomenu in koristi »Kmečke zveze« in domači župnik kr. Ja'k. Pavlovčič o volivni reformi za deželni zbor. Udeležba je bila prav obilna. Ljudje so z vsem zanimanjem poslušali ter bili hvaležni gospodom govornikom. Dal Bog. da bi se taki ali jednaki shodi še večkrat vršili, kar je gotovo kmečkemu ljudstvu v veliko korist!
Za slovensko vseučilišče. V Šc. Janžu na Dolenjskem sc jc vršil v nedeljo dobro obiskani shod v prilog slovenskemu vseučilišču. Shodu je predsedoval tukajšnji g. župnik, poročal pa jc medicinec g. Cernič. Sprejela se jc resolucija za slovensko vseučilišče.
»Gorenjec« piše na svoji prvi strani često: Ponosni Gorenjec in zavedna Gorenjka! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčuisko trgovino. Slovenec, podpiraj Slovenca! To so zelo lepe besede, a »Gorenjec« naj oprosti, če mu očitamo, da postopa zelo hinavsko, ko objavlja ta oklic, obenem pa priporoča svojim bravcem v istem listu pristne ljubljanske nemške tvrdke.
»Edinost«, »Narod«, »Prapor« in podobni listi, ki sc vedno najdejo, kadar gre proti cerkvi, napadajo tržaškega škofa Nagla, ker jc prepovedal župnikoma Zidariču in Crvarju v Istri sprejeti mandat. Na tej podlagi dokazuje tarškojedi Kristan, da klerikalci niso demokratični. Stvar je pa ta. da omenjena gospoda nista škofu, kakor to izrečno in čisto upravičeno zahteva cerkvena postava, naznanila svojih kandidatur. Zato jima je škof bil prisiljen prepovedati izvrševanje ne-riaziianjenega mandata. Gospoda pa sta zdaj stvar oficielno škofu naznanila, čeprav nekoliko pozno, in škof Nagi jima je zdaj tudi zopet dovolil mandata izvrševati. Zato jc čečkanie omenjenih listov
brez podlage, še grše pa je, da stvari nc popravijo, ko jim vendar mora biti znana.
Kamnik. Dne 26. t. m., na dan sv. Štefana, popoldne ob '/L>5. uri je v Kamniškem domu občni zbor društva Kamnik. Člani sc vabijo, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže.
Slovenski župani in občinski svetniki ! Naj ne bo nikogar med Vami, ki bi ob Novem letu ne bil naročnik »Slovenca« !
Umrl je dne 16. t. tn. na Suhoru po kratki bolezni g. Janez Težak, vulgo Ma-kole, gostilničar, član krajnega šolskega sveta in občinski odbornik. Rajni je bil star 5.3 let in občespoštovan od vseh ljudi ter zvest pristaš S. L. S. N. v m. p.!
»Cerkveni Glasbenik«. Velezasluž-ni gospod Anton Foerster se poslavlja kot urednik glasbene priloge »Cerkvenega Glasbenika«, katero je urejeval .31 let. Upravičeno mu uredništvo »Cerkvenega Glasbenika« ob tej priliki kliče: Stotera hvala, nevenljiv spomin njegovemu delu!
— Najvišji vodovod na Kranjskem. V Rakitni je zgradilo dvanajst posestnikov vodovod, Ki je najvišji na Kranjskem. Voda src čez 200 metrov visoko. Vidi se, da so ti vaščani podjetni in se ne boje truda iu stroškov, da bi si izboljšali posestva. Tudi parno žago so si že nabavili.
Vabilo k predstavi, ki jo priredi »Slov. katol. izobraževalno društvo v Ribnici« v nedeljo, dne 27. decembra t. I.. ob .3. uri popoldne v dvorani »Hranilnice in posojilnice v Ribnici«. — Spored: »Najdena hči«. Igra v treh dejanjih. — »Za letovišče«. Burka v enem dejanju. »Šest parov klobas«. Komičen nastop v dveh slikali — po Jurčiču. — Med presledki udarja društveni tamburaški zbor. Vstopnice se dobivajo pri gospicah Sle-menčevili iu pri gospodu organisttu. Sedeži I. vrste I K. II. vrste 60 vin., stojišča .30 vin. K najobilnejši udeležbi uljud-no vabi odbor.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 2.3. decembra t. 1. Predsednik poroča, da je tisk letošnjih knjig končan in da so se knjige ljubljanskim članom že začele dostavljati, poroča, da se je ob 60-Ietnici vladanja Njegovega Veličanstva poklonil deželnemu predsedništvu. se spominja smrti skladatelja Ipavca in hrv. pesnika Strahimira Kranjčeviča; nenormalnost naših razmer je kriva, da je mogel pesnik z značajem Strahimira Kranjčeviča pri nas ostati neznan. »Matica« je za letos izdala 8 publikacij, eno v družbi z »Matico Hrvatsko«. »Letopis« je bil za letos opuščen. Klišeje za slike je razen štirih izdelala na popolno zadovoljnost in točno Dionička tiskani« v Zagrebu. Kolikor je letos mani beletristike, toliko je bo treba prihodnje leto več: naša beletristika ne bo smela izgubiti zveze z zgodovino in s polnim življenjem našega naroda ter njegovimi problemi. Za leto 1909. izda »Matica«: I. Bleiueisov »Zbornik«; 2. »Zabavno knjižnico« (drama g. E. Kristana: Katon Vrankovič«); ,3. »Knezova knjižnica« (med drugim najbrž R. Murnika roman iz francoske dobe: »Lepa Ljubljančanka«); A. »Hrvatska Antologija«; 5 Opis slovenske zemlje: »Koroška« (z jezikovnim zemljevidom, spisal dr. M. Potočnik); b. »Narodne pesmi«; 7. »Onjegin« (prevel iz ruščine g. dr. Prijatelj). Za rok I. maja 1909. je razpisana častna nagrada 200 kron iz Costove ustanove za najboljši leposlovni spis katerekoli vsebine, ki naj obsega vsaj štiri tiskane pole, za rok 1. decembra 1909. pa iz Jurčič-Tomšičevc ustanove dve častni nagradi po 200 kron za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi. oziroma o ilirskih časih St. Vraza in Lj. Gaja. Zbornik« bo ob koncu imel namesto bibliografije smotro o znanstvenih delih, zlasti slovanskih. Za leto 1910. se pripravlja knjiga o francoski dobi, ki bo med drugim poročala tudi o še ohranjenih spominih našega naroda na Francoze. in pa študija dr. Br. Drechslerja o St. Vrazu. Pridobiti je za »Slovensko zemljo« pisatelja, ki bi opisal Štajersko. Za leto 1911. jc pripraviti knjigo Hrvati« (vsestranski opis hrvatskega ozemlja in življenja). Za Umetniško Kolo« je dobiti denarnih virov, za Zgodovino slov. umetnosti« je stopiti v zvezo z našimi umetniki. Slov. zemljevid« bo ob Novem letu rokopisno dodelan; za tehniški slovar sc v svrho končne redakcije prepisuj e gradivo.
Občni zbor podružnice »Slovenskega planinskega društva« v Kranju bo dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Narodne čitalnice«.
Imenovanja pri Južni železnici. Za revidente so imenovani: pristav Karol Gabrijel pri obratnem nadzorstvu v Trstu, Fr. Cvek, postajcnačelnik v Postojni, Ivo Arhar, postajcnačelnik v Divači, Josip Gostiša, postajcnačelnik v Št. Petru. — Adjunkt je postal Franc Repič.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mengšu priredi veselico na praznik sv. Štefana dne 26. dec. 1908, v veliki dvorani »Društvenega Doma« v Mengšu. Spored: 1. Tamburanje. 2. Petje. 3. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. 4. * * * Zdaj gre sem, zdaj gre tja. Komičen prizor. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., stojišča 40 v.
Kako so volili na Igu. Občina Stu-denec-Ig je volila: M. Dimnik 54, Petrič 16, občina Zelitnelj-Pjavagorica: Dimnik 70, Petrič 0, obč. Vrbljene-Tomišelj: Dimnik 51. Petrič 0, obč.: Iška Loka-Matena: Dimnik 31, Petrič 3, Iška vas Dimnik 47, Petrič 0 glasov, skupaj Dimnik 253, Petrič 19 glasov. Slava zavednim možem volivcem!
—	Vreme v božičnih praznikih. Me-tereologi trdijo, da v božičnih praznikih ne bo padavine, če se sedanje zboljšanje vremena vzdrži, bomo imeli v praznikih celo lepo, ne premrzlo vreme.
—	Velikansko palačo zgradi v Trstu »Riunione Adriatica di Sicurta« ob Korzu in ob cestah St. Antonio, S. Caterina in Piazza Nuova.
—	Požar na parniku. Iz Dubrovnika poročajo, da je na parniku »Ana Goich« izbruhnil ogenj, ki je uničil dvorano, vse sobice in vso opravo.
Stavka v Zagorju. V Zagorju ob Savi so pričeli stavkati premogarji, ker vodstvo noče odstraniti inženirja Pie-tscha. Prosimo poročil!
Železniška zveza Reke s Sušakom je gotova stvar. Reški guvernat izdeluje že načrte za železniške proge, ki bodo vezale reške in sušaške pristaniške naprave.
Uradni vestnik. Razpisana je ustanova Eliz. Zupančič-Lugstein za slepce v znesku 379 K 17 v. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1909. na mestni magistrat, oziroma na okr. glavarstvo prebivališča.
Razdeliti je doneske invalidskih ustanov Postojnske jame in Fran Metelkovo po 75 K 60 v. Prošnje do 1. februarja 1909. pri okr. glavarstvih. Mesto pisarniškega pomočnika je razpisano do 1. januarja pri okr. sodišču v Radovljici. — Mesto sodnega sluge razpisuje do 25. januarja 1909. okr. sodišče v Laškem trgu. — Dražba lova v Trojanah bo dne 29. decembra t. I. na okr. glavarstvu v Kamniku. — Učiteljske službe so razpisane: do 12. januarja 1909. na štirirazrednici v Tržiču in na trorazrednici v Cerkljah; do 15. januarja 1909. na dvorazrednici na Trati; do 18. januarja 1909. mesto nadučitelja na Črnem vrhu — vse službe de-finitivne. — Pod varstvo sta stavljena France Ovčjak iz Trboj št. 44 zaradi za-pravljivosti, skrbnik Josip Novak iz Jame; Ivana Pavlič iz Potoka št. 8 zavoljo slaboumnosti, skrbnik Luka Pavlič. ravno-tam. — V zadružni register deželnega sodišča so vpisane spremembe pravil »Narodnega gospodarskega društva«, r. z. z o. z. v Starem trgu. — Tvrdka Cešnik & Milavec v Ljubljani se je spremenila v Janko Cešnik. — Tvrdka Lenasi & Gerk-man je postala javna trgovska družba; družabnika: Janko Lenasi in Anton Gerk-man, ki oba zastopata družbo samostojno.
Tvrdka Lebinger & Bergmann v Gradcu (Litija) je protokolirala žganjetoč in izdelovanje sodavice. — Dražbe nepremičnin: 27. jan. 1909. na okr. sodišču v Metliki vi. št. 60 k. o. Hamnavas; vrednost 7081 K 78 v. in 40 K 80 v.; najmanjši ponudek 4748 K 39 v. — Dne 29. januarja 1909. na okr. sodišču v Litiji vi. št. 48 k. o. Loke; vrednost 1450 K; najmanjši ponudek 966 K. — Dne 7. aprila 1909. na okr. sodišču v Metliki vi. št. 226 k. o. Gnabro-vo; vrednost 998 K 95 v.; najmanjši ponudek 661 K 30 v. — Uvedeno je amortizacijsko postopanje glede izgubljene knjižice mestne hranilnice ljubljanske številka 61.925 z glavnico 250 K.
Najlepše za vsako gostilno je, ako je naročena na »Slovenca«. Z novim letom v vsako pošteno gostilno »Slovenca« !
Požar v božičnem bazaru. V Land-port Portsniouthu je nastal požar v božičnem bazaru, ko je bilo več sto žena in otrok v njem. Nastala je panika, a uradniki niso izgubili glav in so sami spravili otroke skozi vrata in okna vun. Bilo je ranjenih le nekaj oseb. Bazar je v najkrajšem času popolnoma piogorel.
Oproščen morilec svoje žene. Znanega kiparja Cifamella, ki je usmrtil svojo ženo, jc oprostilo campobaško porotno sodišče.
Oplenjeni kraljevski grobovi. V kos-kildiško stolico so vlomili neznani vlomilci in oropali krste danskih kraljev Friderika VII.. Kristijan IX. in kraljice Lujize. Odnesli so zlato, srebro in druge dragocenosti, med drugim srebrn venec, ki ga je daroval predsednik Fallieres.
Vesele
božične praznike g in srečno novo leto a
■ želi vsem svojim prijateljem g
9 .Slov. krtf,-soc. zveza*. I
Štajerske novice.
š Štajerski Slovenci! Celjski in mariborski liberalizem sta osnovala nov dnevnik, takozvani »Narodni Dnevnik«. Odgovor na to bodi: Razširite povsod vseslovenski dnevnik »Slovenca«, ki bo stal vedno na straži proti nakanam »Narodnega Lista«. Zato vsi zaupniki »Kmečke zveze«, vsi zavedni Slovenci na delo za »Slovenca«. Pridobivajte mu naročnikov, vse novice mu pa kratko in temeljito sporočajte !
š Kdo se ne smeje? Narodna založba v Celju je preplavila celi Spodnji Stajer s plakati za novi dnevnik. Ob koncu pa priporoča tudi »Narodni List«, »glasilo slovenskih kmetovalcev in delavcev«, torej ne »Narodne stranke«. Po tem soditi, je gospode okolu »Narodnega Lista« sram »Narodne stranke« ali pa so to namenoma storili, hote vloviti kaj kalinov. Pa ne bo šlo, dragi moji, vas ljudstvo že preveč pozna.
š V trgovsko in obrtno zbornico za
Spodnji Stajer so izvoljeni: Karol Pfri-mer, vinotržec, Maribor; Oton Erber, Mu-ta; Kari Piki, cementni tovarnar; Ivan Reiter, barvar, Radgona; Mortl Kari, Celje; Kra'1 Franc, Maribor.
š Maribor. Na tukajšnjih ljudskih in srednjih šolali so počitnice do 4. januarja 1909.
š Odlikovanje. Brat ljubljanskega občinskega svetnika g. Vendelin pl. Trnko-czy, lekarnar v Gradcu, je imenovan za častnega člana društva lekarnarjev v Gradcu.
š Pri nakupovanju božičnih daril umrl. Višji poštni oficijal Jožef Legat v Gradcu je včeraj nakupoval božična darila za svojo družino. Nakrat mu je postalo slabo in zgrudil se je mrtev. Zadela ga je srčna kap.
š Brzovlak se bo od 1. maja 1909 ustavljal tudi v Hrastniku.
š Za celjska mestna deželnozborska mandata kandidirata dosedanji poslanec Moric Stalner in dr. Gustav Delpin. Tako je določil shod nemških zaupnikov.
liubUanske novice.
lj Naša rodbina, v kateri ni »Slovenca«, dokazuje, da ji še nedostaje prave verske in narodne zavesti. Rodbinski očetje — preskrbite svojim rodbinam »Slovenca«, s tem koristite tudi blagru svoje rodbine. Člani in članice naših društev, vsi pošteni Slovenci, agitirajte ob Novem letu za »Slovenca« ! »Slovenecc< je Vaš — bodite tudi Vi njegovi !
lj Papežev blagoslov. Na božični praznik bo prevzvišeni gospod knezoškot v stolnici po veliki sveti maši podelil papežev blagoslov.
lj Imenovanje. Ministrstvo za nauk in bogočastje je potrdilo dr. J. Jeršeta. stolnega vikarja v Ljubljani, za kateheta na gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
Ij Božični koncert se vrši na praznik sv. Štefana v veliki dvorani hotela »Union«. Svira orkester »Slovenske Filharmonije« in je izbran za ta koncert jako živahen, vesel, le operetni program. Začetek koncerta, ki se vrši pri pogrnjenih mizah, je ob 8. uri zvečer.
Ij Pokopali bodo danes popoldne g. I v a n a F r f i I a, dolgoletnega slugo Vzajemnega podpornega društva«, ki je umrl predvčerajšnjim. Pokojnik jc bil zvest naš somišljenik, kateremu bo ohranjen med nami trajen spomin! Pogreb se. bo vršil ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kongresni trg št. 2.
li Vesele božične praznike je voščil včeraj gospodom občinskim svetnikom g. župan Ivan Hribar. Zakaj da jih ni tudi somišljenikom in nasprotnikom, kar drugače ob takih prilikah stori, ne znamo, še manj pa slutimo. Ker nismo preroki, tudi ničesar nc prerokiremo, dasi se nam zdi. da nas morebiti čakajo zopet višje občinske doklade za županovo novoletno voščilo. Nekaj drugega se ie pa včeraj zgodilo. kar nas resnično skrbi. Šlo se je za napravo nove telefonske naprave, ki veži »Mestni dom«, kjer so nastanjeni ljubPan-ski gasilci, s požarnim čuvajem na Gradu. Stara ie za nič in uc funkcijonira. Zvezani so gasilci z Gradom po ljubljanski policijski centrali. Ne rečemo, da je to šlampa-rija. Opozarjamo le na dejstvo, da se gre
pri alarmiranju ognjegascev pri požarih za sekunde. Preteče pa'minuta in še več, predno je mogoče, da je zvezan požarni čuvaj z ognjegasci v »Mestnem domu«. To žalostno dejstvo, ki seveda ni lahko-mišljenost, povzroči še lahko usodepolno katastrofo, ki mogoče vrže milijone požaru v žrelo in ki tudi lahko stane človeške žrtve. Nova naprava telefona bi stala 800 kron, a reklo se je, da se zanje v proračunu za leto 1909. ne more najti pokritje. Nočemo se razburjati, a smilijo se nam Ljubljančani, ki jih, ker nimajo na rotovžu 800 kron za telefon, lahko še doleti velika nesreča. Da niso naklonili slabo plačanemu osobju rešilne postaje nobene nagrade, tudi ni prav, kakor tudi ne, da so znižali podporo »Gasilnemu in reševalnemu društvu « ter da niso imeli denarja za plašče ognjegascem, ki naj ob nastopih pozimi zmrzujejo. Šlo se je za previsoke vsote. Za »Gasilno in reševalno društvo« bi morala občina storiti več, kar zdaj stori. Varčuje se lahko drugod, ne rečemo, da pri svetnikih. Ob taki naklonjenosti občinskega sveta nasproti prepotrebnemu »Gasilnemu in reševalnemu društvu« bi člani najboljše storili, da bi povzročili razpust društva. Za poklicno reševalno in gasilsko organizacijo bi občinski svet že dobil denarja, in več, kolikor znaša tista beraška podpora, ki jo zdaj naklanja društvu. Deželni poslanec Turk se gotovo strinja z nami.
lj Kako delajo Nemci. Okrajna zastopa v Medilingu in v Jožefovem na Dunaju sta sklenila, da se morajo z dunajskih ulic odstraniti vsi nenemški napisi na prodajalnah. Kar bo dovljeno na Dunaju, bo dovoljeno tudi v Ljubljani. — Češka društva v Berolinu za svoje »Božičnice« niso mogla dobiti nobene dvorane.
O Poročnika Mayer;a so v Gradcu izpustili iz opazovalnice za umobolne. Sedaj služi pri 27. pešpolku v Gradcu. Ker je proglašen za normalnega, upamo, da ne bo odšel zasluženi kazni.
lj Fotogralični atelije Landau v Bethovnovih ulicah bo prevzel z novim letom g. Viktor Kune, dosedanji izborili portretist v Bertholdovem fotografičnem zavodu in ga bo vodil dalje pod imenom »Atelije Viktor«.
lj V hiši, kjer ie v Ljubljani zbirališče avstrijskih častnikov, se je včeraj glasila na ulico »Die Wacht am Rhein«. V to pa-trijotično hišo tukajšnji odločujoči vojaški krogi ne silijo samo častnikov, sedaj zahtevajo celo, da bi morale pohajati v kazino tudi častniške žene. Tako se poizkuša gojiti nemški nacijonalizem celo med častniškimi krogi! Res značilno, da oficirji »Die Wacht am Rhein«, bojno pesem vse-nemštva, smejo poslušati in da radi tega nihče ni v preiskavi.
lj Tajne občinske seje včeraj zvečer m bilo, ker niso bil navzoči gospodje poročevalci občinski svetniki Milohnoja, Franchetti, dr. Majaron.
lj Viktor Adamič je postal postajena-čelnik v Slovenski Bistrici in vodja nove lokalne železnice.
lj Nemška predrznost v deželnem gledališču. Poročali smo že, da se ljubljanski Nemci obnašajo v deželnem gledališkem poslopju tako, kakor bi bili na svojih tleh v kazini. Na višek arogance so se pa po-vspeli včeraj. Ti ljudje sedaj zahtevajo, da bi moral v deželni hiši vsak deželni in mestni uradnik, ki ima ondi službeno opraviti na večerih nemških predstav govoriti nemški. Včeraj zveč. je bila nemška predstava. Mestni policijski svetnik g. Lavtar je imel v gledališču prigledovalno službo magistratnih organov. Pri tej priliki je mimogrede govoril tudi z vladnim zastopnikom, policijskim kancelistom g. Finkom, to pa, kakor vedno, v službenem jeziku ljubljanske policije, t. j. slovensko. Znani lahonski nemčur Andretto, tovarnar pokvarjenih kranjskih klobas z Viča, je takoj apostrofiral g. svetnika, češ: »Hicr sind wir im deutschen Theater (!), Iiier miissen sie deutsch sprechen.« G. svetnik je pre-drzneža seve odločno zavrnil. Tako je torej obnašanje Nemcev v plačilo zato, da jim dežela gostoljubno prepušča svoje poslopje za nepotrebno nemško gledališče v Ljubljani. Te gostoljubnosti mora biti ob takih razmerah konec!
lj Handels - Lehranstalt se je na novo zablesketalo samonemško z velikimi zlatimi črkami na Mahrovi trgovski šoli. Zavod poseta obilo Jugoslovanov. V Ljubljani imamo zdaj že ustanovljeno slovensko trgovsko šolo, v katero bodo Jugoslovani gotovo radi pošiljali svoje sinove. Deželni zbor gotovo preskrbi, da dobi sčasoma slovenska trgovska šola internat.
lj Božič je našel Ljubljano precej zdravo. Na nalezljivih boleznih so samo -1 slučaji škrlatice.
lj Oklofutani kapelnik nemškega gledališča. Znano je, da je kapelnik nemškega gledališča Miiller jako predrzen človek. Uboge žrtve nemške umetnosti muči kakor le more. Posebno na piki je imel te-
norista nemškega gledališča Leserja, ker je ta slučajno iz Galicije. Včeraj pri skušnji Miiller na noben način ni hotel z Le-serjern ponavljati v Trubadurju neke točke. Ker je bil Miiller povrh še razžaljiv, je tenorista prešla potrpežljivost. Planil je na kapelnika, vrgel ga na tla, zmešal mu umetniške »štrene« na glavi, prijel ga za vrat, da je pokazal Miiller sloviti nemški jezik. Miiller je upil na pomoč. Ko je prišla pomoč je Miiller kričal, da mu je Leser grozil z revolverjem in mu s tem nevarno grozil. Prišla je policija, ki je razburjenega Leserja aretirala in ga Oddala dež. sodišču.
lj Nepoštena hlapca. Anton Šetina in Anton Grden, hlapca pri Kugovi, sta predvčerajšnjim prodala za 16 kron premoga. Denarja nista oddala gospodinji, pač pa voz, denar sta pa lepo nesla seboj in ga izdala za sladki jeruš po raznih ljubljanskih šnopsarijah.
lj Aretiran je znani krojač Franc Reisner, v Novem mestu 1. 1877 rojen. Reisner je bil zasačen v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah, ko je ongavil z vžigalicami. Zjutraj je pa opazil neki pre-nočevalec, da mu je ukradenih 80 kron. Osumljeni Reisner je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan.
lj Kdo ima kobilo? V Ljubljano se je pripeljala Marija Črnič iz Matene vasi. Kobilo je oddala v Rtbčev hlev, kjer se je »plašila, ušla iz hleva, dirjala po Karolinški zemlji čez mitnico proti Rudn.ku. Kdor je kobilo vjel, naj to naznani policiji.
lj Našel je pozlačen prstan v Kolodvorskih ulicah mesar Frane Dobnikar z Ježic.
Ij Tisti, ki je nekje iz predalčka izmaknil 180 kron, se opozarja, da svoto takoj po pošti pošlje lastniku, ker bo sicer ovaden državnemu pravdništvu. Le pod tem pogojem se lahko reši. Dokazov, kdo je denar izmaknil, je dovolj!
ZAHVALA.
O premilih božičnih praznikih, ko se krščanska milodarnost in dobrodelnost s posebnim sijajem razodeva vsepovsod, se moramo posebej spominjati za Ljubljano jako imenitnega zavoda, ki skromno in brez šuma leto in dan deli dobrote manj-imovitemu ljudstvu in zlasti ubožnim dijakom : naše ljudske in dijaške kuhinje. Dolžnost mi je torej, da se iskreno zahvalim vsem plemenitim dobrotnikom, ki vzdržujejo ta dobrodelni zavod. V prvi vrsti gospem in gospodičnam, ki brezplačno žrtvujejo svoje naporno delo v kuhinji in so se letos zlasti vrlo obnesle s postrežbo Slovencem, ki so šli k jubilejni slavnosti ua Dunaj, in o brezplačnem pogoščenju navadnih gostov 2. decembra; posebej pa še blag. gospej Schiffrerjevi, ki mesto obolele načelnice kot podnačelnica spretno in trudaljubno vodi kuhinjske posle. Srčno se zahvalim tudi vsem drugim dobrotnikom, ki so nas blagohotno podpirali z denarjem ali v blagu in pa p. n. članom odbora za dobre svete. Bog povrni vsem stotero!
Anton Kržič, t. č. načelnik.
Naročajte »Slovenca"! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
VELEVLASTI BODO ANEKSIJO PRIZNALE.
Peterburg, 24. dec. Danes so se že izvedele zanimive podrobnosti iz govora min. IzvolSkega, ki ga bo te dni govoril o balkanskem vprašanju v dumi. Najzanimivejše je to, da Izvolskij izjavlja, da bodo velevlasti aneksijo priznale. Izvolskij Srbijo in Črno Goro zagotavlja svojih simpatij, povdarja pa, da bodo v slučaju, da začno vojsko, izolirane. Naposled bo izrazil upanje, da se bo vsa stvar mirno rešila.
KOALICIJSKO MINISTRSTVO.
Budimpešta, 24. dec. Koalicijsko ministrstvo v Avstriji bo, kakor je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle povedal, sestavljeno do 15. januarja.
PREOBRAT V BALKANSKEM VPRAŠANJU.
Peterburg, 24. dec. Okrožnica ruske vlade na velevlasti naglaša, da Rusija nič ne ugovarja predlogu Avstro-Ogrske, da naj se sporne zadeve, med katere spada tudi Bosna, poravnajo še pred eventuelno konferenco, jnotom sporazuma med bero-linskimi signatarnimi velevlastmi, ako velevlasti temu ne ugovarjajo. Rusija sama, dasi je ta način poravnave dolgotrajen, priznava, da je boljši, ker se tako utegnejo poravnati diference, ki bi na konfe-
renči lahko nastale. To Rusija tem rajše stori, ker je Avstrija v toliko odnehala, da priznava vsaj v principu, da je bosansko vprašanje splošno evropsko.
Dunaj, 24. dec. V smislu ruske okrožnice je dunajska vlada razposlala vsem velevlastem svoj predlog, kako naj se balkansko vprašanje še pred konferenco reši. Notificirala je velevlastem tudi vso korespondenco med Rusijo in Avstrijo. Ce velevlasti pritrde avstrijskemu predlogu, .se tuldi Rusija začne pogajati o tistih balkanskih zadevah, na katerih je interesi-rana.
London, 24. dec. Avstrijski poslanik grof Mensdorff se je podal preko Pariza na Dunaj. Neki angleški list trdi, da ima s seboj lastnoročno pismo kralja Edvarda na cesarja Franca Jožefa in naročila drž. tajnika za zunanje zadeve sir Qreya na barona Aehrenthala.
PERO VUJAKLIJA UMRL.
Zagreb, 24. dec. Danes ob treh popoldne ie pogreb trgovca Vujaklije, ki je umrl v preiskovalnem zaporu, osumljen veleizdaje.
Zagreb, 24. dec. Policija je prepovedala pogrebni sprevod Vujaklije iz bolnišnice; truplo so tajno prenesli v mrtvašnico na pokopališču. Hrvatje in Srbi se zbero danes Ob 4. uri popoldne na pokopališču. Bati se je demonstracij. Vujaklija je bil tri mesece in enajst dni v zaporu, ne da 'bi ga enkrat zaslišali. Bil je šele 35 let star.
SENZACNA ODKRITJA O MLADO-TURKIH.
Rim, 24. dec. Znana pisatelja orienta-lista Ular in italijanski učenjak E. Insa-bato sta ravnokar izdala knjigo »Ugašu-joči polumesec«. Na podlagi diplomaških listin in poznanja razmer iz dolgoletne lastne izkušnje dokazujeta, da je mlado-turško gibanje od Anglije inseen/rano v svrho razrušitve Turčije. Slikata, kako je vladalo i. 1876 v Turčiji ravnotako ustavno navdušenje kakor danes, in vendar »je takratnemu parlamentu sledil propad ter rusko-turška vojna. Mladoturki da imajo namen pod pretvezo politiških svoboščin tlačiti druge narodnosti še hujše kakor so jih staroturki. Turčija da danes ječi pod strahotnim terorizmom mladoturških odborov. Zanimivo je tudi, kako pisatelja dokazujeta, da so strahovita armenska klanja vprizorili Angleži in sicer zato, da vržejo sultana, ki se je takrat hotel od njihovega vpliva emancipirati. Pisatelja sta mnenja, da bi se v Turčiji dalo pravično m razmeroma še precej mirno vladati, ako bi ne bili dejanski gospodarji Turčije tujci. Kar se tiče mladoturške ustave, sta pisatelja prepričana, da je istega izvora kakor svojčas perzijska, namreč angleškega in ruskega. Kakor sta te dve velesili glede na Perzijo računali na to, da se ustava ne bo dala izpeljati, marveč bo pri ondotnih za ustavo v evropskem smislu popolnoma nevzprejemljivih narodih le pospešila propad, take namene imata tudi z ozirom na Turčijo. Nc bo minulo leto, da v Turčiji ne napoči kriza, kakor je zdaj v Perziji, katero si bosta Anglija in Rusija kmalu razdelili med seboj. O sultanu pravita pisatelja, da ve, odkod ustava in kakšen namen da ima, da je pa popolen ujetnik in brez najmanjše moči. Narodi v Aziji da niti ne sanjajo, kaj se v Carigradu godi.
RUSKI PROSTOVOLJCI PRIDEJO V SRBIJO?
Belgrad, 24. dec. General Lipovac poziva ruske prostovoljce, namenjene za Srbijo, da se zberejo do 15. januarja v Odesi, odkoder se prepeljejo po morju v Burgas, odtod pa z železnico v Belgrad.
V Belgradu se govori, da jih pride 40.000 (!), med njimi dva tisoč mladeničev iz najboljših krogov, več generalov, 300 častnikov, 200 vseučiliščnikov.
VELIKA PONEVERJENJA NA RUSKEM.
Peterburg, 24. dec. Poneverjenja v ruski državni banki znašajo nad 120 milijonov rubljev. Tudi v upravi carjeve civilne liste so zasledili poneverjenja.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gosp. Anton Vidmar, župan v Ani-brusu: Potrjujemo, da dopisa o postaje-načelniku v Zatičini niste pisali Vi.
Ljubljanskim slovenskim tvrdkam v uvaževanje.
Oba slovenska dnevnika sta sklenila, da bodeta tudi po novem letu priobčevala imenik slovenskih tvrdk v Ljubljani ob sobotah. Cena ostane kot doslej za vsako tvrdko po 5U v. za vsakikrat. Da pa se olajša naro-čevanje in plačevanje tudi najmanjšim obrtnikom in trgovcem, pobiral
se bo prispevek za vsak mesec naprej. Naročiti pa mora vsak osebno. Kdor se ne zglasi, ne pride v imenik, ker ne bomo nikogar posebe obveščali. Seveda se more tudi osebno plačati in lahko tudi za več objav. V interesu trgovcev in obrtnikov samih je torej, da nam tako naročilo takoj izroče, da bodo priobčene njih tvrdke že prvo soboto v novem letu.
Nagle vremnske izpremembe so cesto vzrok prehlajenju, na katerem bolehajo pozimi otroci in odrasli. Da se omeji žc nastala pre'hlajenja, se svetuje vporab-Ijati: »Herbabny-jev apneno železni sirup«. Vrednost tega prsnega sirupa je že desetletja pripoznana od odličnih zdravnikov in profesorjev in obstoji v izredno ugodni sestavi preparata, ki ne samo da razkraja slez, umiri kašelj in ižboljša tek, ampak tudi radi svoje vsebine železa in lahko se razkrajajočih fosforno - apnenih soli vpliva tudi kri in kosti tvarjajoče.
»Herbabn.vjev apneno - železni sirup« lahko prenašajo najnežnejši otroci in ga tudi zavoljo okusnosti radi uživajo.
Edina izdelovalniea: Dr. Hellman-nova lekarna »zur Barnrherzigkeit«, Dunaj VIL, Kaiserstrasse 73—75.
J*" Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke Andrej Zankar, urar in trgovec. Stob, p. Domžale.
Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zdtnetnarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Or-kenys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Ce naročite eno veliko steklenico za 5 K, noslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel - Apo-theke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30.
kroglj,'ce z z. .ElsV-krotn^J"'."1"' Rfb.rbara 4 krone. Naročite nri H v c ..sk.alllic fr»nko
Vzajemno podporno društvo javlja svojim p. n. članom nadzorstva in načelstva ter udom, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo odpokli-cati k Sebi dolgoletnega zvestega slugo, gospoda
Ivana Frfila
ki je dne 22. t. m po kratki, zelo mučni bolezni izdihnil svojo dušo.
Pogreb pokojnikov se vrši jutri, dne 24. decembra ob l/33. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št, 2.
p rastni
Imeni
Kanarčki
(Roller)
domače reje, izvrstni pevci, se priporo- / čajo po nitkih cenah od 8—12 kron. 3499 1-1
Franc Omahna, Ljubljana, Mestni trg 10
Sestra Hildegarda Rohrmann
uršullnskega konventa na Dunaju,
se srčno zahvaljuje ker so ji po vporabi
želodčne tinkture
lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani, c. in kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja, prešle hude želodčne bolečine. 1 steklenica 20 vinarjev. Naročila po povzetju. 30S9 6
Št. 39.000
Pobiranje pasjega davka za 1909 leto pričelo se bode z 2. dnem januvarja 1909.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. dne februvarija 1909 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1909 nadalje, vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark.
3437 3-
Magistrat deželnega stolnega mesta
Ljubljana, dne 14. decembra 1908.
2a hvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so mi ob izvolitvi deželnim poslancem častitali — iz raznih krajev slovenske domovine, — izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo Zahvala!
Trnovo-Jlotranjsko, 22. decembra 1908.
)ernej J^avnU^ar,
3429	nadučitelj in deželni poslanec.
.Katoliška bukvama'
t Ljubljani
priporoča sledeče važne novosti:
Poezije, Anton Medved, II del.
Cena K 4 —. elegantno vezana knjiga K 5 40.
Kakor je prva zbirka Medvedovih „Poezij" zaslula po vsi naši domovini in našla prijateljev in častilcev v vseh krogih, tako bo tudi drugi del gotovo še bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost našega pesnika.
Ben "HlIPi Roman iz časov Kristusovih. Spisal L u dvig \Vallace Cena vezani knjigi K 4 50. — Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo misliti kot „B e n - H u r j a"; roman vzbuja m ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgoji ne vrednosti. Pred oči nam živo stopa življenje Gospodovo od rojstva do smrti; opisuje se nam poganstvo v svoiem zunanjem blesku, a tudi notranji trhlosti. Osebe v romanu so mojstrsko karakterizovane.
Andrej Hofer, tirolski j„nak
Igra v 5 dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vin,, 10 izvodov K 5 —. — Ne samo, uprizorjena na odru, temveč tudi kot podučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev
Zbirka ljudskih iger IX zvezek -Cena 80 vin., po pošti 90 vin. — Knjiga ima sledečo vsebino: za moške uloge: 1. „Na betle-hemskih poljanah", 2. .Kazen ne izostane", 3. Očetova kletev". Za ženske uloge: 1. „Večna mladost in večna lepota", 2. „Čašica kave". — Vsebiua prejšnjih zvezkov je označena na ovitku IX. snopiča.
A D f>
** v podobah. Slovenski. Cena 80 vin., trdo vezan KI'20 — Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestrimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede. — Otrokom bo v pravo veselje in lahek poduk.
Oče naš, Malavašič. Cena K 1"50. trdo vezana knjiga K 1"70 To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali.
HBat0k0pi XVI. zvezek Spillmannovih povesti z zanimivo naslovno sliko. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin. — Opozarjamo tudi na prej izišle zvezke te zbirke, ki se je med Slovenci tako hitro splošno priljubila in razširila. 3238 8—6
»Katoliška butamo" u Ljubljani.
mr Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2 80, belega K 4, finega K G, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K (5, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje STLt
gostega, jak" trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nankirg-blaga, 1 pernica velikost 170Xl,(> cm z 2 bla-zinnnia, velik ist 80X&8, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K Iti, s pol puhom K 20, s puhom K 24. posamezne pernice K 12. 14. lf>, blazine K 3, K 3 50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici št. 222.
Češki les.	2599-55
Za neugajajoce denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.

Trg. ur, zlatnine in srebrnlne vsake vrste:
Nikelnaste ure ... od K 3-75 višje 15. kar. „Intakt" ure . , „ 25'— „ Nikelnaste žepne budilke „ „ 2- „
Srebrne ure...... „ 8 50 ,
Enigma, tanke ure . . „ , t >'50 . Ženske srebrne . . . „ , 8'— , Zlate, 14-kar. ure . . „ „ 60.— „ Ženske zlate, 14-kar. . „ „ 24 — „
Stenske ure...... „ 4 60 „
Budilke....... „ 3-20 „
Ure z nihalom . ... „ „ 10-— , . s kukavico . . . „ „ 5-30 „ Srebrne verižice . . . „ „ 2 90 „ Zlate , . . . , , 30 - ,
Uhani, 14 kar....... 2 85 „
Dalje priporočam razne obeske in razno drugo srebrnino in zlatnino po čudovito nizki ceni. Za pristnost blaga se jamči. Proseč velecenj. naročil. S spoštov. Andrej Žankar, 3432	urar in trgovec, Stob, p. Domžale.
®3T KOST
»ar
Dečka
lepega vedenja sprejme v pouk
Ivan Milavec
izdelovatelj orgelj v Ljubijani. 3433 3-1
Hiša
v Dravljah št. 50
tik cerkve
iz proste roke. Pripravna je za kakega oskrbnika. Cena jako
nizka. Poizve se v Dravljah št. 50. 3435 3-1
Trgovski sotrudnik
zmožen češkega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako špecerijsko trgovino. Več se poizve v uprav. „Slovenca". 3415 (1)
iilillMUlMflff

*
Josip Maljavac
3428 v Roču, Istra 10-1
ima na prodaj
do 50 hektolitrov dobrega, zdravega
Mm vina
Kdor želi kupiti, mu ga pošlje po 23 K franko vse postaje Kranjske.

mmmmmmll^immMm
Srečne in vesele božične praznike in veselo novo leto
želiva vsem prijateljem, znancem in vsem čast. odjemalcem ter se še nadalje priporočava.
Josipina in Fran Čuden.
3422 1-1
Ljubljana.
Zaloga skoro v veh lekarnah.
rd JMl
£ a
; ifso c H U T 2 -JMARKE~|fc
!.•:> JULIUS HERBABNV WiE'N"|e
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 letu v eden, zdravniško preizku šeninpri-poročen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in redltev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
------------um ■■■■■. n m., aMBi^MM	------------------------' rw f	» 1111*1 j v. » »v*, tu Lt\ VIIC	1U-I
Edino izdelovanje m glavna raznosiijatev: Dr. Hclmannoua lekarna (Hemobnyleo naslednik) Mzur BarmherzlSReit", Dunai, Vlili Kalserstr 73-75
_V_»log, )e nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Ce.ovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, š,. Vidu Trbižu! Trstu, Velikovcu\o'ip"k"„Andrijeveču'
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 34 let uveden in najbolje preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in tisti kri.
Cena steklenici K 2.-, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2848 16—1
A. ŽflBKAft
V LJUBLJANI
Dunajska cesta 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavuičarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Francis-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre,
trombe za vodo itd , dalje najraznovrstnejše železne konštrukoije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-1
t

Potovalca
Sprejme dobro vpeljana zavarovalnica proti polarnim škodam. Plača po dogovoru. Pojasnila pri našem - upravništvu.	—-—
Specijolno trgovino za tevlj
Glede cene najbogatejša iz-bera, obliki noge primerno pravilno sestavljeno obuvalo.
Edina pr.daja marke
„F. L. P."
3425 54-1
JBCMl i	4 '
ali sto že poskusili
planinškovo prazen® kavo?
^ ?
! !! ti

;e ne — porabite priliko k praznikom'!!
Pogostile bodete, kakor še nikdar!! -----------
Samoprodaja vedno sveže pražene kave v velepražarni:
Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta 6.
Istotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrst. žganja na debelo. Prva ljubijan sika »olika pražarna za kavo: Karel Planinšek.
IBMfiHiflijBBt
m
3430
O Božiču in
novem letu,
ko nočete kuhati govejega mesa, Vam ni potreba pogrešati goveje juhe, kajti MAGG1-JEVE Bouillon-kocke po 6 vin, dajo takoj — samo s prekuhano vodo polite — že gotovo govejo juho, ki je popolnoma jednaka domači juhi. Vendar pazite natančno na ime MAGG1 in varstveno znamko križno zvezdo. — Kocke brez teh znakov niso Maggi-jeve.
Haloečla trdka za žodbene Instrumente In žramnfone u Praži.
GRAMOFON
I. praške tovarne za godbeno orodje, orhestrlone
Diego Fuchs, Praga
je nojboljie božično in novoietno darilo. Zaloga na drobno: UndOUOU trS 13.
Zadnja novost: dvostranske plošče za -- vsak gramofon a K 4-—. =
„PRAHA« Velikost: 29 '.29X14 cm. Fino poliran, natančno po sliki, cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija med igranjem. — Cena K 28--.
.MOSKVA
f f
■ .musnau"	Velikost:
„mU9IVHH	31X31X15 cm.
Fino poliran in bogato okrašen cvetlični
livnik v raznih barvah, kolesje se navija
med igranjem. Cena K 32"—.
Novi ljubljanski komadi.
x
x
X
Godba c. in kr. pešpolka štev. 27, kapelnik Teodor Cliristoph.
100307 Triglav, koračnica, Fučikova
Naprej, koračnica.
.Mladi vojaki", koračnica iz operete
.Rokovnjači", Parma. „Sokol", koračnica, VVavrinek, La Bora, koračnic, Zitta. „U boj", zbor iz opere „Zrinski" Zaje. , Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, I. del.
,Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, II. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, III. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, IV. del
Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma,
I.	del.
Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma,
II.	del.
..Venček slovenskih pesmi". Predigra iz opere „Graničari", Zaje. Fantazija iz operete „Caričine ama-
zonke, Parma. Medigra iz opere ,Ksenija", Parma.
X
X
100J02
100303
100304
100305 100301)
100293
100294
100295
100296
100297
100298
Josip Povhe, komik slovenskega gledališča v Ljubljani s spremljanjem orkestra.
2-102680 O treh ljubicah.
Napitnica iz Rokovnjačev, Parma. Ljubljanski postrešček iz operete
,Nečak", Parma. En starček je živel, L. Pahor.
X
X
2-102681 2-102682
2-102683 Moški kvartet Glasbene Matice.
104206 ..Vcnček narodnih pesmi"
100292 10029;
X
X
X
X
104207	Ogljar.
a) Kranjčičev Juri.
104208	b) Tički.
104209	Ti si urce zamudila.
104210	Ko psi zalajajo.
104211	Stoji, stoji Ljubljanca.
104212	Nočna rosa.
104213	En starček.
104202	»Oblački".
104203	Planinska roža
104204	Lahko noč.
104205	Pri oknu sva molče slonela.
X
10 ;300 100301
Oddelek zbora Glasbene Matioe v Ljubljani pod vodstvom M. Hubada.
10465i Slovenec sem. 104657 O mraku 10465-i Lastovki v slovo. X 104659 Mladini.
Ženski dvospev. X 104201 Gorska rožica.
104214 Slovenskim mladenkam, H. Volarič.
Obširni, bogato ilustr. ceniki vseli razun navedenih aparatov, ki so vedno
Pošilja se samo y zajogi) „a žejj0 zastonj jn franko Nepovoljno vza-
proti povzetju!	-_n, „	mem tekom treh
—----3297 2	dni franko nazaj.
■ram«!
Od 28. decembra 1908 do f>. januarja 1909 prodajam zaradi inventur^
moško in žensko konfekcijo pod vsako ceno.
Angleško skladišče oblek O. Bcrnatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
IIL priloga 296. fttev. »Slovenca" d ne 24. decembra 1908.
NeKal deseti o tfžošKem slovenskem
li
Peto tekoče leto »Dramatičnega društva« v Trstu in drugo leto preporoda slovenske Talije ob Jadranskem morju . . . lanska sezona, z veseljem in ponosom so se Slovenci ozirali na njo. Toda kaj prinese novi tek? Kako se bode gledališče razvijalo? Ali bode stopalo navzgor po začrtanej poti? Ali nastane morda stagnacija ali morda, kar bi bilo najhujše, padec? To so bila vprašanja, ki so se vrinila človeku nehote! In čakali smo . . . Potekla sta dva meseca nove sezone in lahko si ustvarimo sedaj svoje mnenje. Dva meseca nove sezone — dva meseca napredka — triumfov. Ne bomo se ozirali na igre in izbiro istih, to prepustimo drugim. morda kompetentnejšim osebam. Pač pa si ogledamo igralce in njih delovanje.
Matadorja našega gledališča sta širni slovenski publiki dobro znana bivša člana ljubljanskega gledališča gospa Danilova in g. Tone Verovšek. Ali je treba reči, da stojita na višku svoje umetnosti? Ali jih je treba še dalje hvaliti? Ne! Vse, kar bi se moglo napisati, bilo bi le ponavljanje starih, dobro znanih stvari! Igra, nastop se hvali sam! Temeljna stebra sta dobro znana in trdna, ozrimo se pa na druge, ki podpirajo svetišče naše Talije. Ali izpolnjuje ostali igralski zbor svoje dolžnosti in podpira izvajanja prej omenjenih umetnikov?
Oglejmo si najpopreje žensko osobje.
Tu je prva gdčna. Janova. Ona igra vsekakor poleg gospe Danilove prve gosli na našem odru. Razvija se in raste, bliža se rapidnimi koraki svojemu umetniškemu in življenjskemu cilju. Od predstave do predstave napreduje in se izpopolnjuje. Vidi se, da ima ambicijo. V Janovi biva umetniško čuteča duša, ki jo neprestano naganja, da se pospeva kvišku k zaželje-nim ciljem. Prepričani smo, da bo dosegla svoj smoter. Toda vsaka dobra stvar ima tudi svoje senčne strani. Go-spici Janovi bi priporočali večjo pozornost na jezik. Jezik je duša odra. Občinstvu naj igralci kažejo krasoto in lepoto svojega jezika. Tudi naglas ni vedno pravi. Torej le pridne vaje. Vse gre. Per as-pera ad astra. Poleg Janove stoji gospica Mekindova. Njena igra je umerjena, njen izraz sentimentalen. Posebno v ugodni luči so se pokazale te njene lastnosti v Cankarjevi drami »Kraj na Betanjevi«. Tam je bila čisto na svojem mestu. Tam je občinstvo ž njo čutilo, ž njo jokalo. V drugrh vlogah pa bi ji svetovali več živahnosti in zgovornosti. Omenimo še g. Zeleznikovo, ki je kot stara Židinja v »De-bori« pokazala močno igralsko individua-liteto. O gospicah Puljnovi in Krasnopolski ne moremo še soditi, ker prva dosedaj še m imela take vloge in slednja pa je šele prvič nastopila v »Katakombah«.
Sedaj pa k moškim. Veble je star ru-tiniran igralec, ki je v vlogah, katere pri-jajo njegovemu značaju, prav izboren. A je letos to, kar je bil prošlo sezono. Za primat pri moških, poleg že zgoraj ome-
njenega umetnika Verovška, se borita vsekako Raj ne r in Viktor z različnim uspehom. Zdaj ta, zdaj oni. Gospod Raj-ner je močna individualiteta. Ustvarja povsem samostojne, posebne tipe. Le. tu pa tam se ti zdi, da se naslanja na velike vzore. Ali je to posledica njegovega bivanja v Pragi? Njegov Borman v »Katakombah« je bil naravnost klasičen in drastičen tip. Tli je celo zasenčil našega prvaka Verovška, ki je igral vlogo Blima. Istotako je bil izboren kot pater Menard v »Bratih sv. Bernarda«. Njegova vrlina je, da je mnogostranski. Za naš oder je Rajner nenadomestljiv in lahko bi nastopil na vsakem večjem odru. A vsak človek ima svoje nedostatke in tako tudi gospod Rajner. Ali bi ne mogel boljše vokalizi-rati in boljše izgovarjati koncev besed rn stavkov? Občinstvo bi mu bilo jako hvaležno. 1'udi naj gleda, da se drži v vseh vlogah na isti višini. »Ne nazaj in navzdol, ampak naprej in navzgor! To bodi ti vzor!« Viktor — no, lahko rečemo, da je on v tej sezoni postal ljubljenec tržaških dam! Toda ne vemo, če je to v njegovo korist! Ljubimec ni njegov karakter, naj ga izvede še tako dobro, vidi se mu, vsaj nam se zdi tako, da se sili. Seveda velja to le za sentimentalnega ljubimca, v vlogah junakov je popolnoma na svojem mestu, n. pr. Mayreg v »Katakombah«, Pavel v »Bratih sv. Bernarda«. Toda nedosegljiv je bil v igr.i »Na sodnji dan« v ječi. Vrlina njegova so tudi izborne maske, ki se vedno prilegajo vlogi in duhu igre. Svetovali bi njegovim kolegom in koleginjam.
da ga v tem posnemajo. Občinstvo pa želi, da bi hotel glasneje govoriti. Res je važna stvar prememba glasu, toda naj upošteva slabo akustiko naše dvorane. Saj glasu ima dovolj. Le borita se, Viktor in Rajner, le pehajta se za palmo, naše občinstvo in naše gledališče vama bo hvaležno, kajti ta borba je plemenita. Omeniti moramo še naš »perpetuum mobile« MPkuletiča. Njegov nastop pomeni smeli v parketu, smeli na galeriji. Posebno dober je bil v »Bratih sv. Bernarda«. Očitamo mu pa, da si je vedno predosleden, 011 ne igra dotične vloge, marveč le — Mikule-tiča v dotični vlogi. Gospod Potrato premalo pazi na odru na svojo zunanjost. Spominjamo se ga, ko je popolnoma drugače uspeval. Proč z letargijo! Gospod Bole-slavski je dober in umerjen, celo preumer-jen. Prav dobra je pa bila njegova igra v »Katakombah«. Tudi nekateri mlajši igralci, n. pr. Požar, so prav dobri. Vendar pa moramo povdarjati, da ansambel ni na višini ostalih igralcev in da često kvari celoten vtis.
Omenimo slednjič še opremljenje odra. Tu moramo z velikim veseljem konstatirati velik napredek. To si more šteti v zaslugo v prvi vrsti naš vrli Veble. Vse nove kulise so izvršene točno in res z umetniškim okusom, kar velja posebno o krasni sceneriji v »Bratih sv. Bernarda«. Tako se naše gledališče razvija vidno in utešljivo narodu in posameznikom v ponos in veselje!	— f-f—
Božično darilo.
POZOR STARŠI! Najlepše darilo so priznani H. HEITZMANNOVI
~ piHiiini in i<l*»virji.
Prodaja jih proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila edino le narodna tvrdka	3219 4
ALFONZ BREZNIK« Gradišče št. IS.
m
POZOR!
SVOJI K SVOJilM!
POZOR!
H vb	mm
Ki Držnj-flvsec
Ljubljana, Florijanske ulice Jteu. 22 (u lastni m\),
priporoča velecenjenemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega Špecerijskega blaga ter najboljše vrste moke lastne mletve po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. — Prodaja na drobno in debelo.
S V O J I K	O J I IVI !


Praktična darila za
3128
priporočata
6 6
Gricar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ul.9.
Edina slovenska odlikovana in strokovno urejena semenska trgovina in umetno vrtnarstvo
fllojzija RorslKa u LJubljani
ki obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih
semen, za katerih kakovost jamčim. Posebno za to leto sem se preskrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševališču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venoi in šopki, sveži in suhi. kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. je brezplačno na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
3298 3 2
Vsakovrstne sla
N
U sr
73
O <
a o a
o n 3
i« 1°
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovorno slamnikov u Stolni Fran Cerar p. Domžole pri Ljuhljonl.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 3294 (2)	Cene primerne. ! 3
1
Delniška, družba združenih pivovaren Žalec in Laško
Specialiteta: „Salvaior" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
========= Pošiljatve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" fl. Kržišnlk. (Telefon St. 82.) ============
Razglas.
Podpisana c. kr. volilna komisija je bila z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31. avgusta 1908. St. 19'83. po določbah S 8. zakona z dne 29. junija 18o8 drž zak Št. 85 in § 7. volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani določena, da priredi in izvrši dopolnilne volitve. Sestavila je volllske imenike za oba zbornična odseka in sicer v trgovinskem odseku za tri, v obrtnem odseku za štiri volilne kategorije
Imeniki so od 23. decembra 1908 I. do v&tetega 5. januarja 1909 I. za vlaganje kakšnih ugovcrov v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih izven Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi
Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled. Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem času za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih urad h ustmeno ali pismeno prijaviti, smejo sc pa tudi vložiti neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani. Na ugovore po roku vložene se nc bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi vol lske imenike vrnili volilni komisiji, ki borazsodila kontno veljavo ig 7., odstavek 7. vol. reda) o ugovoiih in razsodilo naznanila ugovarjalcem.
Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v smislu t; 4 , prvega odstavka volilnega reda je med rokom, določenim za prijavo ugovorov, vložiti pri volilni komisiji. Na podlagi veljavno popravljenih volilskih imenikjv bo izdala volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitev ter |ih bo razposlala volivcem z ra'pisom volitve.
Popravke naslovov smejo volilci vložiti pri podpisani volilni komisiji (v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani)
Glede zlorabe davčnih podatkov, ki so v volilskih imenikih, se opozarja na kazenske določbe § 246; zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1908.
C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrt-3370 niško zbornico v Ljubljani. 2-2
1 sani
za tovor,
dvouprežne ali za samca in
1 kočija
ravno tako,
kakor tudi več konjske oprave se
po ceni proda. Poizve se tu, Resljeva cesta št. 30.	3250 3 3
pg*r*»*<aflB
3369
Obrtni^
2-2
J4 let star, 3 obrtom in 5000 kronami premoženja se želi v svrho j?e-nitve radi pomanjkanja znanja seznaniti z gospodično v starosti 23 26 let, ki je lepega vedenja ter izobražena, pred vsem pa veselje do obrti. Beli se pošten značaj ter 2. 3000 )■{ imetja. Šiuilje priorostega stanu imajo prednost. Le resne ponudbe s slik0 do 20. jan. na uoravo „Siovenca" pod Šifro ,,1909". Tajnost se jamči.
Pristno, če na pod platu
ustanovno : leto : (860.
v
S*'



2994 12—3
Vsak dan jih Izdela tovarna
60.000 parov!
Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, = gumi in modno blago. =======
C*
Edini kontrahenti
L
Jščemo nevest
ki si je te nabaviti dobro in ceneno opremo /3 najboljšega platnenega in bombaževega blaga samo v tkalnici bratov tfrejcar, D ob ruš k^ Štev. 9117, Cešk0-Prepričajte se in naročite si lepo božično darilo: 6 kosov rjuh Ia, v velikosti 150\200 cm za tf 14-30, 1 kos irlandsk^9a platna 20 m tf H'50 in vzorce barhanta, platna, oksforda, šifona, nankinga, namiznih prtov, brisač in vseh vrst platnenega in bombaževega blaga proti vrnitvi zastonj in poštnine prosto, ^a/er/ vsa bodo paradi nizke cene in odlične kakou°sti popolnoma zadovoljile.	2245 6
PRESELITEV TRGOVINE.
Usojain se slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem preselila sedaj na Ribjem trgu se nahajajočo
mesarijo
u suolo tilSo na Francouem nabrežju štev. 1 (tik mlekarne).
Potrudila se bodem tudi odslej cenjene odjemalce vedno z najboljšim mesom pitanih volov postreči in se priporočam za nadaljno naklonjenost
Z odličnim spoštovanjem MflPIJS CCI*f1C
3300 3 3
mesarica.
= TViit 011 Krejči ===
Ljubljana, Wolfove ulice štev. 5.
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše kožuhovine, klobukov in čepio. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča - popravila proti najnižji ceni. -
Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
Blago in cene solidne.	2540 12
Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku. ::
Dragotin Hrovat
Stob-Domžale 308i 3-3
se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem umetnosti za izdelovanje ■■
altariev, križevih potov, podob in vseh v to stroko spadajočih del, kakor tudi v prenovijenje stanh altarjev,

podob itd.

Podružnice:
Praga z men|Qlnlcainl: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, CeSka Kamilica, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jlčln, Plzen, Zvltava In Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, Taborjtrasse 4, III. Ungargasse 77 (vogal Rennwega|. III. L8-wengasse 27, IV. Wledner Hauptstrasse 12. V. Schdubriumerstrasse 88 a,
VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. AAimahilferstrasse 70, VIII. Lerchenfelrier-strasse 132. IX. Alserstrasse 32. XVIII. \Vlthrltigerstrasse 82. XIX. Drtbllnger Hauptstrasse K3. XIX. Hauptstrnsie 32.
Menjalnična delniška družba
MERCUR
H
??
" DUNAJ, I., VVollzelle 1.
Akc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
O
C
ctf
C
o +-»
cn rt N
C
<D O
C
rt >
o t_
-M
cn D
i P n
7? O
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tompnra barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilljske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzorci in papir za vzoroo po najnižji ceni, najnovejše in moderne sube, kemične, == prstene in rudninske barve. -
Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohlštene mizarje : in hišne posestnike itd.	:
::	priporoCa	::
Hdolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov In steklarskega kle|a.
__Prodaja najboljšega mizarskega =
mr lima
= po najnlžl ceni,	-
karbolineja
= samo boljše vrste, ==
= gipsa =
alabastra In stukaturnega za podo-2961	barfe In zldarle.	1
= Ustanovljeno 1832. -
:: Zahtevajte cenike! ::
■RB9E9BSZ9BSIBHI
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 11
Prva slovenska modna : trgovina za gospode:
Enjelbert Jkušeli


Ljubljana, Mestni trjst. 19
se najtopleje priporoča
2710

• • • •
NofkuInntu»-j>l
nakup in prodaja :
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut In denarja. ::
Zamenjava in eskomptiranfe
Izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
IV. priloga ^Slovenca" A te v. 296. ein^ 24. decembra 1908.
Pismo iz Amerike.
Ameriko smo mi Evropejci navajeni nazivati deželo čudežev in vsakojakih ne-mogočnosti. Kako nam imponirajo njih velikanske stavbe in inženerska dela, ameriška natora ima krasot, ki jih ni najti daleč naokrog, ameriška industrija je menda prva na svetu — a ravno Amerika je iz-vzeinši nekultivirane narode, tudi glede obče bede prva. Takfh razlik, kakor jih nahajamo ozirom na socialno bedo, nima ne Evropa, ne kak drug del sveta. Na eni strani strašno bogastvo in razkošje, na drugi pa revščina, da se Bog usmili. Ni čuda torej, ako se, kar ste gotovo že čitali po novinah, pojavljajo semtertje — in ravno zadnje dni iznova nakane najhujše soeialistiško - komunistfške oziroma nihilistiške vrste. Čeravno se Amerika imenuje kaj rada država svobode, vendar vlada v resnici najhujši despotizem denarja, tako da se človek tu izključno ocenjuje samo po številu dolarjev. To je žalosten razvoj in nam odpira še žalostnejši pogled v bodočnost. Obenem nam kaže Amerika najbolje, kam vodi politiški in gospodarski liberalizem, ako ni prepojen s pravim krščanskim duhom. Bogastvo in beračija z neznosno bedo — to sta njega cilja. In da še ni konca temu hlastanju po bogastvu, pri čemur človek ne pozna nikogar, ko samega sebe, in v čemur mu je vsako sredstvo dobrodošlo, čim prej ga dovede do cilja bogasta, je obenem vzrok tudi največje reakcije, ki pa ima isti cilj in ga hoče doseči z istimi sredstvi. Boj vsakogar proti vsem! To darvinistiško-materialistrško načelo vlada po vsej Ameriki, dokler ne pride polom, čigar pred-pojavi in znaki se kažejo že danes — posebno v industriji.
Niti karteli. niti trusti niso pomogli; narobe, ravno ti so marsikoga uničili. Iz tega razvoja liberalnih načel posebno v gospodarskem oziru pridobiva več privržencev socialni demokraciji, ki si obeta iz bodočega poloma vse.
Tudi ameriške šole so mnogo krive na tem razvoju. Ameriške šole si dragi Slovenec ne misli kakor uzor-šolo. Svobodna je res, ali uspehi teh šol so tudi vredni te svobode. Amerikanci sami pri-poznavajo pomanjkljivost svojih šol in še nedavno je profesor jalski Artur (1adley ob priliki nekega predavanja v Bruklinu (Brooklyn) ožigosal tc nedostatke. Ameriške ljudske in višje šole po mnenju tega strokovnjaka ne dajo učencu temeljite na-obrazbe niti v realnih predmetih, kamo-li duševne izobrazbe. To obsodbo potrjuje tudi dejstvo, — kakor so se se izjavili z večine vsi, ki so dosegli premoženje in časti, da so si morali vso realno in duševno naobrazbo priboriti sami potom samouka. Šola je termometer državnega in ljudskega blagostanja, toda svobodna Amerika ga premalo uvažuje.
Kakor v marsičem drugem kurijozna, tako je Amerika i v verskem oziru pravi tohu-vabohu. Komur se zljubi, ide med preroke in hajd ustvari novo vero; glup-cev pa je v Ameriki dosti, zato tudi vsak tak prerok najde kmalu privržencev in to ne samo med neolikanimi, ampak tudi incd omikanci.
Verskili struj — omenjam izvzemši katoliške — samo na »kristjanski« podlagi, je na stotine. Druga drugo grdi in blati, da človek včasih res ne \e, ali so vsi ljudje zblazneli, ali pa samo on je blazen revež med ostalimi. Vendar pa so vsi edini v enem — v sovraštvu do katoliške cerkve. Radi tega so že mnogokrat poizkusili zjedinjenje, pa sc jim je vselej še izjalovilo. Tako spet mislijo imeti kongres vseh »kristjanskih« (izvzemši katolike) veroizpovedovanj v svrho zjedinjenja. Ta »Federal council of the churches of Christ in America« (Občni zbor ameriških kristjanskih veroizpovedovanj), ki bo zboroval v Filadelfiji, naj bi poskušal »praeti-cally and afficically« (praktično in javno), toda, kakor sami pravijo, ne »organical!y« (bistveno) ujediniti vse, kar še pravi, da šc veruje na Kristusa. V čem torej naj obstoji to zedinjenje, tega ni razviditi iz programa. Kako veličastno stoji temu nasproti katoliška cerkev, ki še sedaj po 2000 letih ima vselej in povsod iste nauke, iste zakramente in iste pomočke milosti in ne potrebuje torej nikakih poizkusov zedi-njenja. Častno in zmagovalno jc prestala vse burne boje stoletij in ako bi, kakor pravi Ooldstein, bivši socialist in sedaj veren katoličan, cerkev (če bi to bilo mogoče) padla, bi vse druge verske struje prenehale kar čez noč.	1. F.
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko. Igg
t Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna 81
p
3
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice it. 41
2900 52-t
B3T Najcenejša vožnja v Ameriko. Igt
w
tt
djŠS/ Slovenska modna trgovina ^N^kj,
z' modni salon jd moderne domske IHobiikeN#
A. 111 VOD - MOZETIČ, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
^^N. se najvdanejše priporoča velccenjenim damam. | v^N^ Klobuke sprejemam v popravilo.
Telefon št. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plakatiranje in snaženje stanovanj
3245 3
priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pil:
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Hojvečjn žilen pohištvo za spalns in
jedilne sobe, salone in goiposKs sobe. Preproge, zastsrji, modroci na vzmeti, žimnsstl modreci, oirošhi vozički itd.
Najnižje cene.	Ss;solidnej&o b!age.
2823 52-9
m si m m
VINO
ro
(N
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za* druoa v Medo&ih (Kopte)« pošta Pirano — železnifi. postaja Por« torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—6 F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Najcenejše
«
domačega izdelka v
pflporoča po najnižji ceni in na)bol|H kakovosti slavnemu p. n. občinstvu Ia preč. duhovščini
JOSIP ¥IDMAR
===== v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19 — Stari trg Stev. 4
Prešernove ulice štev. 4. iM
M PO!
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Helleria' zamorete drva hitro, brez nevarnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12-—.
K]er se ne dobi, naročite naravnost pri Izdelovalcu.
LudovU Heller, Inžener
Dunaj X., Laxenburg«r-strasse 33.
2846 13-9
^ Imate li doraslo
S hčerke
?
Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih to-Zahtevajte j& vam. izdelkov: barhenta, pOVSOd 0 flanele,damasta,gradla,
kanafasa, najmodernejšega k blaga za damske kostume, F> U D T6fTI6 itd., vse po najnižjih cenah lastnega tovarniškega izdelka pri tvrdki
FrnntiJek Mejdr,
K 16 I strojna tkalnica in razpoši-
Ijalnica v Usti na Orlici, I Hutvald št. 38, ČeSko. J
novo platno
z narodnimi
kolkom I kos 23 m |
za
za neveste.
2340 2—1
Naredite ji veselje in
Kupite ii opremo
»
ČEŠKIH HRANILNIC, mu
(Uuifeuni banka 6eskyoB%
flppliiftrstr. 22. epefrtel en>
Vlog« na feitjcžiutt iu raiun 4 % in 4", %. Kupovanj« in prodnim vr«dra, pitplrjer. Uprava In iu««:na islog« fcr«xp!«£ni>.
Posojil!«	m avtom, občiHam In drugim Javnim korporadjoni proti aa>«rttz«ctp c«
\*U »pravne pristojbini;. Financiranje jsaeftčh podjetij, tirni«!?* lastnih 4*1. tomm-obligacij, kater« uživajo pupilarnc sigurnoit ia m tmeto ralriti za vsakovrstne kavcije.
H
Dvl. kap.
Tricj-rinl: „S»orebuka~.	J
Deponiranj« kavelj ta	jf
vadi] rainlli vrat.	-
lUkont m»n|l« aaia«	_
denarnih cavorlov.	g
Bankovn« Informacij«	~ In avete breipločno.
H S U T N E R urar inJrgovec z zlatnin0 in srebraino
Ljubljana .'. Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Uranla, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantniini kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi
po po&ti po&ljem za-st^nj in po&t. prosto.
Razpošiljanje
<
V—
f

CROATI
££
i
je edina hrva&ka zavarovalnica osnovana od občine n svobodnega »n kr. glavnega mesta Zagreba. u
''"ij Bk TI® " osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje jjViniUlH I IM j prot| požaru in vpepelltvl po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
.<1
» Glavni zasfop „Cro<uie" y Ljubljani, Gosposke ulice 4.
■L (Za vsa večja mesta na deieli se iščejo zastopniki.) jm
ga— masmrn^m ^mš^smrn mm*tm®m mmmm mr
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke !
1 1 ■ ■
2399 13
Rut
Fotografski umetni m
Ljubljana? Sodnijske ulice II.
li Izvrševanje vseh v fotografsko stroko
I	f spad*jočih naročil kakor: poveča vanje,
II	reproduciranje, fotografiranje tehničnih || Z5 predmetov, interijerjev itd Z^ZI ||
f| H Vsa del« b« izvršujejo točno tudi v največji množini. II
Najkrajša.,najcenejša U0ŽItjQ . HlMillO
z modernimi, velikimi brzopamikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", .Kroonland". „Vaderland*, .Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, kborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, ia vsakoga potnika eminentnega pomena, in traja vožni a 7 dni.
Odtiod iz LJubljane useh torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mosec vožnjo &ei Kanado, katera pa je
ixdat.no cenejša kakor na New York.
Pojasnila da|e vladno potrjoni lastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odalej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Staram lišlerju*. 320 46 bo
C.
a.
Slovenska trgovina«
pri ..solncii" za vodo
v mestni palači.
Katinka Mmw
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otro&ke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, fiopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kup&evaloe na debelo najnižje cene.	2552— 13
Niz ceke ne!

N
u <
e
®
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta fljnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna« mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-7
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p n. odjemalcem v ogled.
Slovenci, pozor!
pri naKupouamu uenceu!
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
1
■ n
3077—9
ratov i napisi.
Zunanja naročila »e izvršujejo hitro »n točno.
iT!
J
ENE BREZ KONK
CF1
j j i
Izmed najboljšega najboljše!
Da zadostim tudi najrazvaienejšlm 'zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovosti, Izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes na jizbranejših vrst, najfinejšega prolzvora iu nudi ::	čudovito fino, aromatično in oživljajočo p jačo.	::
Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleka kot „črn" je prijeten zaključek vsake pojedine ali večerje; ima moč in oživlja.
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
Karol Planinšek
Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske>1.
32J4 12 3
Kavarna in restavracija
C,
se sl. občinstvu najtopleje priporoča.
:: Božična priloga ::
»Slovenca" številka 296, dne 24. decembra 1908.
Gloria.
zdravje moje — ljubljeno Posivje! Opdsano s srebrnim savskim pasom, ovenčano s smaragdnim gozdnim vencem, ograjeno s kristalnim poljskim krasom. Kako da ne bi bilo biser moj, kako te ne bi blagroval nocoj!
Povsodi, slišim, pevajo zvonovi, po vsaki vasi pesem gre božična. Pa toli jasna zdme ni nobena, nobena zdme ni tako resnična, kot himna naših miljenih zvonov akord jim vednostar in vednonov.
Povsodi, vidim, okna kakor zvezde, in kakor nebes so pokojna sela. Pa ni jih oken od domače hiše, ki bolj ljubeče meni bi žarela. O, vsako ni, če še tako lep6, oko ni vsako milo kot nebo.
Nocoj se jaslic slednji dom raduje in skromen skromnih in visok umetnih, nad njimi plamen, kakor angel čuva. A ni jih jasli toliko prijetnih, ki bolj netila srčni moj bi plam — od jasli naših v nizkem kotu tam.
O, jasli moje — ljubljeno Posavje! Kot „gloria" nocoj ta šumna Sava, in gozdi kot zadivljeni pastirji, kot Betlehem ta biserna planjava — a Bog nevidno diha nad teboj — -Kako da ne bi ljubil te nocoj!
Silv in Sardenko.
Miru ljudem!
Spisal Emil Fagnet, član francoske akademije.
Bilo je pred dvesto leti, morebiti pred tristo leti. Natanko se več ne ve. Arlnvi so se poizgufbili, ali jih pa sploh niti ni bilo. Biio je morda le ustno izročilo, ki se je pripovedovalo od roda do roda po žrvo cvetočih vrtovih v Bretanji med šumečimi morskimi valovi.
Povest je navadna, silno priprosta pa zanimiva brez posebnosti. Iz tega se ne napravi roman za feljton, tudi drama ni mogoča, zlasti ne da bi kaj nesla. Košček kruha je to za srce, mali kruhek za človeka srca.
Živel je mlad gosposk Bretonec. Hiral je brez kake posebne bolezni. Spati ni mogel; cele noči ni zatisnil očesa. Kedo mu je uničil spanec? Nihče ni vedel. Morda kaka nesreča v ljubezni; morda Rene-jeva silna vznemirjenost, morda kaka skrita huda krivica, morda nezadovoljnost samega s seboj, morda ona polna žalost, ki sem jo nekje drugod imenoval slutnjo bodočnosti. Nahaja se pri ljudeh posebno žive in obsežne domišljije. Vse mogoče hudo vidijo v prihodnosti v raznih oblikah, v groznih podobah in boli jih že naprej, da ne zmagajo. da ne obvladujejo teh bolesti.
Kaj vem, kako je bilo? Bil je žalosten do smrti in ni mogel najti spanja. Neki ne-vrastenik, klijent dr. Duchampsa, mu je rekel nekoč: »Zdi se mi, ko bi mogel spati vsaj dve leti, pa bi bil ozdravljen.« Naš mladi Bretonec pa ni toliko zahteval. Dejal je: »Ko bi jaz mogel le dve uri zaspati!« Toda njegova skromna želja se mu ni nikolj izpolnila. On je tekal za spanjem, naprav-ljal je dolge sprehode po pašnikih ali ob morskem obrežju. Vtrudil se je toda spanec je bil še dalje od njega nego kadar je miroval. Telo mu je bilo trudno a oči so mu bdele noč in dan. On je vedno ponavljal: »Requiescatn!« Počijem naj! skrivnosten glas pa, ki mu je sledil povsod in se oglašal za njim, mu je odgovarjal: »Cuj! Bodi buden!«
To je bil navaden nevrastenik, kakor sedaj pravijo medicinci, ali psihastenik. Z besedami namreč za opredelbo ljudje niso nikoli skopi in kratkobesedni. Medicina je besed bogata, ne da bi hoteli s tem reči, da je bahata. Oh da bi bilo dovolj najti besed za pojem in če bi bilo dovolj to da bi prav spoznali in po tem spoznanju ozdraveli! Toda v onih časih se niso toliko vkvarjali z definicijami, kar je bilo končno morda še bolje.
In naš neopredeljeni bolnik jc zdva-jal, gotovo nc radi tega, ker ga niso opredelili, kar mu je bilo vseeno, ampak zato, ker m ozdravljiv, in to je bilo vsaki čas bridko. Nekega dne je prišel blizo do Ple-rina, ki leži v okrožju Saint-Bricne. Kraj je bil divji, rajši odbijajoč nego vabeč, skoro bolj zopern nego tolažljiv. Zemlja je bila peščena, cvetja malo, timijana in drugih močno dišečih cvetic ni bilo in na to se jc naš bolnik še vedno zanašal in tudi še sedaj ni obupal, da mu donesejo omame. Tudi to še ni bil kraj, »kjer se spi«, o
čemer je govoril dobri La Fontaine. Mladi gospod se vsede utrujen, solznih oči; hipoma pa ga navdihne tajna misel. Nekaj, na kar ni nikoli mislil, se prikaže pred njim in on zakriči: »O blažena, sveta Devica, pomagaj mi, da zaspim!«
On ni napravil nobene obljube, ničesar ni obetal, dasi bi bilo dovoljeno. Ničesar se ni zavezal, morda zato ker ni mislil na to, morda ker je imel pomisleke za to; toda prošnjo svojo pa je izrazil z veliko vero in vdanostjo. Zamisli se, polagoma se mu izgube oči, zapirajo se, zdi se mu kakor bi ga gladila po njih mehka nežna roka, in on zaspi.
Spal je dolgo, zelo dolgo, morda več dni in več noči na trdi zemlji pod obokom nebesnim.
Vzbudil se je. Morda bi bilo bolje, da bi se ni bil vzbudil, dejali bodo skeptiki. Za moj del je bolje, da se je vzbudil in sicer v tolažbo in spodbudo sebi podobnih 'bolnikov. Vzbudil se je in takoj ko je odprl oči, je napravil Obljubo, da zgradi na tej pečini kapelico posvečeno »Naši Gospej lepega miru«.
Vi lahko vidite to kapelo, ako greste v Plerin. Tudi jo vidite, ako si naročite razglednico, ki nosi njeno dobro zadeto podobo. Ni posebno lepa, bolj kmečka je, nizka streha pokrrva priprosto čveterokotno zidovje. Zvona ni nobenega, le mal zvonček visi ob steni, kakor prikupen deček. Toda vseeno je to kapela naše Gospe lepega miru in kakor mi piše neka draga roka, prihajajo ljudje od vseh strani v to blaženo samoto prosit srčnega miru in ^blaženja v trpljenju.
To je bil nevrastenik. Jaz ne delam tu kake pridige, nimam navade in tudi nobene pravice zato. Toda glejte, tudi vi brez vere, kaj smemo sklepati iz te dogodbe. Zdravljenje nevrastenije, psihastenije in drugih astenij je predvsem moralno, duševno zdravljenje. To ni odvisno od nas in trditi kaj tacega bi bilo smešno; toda odvisno je to zdravljenje od miru, ki ga moremo vliti v svojo dušo, od vdanosti, re-signaci.ii glede tega, kar se izgublja v bre-zdno pod nami ali kar se dviga nedosežno nad nami, odvisno je od mirnosti in upanja.
Naš nevrastenik Bretonec je upal. To je vse. Ako pravim vse, pravzaprav preveč upam; vendar je nekaj v tem gotovega, če ne ozdravljenje, vsaj tolažilo. Mladi Bretonec, ki so ga mučili dnevi in noči brez spanja, a si se naposled zazibal v sladkem sčnu, prosi njo, ki je tebe čula, da zaspe sovraštva, prepiri, zavisti, spletke in ž njimi oni, ki na tem trpijo.
Poslov. — 11.
Na Sveti večer z mečem v roki.
Štefan Levkos.
Goriški grof Albreht II. je razdelil kratko pred svojo smrtjo svoje dežele med oba sinova — Henrika II. in Albrehta III. — Henrik, starejši brat. naj bi vladal prvih pet let sam nad vsemi deželami in oskr-
boval vsa posestva; v resnici pa je vladal vse do svoje smrti leta 132.1. Zapustil ie dve leti starega sina Ivana Henrika, za katerega sta vladala in upravljala posestva njegov stric Albreht iu Hu^o Dc-vinski.
Po smrti Ivana Henrika — leta 1338. —so pripadla vsa njegova posestva njegovim bratrancem, sinovom Albrehta III.
Albrehtu IV.. Majnhardu VII. in Henriku III.
V Ogleju je vladal tisti čas (1334—50) patrijarh Bertrand de St. Ginnes, rodom Francoz, vzor cerkvenega in posvetnega kneza, pobožen mož, razumen v administraciji cerkve in dežele, ljubezniv oče svojim podložnikom.
Leta 1338. je prepustil goriškim grofom vsa posestva po njihovem očetu in po Ivanu Henriku v Furlaniji in investiral za vse tri brate grofa Albrehta. — Bratje so si začeli deliti posestva in se niso mogli dolgo časa zediniti.
Patrijarh je med tem — kakor prej vedno — pred vsem pazil na to, da ostane njegova tcritorijalna moč in oblast ne-izpremeniena. Grof Majnhard je spoznal in uvidel, da ni to neumna misel, zato pa je poskušal, da bi zajedno samega sebe ojačil in patrijarha ošibil, izviti mu iz rok marsikateri košček zemlje. Ze okoli leta 1330. se je bil polastil Tolminskega in zasedel vse glavarstvo; začasno se je pozneje stvar tako uredila, da je dobil avstrijski vojvoda Albreht II. pravico zasesti Tolminsko toliko časa, dokler bi se grof in patrijarh do dobra ne pogodila; ta določba je veljala tudi za Sacile.
Nič manj kakor za ta dva kraja ni skrbel patrijarh za Venzone, ki ga je prodal Henrik, vojvoda koroški goriškemu grofu Ivanu Henriku; Bertrand je skušal ta fevd. ki ga je dobil Henrikov oče Maju-liard IV. od patrijarha Rajmunda, pridobiti nazaj. Napovedal je Goričanom vojsko, ker ni hotela odstopiti vdova Ivana Henrika, grofinja Beatrica zahtevanega fevda; Bertrand je zmagal pri Ossoppo, zavzel trdnjavo Branlino in v kratkem tudi Venzone: nato ie sklenil z Goričani mir.
Goričani pa niso mogli tako ceno pozabiti in preboleti izgube; zavezali so se z Albrehtom III.. vojvodom avstrijskim in koroškim in začeli boj proti patrijarhu.
Bertrand je poklical s Češkega na pomoč vojvodo Karola, poznejšega cesarja, in s Tirolskega njegovega brata, vojvodo Ivana.
Bilo je v tednu pred božičem 1340. — zelo mrzla zima jc bila tistega leta — ko se .ie sešel patrijarh s svojima zaveznikoma v gorenji Furlaniji; prišla sta namreč čez Trbiž tnimo Čedada.
Velika je bila patrijarhova vojska, dve veliki četi krepkih vojakov sta pripeljala s seboj zaveznika.
Dasi ledeno mrzel, je bil za vojake dan sestanka vendarle dan radosti in veselja, smeha in glasnega krika. Vsem so bila srca lahka in vesela; nič težkega ni ležalo na njih; nič groze ni strašilo v duši; nič mračnega se ni skrivalo v očeh;
ni je bilo globoke, bojaznipolne gube na čelu.
Kdo bi se bal peščice Goričanov, — ne bodo se prvič merili z njimi!
Drugega dne so se napotili proti Gorici; nihče se jim ni ustavljal, nihče jim ni prišel nasproti, ko so plenili skozi Kormin; šele onstran Kormina so se pojavile sovražne predstraže. Po zraku je priletelo nekaj pušic, tiho in boječe so poknile tri puške, straže so se plaho umaknile, Ber-trandovi Furlanci so se iim glasno smejali.
Ob Soči so zadeli na sovražno vojsko, ki so jo do večera pognali čez reko in jo potisnili v mesto; Goričani so skrbno zaprli vrata, skrbno zastražili obzidie in vse je mirno spalo prvo noč.
Patrijarh se je kmalu prepričal, da ne pojde z obleganjem tako lahko in naglo, kakor je upal. Majnhard je dobro utrdil mesto, izkopal jarke, popravil obzidje, ga napolnil z vojaki; — razen Albrehta III. sta mu prišla na pomoč oba brata s svojimi vojaki.
Tembolj je upal patrijarh na naglo zmago, ker si je pred kratkim preskrbel precejšnje število pušk.
In kaj so pomagale vse puške, če jih vojaki še niso bili vajeni! Čepel je cel dan pod obzidjem, preden je petkrat pripravil in ustrelil; ko ie pripravljal šestič, ga je že prehitela noč. — Najboljši so bih strelni stroji, ki so pošiljali cele skale čez obzidje; kamor je priletela taka skala, od napete vrvi v pozdrav poslana, je pritisnila poljub, ki ga ie bilo znati za vse večne čase.
Sicer bi pa za silo še šlo, če bi ne bilo tako neusmiljeno mrzlo. — Kdor je prijel puške v roko. se mu je prijela koža ob železo, kakor bi bilo razbeljeno. — Čeravno niso bila tla zasnežena, so morali vojaki vendar z velikim trudom kopati kamenje iz debelo zamrznjene zemlje. Zeblo jih ie v prste, zeblo jih v noge, ker so stali cel dan na zmrznjenih tleh; vel je čisto miren veter, a oster, da so jim žarela lica in ušesa, da jim je cvetel nos v vijoličastih barvah.
Delali so že več dni, malo ur na dan. — od jutra do noči, — a delali dovolj, trudili in mučili se trikrat preveč. Najhujše ie bilo ponoči; zamrznjena tla so postala vlažna daleč krog vsakega ognja. Kdor ni maral spati na ledu ali pa v vlagi in blatu, si je moral poiskati staro kožo, kos deske, par vej, kar je bilo, le da nista prišla mraz iu voda preveč v živo.
Tako je prišla svetovečerna noč.
Z goriškega gradu je bil tisti večer krasen razgled na polje ob levem bregu Soče.
Daleč naokoli je bilo polje pokrito s šotori, ki je plapolalo med njimi na sto in sto kresov, svetlih in velikih, da so ugašale zvezde na jasnem, črnem nebu.
Gospoda na gradu se jc čudila nenavadnemu življenju, ki je vznemirjalo nocoj ves sovražni ostrog, poln glasne živahnosti.
Pol v zamišljenju, pol v bojazni so se ozirali v dolino pogledi treh grofov, pogledi stare grofinje Beatrice, mladih kon-
tes in grofov. — Vojvoda Albreht pa je sedel mirno za mizo in pil brez skrbi.
Prihajale so straže z obzidja in poročale, da vedno bolj raste šum v sovražnem ostrogu; da je težko razločevati klice sovražnih straž med krikom in petjem vojaštva; da se je bati zvijače in naglega napada.
-Nič se ne bojte!« jih je tolažil vojvoda Albreht. »Praznujejo oni veselo nocojšnji večer, zakaj bi ga mi ne! Nocoj je sveta noč, praznik miru in sprave, nič hudega se nam ni bati od patrijarha nocoj in skozi vse praznike.«
A vseh le niso potolažile njegove besede.
Patrijarhovi vojaki niso polegli tisti večer rano kakor navadno krog ognjev; sedeli so krog njih in peli in pili; pozabili so mraza in truda minulih dni, nič niso mislili na naporno delo, ki jih je čakalo, — uživali so trenutek s polnimi požirki.
Bertrand jim je dal pripeljati za božični večer rudečerujne furlanske črnine, iskre., kakor živa kri, goste kakor tekoče
Sedeli so v velikih krogih okoli ognjev: od moža do moža je pohajala posoda, napolnjena z vinom, vsak mož je potegnil tri globoke, žejne požirke in se glasno oddahnil; toplo in prijetno se mu je razlilo po žilah; veselje je zaiskrilo v duši in naglo je razplapolalo; odprlo se je srce, odvezal se je jezik in mož je govoril z glasnim navdušenjem; — z nestrpnostjo je čakal, da priroma posoda zopet do njega.
Straže so pohajale krog ostroga m se vselej, ko so se srečale, pozdravile z glasnim klicem, ki se je izgubljal v kriku iu petju moštva. A da se tudi njim ni godila krivica, je zapovedal patrijarh, naj se menjajo straže vsako uro.
V velikem šotoru sredi ostroga je bila zbrana najvišja gospoda: patrijarh, njegova dva zaveznika, njegovi dvorjani in duhovniki-svetovalci, podložno mu plemstvo in mnogo duhovščine; sedeli so okrog velikanskega kupa žerjavice, ki so jo štirje vojaki vedno popravljali in dona-šali novega oglja na njo, da ni ugasnila.
Mračno je bilo lice Bertrandovo, skrb iu nemir sta se skrivala v globokih gubah na njegovem čelu; levico naslonjeno na mečev ročaj, desnico stegnjeno nad žerjavico, je nemo zrl pred-se.
Nekaj hipov so vsi molčali; od časa do časa je prijel kdo glinast vrč, ga prislonil k ustnicam in ga potem zopet zakopal v kup toplega pepela.
Prvi je spregovoril patrijarh.
»Morda bi se pa le zgodilo, da nas napadejo med polnočnico?«
»Prevzvišena Milost, ni preveč verjetno, da bi nas motili med službo božjo, sicer se pa za vsak slučaj lahko pripravimo in oborožimo,« je opomnil vojvoda Karol.
»Najboljše je tako. prevzvisenost; ubogajmo nasvet preblagorodnega vojvode Karola,« je zatrjeval star prelat oglejski, velik in krepak mož, prvi vojni svetovalec patrijarhov.
»Kai meni k temu preblagorodm vojvoda Ivan?« se je obrnil Bertrand do Ka-rolovega brata.
»Kakor je Tvoji Milosti drago; ampak pametna beseda se mi zdi to, da bodimo za časa polnočnice oboroženi in pripravljeni na morebiten napad.«
Zopet so vsi umolknili; patrijarh je sklonil ^lavo in se zamislil v glinast vrč. Cez neiTaj hipov se je ozrl po svojih prela-tih in korarjih, — po svojih vojnih in zaupnih svetovalcih:
Kaj pravi k temu velečastni zbor: božič brez polnočnice ali polnočnica v orožju ?«
Vstal je star korar in spregovoril v imenu vseh drugih:
»Ni mogoče, da bi praznovali nocojšnji večer brez polnočnice; — ravno tako pa ni varno in previdno, da bi praznovali polnočnico nepripravljeni in neoboroženi.«
Ko ie spregovoril so mu vsi drugi v krogu prikimali.
»Prav! — Pater opat, ti mi azistiraš!«
»Vedno na uslugo Tvoji Milosti!« se je poklonil patrijarhu opat iz Moggio.
»Pre Carletto, stopi po ostrogu in poglej, kako je kaj z vojaštvom.«
»E, prav, Tvoja Milost; nič se ne boj, dokler so vrči mokri! Grem, e, že pridem in povem.«
»Povej jim. da je nocoj polnočnica; po enajstih naj trobijo rogovi k matutinu; vojaštvo naj se oboroži, do maše morajo biti vsi pripravljeni, kakor bi morali vsak hip udariti.<\
>E. ob enajstih naj trobijo rogovi k matutinu, — e, vojaštvo naj se oboroži, — e, morajo biti pripravljeni, kakor bi morali vsak hip udariti,« — je mrmral pre Carletto in odrožljal z mečem iz šotora.
Pre Carletto je bil izmed najboljših svetovalcev patrijarhovih; on sam bi bil mnogo rajše v pastirovanju kje na deželi,
ali saj ne na dvoru, a patrijarh ga ni pustil od sebe, razumel je vse: administracijo cerkve in dežele, bil je izvrsten diplomat svojih časov, bil je vojak brez primere; vrh tega je bil šaljivec, da malo takih na vsem dvoru; 'ko so mračne skrbi nagubančile patrijarhovo čelo, je prišel in z nepričakovanim, duhovitim dovtipom — kakor z ljubeznivo roko za hip zbrisal vse gube s čela in prepodil vse skrbi.
Dasi je ostal le patrijarhu na ljubo pri dvoru, je bil vendar vedno dobre volje in humor ga ni nikoli zapustil.
In šel je na povelje Bertrandovo po ostrogu in pogledal od ognja do ognja, povsod so ga sprejeli z veselim krikom, bil je ljubljenec vsega vojaštva.
»Na tvoje zdravje, pre Carletto!«
Stopil je bliže, pogledal, poprašal, odgovoril, vse se je zasmejalo, — on je naglo odšel dalje.
Sel je od ognja do ognja, naposled sc je ustavil.
»Slišiš, pre Carletto, povej po pravici, če je na svetu neumnost, ki bi bila večja kakor vojska?«
Pre Carletto je porožljal z mečem, se napol odkašljal in odgovoril:
»Furlansko je precej močno!?«
»Ne toliko, da bi me zmoglo; saj sem sam Furlan!«
»A ti je nocoj upadlo srce, da se bojiš Goričanov!«
»Nič srce, nič se jih ne bojim; udarim sedaj makari ali pa jutri, kakor sem udaril včeraj ali predvčerajšnjem, letos kakor lani, če je potreba! — Ampak povejte po pravici in resnici, kaj je bolj neumnega kakor to, da streljam na obzidje in zadenem človeka, ki ga nisem nikoli videl in poznal; ki mi je bil morda ljub in drag prijatelj; ki mi ni naredil nikoli kaj zalega; ki mi je napravil morda včasih veliko in prijetno uslugo. Pomerim in spustim. in 011 tudi pomeri in spusti, on ne ve zame in jaz ne zanj, — oba padeva! — Zakaj? — Skregala sta se grof in patrijarh; prvi hoče imeti Tolmin, drugi tudi; prvi hoče imeti Facile, drugi tudi; prvi Venzo-ne, drugi tudi. — Kaj briga mene Tolmin, ki ga še videl nisem nikoli. — Stopiti moram pred človeka, ki ga nikoli nisem videl. zaklicati mu moram: »Patrijarh in grof sta se skregala za Tolmin; pomeriva se, kdor zmaga, naj ostane hlapec tolminskega gospoda!« — On sam ni videl ne Tolmina, ne patrijarha, ne grofa goriškega, privlekli so ga bogve odkod. — Tudi jaz bi hotel imeti Tolmin, Facile in Ven-zene, in grof bi hotel biti in še patrijarh povrhu, — ampak nisem, ker nimam svoje pravice in prostosti, — ker nimam svojega meča in svoje moči. — Meč in moč — vsa prostost in vsa pravica! — Zato pa, ker nimam svoje moči in prostosti, ostanem najzvestejši sluga patrijarhov; nič se ne boj, da bom odslej slabši vojak, kakor sem bil doslej!«
»F, vem, da Pepo ni strahopetnež; le jezik se mu prerad odveže, če ga namaže s furlansko črnino. Sicer pa veš, res sta samo moč in meč vsa pravica in prostost, ampak če nimaš sam moči in oblasti, moraš služiti patriarhu, da ti varuje on s svojim mečem tvoje pravice; če nočeš služiti patrijarhu, moraš pa grofu, temu ali onemu, komurkoli že!«
»Je pač tako, ne da se pomagati!«
»Vse prostosti in pravice je treba odkupiti s suženjstvom in krvjo!«
Pre Carletto je šel dalje, vojaki so se smejali za njim.
Bilo je malo pred polnočjo; po ostrogu so zadnjič zatrobili rogovi, vojaštvo je bilo že vse pripravljeno in oboroženo; zbirali so se okoli velikega šotora, v katerem je duhovščina navadno opravljala maše in molitve; cel sprednji del šotora je bil od-grnjen. — Pred šotorom je stala častna straža, patrijarhovi duhovniki, v vojni opravi, meč v roki; za njimi so stali vojaki z bakljami, ki jih je gorelo na stotine po ostrogu.
Točno o polnoči ie stopil iz svojega šotora patrijarh s spremstvom, vojvodi z njim.
Začudili so se vojaki, ki so stali v bližini: nikjer navadnega blišča in sijaja, nikjer svile in zlata, nikjer dragih kamenov; vsepovsod sami jekleni oklepi, šlemi in nabrušeni meči.
Patrijarh je pristopil k daritveni mizi, z njim opat iz samostana Moggio; azisto-val je patrijarhu; za njima se je uvrstila vsa druga azistenca. — vsi oboroženi od nog do glave.
Duhovniki-pevci, razvrščeni ob obeh straneh šotora, so peli antifone in psalme.
Pre Carletto je stal ob vhodu, meč v desnici, nalahko so se mu premikale ustnice, molil je; — a počasi so se mu začele razgubljati misli, ustavile so se mu ustnice.
»Kaj je to?« začudeno je pogledal pre Carletto. »Sem slabo razumel, ali je res zapel — -Mir ljudem na zemlji!« — Vsaj
drži meč v rokah, — morda pa oznanja boj ?«
Sklonil je glavo, ko jo je zopet dvignil, so peli evangelij.
Blagovest Gospodovo, — velik nauk miru in ljubezni, bratoljubja, — peli so ga, oznanjali so ga na ves glas z mečem v roki! — Vztrepetal je pre Carletto.
»Ite, missa est!« — Patrijarh je blagoslovil svoje čete z mečem; — na čelu jim je zagorel krvav pečat.
Gospod ni uslišal patrijarha in njegovih molitev za zmago, ki jih je molil v svetovečerni noči oborožen pred oltarjem novorojenega Kralja miru. Obleganje je bilo brezuspešno.
Ko je prišlo spoznanje v patrijarhovo srce, je sklonil glavo:
»Odpusti, Gospod!«
* * *
Se danes živi spomin tistega večera med našim narodom: pri polnočnici na božič čita v metropolitanski stolnici v Gorici dijakon evangelij z golim mečem v roki.
Ohranil se je ta spomin in se ponavlja, dasi proti vsem cerkvenim in liturgičnim predpisom; ohranila ga je navada, in vsaka navada je stara pravica, ki jo ljudstvo bolj spoštuje in čisla, ki se je bolj trdno oklepa, kakor vseh pisanih postav in pravic.
V snegu.
Pogorska božična slika.
Pogorje je planinsko selo, blizo tisoč metrov nad morjem. Na ozkem podolga-stem griču stoji cerkev, znotraj snažna in lepa, zunaj pa je od ene strani ves beli nakit odstranjen. Izpostavljena je od te strani silnim viharjem, 'ki prše v deževju kakor plohe ob cerkveni zid in ga ližejo in perejo in drobe tako, da se vsako zimo ob tej strani pokažejo kamni iz zidu, ker je ves omet odpljuskan. Vsako poletje se popravlja, a vsaka zima zopet vse razdere. Zraven cerkve je župnišče in cerkvenikov dom. Sicer pa daleč naokrog ni nobene hiše blizo. Raztresene so po eno, dve, tudi tri ure daleč vse na okoli po gričih in grapah. — Duhoven sameva na tem hol-mu; štiri do pet mesecev po zimi ni k njemu nobenega soseda. Kadar cvili burja okrog voglov in sneži, tedaj tudi ob nedeljah pride komaj dvajset ljudi v cerkev. Kadi bi šli. pa ne morejo. Le kak krepak mladenič, 'kak utrjen mož se prerije skozi meteže do cerkve. Pota duhovnova ob zimskem času so huda in nevarna.
Dolgočasno zimsko popoldne je na Pogorji. Težke, debele megle se vlačijo po robeh in mrzla burja piše in se igra s snežinkami. Oglasi se zvon. Trikrat na kratko zapoje.
»Obhajilo,« zakliče cerkvenik skozi vrata v župnišče, »na Osojah je Bregarica zbolela.«
Kmalu sta na potu dulioven in cerkvenik. Ako bo šlo vse gladko, bosta ob petih zopet doma. Hitela bosta tembolj, ker je takrat že sveti večer. Vesel je bil duhoven, ko je v poldrugi uri prišel do Bregarja in sprevidel dobro gospodinjo, ki bi težko učaikala božičnega dne.
Ob petih je res prišel domov v najhujšem mrazu od potu ves premočen. Mrak se je vlegel na vrhove in luč je že gorela v sobi, ko se je duhoven vrnil. Peč je bila gorka in ves truden se nasloni na klop Ob ipeči. Mati, ki mu je gospodinjila v samotnem župnišču, prinesla mu je gor-kega čaja, da se ž njim pokrepča.
»Huda pot, kaj ne da, dragi Anton?« mu reče, ko postavi čaj na mizo.
»Hvala Bogu, huda, pa potrebna,« odgovori duhoven, »morda je že Bregarica umrla. Huda pljučnica, zdravnik daleč, smrt skoraj gotova.«
Duhoven izpije čaj, nasloni se zopet ob klop pri peči. Malo hoče zadremati, da bo okrepčan lažje opravil brevir in polnočnico.
Kako lope so molitve na sveti večer!
»Gospod odpri moje ustnice,« šepeta duhoven, »in moja usta bodo oznanjevala Tvojo slavo!« In potem nadaljuje: »Danes vedite, pride Gospod in jutri bote gledali njegovo slavo . . .«
Burja zacvili okoli voglov, okna za-šklepetajo in bele snežinke se zaletavajo v okna in padajo na tla.
»Hvala Bogu, da smo doma,« vzdihne dulioven in se zopet zamisli. Gorko mu je in spanec se oglaša pri utrujenem župnfku.
»Crastina die delebitur iniquitas ter-rae, jutrajšnji dan bo uničena krivica zemlje,« šepeta in zadremlje . . .
Nič ne sliši, ko se odpro vrata, in ko vstopi mati z lepimi jaslicami ter jih postavi na klečalnik. Mati pogleda po sinu, razveseliti ga je hotela z jaslicami, pa sedaj vidi, da spi.
»Naj počiva,« pravi, »truden je; bo pa potem bolj vesel, ko se vzbudi in vidi pred
seboj božične jaslice in polno lučic okrog njih.« Tiho kakor je prišla, zopet odide po stopnjicah doli v svojo sobo. Ko se vsede, začuje zunaj težke korake in sneg škriplje pod njimi.
»Moj Bog, kaj bo!« vzdilme, 'ker sluti zopet novo pot za sina. Ob tem poznem večernem času navadno nikdo ne 'prihaja k gospodu. Vstane in posluša. Koraki se približajo in obstanejo pred vratmi. Nekdo s čevlji buta ob kameniti prag in si otresa sneg s čevljev. Takoj zapoje liišni zvonec.
»Kdo je zunaj?« zakliče mati.
»Hitro odprite! Gospod naj takoj pride. Nesreča se je zgodila! Le hitro! Jaz sem, Tone iz malna.«
Mati vsa preplašena odpre vrata in krepak mladenič vstopi v vežo. Obraz mu je rdeč, težko diha in ob njegovih brkali mu mole navzdol cofi ledu.
»Gospod je komaj pred dobro uro prišel domov od obhajila iz Osoj. — Ali je nevarno?« reče mati.
»Dva sta se smrtno poškodovala, le hitro!
»Vsaj ne bo tako težko, seboj imam sani in namestu po ovinkih bova v 'dolino zdrdrala kar po drči na saneh.«
»O moj Bog! Vsaj jih do polnoči ne bo nazaj,« stoka mati in hiti po stopnjicah klicat gospoda.
»Anton, čuj, nekdo te kliče.«
Pa sin je tako trdno spal, da ga je morala prijeti za roko, da se je vzbudil.
»Deus in adiutorium — Gospod, hiti mi pomagat,« vzdihne duhoven, se vzdra-mi, pogleda v razsvetljene jaslice in na mater.
»Kaj je?«
Mati skoro ne upa z besedo na dan.
»Tone iz malna te kliče.«
»Povej mu, da takoj pridem.«
Mati gre po stopnjicah in vesela je, ker je sin tako voljan.
»Ali sem res zaspal?« Pogleda na uro in se napravi. »Tone iz malna. To je dolga pot. Najprej gori, potem pa globoko doli v grapo. Sest je ura. Poldrugo uro doli, če greva po drči, in tri ure in pol nazaj, torej pet ur; če bo šlo vse po sreči, bom do polnoči lahko doma.«
Duhoven hitro stopi v cerkev po Najsvetejše in hajdi: Tone z lučjo naprej, on pa za njim. Eno uro imata navkreber do Razpotja, tam ima Tone pripravljene sani in v pol ure sta pri malnu. Vroče je bilo Obema, dasi sta bila oba odeta v sneženo skorjo, ko dospeta do Razpotja. Duhoven se vsede na sani, bil je vajen takih potov, zavije se v suknjo, Tone pa zadaj priklene težko verigo, vrže in pritrdi nanjo debelo plahto, da ne bi sani preveč odskakovale in prehudo drvi le v dolino.
In šlo je navzdol kakor blisk. Kdor se je kedaj vozil iz Sv. Lušarij, ve, kako hitro gredo sani v grapo. Čim večja je strmina, tem hitrejše lete sani, le kjer je kak napet porObek, ustavijo se za hip in kmalu zopet zašušte v nižavo, vedno navzdol. Tirna je bila in sneg je pokril vse pobre-žje; tudi drča je bila s snegom zasuta. V tako visokem snegu Tone še ni vozil s sanmi, tako temne noči tudi še zlepa ni bilo in sani še nikoli niso tako odskakovalo. Vendar kakor je Tone poznal kraj, morala sta biti kmalu doma. Ko se bližajo sani strmemu porobku, zasadi Tone svoje drse v sneg, sani obstanejo, 011 pogleda nazaj, pa sani so bile prazne, duhovna ni bilo nikjer . . .
»Kje je župnik?« vprašuje Tone in zakliče: »Ho—o—oh!«
Odmeval je glas po belem obrežju, toda odgovora ni bilo nobenega. Težko je bilo Tonetu. Krepak je bi!l in pogumen, a tukaj ga je prevzel strah, kaj bo. Takoj pusti sani na svojem mestu in gre iskat duhovna po saninem tiru.
Noč je še vedno temna in težko mu je gaziti po drči navzgor. Bolj po umu, kakor z očmi si določa smer, kamor hoče iti. Najbolj pazi na parobke, kjer sani najbolj od-skakujejo. Ob takem skoku je moral gospod pasti s sanij. Pa kako da ni nič zapazil. Toda kdo bo slišal v tem drvenju, tudi če je kaj zaklical. Od časa do časa se je Tone oglasil. Na neki ravnici pa zapazi kamen in se spomni, s kako silo so ob njeni na potu navzdol odletele sani. Tam se vstopi in zopet vpije. Ko gleda po snegu, opazi na njem drobno, črno stvar. Res, bil je klobuk duhovnov.
No sedaj 011 ni daleč od tod; si misli Tone in zopet zavpije. Kot odgovor začuje slab glas:
»Pomagajte!«
»Tu sem, gospod, kje pa ste?«
»V snegu ležim, a ne morem se ganiti, ker imam zlomljeno nogo.«
Tone takoj opazi duhovna, skoro vsega v snegu.
»Hvala Bogu, da sem vas le dobil! Da, nesreča nikoli ne počiva. Moj Bog, kako prideva nazaj«, vzdihne Tone in prime duhovna, kolikor Tonetu mogoče, lepo,
župnik pa šepeta molitev in objemlje z rokami Najsvetejše . . .
* * *
V	malnu doli so že silno težko čakali, in hodili gledat, kedaj da pride Tone z gospodom. Dva smrtno ranjena sta ležala v malnu pri peči, vsakemu so za silo postljali na enem koncu peči. V visokem snegu sta izgubila sled poti, zašla sta na neko pečino in od tam zdrknila v propad, kjer so jih mlinarjevi našli. Zlasti so se bali za enega, da jim kar ne ugasne.
Mlinar stoji pred vratmi.
»Ali nič ne slišiš zvončka?« ga vpraša mlinarica v veži.
»Nič ne slišim. Pa vendar Tone ni zgrešil pravega pota?« reče mlinar.
»Da bi se jima le kaka nesreča ne bila prigodila«, dostavi v skrbeh mati.
»Čakaj, sedaj se mi zdi, da nekaj ropota. — Da, koraki so! Toda zdi se mi, da le en sam gre in še ta silno počasi,« pravi mlinar.
V	tem pa je prišel Tone do vrat, na sa. ne h pa je ležal župnik!
»Kaj se je zgodilo?« vzklikne mlinar.
»Iz sani je gospod padel in si zlomil nogo!« odgovori Tone na kratko, dvigne župnika in ga nese v hišo.
Z največjo težavo duhoven previdi oba bolnika, eden je umrl, ko mu je ravno podelil zadnji blagoslov. Ves utrujen se duhoven po dovršenem svetem opravilu zlekne na posteljo in vzdihne:
»Hvala Bogu tudi za to!« — Mlinarjevi hitro prineso snega in devljejo na zlomljeno nogo in hitro pošljejo po zdravnika v mesto.
* * *
Na Pogorji tisto leto ni bilo polnočnice. No pa vsaj tudi ljudi ni prišlo veliko, ker jim je branila v cerkev silovita burja. Ljudje so nekaj časa molili v cerkvi ter šli domov, rekoč: »Danes so pa pri nas an-gelji opravili polnočnico, kakor prvikrat v
Betlehemu.«
Proti jutru je prišel sel iz malna materi v župnišče povedat, kaj se je zgodilo gospodu na potu. Mati je ono leto imela žalostni Božič.
Tam doli v malnu pa sta ležala dva bolnika in en mrlič.	—1—
Prijatelj v bedi.
Božična slika.
Pred razkladnico velikega zavoda za igrače se je ustavil neki mož. Bil je nizke, široke postave z glavo ali vsled starosti ali vsled velikih skrbi k prsim sklonjeno, obraza pa vendar-le še okroglega, zdravja kipečega. Od dima začnnelo obličje in roke, ki jih je včasih potegnil iz žepov odrgnene, nekdaj sive zimske suknje, so na prvi pogled pričale o tovarniškem delavcu.
Precej časa je ogledaval pisano, za steklom vzpostavljeno blago; zdelo se je, da se ne more odločiti. Celo mesto je že preiskal, pri vseh prodajalnicah se je ustavil, pa nikjer ni mogel dobiti, kar je želel, namreč: lepo igračo, pa poceni, Se le tu so mu nekoliko ugajale, tudi drage niso bile. Po dolgem, natančnem preiskovanju in premišljevanju je zakimal ubožni delavec ter zašepetal: »Da, da — tukaj bom kupil. Nikjer ne dobim nič boljšega, niti cenejšega. Pa Janezku naredim veselja. — Oh, kako bo veselo, moje drago dete!«
Z žarečimi očmi je vstopil v proda-jalnico. Predložili so mu na izbiro veliko igrač; on je vprašal po njihovi ceni in potem izbiral počasno in pazljivo. Rad bi jih bil kupil več, tudi dražjih, ter je položil pod 'božično še tako majhno drevesce, da bi le naredil svojega jedinčka srečnega — pa ni šlo, dela je bilo malo, pa še to slabo plačano. Ubogi otrok mora biti zadovoljen tudi z malenkostno igračo.
Konečno je izbral lesenega, lepo pisanega konjiča.
»Koliko pa stane?« je vprašal mladega pomočnika.
»Trideset soldov.«
Mož je ostrmel. To mu je bilo preveč. »Kaj pa, če bi kupil neko drugo, manjšo in cenejšo igračo?« Pa ne, — ne, kupi jo, vsaj je Janezek tako priden in zasluži si jo . . . S tresočo roko je odprl mošnjiček ter položil na pult tri desetice.
V trenotku, ko je vtaknil igračo v zep, je naglo čutil neko roko na rami. Obrnil se je in videl pred seboj neznanega gospoda s prijaznim, nasmehljivim obličjem. Ko je bil delavec vstopil v prodajalnico, ni opazil, da stoji v temnejšem ozadju in govori s svojim pomočnikom
»Oprostite, da vas motim. Rad bi z vami govoril,« je dejal s tihim glasom, da ga nc bi kdo izmed navzočih slišal. » Rad bi vas nekaj vprašal!«
»Prosim, gospod.«
Gospod je za trenotek obmolknil, nekoliko ga je še opazoval in potem rekel: »Vaše lice me spominja na znano — in
sicer zelo ljubo osebo, na katero se že toliko let spominjam. Seveda, veliko let je temu, odkar sem jo videl ter ž njo govoril. — Ali se ne imenujete Ivan Baloh?«
»Imenujem. Pa kako poznate mene, gospod, mene . . .«
Vprašani se je prijazno nasmehnil.
»Zato, ker imam dober spomin ter ne pozabljam! Pokličite si le nazaj v spomin zimski dan pred sv. Miklavžem. Več kakor deset let je temu že. Takrat ste stanovali v predmestju. Srečali ste premrlega skoraj zmrznjenega mladeniča. Vi ste se ga usmilili ter ga vzeli v svoje stanovanje --Oni mladenič sem jaz. Ali me
poznate še?« je dejal in podal delavcu svojo, z zlatimi prstani okrašeno roko.
Baloh se ni upal dotakniti s svojo ožuljeno roko gospodove desnice. Stal je kakor primrznjen blizu vrat, upiraje svoje osteklenele oči v bogatega gospoda. Je-li mogoče, da 'bi to bil on? Spominja se ga že ... Pred očmi se mu prikazuje žalostna slika. Bil je grudnov mrzel večer, grozovit mraz je prediral do kosti, burja je brila, da je bil vsak vesel, ki je bil pri gorki peči. Baloh se je vračal takrat iz tovarne domov. Tu vidi pred seboj v sneženem zametu mladeniča, skoro otroka še, ki ga je ves strgan in zmrznjen za miloščino prosil. Zgubil je bil stariše, zdaj se je pa podal v mesto, sam, brez obleke, brez denarja, da tu poišče oddaljenega strica, ki je imel nekje v predmestju majhno prodajalnico z raznim blagom. Povsodi so ubogega otroka spodili. Stric mu je 'bil zadnje utočišče, pa kje ga najti? . . .
Pogled na ubogega mladeniča, na njegove od mraza otekle roke, na njegovo zmrzlo lice, je prešinil )delavčevo srce. Revni delavec ni rekel ničesar, prijel je fanta za roko ter ga pripeljal domov. Pa ne samo to! Imel ga je več dni pri sebi, sam je našel njegovega strica in 'za vse to — ni zahteval ničesa, da, niti ene zahvalne besede ni hotel slišati. Od tega časa je minulo več let — nič več se nista videla, šele danes. Pa v kakšnih razmerah! On revež kakor takrat, pa njegov zapuščen varovanec zdaj bogat gospod.
»No, nič se me ne bojte,« se je smejal srčno gospod ter stisnil vroče delavčevo ožuljeno desjiico. »Mislite si, da sem prav tak kakor takrat, reven in ubog.«
»Ne, gospod, temu ne morem verjeti!« jecljal je Baloh.
»Vsaj to ni nič čudnega. Stric pa teta sta bila stara, otrok nista imela in ker sem si pridobil s svojo poštenostjo in pridnostjo njihovo srce, naredila sta me dediča svojega premoženja--No, pa kako se
Vam godi? Vidini, da vedno enako. Zdaj pa nikar ne žalujte — vse se bo na boljše spreobrnilo; jaz še nisem pozabil. Ne boste več delali v tovarni — sprejmem vas v svojo službo, pri meni boste za lažje delo veliko bolje plačani. Zvečer vam pošljem koš igrač za otroke. Jutri zvečer pa pridite k meni, da se pri večerji še zmeniva; stanujem tukaj v prvem nadstropju. Tegale konjiča pa kar pustite tukaj . . .«
»Hvala, tisočera hvala!«
Baloh niti vedel ni, kako je prišel na ulico. Mrzla sapa ga je še le vzdramila iz prijetnih sanj. Oddahnil se je, neizrekljiva radost je prešinila njegovo srce. Njegova žalostna usoda se spreminja, če ne zanj, vsaj za njegove otroke v veselo, brezskrbno življenje. Srečni delavec je sklenil v svoji nenavadni sreči roke, kajti po mestu so ravnokar zadoneli zvonovi ter oznanje-vali veselo novico, da se bliža trenotek Izveličarjevega rojstva . . . Zvonovi so tolažili tudi njega, šepetajoč blažilne besede: »Mir na-zemlji ljudem, ki so dobre volje!«
Znanstvena revija »Leonove družbe« v
Ljubljani.
Izhaja po lOkrat na leto (vsaj 30 pol). Naročnina 5 K.
Listi so trojne vrste. Eni odgovarjajo občutenim potrebam širokih slojev; drugi odgovarjajo tudi potrebam, ki jih pa široki sloji ne čutijo; še drugi pa sploh nc odgovarjajo nobenim zdravim potrebam ljudstva. Ti zadnji gredo le za špekulacijo; njih edini interes je denar; zato rafinirano vzbujajo potrebe, ki bi jih ljudstvo sploh ne smelo imeti, dražijo nižje inštinkte in se tako ali rede na stroške ljudske nravnosti ali pa poginejo. O teh sploh ne govorimo.
Najbolje je za liste prve vrste. Njih namen je dober, morda vzoren. In blagor jim, ljudstvo se zaveda, kako upravičeni so ti smotri, čuti živo potrebo takih listov, zato jih težko čaka, rado čita in ne bi skoraj moglo biti brez njih. Taki so nekateri politični, taki leposlovni listi. Inteligent dandanes še kave za zajtrk ne more popiti, če ne leži že na mizi poleg smodke dnevnik. A tudi naš kmet, naš mladenič, naše mladenke težko ča'kajo, da dobe »Domoljuba«, »Mladost«, »Bogoljuba«. Tisti
pa, ki ljubijo krasoslovje in umetnost, se vesele prvega, ko izide zopet »Dom in Svet« . . .
Ni pa tako prijetino za liste tlruge vrste. Take liste ustanavljajo možje, ki vidijo, da je treba narodu vzbuditi zanimanje, veselje in delo za stvar, ki se mu ne zdi zanimanja, veselja in dela vredna. To je težka in nehvaležna naloga, ki terja le žrtev, — a potrebna je, nekdo se je mora lotiti. Tak list je bil »Katoliški Obzornik«, ki izhaja sedaj kot »Čas« in ga je ustanovila naša »Leonova družba«. Namen mu je vzbujati zmisel za vlado, za znanstvo. Znanost je ena najvitalnejših potreb vsakega naroda, ki se hoče šteti med kulturne narode. A znanost je v naši dobi tudi ena najvitalnejših potreb vsakega naroda, ki živi med kulturnimi narodi in hoče sredi naraščajoče nevere ohraniti religijo. Tega mnogi nc čutijo, tega se mnogi ne zavedajo, odtod pojav, da taki listi težko pro-opevajo. Pri nas je svoj čas »Kres« poskusil poleg leposlovja gojiti tudi strožje znanstvo, a ni šlo in je moral prenehati. »Ljubljanski Zvon« je poskusil isto le za ndkaj časa, a je moral poskus opustiti, če se ni hotel preobčutno oškodovati. List »Leonove družbe« izhaja že 12 let, kot »Čas« nastopa pravkar tretje leto. Ni bilo vedno lahko vztrajati, a vztrajal je. Mi moramo imeti tudi list, ki služi le znanosti. Ta misel ni dala, da bi obstali sredi pota. Seveda so žrtve velike. Podražil se je tisk, podražil papir, le naročnina je ostala ista. Toda zato pa »Leonova družba« upa, da se bo bolj in bolj pomnožilo število naročnikov.
Pravkar je natisnjen prvi zvezek za 1. 1909. Človek bi sodil, da bi se tak list častno lehko pokazal v vsakem tudi velikem narodu. Tu so članki najraznovrst-nejše vsebine, zgodovinski, socialni, psihološki, fiziološki, kulturnopolitični, literar-nozgodovinski, astronomični. Profesor dr. Gruden je napisal zanimivo študijo iz slovenske kulturne zgodovine: o prvem sporu z 1 u t e r a n s t v o m v naši deželi in o premalo poznanem prijatelju sv. Ignacija Lojolskega, ljubljanskem škofu Urbanu Tekstorju. F r. T e r s e g I a v . ki je v zadnjem letniku napisal celo vrsto temeljitih člankov o modernih psiholoških problemih, priobčuje v tem zvezku študijo o enem izmed najzanimivejših problemov, o p s i h o 1 o g i j i mas. Kaj je masa? Kateri zakoni vladajo v masi? Kaj naredi iz človeka masa? Cela vrsta prezanimivih vprašanj, ki jih Terseglav rešuje in pojasnjuje z zgledi iz življenja mase. V tej masi nastopa mob, a tudi inteligenti do ljudskih zastopnikov v parlamentih. Naš sociolog dr. Krek živo riše eno najstrašnejših prikazni v modernem socialnem vprašanju, k a r t e 1 e in t r u s t e , ter opozarja na usodno posledico, ki se nam bliža, podržavljenje z regimentom birokracije, če nam ne vstane rod krepkih individualnosti, ki rajši strada, kakor prosi. Silno vprašanje! V nadaljnem članku rešuje šolsiki svetnik prof. dr. J. Be z j a k nov moderni problem, o upravičenih prvinah, ki tiče v s o c 'i a 1 n i e t i k i i n p e -d a g o g i k i, a tudi o veliki osnovni zmoti novodobne etike. Prof. dr. O r i v e c je napisal študijo o č u t i h , ki jih po modernih mnenjih nikakor ni več petero, ampak dokaj več. To je zopet zanimivo vprašanje z mej moderne fiziologije in psihiologije. Fr. R e b o 1 nadaljuje kritiko literarne slovenske zgodovine; — po vna-njem videzu suhoparna razprava, a po vsebini polna zanimivih drobtin in novih rezultatov. Čitateljem »Časa« že dobro poznani kanonik Iv. S u š n i k nas zopet vodi po vesoljstvu vpraševat, so li kje na svetovih živa bitja, ki bi jim bilo v prsih tako živo, a često tako nesrečno srce? Dr. L. Lenard pa je povzel najzanimivejša vprašanja iz s 1 o v a n s t v a , zlasti vprašanje o novoslavizmu Kramarja in Hribarja. Na koncu je še pregled knjig (med njimi ocena Medvedovih poezij) in L i -s t e k. V listku je tudi kratka študija o Aškerčevih najnovejših poezijah: »Acro-polis in piramide«.
To je kratka vsebina prvega zvezka »Časa« za leto 1909. Če je res, da je nam treba izobrazbe in znanstva — in da ga nam je treba, pričajo naši sosedje, ki nas ubijajo s svojo višjo kulturo!—, tedaj bi se morali združiti vsi, da bo mogel »Čas« bolj in boli vršiti svojo nalogo. Za- to je treba sotrud-nikov — odlične sotrudnike imamo že brez dvoma, vendar pogrešamo še mnoge naše inteligente —, a treba je tudi gmotne podpore. Tudi brez te bi list ne mogel prospe-vati. Naj 'bi pač tudi v tem oziru vsi storili — ne rečem svoje dolžnosti, o narodnih dolžnostih se že toliko govori, da bi človek omagal, če bi jo vso spolnoval — a zares potrebno socialno delo. Ta ali oni se res manj zanima za taka vprašanja, a naj vendar pomore s svojo podporo, da bo mogel list prospevati vsaj celokupnosti v hasen in prid! Naj se nikar
ne oporeka, Ja je premalo popularno pisan. Popularna veda ima za pogoj v e d o ! Sicer pa bi bilo malo častno za nivo naše inteligence, ako bi se ji zdelo vsako količkaj resneje pisano vprašanje premalo popularno.
Umejmo čas! Če nečetno, da gre preko nas. ga moramo obvladati z nravno silo, ki jo daje religija, a tudi z umsko silo, ki jo daje — znanost!
Spektator.
Naše javno zdravstvo.
L
Mislimo si resnega, modernega izobraženca: leta in leta živi v tujini, morda po strani gledan gost v hiši svetovnega naroda. Pozorno opazuje in se uči, da prinese domov med svojce, kar je napravilo tujca močnega in bogatega. Otrok je šel z doma; povrnil se je zrel mož; z ognjem burnega čustvovanja v prsih se je vrgel v valove življenja, s hladno lučjo premisleka v glavi — že previdno! — koraka čez rodni hrib. In v tem trenotku, ko se mu naj takoj odpre tista prelestna dolina — domovina, ga je nekaka groza samega sebe, tistega hladu, ki je zasenčil mladostni vrt kipeče, cvetoče, neukrotne fantazije. In vendar — srce mu začne nepričakovano in radostno utripati, prijetna, opojna toplota mu objame grudi. Domovina! To je bil zadnji solnčni žarek, ki je šinil v težko temino njegovega življenja. Kako je sanjaril, kako hrepenel po domovini, — a zdaj? To bodi njegova domovina, te na pol podrte koče; te s kamenjem posipane, z bodečim trnjem poraščene njive; ta izsušena, odurno dišavo žganja razširjajoča moška prikazen bodi njegov brat? In zdaj se spomni tujčevih besedij: »Kam hitiš? Ostani pri nas, poglej to veličast umetnosti in vede, slave in bogastva, ki se ti ponuja. Tvoj mali in — oprosti! zaničevani, teptani narod je zamudil svetovni dan, nikoli več nas ne doide!«
Kateri razlogi prisilijo slovenskega izobraženca na razpotju razkošja in trpljenja, da krene s široke, bele ceste in se napoti po trnjevi stezi v službo in pomoč zapuščenemu, tlačenemu bratu? Usmiljenje, sočutje, tisti prirojeni, v popolni čistosti ohranjeni, nezadušeni nagon, ki ga sili pomagati slabejšemu in trpečemu, braniti ga proti krivičnim napadom močnejšega. S svetovnega stališča pa pomeni naš nastop neizprosno borbo zoper veliko kulturno laž, boja za obstanek in absolutne pravice močnejšega in tiste proslule gosposke morale. V tej kulturni borbi korakamo mi Slovani, Slovenci na čelu kot pijonirji. Pojem narodnosti se je socijali-ziral; slovenski narod je proletarec mej narodi; celi socijalizem je eno samo, veliko etično gibanje. Moderno Slovenstvo je v svojem bistvu etično vprašanje, in v kolikor spada etika v religijo, tudi — reli-gijozno! Historična sinteza krščanstva in Slovenstva! Teza in antiteza sta si stali v divjem boju nasproti, narod je izšel kot zmagalec in zdaj stoji tukaj močan; tukaj stoji kakor mlad orjak na dveh nepremagljivih temeljih, ob katerih grizeta zaman sovražna brezzoba zmaja čas in prostor, na obeh nepremagljivih temeljih cerkve in narodnosti. Ta etična veleres-nost našega narodnega problema je edino
zagotovilo naše boljše bodočnosti! * * *
Silina in obilica tehničnih iznajdb in udobnosti ulcni malodušnega človeka: čemu bi mislil in se trudil, saj novega, posebnega, originalnega itak ni mogoče več ustvariti. Resnično do vrtoglave višine se je povzpela človeška prosveta. Kapitalist in egojist poznata samo nje višino, iz katere zaničljivo gledata dol na plitvo širino proletarijata. Doba človeške kulture se ne nagibljc koncu, ampak nje važnejša in odličnejša polovica se stoprav začenja. Nahajamo se v početku nove, znamenite dobe v človeški kulturi. Kar je človeški duh v samoti zasnoval, hrepeneč na višino, in kar sedaj, lajša in slajša življenje samo izvoljenim na višini, to se mora ponižati v dolino in se razliti v širino ljudstva. Splošna demokratizacija! To je klic novega časa, nove zgodovine. Pisanje in branje je bilo nekdaj skrivnost in privilegij visokih, sedaj mora pisati iu čitati vsled državnega zakona zadnji hribovec. Tako se demokratizirajo polagoma vse pridobitve kulture in udobnosti, Gre polagoma, a gre! Minili so tisti časi, ko je veljal kmet za človeka nižje vrste, ko je bila družabna višina prepričana, da ima kmet zobe samo za to, da grize krompir in žttli zelje, k večjemu da ogloje ob praznikih kost, ki je padla z gosposke mize; tudi se je takrat mislilo, da je kmetova koža že od narave tako ustrojena, da sme kakor živinče samo na tleh ležati in da je za njegova pljuča najboljši balzam smrad in prah. Najprej je prišla jednakost pred
Bogom, in zdaj prihaja še jednakost pred naravo in kulturo! Spoznali smo, da je egojizem bolehna omama, nekaka samo-prevara, da ne izvira sreča iz egojizma.
II.
V najožji zvezi s splošno demokratizacijo je splošna — eksoterizacija. Proč z eksoterizmom, z dvojno resnico! Javnost bilance, kvalifikacije in politike! Tudi dvojne kulturne mere ni, ki jo hočejo pri nas uvesti tuji kulturonosci s skrivnostnim namežikovanjem: »Rajši molčimo, za nas je vse dobro, še predobro; saj se poznamo, saj vemo, kako je pravzaprav!« Tako na ribarstvo v kalnem preračunano govorništvo zastruplja javnost in vzbuja krivo zavest, kakor da bi bili mi Slovenci poseben, barbarski svet zase, ločen in obzidan z neprelaznim zidom, za katerim ne veljajo splošna kulturna načela. Tako se kuži in kvari najblažji občutek ljudstva, njega kulturna sramežljivost. Narod ni izgubljen, dokler čuti, da je tudi on član svetovne družine narodov, da so nanj obrnjene oči vseh narodov in se radi tega sramuje svoje kulturne nagote. Proč z dvojnim knjigovodstvom, z dvojno kulturo! Doslej se je razširjala naša kultura brez vsake organizacije in cilja, popolnoma slučajno sub specie personae, po nesposobnih osebah, katerim je morala vladajoča klika priskrbeti kruhek. Pri oddaji služb, pri ustanovitvah novih naprav so odločevali osebni, ne stvarni oZlri. Tako je zavladala v naši javnosti velika korupcija, ki je vodila našo usodo tajno mej štirimi stenami brez javne kontrole, brez kulturne sramežljivosti.
Kakor se mora vse javno poslovanje eksoterizirati, tako bodi življenje vsakega posameznika vsem odprta knjiga, bodi odkrito in čisto kakor njegovo čelo. Tako se razkuži naše moralno ozračje, tako se pripravi aseptična vzgoja naroda. V čisti luči dneva vzgojen narod! Kdo ne bi žrtvoval vseh sil duha in telesa za tak čist in neoskrunjen narod? Besede iz čistih ust padajo kakor orjaško kladivo na otrple možgane.
Še neko drugo jako nevarno bolezen nam kaže patologija naše javnosti, ta bolezen je takozvana hipertrofija politike. Politična veja se je na drevesu naše kulture tako razrasla in razpasla, da je zadušila malone vse druge kulturne veje. Gotovo je tudi politika kulturen faktor, a ne edini in prvi. Po neznanih in doslej še nedognanih zakonih pa se je polastila naše javnosti čudna misel, da se proslavi in ovekoveči pred svetom s še bolj neznanim in čudnim eksperimentom, postaviti streho v zraku brez temelja in zidu, dočim navadno druge kulturne sile najprej postavijo temelj in zid in šele potem pride politika, da napravi enotno in skupno streho. Politika se širi in šopiri kot edina moč in gospodovalka v naši javnosti, ubila nam je naše najboljše literate in umetnike, celo po slovenski slovnici že šari in gospodari ta samozvanka. V svojem bližnjem vidim najprej dobrega človeka, s katerim rad sedim pri eni mizi brez ozira na njegovo politično barvo, kakor me v mojem prijateljstvu ne moti posebna barva njegovih las in očij. Vsled politike je naše javno in družabno življenje tako podivjalo, da se jcdva upam na ulico ali na sprehod, kajti vsak hip me doleti lahko psovka ali kamen. Politika nam je družbe razgnala, razdejala; slovenske družbe, slovenskega družabnega življenja ni več! Kar se dandanes po gostilnah, v klubih in salonih zbira, to ni človeška družba, to je podivjana šola politične besnosti brez vsakega kriticizma in previdne razsodnosti. Vsi trpimo vsled terorizma politike in željno pričakujemo osvoboditelja, ki nas otme te težke strahovlade. Posebno trpi naše dobro, nepokvarjeno ženstvo, kateremu je politika odtujila može in sinove. Iz našega zavednega ženstva naj vstane rešilni klic in zbere razkropljena kulturna krdela pod kontrapolitičnim praporom in nam tako ustvari pristno slovensko družbo.
III.
Ker že govorimo o javnem zdravstvu v prenešenem pomenu, recimo še eno ali dve ter poglejmo, kako se je skrbelo doslej tudi za javno zdravstvo telesa? Pogledati celo moramo, ker je v tem pogledu III. katoliški shod stavil konkretne zahteve in sicer: skrb za dobrodelne zavode in ustanovitev deželnih zdravstvenih svetov; skrb za higijeno; zlasti boj proti jetiki; skrb za bolniško postrežbo na deželi. Pogledati dalje tudi moramo, ker živimo v dobi narodnega gospodarstva,
čigar fundamcntalni obratni kapital tvori ljudsko zdravje. Edini in glavni obratni kapital našega kmeta je njegovo zdravo telo. Zato zahteva globokomiselni, moderni nacionalni ekonom na prvem mestu organizacijo higijene. Zelo se čudim, da se pri nas o tem še ni javno razpravljalo, osobito, ko čitamo dan na dan, kako ostro nastopajo v nemških dnevnikih vseučiliščni profesorji in javno bičajo malomarnost vlade glede zdravstvene organizacije. Tudi pri nas se je doslej zanemarjalo javno zdravstvo, o organiziranem, smotre-nem delu sploh ni mogoče govoriti; naših plugov čaka trda, zapuščena ledina.
Par let se že trudi dr. Levičnik v boju zoper jetiko; letos smo priredili tečaj za bolniško postrežbo na deželi, ki se je vršil v Ljubljani od 10. avgusta do 8. septembra 1908. Pokazal je takoj o prvem začetku tako uspešnost dela, da se noben podoben tečaj v celi Avstriji ni vršil doslej na tako široki podlagi. Obiskovalke same so uvidele važnost takih tečajev in so pred odhodom napravile vlogo na deželni odbor s prošnjo, naj se uvede tečaj kot stalna institucija v deželni bolnici. Tečaja za pivo pomoč naj bi se vdeleževale mlade-niške in delavske organizacije, telovadni odseki, redarji in orožniki, ognjegasci, učitelji in učiteljice;prirejajo naj se zdravstvena predavanja za dijake, učenke višjih šol, za inteligenco itd. To so tudi skromni začetki znanstvenega medicinskega dela, skromen začetek medicinske šole.
Med drugimi javnimi zdravstvenimi napravami potrebuje dopolnitve pred vsem rešilna postaja v Ljubljani. Kar se imenuje v Ljubljani rešilno društvo, ne zasluži popolnoma tega imena, ker je v glavnem zavod za prevažanje bolnikov in poškodovancev. Rešilni voz se nazivlje tako, ker se v njem pripelje tudi zdravnik, ki na mestu nezgode pomiaga, oziroma reši smrtne nevarnosti. Naše zdravstvo nima strokovnega zastopnika v deželni upravi, ki bi organiziral in vodil javno zdravstvo; istotako bridko občutijo deželni zdravniki, da odločuje o njih zadevah nestrokovnjak. Društvo zdravnikov nima lastnega doma, njega bogata biblioteka trohni nepristopna pod nekim usmiljenim podstrešjem. Tujci proglašajo naše zdravnike za inferijorne, nesposobne za zanesljivo in znanstveno delo, dasi imamo celo vrsto velenadarjenih domačih zdravnikov, ki so žrtvovali dosti kapitala in časa v tujini za proučevanje zdravstvenih metod. Domačini se dosledno odrivajo, ua boljša mesta se nastavljajo tujci. Samo v intencijah III. katoliškega shoda govorim. če opozarjam na potrebo znanstvenih laboratorijev; III. katoliški shod zahteva popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom. Predpogoj vsakega medicinskega znanstvenega delovanja pa tvori bogato opremljena deželna p r o s e k t u r a. Ce se ozremo na dobrodelne zavode, obudi naše zanimanje najprej nemoderna in premajhna deželna b I a z n i c a in nedo-statek posebnega opazovalnega oddelka v deželni bolnici. Samo kratek premislek nam odkrije vso nevarnost. Navadno pripeljejo domači na lastno odgovornost umobolnega v Ljubljano, kjer mu napravi potrebno zdravniško izpričevalo mlad, neizkušen zdravnik. Na podlagi tega neme-rodajnega izpričevala se spravi bolnik takoj na Studenec. In ako se je nahajal bolnik enkrat na Studencu, ostane mu v očeh škodoželjnega, neukega občinstva pečat za vedno. Umobolni bi se moral opazovati najmanj šest tednov na opazovalnem oddelku pod strokovnim vodstvom; šele po preteku tega časa določi strokovni zdravnik sprejem na Studenec, če ni bolnik v tem času ozdravel. Dalje bo treba popolniti deželno bolnico s posebnim oddelkom za ušesne, nosne in vratne bolezni; pogreša se centralni rontgen-institut za celo bolnico. Zdravniki v bolnici imajo pomanjkljiva stanovanja, manjka skupne obednice in knjižnice. Vsakoletno znanstveno in statistično sestavljeno poročilo naj priča o napredku in uspehih zavoda ter o stroških vzdrževanja. Z grozo nas navdaja statistika umrlih usmiljenk; večina jih umre mlada, v cvetu let, ko se baš privadi težavnemu stanu in začne uspešno delo usmiljenja. Prerano smrt zakrivi večkrat nedostatno stanovanje. Dolgo se že govori o posebnem poslopju za sestre usmili e n k e z velikim, zračnim in obzidanim vrtom.
Največjo mizerijo pa povzroča pre-napolnjenje posameznih oddelkov v deželni bolnici, v tem oziru vladajo naravnost
neverjetne razmere. Vzemimo na primer samo kirurgični oddelek. Govorijo naj številke: 1. 1897. se jc sprejelo na kirurgični oddelek 2117 bolnikov, čez deset let, 1907, pa že 3510, torej za 1393 bolnikov več. In vse te bolnike je oskrbovalo vedno isto število zdravnikov (3—4), jih sprejemalo vedno isto število sob in postelj. Da se je zmoglo to ogromno delo, morali so bolniki zgodaj zapuščati bolnico in na tleh lejžalti. V sobi, kjer se nahaja 20 postelj, mora večkrat 20 bolnikov, torej polovica, na tleh ležati. Prvo, kar mora moderna bolnica nuditi bolniku, je dobra postelja in dober zrak. A tukaj? In vsak večer to razburjanje in prepir s strežaji in usntiljen-kami radi postelj! Vsakdo zahteva od zdravnika najprej človekoljubnosti, a nasproti zdravniku se ne pozna nobene, ko se ga preoblaga s težavnim in nevarnim delom. Na kirurgičnem oddelku je zdravnik trdo vprežen od ranega jutra do poznega večera, in ko se vrne zvečer od večerje truden, da ne čuti nog, ko ležejo drugi k počitku, mora ta zdravnik sesti iu preko polnoči pisati ali razvijati plošče v rontgenovi sobi. A komaj leže in zatisne oči, že ga predrami rezki zvonec, naznanjajoč prihod bolnika za nujno operacijo. In tako se vrsti časih več dni zapored, da ne pride zdravnik k pravilnemu počitku. Nič manj ne trpi strežno osobje. Primerjajmo z Dunajem, kjer se tudi toži o pre-napolnjenju bolnic in kjer sezidajo vsakih par let kako novo bolnico ali sanatorij. Na Dunaju se nahaja 80 bolnic, sanatorijev in zdravilnih zavodov. Samo Splošna bolnica na Dunaju ima pet kirurgičnih oddelkov, I. 1907. se je sprejelo na I. kirurgični oddelek 2650 bolnikov, na II. kirurg, odd. 1511, na III. kirurg, odd. 1422, na I. kirurg, kliniko 1461, na II. kirurg, kliniko 1347 bolnikov. Cesarja Franca Jožefa bolnica je sprejela 1200—1400 kirurgičnih bolnikov; poliklinika 622; bolnica cesarije Elizabete 1407. Povprečno število bolnikov na posameznih kirurgičnih oddelkih znaša torej okoli 1500. Na vsakem oddelku deluje po pet nastavljenih, plačanih zdravnikov, razun teh je vedno ua razpolago po več operaterjev, volonterjev in hospitantov. Na kirurgičnih klinikah izvršuje službo po 20 zdravnikov. Iu zdaj primerjajmo število na ljubljanskem kirurgičnem oddelku! Ob tem pičlem številu zdravnikov bi napolnili s 3510 bolniki skoro tri kirurgič-ne oddelke. Ze pred leti je nastala nujna potreba, da se kirurgični oddelek razdeli, a radi znanih razmer in burnih časov pri najboljši volji ni bilo mogoče izvesti te prepotrebne razdelitve. In vsled tega je moral trpeti bolnik — kmet in delavec — in zdravnik. Razdelitev kirurgičnega oddelka je eminentno kmetska zahteva, ker prihaja v bolnico v največji večini kmet in delavec, ki nimata v svojem trpkem in napornem življenju nič dobrega. Precej ponižna je njiju zahteva, naj se ju vsaj v dnevih težke bolezni človeku dostojno spravi, da jima ne bo treba po tleh ležati kakor človekoma nižje vrste. Kakor priča rastoče število bolnikov, ovirala Dode mi-zerija prenapolnitve tudi še naprej zdravniški obrat, čeprav bosta na razpolago dva oddelka, ako se ne razbremenita z ustanavljanjem manjših bolnic in hiralnic po deželi.
Srečne razmere so nanesle, da se z ustanovitvijo drttgega kirurgičnega oddelka dajo združiti druge za javno zdravstvo potrebne naprave. Oddelku se priklopi rešilna postaja, kakor vidimo to povsod na Nemškem in stalna s a m a r i -t a n s k a šola, za katero se naj odloči večja šolska dvorana s stranskimi prostori. Dvorana samaritanske šole bi služila ob enem društvu zdravnikov za predavanja in zborovanja, v stranskem prostoru bi se nastanila zdravniška čitalnica s kitjižnico. Na II. kirurgičnem oddelku naj se osnuje o r t o p e d i č e n in g i m -n a s t i č e n zavod za cclo bolnico iu moderno opremljen znanstven laboratorij. Slišijo se tudi glasovi, ki priporočajo ustanovitev deželnega z o b o z d r a v n e g a zavoda, kjer bi se zastonj plombirali kmetom in delavcem zobje.
Stavba bodi moderna, solidna, preračunana za desetletja in preskrbljena z vsemi pridobitvami moderne vede, kakor so n. pr. verande in ležišča. Taka stavba — bolnikom v zdravje iu tolažbo — predstavljala bi posebno znamenitost Ljubljane, kakor se ž njo ponašajo samo svetovna mesta, in pričala bi o počasnem, a sigurnem napredku slovenske prosvete, ki tudi pravi, da prebiva zdrava duša samo v zdravem telesu.
Dr. Franc Derganc.
Kulturni obzor.
Pregled knjig, revij in listov.
Vzgojevalni vpliv katoliške cerkve
hvali v listu »Schweizerische Theologi-sche Zeitschrift« znani profesor vzgoje-slovja F. W. Foerster v Curihu. Akopram, protestant, vendar z občudovanjem proučuje ustanove katoliške Cerkve in priznava njih velik vzgojevalni vpliv. Kaže na -neizmerni pomen askeze pri vzgoji, brez katere je vsaka vzgoja volje in plemenitega značaja nemogoča. Izobražati samo intelekt človeka, kakor se na veliki večini šol godi, pelje večkrat na krivo pot. Tam, kjer govori neobrzdani nagon ali strast, um vetdno molči. Nagon in sirast se mora zajeziti in to se zgodi po askeizL to je z znanjem premagati se. — Drug imeniten pripomoček vzgoje v katoliški cerkvi je češčenje svetnikov. S tem katoliška cerkev predočuje svojim udom velike junake čednosti; v žarečem izgledu le-teh verskih junakov počiva močna sugestija, kateri podlega slaba in neodločna človeška volja. Daljše vzgojevalno sredstvo pri katolikih je njih cerkvena umetnost. Z njo se odstranja iz domišljije človeka vse nizko in polteno in domišljija se.' polni z bolj vznesenimi višjimi mislimi. To je pri seksuelni vzgoji zelo važno.. Tudi načelo autoritete, ki ga 'katoliška cerkev z vso odločnostjo brani, ima velik vzgojevalni pomen. Subjektivizem protestantov je že uničil vse meje enote in: osvobodil vse struje. Namestu ponižnosti je pri protestantih nastopila svojeglavnost, precenitev in oboževanje samega sebe. Konečno tudi izjemno stanje katoliškega duhovništva v družbi se more le hvaliti. Nič ni na potu protestantskim pastorjem toliko, kakor da se družbeno ne razločujejo od drugih vernikov. Ljudstvo v svojem duhovniku noče videti sebi enakega,, ampak višjega, izven sebe in nad sefooj stoječega, skratka hoče imeti služabnika Božjega.
(»Vychovatel.«)
♦ ♦ *
Odpravljenje poštnih znamk. Na Angleškem se prizadevajo odpraviti poštne znamke ter jih nadomestiti z »avtomati« in. tako olajšati poštno ekspedicijo. Ali :kako? Oglejmo si kratko celo zadevo. Ako hočem poslati pismo iz Ljubljane v Prago, moram kupiti poštno znamko, prilepiti jo na pismo ter pismo vreči v poštno skrinjico. Uradnik dobi pismo v roke, pogleda, ali porto'10 vinarjev odgovarja teži pisma, pritisne poštni pečat in pismo pošlje v določeni kraj. Tam zopet uradnik pritisne na pismo poštni pečat in pismo pride v roke adresata. Kakšno nalogo pri tem delu ima poštna znamka? Ddkazuje, da se more pismo odposlati, ko je v redu. Ali bi ne zadostoval samo poštni pečat? Ko se v automat vrže 10 vinarjev, mora isti na pismo pritisniti pečat, cela odprava se olajša in eden poštni uradnik je odveč. Koliko dela bi se pri tem prihranilo! Tisk znamk, prodaja, prilepijanje itd. bi odpadlo. Stroški za to hi se mogli lahko dati v druge namene! Prav! — poreče nekdo —to bi lahko šlo pri drobni zasebni korespondenci ali zdo težko pri velikih po-šiljatvah, pri pošiljanju časnikov itd. Vprašamo samo, ali se pri takih pošiljatvah rabijo poštne skrinjice? Gotovo ne, cela po-šiljatev pride en b 1 o c že opremljena s poštnimi znamkami na poštni urad ali pa naravnost k vlaku in tu se zopet lahko rabi avtomat v svrho, da se kontrolira, ali se je poštnina plačala. Tvrdka ali upravništvo lista dobi od poštnega urada pečatilo. s pomočjo katerega se more napraviti gotova množica poštnih pečatov za gotovo svoto na primer 10 poštnih pečatov po 20 vinarjev. Za to bi se plačalo 2 kroni. Kadar bi se ta množica izpečatfla, kupilo bi se novo pečatilo itd. Ako bi bilo Pečatilo urejeno na pr. za pritisnenje 1000 poštnih pečatov po 20 vinarjev, njegov naročnik bi plačal zanj 200 kron ravno ta'ko, kakor da bi kupil 1000 znamk po 20 vin. Take 'štampilje se morejo lahko napraviti za poljubno število poštnih pečatov in svot. Kakšna bi to bila olajšava, ni treba dokazovati. — Poštna znamka je izpolnila svojo nalogo. Sir RowIand Hili, ki jo je iznašel, ima gotovo veliko zaslug za poštne reforme ali — tirne is money — pravijo Angleži in hočejo poštno znamko nadomestiti s poštnim avtomatom. Ze pred nekoliko leti je to misel sprožil noki bavarski inženir, a njegova misel ni našla odmeva na Nemškem. Sedaj jo Angleži namerevajo uvesti v življenje.
(»Mercure de France«.)
Optični zavod
Fr. P. Zajec fflft
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o6al, iftipalc««, daljnogledov, toplomerjev, z rakom er je« itd. 06ala in A6ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila tofino ia o«m.

Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slom&kove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz v060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52—6
Vsa dala so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul".
Velika zaloga pravih ivioar-akih žepnih In stsnskih ur, zlatnina ia srebrni*«.
Nike! ure ed (Id. 1-tH) do it'-Srebrncurt, , 3 00 . 40-— Zlile . . , 1* — . »SO —
Zahtevajte moj aovi cenik, Id ga pošljem brezplačno.
Najboljše klaVlrjO
:: prvovrstnih dunajskih tvornic in
harmonij®
amer. sistema prodaja in i posoja na|cene|« edina narodna t rak ■
Alfonz Breznik, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Olashent Matice*, opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričali o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. - Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52 -2
2575

Najcenejša In naJMtreJia vožnja * Ameriko je s parnlkl „ Severonemškega Lloyda"	iM
□ Bremenil new-yorK
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinx Wilhelm, Knisor Wilbelm d. mi Grosse.
awgr Prekomorsk« vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2,86 62
Edvard Tavčar-jll, v Kolodvorskih ulicah 9-35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju".
Odhod Ii LJnblJane Je vaak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanj« m tikajoča pojannila ločno ln breiplačno. Postrežba pošten« reelna In »olion«.
Potnikom namenjenim v zapadno države kakor: Colorado, Mexiko, Californla, Ari-ona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BlMmort in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buonos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. Itd.
Založnik e. kr. avstr. drlavs* ara**««
Klobuke
cilindre In čepice
v najnovejših taconab m v velikih Izberrt
p rl p o r o t * in m—st
Ivan Soklič.
Pod trančo it, 2. Pnt«J« ilik.hUHta.
2050 20 20
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice 7.
fA*tnikl
JVatfrn itrlijo	po ccni in
potcnnili rui/ sv oi>rruye>
, ^Su7ion<T\/{hietelx<*
v JUJubijund Žiblvdvorsk« ulic« 20. ?r*i\iMrvHuifiyanužtt čtfOMbmp/u&tv. ......
Istotam sprejemajo se dobri In zaaesljlvl zastopniki.
itjr
j.KORENCAN
-- I jjnbljana -
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno in na debelo.
§«r Velika"^
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, . spodnje hlače, otročje -obleke itd.
Babica ANA TRTNIK
roj. KapeSe
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
B8ET na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu6k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvr&ujejo točno.
Cenovniki na zahtevanie zastonj in poštnine prosto
Lepe, sveže brezvejne ijjj
bukove hlode i
dolge 180 iH 2 35 metr. kupuje po najvišjih cenah franko kolo- jjgj dvor kupca ali prodajalca Fran Š«igelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica.	2888 0
Najbolj varne naložen denar!
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatiinioa, gepeljni, slamoreznioa, 6i»tilnioe, prefta
S. sadja I. t. d.	H39 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v LJubljani, Mar. Tsrsaijs cesta fttsv. I., Valvazorjav trg itav. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se Istih proda na tisoče In tisoče komadov In se ravno radi tega, ker se jih It-deluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Mo|l stro)l so pov*od jako priljubljeni. - Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stasbsaih po-trebš&in, portland-cementa, traverz, železniških lin ta druge različne železnlne In raznega orodja, nagrobnih kriiev, tehtnic.
U Ameriko In Kanado
Stanje hranil, vlog:
nad 31 mil. kron.
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
lUn i mi
m
\m."i r 'V	T'---r- - -:.
liii,^^
lij
mil
O
O fiti
m.
Mestna hranilnica ljubljanska
«lastni hlii u Prešernovih ulicah St. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4«/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitali. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne V bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lasTnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in kso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 23
Denarne vloge se sprejemajo tudi po poStUn potem c.kr. postne hranilnice.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s CunarcB Line
444 45	Bližnji odhodi
Iz Krsta,doma&ega pristn»ift6»i Pannonia, 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia, 4. marca 1909. Ic Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 26. dec. 1908, 6. febr., 27. febr. /0. marca, 17. aprila. 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 23. jan., 13. fbr., 6 marca, 4. aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Na|novc|še slovenske produkcI|e v oktobru, g >ai	m	•
i u i n.... i	...... ^.—	——
Gramofoni
In plošče vseh sistemov in mark
Ncprekosni fjledc fllasu in rc-pro<lukcl|c. - Prva specialna uvozna biša za (irainolone.

Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
i	Največja zaluča plošč v vseh znamkah <d K 3 — višje.
5	1/.borni roilbln«kl »ij.r.tl od K »0 — »lile. Pokate se
5	zastonj, ne da h sc s 1 lo k nakupu. Zamena vseh plošč
?	najnulantnejša. Lastna popravljata ca. — Pošilja se vsak
i	•• dan na deželo. Prospekti zastonj.
nvi rju
Zalosa pohlstua
v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti stev. 11
puc k Komp.
Erlporoča kompletno opravo za spalne n jedilne sobe, železno pohištvo, tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo in tapetniške dela niče.
:: Specijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931

im
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
s«

vhm
Rezervni zaklad 64,000.000 K k r. pravil.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanie v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišfia.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze^ v hranitev,
Centrala na Dunaji.
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd.
1912 8
g Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava,
gg	Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.	«
************
%
r
Slovenci Slovencem 4
T Zelo važno za trgovce in obrtnike Y
O
i
0> u E <v
U 3
C O J*
N
lm
-O
CJ C
O
l
Ker imam še precejšnjo zalogo
reklamnih Koledarjevzal.190
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
= Cene so brez konkurence ==

tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad, že od 15 v. naprej
Vsem Slovencem se priporoča	3078(20—12)
Fr. IgliČ, Llubimno, Mestni trs 11.
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč!
Vino za bufelje
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muškat, maraskin, posip, brajda, ružica, kobilara
izvanredno dobro, čisto naravno
---------prodaja po 80 h (40 novčičev) liter =====
Uprava biskupskih dobara: Knnfljt, P. PUDOl, OtOk Krk, (Izlili)
2947 16-13	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacci,
Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu.
mi
len
mi
WHmKwmmwwnnnnnawwwwmMwnni
Najboljša m najsfgurnejsa prilika z
Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron.
Lastna glavnica E€ 354,645**5
Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron.

Sedaj: Miklošičeva cesta št, v lastni hiši nasproti hote!«* 5,Union« 22a frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2,
registroiravia zadr
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po--— —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti —■ poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo.	:
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908.
Ilp. Ivan Šušteršič,
predsednik in imejitelj komturnega j<rižca Franc Jožefovega reda z zvezdo.
2633 29
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik.
Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Fran P-esBcsuvio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice _ Ivan Pollak m!
tovarnar. — Kero! Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Slikar, župnik na Rudniku.
Hodno trgovino PAVEL MAMIC, Ljubljano, Prešernove ulice štev. i
Svilnato blago, baržuni, pliši io lenčice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots. Fichus, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi. Pozanienterlja, porte, žnore; resice, kreplncežnoreiat&p.tnlke, Krepi In flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke ia žnore. Šerpe iz svile čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojence, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje In vezenje. Gumbi in različne igle.
Radlčne podloge la potrebščine ia krojače Id šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki
Pajčolani za neveste, mirtovi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki In kopalne obleke.
Modrci in p itrebščine za modrce. Glace-ro^avice in rokavice za uniformirance
pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo In ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
3057 10-10
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot-srajce, jopice in hlače.
Mrežaste In potne jopice, srajce, čepice In šport-pasovl.
Nogavico, naramnico, odoja in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za loice: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce.
Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
f----^
Zaioga karbida
a 29 kron 10« kg
franko kolodvor prejemnika
3354 Jos. Jtrko 3 2
acetilenist, Ribnica.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine i na plavi. Cena tfranko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju« rišič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—3
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno » 93 ucilišca za Krojno risanje
branja desifi
Ljubljana, Stari trs it. 28.
e Dobi se tudi kroj po životnl meri. 9
■■■■■■■nHmraiBaB
Pa/ulus - briket
najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 80C0 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov priprosto kakor z navadnim premogom, Ie da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
I3oliemia - premog-
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, bOOO kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica St. 3.	(1)
Ivan Jax in Slil
Dunajska cesta I7f Ljubljana.
Kolesa iz prvih lova rn Avst rije: Durkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovij ena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
odi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
'odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Dobro izurjenega, spretnega
8trugarikrg;a
pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švi« gelj, tov. stolov Breg, p. Borovnica.
Plača po dogovoru.	2887 8

hoče *cbe aii svoje otroke obvarovati
kaplja
hripavosti, katara, zaslezanja ka-tara v grlu oslovskega in duSljl-vega kašlja, naj si omisli zdravniško preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi jelkami.
5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Z»voj 20 in 40 vin., žkatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljuhljanl: Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-rl|i Pomagal", M Leuslek ; Uhald pl. Trn>oszy, Jos. Mayer, G Piccolt, pri „Kronr A Holiinc, vogal Rimske in l)lelweisove cesle; Ivan Ojuričič v Metliki. Jos Ancik, Ribnica, A Roblek, Radol|ica, I). Pire, Idrija. H Hribi, L itija, E. llurdich, Šk. Loka, llugon Roblek, Triič, Karol Andrijanic v Novemmestu, Karol Savnik v Kranju In Josip Močnik, lekarn« pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 24— i
Lancaster od K 26' , Flobert-pu&ke od K 8 50, pištole od K 2'-, samokresi od K51- . :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno ste*. 77
1631	Češko.	25
dila
Jril
II
Ker se mi ni posrečilo prodati svoje nožarske trgovine, vo-jo bom nespremenjeno še dalje pod staroznano, 70 let obstoječo tvrdko
H. HOFIVIAN
Mestni trg št. 12
Priporočam toraj preč. duhovščini in cenj. občinstvu svojo bogato zalogo drsalk, vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih in namiznih nožev, škarij za krojače, Šivilje, vrtnarje, fine britve, samobrilnike, stroje za »ase, kakor tudi še veliko drugih, v nožarsko stroko spada-jočih predmetov.	3280 3—3
K obilnem obisku se najtopleje priporoča
Marija SCalan
lastnica tvrdke.
Q-I
"J.
3 učenci
za kamnoseško obrt se sprejmejo takoj pri tvrtki Feliks Toman, na Resljevi oesti 6t. 30.	3m 3_2
Proti katarom
Bopilnih organ v, pri nahodu, hripavosti iu vratnih oteklinah zdrav ni.«ko priporočan« j^	a* 12 II
G\Hf®
SV0
alkali&M
Katera se z vspetiom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh
Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah 7. je-tvinairi in vinom.
Zalog« pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlku Ljubljana.	U4 52—47

Ustanovljena leta 1854.
Prva domača slovenska pivovarna
Telefon fit. 210.
L AUER-j
Unbliano, coolfoue ulice itev. IZ, LJubljano
Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v socfclti in steklenicah
«£ Priporoča se slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega —
—— blaga za obleke in drugih potrebščin	—
2553 6
slovenska trgovina PRI
IKU slovenska trgovina
ubij
ZaSčftna znamka „Sldro"
Liiiiit Gapslcl cip.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
|c splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče In odvodno maillo pri prehlajenju Itd. i cena 80 v.; i dobiva v vseh lekarnah.
K 140 In K S
Pri nakupovan|u lega povsod priljubljenega do ■natega sredstva, naj se jemljejo le originalne stek! v ikatljah z našo zaščitno znamko ,,Sid j« gotovo prejel originalni izdelek
steklenice potem se
RIchterjeva lekarna
pri „ilatem levu" v Pragi Eilzabethgasse Stev 8 nova.
M* Dnevno razpošiljanje.
»357 I
Domača tvrdka!
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
tik novega ooslopja Katol. tiskarne
izvršuje ločno in po nizkih ccnah vsa naročila na vsako- lipn kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne UlC| zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje
varižice, nrstane M?1""0 zMnizi\r\
Vsa popravila se Izvrše solidno in po nizki ceni.
V Dobi se v vseh boljših trgovinah «
Zaloga pri K. A. KREGAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 2.
Vinske
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni
FRAN CASCIO
1233 Šelenburgove ulice št, 6.
Svarimo vsakogar,
ki kašlja, Je je hripav, zaslezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Orkeny-jev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni.	3058 12—3
Orkeny-jev lipov meti (sirup) prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju
Orkenyjeva lekarna pri ..Apostolu", Budapešta, Josefsrlng 64, — Depot 30.
Slovenske gospodinje!
Ako se ravnate po geslu ,,Svoji k svojim", tedaj ne kupujte več kavine primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo
„Zuezdno" ei^orijo
ki jo izdeluje
„Prva jugoslovanska
tovarna za kavine surogate" v Ljubljani.
Zavrnite odločno podobno nemftko blago in zahtevajte pri svojem trgovcu, naj vam da slovensko
»Zuezdno" dvorijo
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
§ Hunc>
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko tiber zimskih sušenj, kožuhov (kraikih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ja gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
ofe^zače in lepa datila
v ' v
0$ l C

)3>odaia po ^oEibitiA
c en a IV
aoo Sčivicič, £jvt(M'j
an a.
3172 3
Zahtevajte S^Js^SBtt
Juutva vefi let. Vsak« nepopolno blago na*al »a popolni anesak. r. veliko
•Uka nav
St. 368	c
Ma srebrna dam-^^ ska remont. gi.S*M
6t. 322
srebrna moška remont. S-8S>
St. 33?
_ srebrna s sidro 16 kamnov dvojni plašč
Št. 341, srebrna s lidrv dvojni plaši 16 kamnov, posebno moCaa 7-Mt
Anton Klfftnann,
največja tovarniška zaloga ur, slatnlna 1b irabralaa, Isvos t Tsa dežele. Marikap LSH ala]araka>
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER-ja
• «. ■■ «» itMto s
rumeno, steklenica K 2 — JbBio, „ 3 —
! 2667 pri 12-5
f^fll'Viljemu Maager-jo
t ^ na Dunaju.
//ima
mM to našem ««
^ atoftfti ptfOMOlnt # .<Kbv78Hrt «»5*»>*V U etr toru^Ke tgar" eu/	»rtvim

j; Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
^ Glavna zaloga in razpo-| šiijainica za avstro-ogtsko monarhijo:
W. Maager, Dunaj, lli/3, Heumarkt 3.
Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
Vinko Majdsč
valjični mlin v Kranju,
Krtinjsko,
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
M Ljubljani, Kočevju, Podgrudu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Cclovcu, Beljaku, Bolc?»nu, inomostu, Tndentu, Zadru, Spljetu, Ercegnonem, Kutoi-u, Sarajevom.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
raraKEramraKEti: gm
Pozor! Čitaj! Pozor!
ivonshfl blljeulna.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašiju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašiju. tuberkulozi itd.	3144 10 3


Delovanje iztiorno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici
sc ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P, J U R I Š a C A , lekarnarja v Pal?r»cu st S5 (Slavonija).
x Stavbeno, ametno io konstrnk-
cijsko ključavničarstvo. /mri
W Hidrallčne vidre in sesalke vft:
TnT ^Šla&r LJUBLJANA, Slomškova ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ;Mtiuo omrežja na stroj, obhajllne mizo, ograja na mlrodvorn obmejno omrežje, vei.ua vrata, balkoni, veranda, stolpna križe, štedilnike, strelovode, železna okna, želctzne stole itd. Specijalitcta: valjlfint zastorl in solnftue plahte po najnovejšem zistomu s samodvigalnimi 3050 52—6	oporami brez vijakov.
■■snu
Prvi Kinematograf Pathe
Prej ,,EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
Kavarne .jEoropa" ^saKo soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6,J. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom; st^o^MO v"' TprostS 'otrod i' = Vsak Četrtek in Soboto od 3- 6. ure pred. i Slike " d°bivajo samo iz p.vesvet. pariške tvor. Pathe Frires.
2613 17_vojaki do narednika 20 v. "istave p° znižanJ «ni. i. prostor 20 v., ii. io v. |	Ravnateljstvo kinematografa „Path6".
ooooooooooooooaooooooooooooc ODG OO
1 Veletrgovina železa
"ERKOR"
O
O o o o o
O se
O	_
OOOOO^O^ODOOOOOOODOOOOOOOOOCOOOOO
Peter Blajdič, Celje
priporoča cenjenim odjemalcem.
Izvalite poslati po vzorce!
Barhenta fianele • -modnega blag a.
platna, damasta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podebrady
(kralj. Češko). 2114 2o
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga. letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
■MmMMMBMmMMMOVI
Ceno £e6ko posteljno perje!
5 kg nov temn K 9 60, boljše K 13'—, polbelo skubljeno K 8 — , belo K 24'—, snežnobelo, kot puh mehko skublj. K 30-—, K 36 —, K 42*—, Pošilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobes št. 159
sm
pri Hlznu, Češko.
MUKo Krape!
Gramofoni!
Gramofone
Ure!
urar, LJubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo,	2393 i3
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje t kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikov čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cetkve obrestuje hranilne vloge po
3418 2
%°/c
o
8 0 0
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne in cd 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani.
Rcčun poštne hranilnice itev. 49086.	Telefon itev. 135.
o o
o 0 0 0 o o o
Od 25. novembra do 25. decembra
prodajam v Šolskem drevoredu na swjib^e!sLe0ca mostuwo od milHm aIiiiaiiia brez kože, od prašičev iz
prana slanino hu «
I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1*30
Neso istih prašičev
I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1-20. 3098 (27)
Elija Predovič.
urar in trgovec
v Ljubljani
Lepa božična
in novoletna darila!
Prešernove ulice.
Najraznovrstnejša in najcenejša izbera: briljantni uhani in prstani, zlate, srebrne in nikelnaste uro in verižice. Prave švicarske ure »Union« ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure, namizna oprava iz pravega m in kina srebra. ■
Šivalni stroji lahkoteko-či, kolesa najboljših vrst in vse kolesarske po-m trebščine.
Ceniki s koledarjem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ■
3151 9-9
Delničar tovarn pravili švicarskih - ur „UNI0N" v Bielu, Švica.
:: Ljubljana :
sv. Petra cesta štev. 21
I. fflonek,
:: Ljubljana ::
sv. Petra cesta štev. 21
krznar in izdelovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin
mmwm raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh ■i^nn I vrst' Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, ^^ I | mule in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — lili II Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18 -
-J
.J
Ha božične praznike
toči se u restavraciji .UNION'
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice
Spljet, Celovec in Trst	priporoča promese na kreditne srečke ......K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 , „ „ srečke za regulacijo Donave . , 10 , 2. „ „ „ „ 140.000 , „ „ ljubljanske srečke .....,7 „ 2. „ „ „ 40.000 „ , „ 3»/o zem. kred. srečke . . . . „ 5 >/, „ 5. „ „ , , 100.000 :: Vse 4 promese samo K 40. s: Vloge na knfižlce in na tekočI račun obrestuje po čistih <4-1 j2°'o	Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000]		Kezervnl fond K 300.000.


I rr Domače slovenske tvrdke.
Brivci.
T^irifpf* Karol, brivec in iasniCar, Martinova A7111lcl cesta 14.
Domianovič pcttali™všc'Dunaiska
Franrhptti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridllbUClll fumoVi Sodnijske ulice 2.
Kastelic ,van. brivski mojster, Sv. Florijana u. 25
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice
KOSeC 'van. brivec, Dunajska cesta 7.
MatkOYiČ D., brivec, Pred Škofijo.
PflfUfTaiČplf M., frizer za dame in gospode,
I	V URI 0J3G& Sv. Petra cesta 35.
Sikutric brivski mojster, Marije Terezije
Cfrmnli S. brivec in lasnlčar, zaloga lasnih mrežic, MIIH011 Pod tranCo \
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
Vrprror Ivan, izdeiovatelj cerkvenega orodja in lUTgdl posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
TratniV Leopold, izdeiovatelj cerkvenega orodja
II	d 111 i A jn elektr. svetil (zaloga) Sv. Petra cesta27.
Čevljarji.
Kukman Fran, čevljarski mojster, Dunajska c. 14.
MPflif* Fran, čevljarski mojster, trgovina čev-* •CCllt' |jev za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2.
RaYIlikar Anton' Čevljarski niojster Sodnijske
Zamljen lvan> čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Čevljarne.
Herisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
^nkflC I., eksport kranjskih črevljarskih izdelkov, A.GUG1 stari trg 9.
flhlalf Matei> trgovina s čevlji in čevljarski mojster UUldA Kongresni trg 6.
Podlesoik lv~an ml'trgovina s Cevl'' in k,°buki'
Pri 7latp!TI PrPvIlV (lastnik) I.Keber zaloga ,111 tidlGlU UGV1JU črevljev, domačega in
tovarniškega izdelka, Stari trg 9.
(Ji-^j. Julija, trgovina čevljev za gospode, dame ' * in otroke, Prešernove ul. 5.
TrPA Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Po-11CU gačarjev trg 1.
ŽihPrt A> naive£la zal°Ra Čevljev domačega iz-tlUCll delka, Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
Brata Ehprl črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk. 01 dld EUGll lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
■Dfi/^tili Tomo, pleskarski mojster, Dunajska DriCClJ cesta 16.
FUlp, slikar za napise, črke in grbe, rilalUll Prešernova ul. 50.
Gostilne in restavracije.
ČeŠnOVar An?ela' tr£ovka in gostilničarka, Ko-
lodvorske ul. 33.
Češka budijeviška pivnica vp1r6a cesta
Gostilna "pri de,elj'ci" teostilna za delavstvo),
Florijanske ulice št. 24.
KOŠak Petcrin JoslPina' restavracija poleg pošte,
Prešernove ulice.
gostilna, Kolodvorske ulice 3.
PlzenskTsanatoTy^^rS^ Pri zlati kapljici	Sv Petra
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. s
Sl o b o d ni k1 v sko vino'g08lilniear'
ČU..1 j Rudolf, „pri Amerikancu", gostilna in pre-O&Ulj nočišče, Florijanske ulice 20.
Galanterijsko blago.
RahliVPr Jernej, trgovina s papirjem in JD<CllHJVC^» galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
r^fkžbi*	A'* trgovina otroških igrač in ple-
L/CSalCK tenin, Selenburgove ul. 1.
pv .. i_ ' X Emil, galanterija, igrače in predmeti UUDI	za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg
glavne pošte.)
Hrihar Dra8otln. zalogai razglednic, pisem-skega papirja, Selenburgove ul 4.
Inrlj^ Fran, trgovina s papirjem in galanterijo na debelo in drobno, Mestni trg 11. (Olej inserat.)
KPflriP Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska nuuua ces(a 20.
Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
I^nrpn^an trgovina galanterijskega blaga
_	in otroških terac. stari tre 5-
PptH^i*	Vaso, trgovina z galanterij-
A tllltlt	skim blagom, Mestni trg 21.
Praznik i., trgovina s papirjem Stari trg 24
Prnrlaialna ..Katoliškega tiskov, društva",
riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2
Skulj A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
T/, ni I., trgovina s papirjem in ga'anterijo, Sv. Petra. 1MI1 cesta 31.
Golob
Izdelovalnice drož.
Fran & Jos. Polak, jugoslovanska izdelo-valnica drož, Sv. Petra c. 9.
V	Maks, I. jugoslovanska tovarna
drož, Kladezneul. 17. Rečne ul.5.
Kamnoseki.
v
('Jim^fnilr '2nac'j. umetni in stavbeni aill^lilltl kamnoseški mojster, Komen-skega ul. 28.
Toman Feliks, stavbeni in umetno-kamno-
x	seški moister. Reslieva cesta 3(1.
seški mojster, Resljeva cesta 30.
eliks, tovarna za 1 Resljeva cesta št. 30.
Vodnik A'°jz'j* kamnoseški mojster, Kolodvorske
'P^j^j^fj Feliks, tovarna za umetni kamen
Kleparji.
Gradišar Fran, kleparski mojster, Tržaška c. 2.
ReOlŽ^ar	kleParski mojster, Florijanske
ulice 15.
Ključavničarji.	*
Rphpk Jos'P. ključavničarski mojster, Francovp llCUCft nabrežje 9.
O/^Kz-vli Josip, stavbni in umetni'ključavničar, 1VCUU1J Jenkove uliee št. 10A.
Klobučarji, krznarji:
Jesenko B'a*. trgovina s klobuki, Stari trg 11.
IZj-piAjj A., krznar in zaloga klobukov, Kon-IVI CJV^l grešni trg.
Soklič trgovina s klobuki, Pod Trančo 1.
Knjigarne.
Katoliška bukvama,
fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Narodna knjigarna
knjig ter pisalnih potrebščin.
^rhwpntnpr L• kniigarna. knjige, muzikalije, vJ^u n uiiiUKi umetnine, zaloga pisalnih in rsar-skih potrebščin, Prešernove ul. 3. (Mestna hranilnica.)
Knjigoveznice.
R On JI O Ivan, kartonažna tovarna, knjigovez-UU11<1W njca jn zai0ga papirja, Selenburgove ulice. OI. inserat.
firpctvar Fran, knjigoveznica Francovo nabrežje, DlG3RYdl (Filipov dvorec.)
lffliifTfiVPTIlira katol. tisk. društva, Kopitar-AliJIgUlf G£UIGd jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekcije.
I Ij- Marija, trgovina z izgotovljeno obleko V^ltV Mestni trg 9.
Gričar & Mejač, zS,obleke' Prešernove
T |i]r i A A., konfekcija za gospode in dame. dečke L.UAIG in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RtiVŠPk Marije nasl. Davorin Rovšek, trgo-11U> 3GR vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Krojači.
Ahčin Josip, krojaški mojster, Vegove ul. 12.
Slana 'van> krojaški mojster, Sv. Petra nasip 67
Oroslav, krojaški mojster. Zalokar-Oiajjai jeve ul. št. 10.
Lekarne.
M. Ph. Čižmar ^jfi
čičev trg.
f Pl/nrnjl M. Leusteka pri Mariji pomagaj ■L^rCKrti Ud Resljeva cesta št. 1.
Lekarna Trnkoczy vt0vlabliani' zraven ro"
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Pranrntnilf Simon, stavbeno mizarstvo, in iz-1 1 upi mmiv delovanje omar za led s stroji, Jenkove ulice.
Trink Alojz,j' mizarski mojster, Linhartove ulice,
Vdiar	mizarski mojster, Oradaške
Manufakturno blago.
CPSIlilf Janko> »Pri Česniku", manufakt. trgovina, wwum Stritarjeve (Lingarjeve) ul. Olej, inserat.
r*rnhplniL- trgovina z manufakturnim VJI uu^iiun jn modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
Keber 'v manufak'urna in modna trgovina, Stari
trg 9.
Ifpcclpr	trgovina z manufaktunim blagom,
AGMIGI Pogačarjev trg.
I., manufakturna Sv. Petra cesta 4.
KOSteVC e' manufakturna in modna trgovina,
Lenasi & Gerkman, 'Šm
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat).
Lozar j-, manufakturna trgovina, Mestni trg 7.
PetkOSig	manufakturna trgovina,
trg 4.
Pri sv. Cirilu in Metodu,
jeve ulice 1.
Skabeme ^ & *r?ov'na z manufakturnim trg 10.
blagom na debelo in drobno, Mestni
SnilViin ^ran Ksav., manufakturni trgovini uuuvail na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata.
Souvan Fran Ksav., manufakturna trgo-OU Ul V <411 vjna na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
IIrhflfir Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUallU na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
Ilrhaflf Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdUU Pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
Penita t- Josip, trgovina z mešanim blagom, 13U1UU Florijanske ul. 17.
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
MprCftl F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-111G13U1 tiskalija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
OfpVlML" MateJ. trgovina z mešanim blagom. V/l C11C1V Kolodvorske ulice 26.
PoHl^rJllŠfLr J°s'P,na> modna trgovina r	za dame in gospode Črev-
ljarske ulice 2.
PoH I^pLt R°zalua.tre' z vsakovrstnim r uutvl	blagom za dame in gospode
in otroke, Wolfove ulice štev. 5.
Pri nizki ceni (Žargi) za5a-
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Engelbert, modna trgovina za go-On-USCK spode, Mestni trg 19.
{ Franja, trgovina z mešanim blagom. Prešernove ulice štev. 28.
Snoj
v
j l^Qvi C ^ dediči, modna trgovina, Mestni
WldfIiavPr Katinka, trgovina z mešanim bla-IliUllidjGl g0m sprj solncu", Pogačarjev trg 3.
7nrPf Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-L\) 1 Gl) fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c.23.
Peka rije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25. JenkO	Pckovski mojster, Marije Terezije
v
ZllŽtk Karol, pekovski mojster, Florijanske
Perilo.
Marija, perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Elizabetna cesta štev. 6.
SMfP Anton, velika zaloga platna, bombaževine > '«1 C švicarskih vezil, Sv. Petra cesta 8.
v
SarC Anton, izdelovanje perila, Sv. Petra c. 8.
SjirP Anton, pralnica in svetlollkalnlca, Kolo-
1 ^ dvorske ulice.
Plakaterji.
Matelič Peter' 1 8lov- zav°d za plakatiranje '»iviiv jn snaženje stanovanj, Škofje ulice štev. 14. (Olej inserat.)
Smnlp F. plakater in reklamno podjetje, Še-OlllUlC lenburgove ul. 6.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica^1^
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila Dunajska cesta št. 18.
ljudska posojilnica MoKjSraat"sta 8- ~ Vzajemno pofej"?nrsnemf.ru8tvo'Kongresni tre 19
Premogarji.
FTrOVatin Makso, Velike čolnarske ul. 4. lUUVdlin Za,og:a , trbovelj. premoga.
P Pili iti Slavna zaloga najbolj, briketa, premoga 1 dUllII jn drva, Nove ulice 3.
Slaščičarne.
Bischof Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. i2.
Jakob, slaščičarna, kavarna in tsaiCl&lllH. pekarija, Stari trg št. 21.
Stavbeniki.
HlebŠ •'er"jJ' z^darski mojster, Hradeckega pred-
Ogrin ,va". stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Speoerijsko blago.
RahiČ Franc, zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Rftriak & Sflhpr ,reovina s špec. blagom in UGlJdft U£ OUUCJ, žganjem, Vodnikov trg 2.
K Vi a tn Franc, trgovina špecerije in delikates, rvxia.lli Miklošičeva cesta št. 10
M-> trgovina s specer. blagom in delika-w tesami, Mar. Ter. c. 7.
Lesko vic & Meden
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
I nnrar J°S'P. trgovina z moko in mešanim bla-LA/llGai g0n]( Sv florijana ulice 7.
iVlpnf»inf;pr Štefan, trgovina s specerij., iVlCllClllgCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mencinger T',.tr?.ovlna sSpec blagom In
št. 37. in 42.
delikatesami. Sv. Petra cesta
P/Wfif Bož,dar> trgovina z manufakturnim in l v špecerijskim blagom, Zaloška cesta 5.
Pprrfan Ivan, trgov ina s špecerijskim blagom, 1 Gl UdU Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Ravtar ^t' de2katesna tr&ovina> Jurčičev trg
ReffliC trgj0vina s špecerijskim blagom, Škofje
Corl/ Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in OdlR moko, Kolizej.
Jos., špecerijska trgovina, zaloga JVJVUla žime in morske trave, Sv. Petra c. 14.
^llČtliV A., trgovina špecerije, železnine in raznih OU3UI1V barv, Zaloška c. 21.
v
Sarahon A-' trK°vina s specerij. blagom.
*	žganjsm in deželnimi pridelki na
debelo in drobno.
v
Sarabon A., glavna zaloga rudninske vode.
Sflfah^in A., novo urejena pražarna za kavo ' al	jn n,iin za dišave z električnim
obratom.
Sarabon Ak'UhZoaloea brinia in sliv za ŽKanie"
7rtrPP Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, f/UlGG Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
Tprnp ,van> tapetniški mojster in zastopnik I. kranj-vGl 1IG ske miz. zadruge, Dunaj, c. 28.
DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
t	Anton, tapetnik in dekorater, Še-
VDlGA.it lenburgove ulice št. 1.
Plir* Dragotln, tapetniški in preprogarski moj-■	ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
Tprtip Ljudevit, zlatar in trgovec z urami, Wol-vGl UG fove ul. 3. Olej, inserat.
Čuden
Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnltio Prešernove ulice.
Krapež
Milko, urar In trgovec z zlatnino in sre-brnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
SllttnPr urar tr£ovec z zlatnino in srebrnino, OUIIUCI Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar Zajec
Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve ulice 4. Glej inserat.
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Usnje.
Vrannr K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-A.lCgdl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Morrhntti l'8"' trgovina z usnjem na drobno ifld.1 UliULlI in debelo, Sv. Petra cesta 30.
Vezenine itd.
flrPI)l'lf za'°£a ženskih ročnih del in potreb-1)1 OVIR ščin, Kongresni trg 7. (Olej inserat.)
Jager Toni> trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
grešni trg Štev. 4.
Vinske trgovine.
Carol, posestnik vil Sromljah, trgovec z vinom, Kon-
Gregorič	Pose8tnik vinogradov v
PipHIl P1^0''3'® £or'škega v'na na debelo.
Zalokarjeve ul. 9.
Stark Franja roj. Pin, vinska klet, Predilne ul. 10.
Vrtnarji.
1-^Jl i PP Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-l>a|CL rjjB) Karlovska cesta 2.
Wider '** 'r'»0V8k' umetn' vrtnar, šelenburgove
Železnina itd.:
{rOlOb ^a'ent'n' trS°vina z železnino itd., Mestni
Cfmljn Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji ulUjjllid jn cementom, Mar. Ter. c. t poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
SllŠnik" trE°v'na z železnino, roman in OUMtlti portland. cementa, kuhinj, posode Zaloška cesta 12.
Žitne trgovine.
Lavrenčič 'v'a'iS' 'rB°vec zastopnik
Dunajska cesta.
I. belovarskega paromlina,
O lic brata, trgovina z žitom, moko, deželnimi IV Uo pridelki in drvmi, Emonska cesta štev. 2.
Razne tvrdke.
\ Aritnir* 'vanN., I.kranj. vrvarnain trgovina n.uaillll' konopnine, Sv. Petra cesta 33.
DnKnllr Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana, DaUUlIL Poljanska cesta 3.
RrJltS FT1 JI Vlril za'°Sa kirurgičnih in ortopedičnih Dldld IlIdViva predmetov, Prešernove ulice.
Drp7nj|r Alfonz, trgovina in izposojevalnica gla-DI t/ALIilV sovirjev, Gradišče 11. Glej inserat.
Cvetrežnik JosiP. sobni slikar> Karlovska c. 2
Češka deln. pivovarna ^'riužtr
žele, Sv. Petra nasip 27.	'
pohjjon Fani, mlekarna, Francovo nabrežje 7, taUl|dll zraven ribjega trga.
Fri^fh I. trgovina potnih potrebščin in predmetov I t lotil ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
fTfit7l ml Sr T phar Podobarla. pozlatarja in UUUl 1111. Ot LCUdl, izdelovatelja oltarjev,
Turjaški trg 1. Glej inserat.
JanC '■» trgovina s praško šunko. (\Volfove ul.
Kollmann ^"STporcelana in steklenine'
Ivan, zastopnik tovarne za kineško in alpaka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
Kregar
Lavrenčič & Domicelj, ž:5^Š32Du-
Mallv Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
Mlimik J0S'P- zastopnik parotovame za milo, ltlUlll ft surovo margarino in kristalno vodo Ignacija Foka v Kranju, Sv. Petra cesta št. 31.
O h I k" -10S'P' strugar in izdelovalec zdrav-stvenihpip, strugarska popravila, Šelenburgove ulice št. 1
Pnl(lf M., prvi kranjski lesni, košarski in rešetarski obrt. Sanke. Pogačarjev trg,
(Isfl 'van' glavno zastopstvo zavarovalnice ua" Riunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Puh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
RpmiV Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-uuuiiu bnCke tvornice likera, preje Franjo Pokom)', Zagreb.
Rohrmann V H» tr£ovina Z vegetabi-IVUllIUldlin lijami in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
ROVŠek Davo^,n, fotografski zavod, Kolodvorske ulice 32—34.
v
Skrl
Josip, spedicijsko podjetje, Gradišče. 1.
y	............................................
SupeVC Fr > svečama, Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Vidmar J°s,p» za|oga dežnikov in solnčnikov, IlUlllfll pred šk0fij0 ig( Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
Zupan CIC 'van. metlar, Karlovska c. 6.
v
Zeleznik FranC6 treovski zastopnik, Sodnijske
na Vrhniki fit. 182, pripravna za trgo vino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 4
Lepa zračna
661 41
Opazka 1 Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
URADNIKA
iešč Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. Ivann pri Trstu.
Plača po dogovoru. Službo je nastopiti z novim letom. Prosilci zmožni laščine imajo prednost. Prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošljejona gornji naslov do 28. decembra t. I.	3365 6_5
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina J^ _ Slikic
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože« trg 7, v Ljubljani.
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih mi in gramofonov
ceniki od gramofonov In plošč na razpolago.
Fr. P. Žalec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, it*. 26.
Kamniške mestne godbe oddelek na lok
je oddati za Silvestrov večer in za predpust.
Vsa tozadevna pojasnila daje odbor „Mestnega godbenega društva v Kamniku".	3427 3-2
t
JMT Ugoden n n k u p
ostankov
40 metrov cefira, barhenta, flanele, volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka	2152 8—6
V. J. Havliček a bratr
v Podebradlh, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo I P. n. pošljite mi 40 metrov o9tankov To je ie drugo naročilo In prosim, da mi pošljete zopet dobro blago, kakor pri prvem naročilu Z odličnim spoštovanjem	n. Z.
v Čechah v ProstčjOva, 2. 12. 19U7. 2152 S-l
f
Pred šltofijo štev, 19.
2811 47
Absolutno ognjevorne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Duntij, XVIII1, U/ahrlnger Giirtel stev, 1.
Telefon 21485. 3157 26 2 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic.
Drogotin Mojce
čevljarski mojster
Llubllano, Radeckegn cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim .za prihodnja naročila. Obnovitev naročUa zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točnal
3292 1
B. SEVAR.
O
Ljubljana,
Sv. Jakoba trg
priporoča najcenejši nakup špecerijskega blaga, rozin, ruma,
............................ Js
kovica, ter istrska belo in črno vino v steklenicah.
Najboljša krma za pse je in ostane
Fattlnjerlev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 3-20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K 3*50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolača za psa In krmo za perutnino Wlener-Neustadt. - Nad 250
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26 — 22
Smrekove storže
3408 3 3 « v	t
=E in želod ===
kupuje po najvišji ceni tvrdka
R. & E. Rooss nsl. Kranj.
tropinovec
^rffinjski branjevec
Odlikovano f Parizu
•e dobi v todih od M litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner it Co.,
Ljubljana,
•pori. Siika, poleg Kosler-jeve pivovarne.
HCMUT/KtlM
VODOVO
kanalizacije, kopališča
Načrti iu izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se pov eri delo.
■ VB. m. ■■ «» a- - ■■ a, «■ m" 4» « JUt. «
Konrad
Beelhovenove
Lachnik, Ljubljana
nI.4. Krzojaii: Lachnik. Ljubljana

Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnic
Rezervni zaklad 64,000.000 K ki«, p r i v i I.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejem [je vloge na obrestovanfe v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri d-, ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
Centralji na JOunnji.
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebaniu podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd.
1^12 8
Podružnice:
Bolcan, Bregenca, Brno, Feldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
»»»»»»»»»»»»»»i
Za izdelovanje in popravljanje
ledenih omar in vseh mizarskih del
3202	se priporoča	3—3
Pavel Batjel mizar, Radeckega cesta št. 1.
PElfOlfODJA
zmožen voditi tudi orkestralne zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem mestu na Slovenskem. Ponudbe z dokazili o sposobnosti in zahtevo plede plače pod šifro „5000" na upravo 33 9	„Slovenca."	6—3
Uatanovljcno 1862.
Telefon itev. 684
c. k<* dvor	mailniat ▼
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih pe£i za vsako porabo od navadne do najfinejše In naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga ognjišč, štedilnikov ia strojnih ognjišč. Najboljše plinove peči, kamini Urni in emajl. Železne peči s peč-aicami za dve ali tri sobe.


m
5
Patent-vložki
za glinaste peči. Sušilnice.
Kruftne peči.
2034 20
Za božič in novo leto **
je najkoristnejšo darilo Singerjev šivalni stroj 3367 3-3
kateri se dobi v vseh prodajalnah s tem izveskom
Singer S Ko. del. družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta 4
Žepni robci
v največji izberi. Zelo znižane cene!
ANTON ŠARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8.
Zlite STetiaje: Berlia, Pariz, lis iti.
TZajbol/. hosm. zobo-^ lis tli. and-
atvo ____
lidelovatalj
&. <&ycU Ljubljana, Spltal.-Strltar. al. ?
A
Ako želite!
kupiti ali prodati kako posestvo, zemljišče ali gostilno itd.7 se obrnite na prvo koncesijonirano posredovalnico na Gorenjskem, v
Kranju, Glavni trg št. 189. 3116 5—5 ♦♦ ♦♦


" Ravnokar je izšel ■

Koledar zg « H kmetovalca 1909. i&
pg


m
uredil drž. konz J. Legvart. IV mlo
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmijenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo Vinoreja. Taoele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se 3417 naj znesek naprej dopošlje. 2
n

.i

i*: «::■::!
♦♦♦♦i
i:u



Odpremno m komisij, društvo
„BALKAN"
u Trstu, M Grumula št. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,
—— — sprejema	=
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zacarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ================ hitro in zastonj.	—
tr»g IS
M,.«......'il «i—n hhtiumm—IB—a——
V
==■ registrovana zadruga z omejenim poroStvom »prejema hranilne vloge vsak	M 3
delavnik od 8. do 12. ure
O; to je. daje ia 2.00 kron 4 0 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bž se njih obrestovanje prekinilo.
Hnntn.4 *W<r®ldr plartn hraailnioa auma ,»■«♦ m -i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
jNajsigrurnejAit prilika ®a 6ted«>ii\j« J
9
Kanonik J. 9ušnik 1. r., podprod*ednik.
I