LETO XXXI. ŠT. 23 Ptuj, 15. junija 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1878 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA PZVSFBliMF Nova vsebina dela poravnalnih svetov (stran 4) Velik uspeh malega kolektiva (stran 5) Arheologi odkrivajo rimsko nekropolo (stran 7) Mi brigadirji (stran 8) Pred s^o zborov SO Ptuj Delegati DPZ se bodo sestali že 20. junija Delegati družbenopolitičnega zbora bodo na svoji 3. seji obrav- navali resolucijo 8. kongresa ZKS, poročilo o delu Sodišča združenega dela v preteklem letu ter predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o višini mesečnih nadome- stil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem SO Ptuj. Razpravljali bodo o predlo- gih sklepov o razrešitvi sodnika za prekrške občine Ptuj, o imenova- nju predstavnika družbene skup- nosti v delavski svet Združenih le- karn Ptuj ter o imenovanju pred- stavnika družbene skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega orga- na v Kmetijski kombinat in KK TOZD Ptujske toplice. Poleg tega pa še listo predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslo- vodnih organov v TOZD in drugih samoupravnih delovnih skupno- stih. O teh točkah dnevnega reda bodo razpravljali tudi delegati ostalih dveh zborov, delegati zbora krajevnih skupnosti pa še o pre- dlogih odlokov o obveznem združevanju sredstev za financira- nje programov samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejav- nosti za letošnje leto, o zvišanju stanarin v občini, o plačilu pri- spevka za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, ko se spreme- ni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča, o izvedbi hi- dromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih hidromelioracijah na območju hidromelioracijske skupnosti Dr- befinci, o spremembi odloka o pokopališkem redu za pokopališča v občini Ptuj ter o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališče Ptuj. Delegati bodo razpravljali tudi o osnutkih odlokov o višini prispev- ka za vzdrževanje in obravnavanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe, o sprejetju programa razvoja in komunalne ureditve industrijske cone I v Ptuju ter o sejmih v občini Ptuj. Med predlogi pa bodo obravna- vali še predlog sklepa o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo vodohrama in vodovoda v Novi vasi. Delegati zbora združenega dela bodo tako kot delegati zbora krajevnih skupnosti obravnavali še predlog odloka o zaključnem raču- nu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1977, poleg tega pa predlog odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v ptujski občini. Razpravljali bodo še o predlogu sporazuma o oblikovanju skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za področje kmetij- stva, prosvetno kulturno področje, socialno zdravstveno področje, obrtne in podobne dejavnosti in drugo ter predlog sklepa o najetju posojila iz združenih sredstev delovnih organizacij pri samo- upravni stanovanjski skupnosti Ptuj. Delegati zbora krajevnih skup- nosti in zbora združenega dela se bodo sestali 22. junija, omeniti pa je, da bodo delegati vseh treh zbo- rov, ki se bodo kot običajno sestali na ločenih sejah posredovali tudi delegatska vprašanja svojih dele- gacij oziroma konferenc delegacij. N. D. Kramp za krampom, lopata za lopato, tako nastaja jarek v težki ilovnati zemlji. Poaietek: M. Ozmec Prva izmena MDA SG 78 Uspešen HG-RUK v Juršincih Prvih 10 dni dela je že za briga- dirji I. izmene MDA Slovenske gorice 78. In kako so ti dnevi pote- kali? Lahko bi rekli čisto običajno delovno, pa vendar pestro in živah- no. Prve zamahe krampov in lopat pa je tako kot zmeraj spremljala brigadirska pesem. Zdi se, da je borba z ilovnato slovenjegoriško zemljo tako veliko lažja. In kako je danes na trasi v Juršincih? Končan je izkop jarka v dolžini prek 200 m, odprtega je še enkrat toliko. Jarek je globok 1,80 m in širok 1,20 m. Upoštevati je treba mokro ilovnato področje na katerem izvajajo brigadirji dela. Ponekod je bilo tudi čez 1 m pod- talne vode in delo je tako zelo težko. Brigadirjem želimo čim več delovnih uspehov. HO — RUK! M. Ozmec Referendum za samoprispevek v celoti uspel REZULTAl KIOBVEZUJE Nede^ski referendum za krajevni samoprispevek v vseh enajstih krajevnih skupnostih na obmoqu Ptuja je uspel z visokim odstotkom ZA. Ta rezultat je tudi pokazal, da je samouprava v novih krajevnih dcupnostih resnično zaživela, da so občani pripravljeni, neposredno s svojim deležem, sodelovati pri urejanju posamičnih in skupnih potreb. Ni potrebno zapisovati visoko zvenečih besed, podatki sami govore dovolj zgovorno. Kljub deževni nedelji, zlasti z močnimi nalivi v jutranjem času, je bila do 9. ure že povsod nad 40'X)dstotna udeležba, v poprečju pa je bila v vsaki krajevni skupnosti čez 90 odstotna udeležba vohlnili opravičencev, brez odbitka opravičeno odsotnih. Za samoprispevek se je v poprečju izreklo 74 odstotkov občanov in med 36 glasovalnimi mesti ni bUo niti enega, kjer bi bilo število glasov ZA pod 50 % od vseh vpisanih volilcev. Po neuradnih podatkih se je od vseh vpisanih volilnih upravičencev izreklo za uvedbo samoprispevka v posameznih krajevnih skupnostih: (Podatke navajamo v odstotkih ZA) KS Tumišče „Jože Potrč" „ Bratje Reš" „Dušan_Kveder" „Tone Žnidarič" Boris Ziherl" „Franc Osojnik" „01ga Meglic" „Ivan Spolenjak" KS Spuhlja KS Budinai Brstje 78,50 % 77,33 % 77,20 % 76,77 % 76,00 % 72,60 % 72,47 % 71,50% 70,30 % 68,60 % 59,64 % Tako visok odstotek za samoprispevek prav gotovo obvezuje vse samoupravne organe, družbenopolitične organizacge in delegacge v larajevnih skupnostih, da bodo naloge, zapisane v programih, za katere so občani na referendumu glasovali, tudi dosledno izpolnih in da bo občan dobil točen obračun za vsak dinar, ki ga je vložil s samoprispevkom. FF Revija boksa v Ptuju v počastitev 70-letnice telovadnega društva, sedaj Partizan, prej Sokol, Ptuj, je bila v soboto na rokometnem stadionu pred okrog 350 gledalci revija boksa. Sodelovali so predstavniki Metalca iz Zagreba, Varaždina, Maribora in Ptuja, Revija je bila kljub veUkemu številu borb v nekaterih kategorijah zelo zanimiva. Pokazala je, da imamo lepo število mladih, ki jih privlači ta zanimiva borilna veščina in bi si zaslužili večjo podporo, pozornost in ureditev razmer tudi v naS republiki. S tem bi zelo izboljšali kvahteto in zanimanje. Med gledalci so seveda največ pozornosti vzbudiU nastopi boksarjev TVD Partizan Ptuj, ki niso razočaraU, saj so se borili zagnano in vztrajno. Zlasti to velja za Merca, Matjašiča in Brumna. Posebna žirija je ob koncu za najboljšega boksarja revge izbrala Pompera iz Varaždina, za borbenost je nagradila Bunčiča iz Metalca, najmlajši tekmovalec v finalu pa je bil Celinger iz Maribora. Prav tako so organizatorji (TVD Partizan in ObZTK) podelih priznanja vsem nastopajočim v uradnem delu revije ter še posebej za izredne uspehe v sekciji za boks TVD Partizan Ptuj (Mere). 1. kotar Trenutek z revije — foto M. Ozmec OBČANE IN DELOVNE LJUDI VABIMO, DA SI OGLEDAJO MEDREPUBLIŠKO PRAKTIČNO REŠEVALNO VAJO ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE OBČIN SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE ČAKOVEC KOPRIVNICA KRAPINA LENDAVA MARIBOR MURSKA SOBOTA ORMOŽ PTUJ . VARAZDIN pod geslonn BRATSTVO - ENOTNOST - SOLIDARNOST - PTUJ '78 v nedeljo, 18. junija 1978 ob 9. uri na območju krajevne skupnosti dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki jo prirejamo v počastitev XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in Dneva civilne zaščite Jugoslavije. Vajo si lahko ogledate s prostora ob Cfeojnikovi ulici nasproti Železniške postaje Ptuj med Ciril Metodovim in Gregorčičevim drevoredom. Voznike motornih vozil obveščamo, da promet in parkiranje v Kredrovi ulici, Ciril Metodovem in Gregorčičevem drevoredu in Osojnikovi ulici v času od 8. do 11.30 ne bo dovoljen, po Potrčevi cesti pa priporočamo previdno vožnjo. Navedeno območje v času izvajanja vaje služi izključno gledalcem in enotam civilne zaščite. Upoštevajte navodila pripadnikov narodne zaščite in civile zaščite, motorna vozila pa parkirajte izven zgoraj navedenega območja! Občinski štab za civilno zaščito občine Ptuj Pred sejo OK ZKS Ptuj Ocena aktivnosti komunistov po 8. kongresu ZKS Jutri se bodo na redni seji sestali člani občinske konference zveze komunistov, da bi ocenili delo komunistov po 8. kongresu in priprave na 11. kongres jugoslovanskih komunistov. Že sedaj lahko zapišemo, da je bila aktivnost dobra, saj so komunisti sprejeti program nalog uresničih kljub kratkim rokom. Za to obdobje pa je očitna tudi večja aktivnost komunistov v krajevnih skupnostih- To d^e vedeti, da je resolucija 8. kongresa takoj našla svoj konkretni odmev v vseh sredmah, kjer komunisti žive in delajo. Gotovo bo jutrišnja seja z bogato razpravo vzpodbudila še večjo aktivnost komunistov v ptujski občini. Posebej zaradi tega, ker bodo člani konference sprejemali predlog nove organiziranosti, ki so ga osnovne organizacije ZKS že potrdile. Tako bo v prihodnje konferenca štela 55, komite pa 13 članov. N. D. RAZSTA VA FOTOGRAFIJE PTUJ 78 Člani fotokino kluba DPD Svoboda Ptuj so v svojem delovnem programu za leto 1978 predvideU organizacijo razstave jugoslovanske fotografije. Že v letu 1977 so pripravili razstavo del članov kluba, z omenjeno razstavo pa naj bi bila ohranjena Kontinuiteta tovrstnih prireditev, ki omogočajo širšemu krogu občanov seznanjenje s fotografsko ^ovno ustvajgalnostjo v ožjem in pa tudi v širšem, jugoslovanskem okviru. Ker bo v mesecu juniju prirejeno nenavadno veliko števUo razstav, je obstajala bojazen, da na načrtovano razstavo ne bo prispelo dovolj kvalitetnih fotografij. Vendar je bil dvom Odveč, saj so prispele 904 fotografije 182 avtorjev iz cele JugoslaNTJe. Eden poglavitnih vzrokov za tako velik odziv je Vsekakor selektor razstave, mojster fotografije Stojan Kerbler, saj pomeni njegov izbor vsakemu Avtorju potrdilo o kvaliteti vsake sprejete fotografije. Sprejetih je bilo 145 fotografij 95 avtorjev. ^liko del ni bilo ir>ogoče razstaviti, čeprav bi po svoji kvaUteti nedvomno sodila na razstavo, vendar tega ni bilo moč storiti zaradi premajhnega razstavnega prostora. Osnovni namen organizatorja je bil, da prikaže ptujskemu občinstvu vse, kar se danes dogaja v jugoslovanski fotografij L Podeljene bodo tudi nagrade in pohvale. 1. nagrado za kolekcijo je j prejel Dragan Arrigler, 2. nagrado I Danko Jordanovič, 3. nagrado pa Srdan Mohorič. Pohvali za kolekcije sta prejela Mišo Koltak i in Miroslav Zdovc. Nagrade za i posamezne fotografije so prejeli: 1. nagrado Milan Aleksič, dve 2. nagradi sta prejela Janko Jelnikar in Mario Lenkovič, tri 3. nagrade pa Branko Ostojič, Jaka Jeraša in Jakob Gnilšak. Pohvale za posamezne fotografije so prejeli Marjan Kukec, Dušan Fiser in Zoran Carapič. Otvoritev razstave bo danes 15. junija 1978 ob 18. uri v paviljonu Dušana K vedra v Ptuju. FXK Jaka Jeraša ,,Tenia" - tretja nagrada za posamezno fotografgo 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. junij 1978- TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Ob 20. juniju dnevu civilne zaščite Jugoslavije v občini Ptuj Izhajajoč iz skupnih obveznosti in interesov na področju graditve in razvoja sistema civilne zaščite SFRJ so zvezni izvršni svet in izvršni sveti skupščin socialističnih republik ter avtonomnih pokrajin sprejeli dogovor o razglasitvi 20. junija za Dan civilne zaščite Jugoslavije. Udeleienci dogovora so se dogovorili, da se v tednu, v katerem je Dan civilne zaščite, organizirajo in izvedejo mnoiične aktivnosti v obliki vaj, tekmovanj in zborov delovnih ljudi ter občanov, enot in štabov civilne zaščite, organizirajo se slavnostne prireditve in podeljujejo priznanja za doseiene rezultate in napredek civilne zaščite. Po ustavi in zakonih je civilna zaščita v naši samoupravni socialistični družbi sestavni del sLitema splošnega ljudskega odpora ter predstavlja enega bistvenih dejavnikov za pripravljenost in sposobnost celotne druibene skupnosti, da bi se uspešno uprla morebitni agresiji, vrstam vojnih akcij ali posledicam naravnih in drugih hudih nesreč. Civilna zaščita je zasnovana na širokem vključevanju ljudi in materialno-tehničnih sredstev za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin v vseh izrednih razmerah. Naša vsakodnevna skrb mora biti, da celotno prebivalstvo organiziramo, pripravljamo in usposabljamo za zaščito in reševanje, posebno v okviru samozaščite. Samozaščita občanov, ki jo uveljavljamo, je najmnoiičnejši način našega organiziranja, pripravljanja in izvajanja nujnih ukrepov ter postopkov preventivne zaščite v kraju bivanja in na delovnih mestih, neposredne zaščite pred vojnimi ali naravnimi nesrečami, nudenju prve medicinske pomoči in samoreševanja, reševanja svoje druiine, skupne pomoči v zaščiti in reševanju, kot tudi najmnoiičnejši način zaščite ter reševanja svoje in druibene lastnine. V samozaščiti se mora neposredno angaiirati največje število delovnih ljudi in občanov, ki prvi rešujejo ogroiene ljudi in materialne dobrine. In prav tem nalogam posvečamo v civilni zaščiti veliko skrb, zavedajoč se, da moramo biti vedno in ob vsakem času pripravljeni, da v nesreči priskočimo na pomoč, za kar pa moramo biti ustrezno strokovno usposobljeni in tehnično opremljeni. Na področju civilne zaščite nas v občini Ptuj čakajo v prihodnje nove in zahtevne naloge, ki pa jih bomo lahko uspešno opravili ob visoki zavesti obveznikov civilne zaščite, članov rdečega kriia in gasilskih organizacij ter aktivnem delovanju druibenopolitičnih organizacij, organizacij zdruienega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Dan civilne zaščite je priloinost, da poglobljeno in odgovorno ocenimo stanje in razvoj civilne zaščite. To nalogo bodo opravili štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in v organizacijah zdruienega dela, ki se bodo sestali na razširjenih sejah, 19. junija. O oceni stanja in razvoju civilne zaščite v občini Ptuj bodo spregovorili tudi na seminarju poveljnikov in načelnikov štabov za civilno zaščito krajevnih skupnostih in organizacij zdruienega dela ter članov občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptuj v Ptuju, 20. junija. Ugotovitve bodo obvezujoča vzpodbuda za še intenzivnejše delo na nadaljnjem razvoju in krepitvi civilne zaščite v ptujski občini. V dneh od 17. do 23. junija se bo pomembna aktivnost odvijala tudi na osnovnih in srednjih šolah, na katerih bodo prosvetni delavci seznanjali učence in dijake o pomenu civilne zaščite za zaščito ljudi in premoienja v splošnoljudski obrambni vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter o sodelovanju prebivalcev pri zaščitnih in reševalnih akcijah. V krajevni skupnosti dr. Joieta Potrča Ptuj bodo 17. junija preizkusili ukrep zatemnitve celotnega območja te krajevne skupnosti. Med najpomembnejše dogodke ob letošnjem Dnevu civilne zaščite pa se uvršča druga medrepubliška praktična reševalna vaja enot in štabov civilne zaščite SR Hrvatske in SR Slovenije občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormoi, Ptuj in Varaidin, ki se izvaja v počastitev XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pod geslom: ,,Bratstvo—enotnost—Solidar- nost—Ptuj '78". Na vaji bo sodelovalo okrog tisoč pripadnikov civilne zaščite, v vajo pa se bodo aktivno vključili tudi prebivalci krajevne skupnosti dr. Joieta Potrča Ptuj. Prvi praznik civilne zaščite Jugoslavije bo tako v občini Ptuj praznovan delovno in mnoiično hkrati. Sedanja aktivnost odpira civilni zaščiti v ptujski občini nove perspektive, naloge in obveznosti, zlasti strokovnega usposabljanja in tehničnega opremljanja enot in štabov. Občanom in delovnim ljudem čestitamo k prazniku — Dnevu civilne zaščite s pozivom, da se usposabljajo za naloge v civilni zaščiti, da bodo ob naravnih ali drugih hudih nesrečah sposobni zagotoviti hitro in mnoiično reševanje ljudi ter materialnih dobrin, da bi bile posledice nesreč čim manjše. Vsi se moramo zavedati, da je naša dalinost, da sodelujemo pri reševanju sebe, svojih najbliijih, sostanovalcev, sosedov in soljudi sploh ter pri reševanju lastnega in druibenega premoienja v vseh izrednih razmerah tako v miru kot v vojni. S tem bomo izpolnjevali našo ustavno pravico in dolinost, kije zapisana v slovenski ustavi, da je vsakdo dolian priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost. Pripadnikom civilne zaščite SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bodo 18. junija sodelovali na vaji,, Bratstvo—enotnost—solidarnost— Ptuj '78 pa izrekamo v Ptuju prisrčno dobrodošlico v ielji, da bi zaupano nalogo opravili uspešno ter geslo vaje častno izpolnjevali v prihodnje! Feliks Bagar TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Široke priprave na volitve v krajevno samoupravo Na posvetu predsednikov in sekretarjev KK SZDL ter vodij peterk, posvet je bil 5. junija v Ptuju, so v osrednji razpravi namenili največ pozornosti pripra- vam na volitve v krajevno samoupravo. Kako se organizirati v prihodnje, da bo krajevna skupnost temeljni nosilec samoupravnega in interesne- ga povezovanja ter odločanja vseh delovnih ljudi in občanov — je vprašanje ki se nam ob tem med postavlja. Nanj je odgovoril sekretar OK SZDL Zvone Masten, ki je med drugim dejal, da so to nalogo opredelili v treh točkah. Tako so najprej analizirali dosedanje delo in i/kušnjc na področju samoupravne- ga organiziranja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za tem so spregovorili o akcijskem progra- mu — kako bo v letoSnjem letu, predvsem v jesenskem delu, tekla organiziranost oblikovanja nove krajevne samouprave in kaj je potrebno storiti na spremembi statutov krajevnih skupnosti. Po sprejetju ustave, zakona o združenem delu in drugih dokumentov smo tudi v organizacijskem in vsebinskem delu krajevnih skupnostih storili precej, vendar se kažejo tudi nekatere pomanjkljivosti na katere je bilo posebej opozorjeno: Kljub statutarnim opredelitvam so si nekateri orga- ni KS jemali nekoliko preveč pristojnosti. Tu bi morali imenovati predvsem svet krajevne skupnosti, ki je v bistvu imel najvidnejšo vlogo mimo zbora delegatov KS. Na spisku je bilo veliko raznih organov, svetov in komisij, ki pa niso zaživele in je njihovo nalogo v bist- vu prevzemal svet krajevne skupnosti. Vse to je slabilo širino interesnega in samoupravnega odločanja. Vse preveč so se v KS in ra/nih organih ob;^emenje- vali z operativnimi nalogami s področja komunalnih vprašanj — cest, vodovoda, elektrifikacije, PTT omrežja itd. Ob tem pa je bilo premalo pozornosti posvečene drugim življensko nujnim vprašanjem, ki jih delovni človek in občan čuti vsakdan v svoji KS. To so predvsem socialna vprašanja, informiranje, usklajevanje med trgovino in potrošniki, družbena samozaščita in podobno. Govora je bilo tudi o problematiki medsebojnega informiranja, povezovanja in sodelovanja med organi krajevne skupnosti, delegacijami za delegiranje delega- tov v skupščino družbenopolitične skupnosti, interes- nih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva ter med družbenopolitičnimi organizacijami. To sodelovanje je bilo na dokaj nizki ravni. Vse to narekuje, da aktivnost na področju usmeri- tev in akcijskega programa volitev novih organov KS poenotimo v OK SZDL v dveh temeljnih nalogah. Dopolniti je potrebno statute krajevnih skupnosti, rok za izdelavo in sprejem statutov na zborih občanov je 15. oktober in da izvedemo volitve v organe KS do konca meseca decembra, pri čimer je potrebno upoštevati že sklic seje prve skupščine. V zvezi s statuti je bilo med drugim rečeno, da je potrebno opozoriti predvsem na tista poglavja, ki so se v praksi doslej pokazala kot nedorečena in jih potreb- no obravnavati bolj življensko. Na osnovi delegatskega principa bodo v krajevnih skupnostih morali na novo konstituirati svoje skupšči- ne, vanje pa delegirati oziroma voliti delegate po terirotijalnem in delovnem principu ter iz družbenopo- litičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Skupščine v tej novi sestavi bi naj štele od 25 do 70 delegatov kar bo odvisno od velikosti KS v občini. Svet skupščine KS bo v bodoče koordinacijski, usmerjevalni in izvršilni organ KS in bo štel od 7 do 13 članov in morajo biti njegovi člani praviloma delegati skupščine, njegov predsednik pa obvezno delegat skupščine. V prihodnje se bo potrebno tudi opredeliti katera delovna telesa bodo v bodoče pri skupščini in katera pri svetu. To pa predvsem zaradi samostojnosti pri odločanju v izrednih primerih, pogojih delovanja teh komisij in odborov. Pogovarjali so se tudi o tem katere organe in komisije bi morali imeti pri skupščinah. To so: svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, samo- upravno kontrolo, poravnalni svet, potrošniški svet, volilno komisijo, komisijo za pripravo plana, za informiranje, komunalna vprašanja in podobno. Delovna telesa pri^kupščini bi naj vključevali od 3 do 7 članov. V statutih bo potrebno opredeliti novoizvoljene delegacije za delegiranje delegatov v SIS družbenih dejavnosti. Predlagali so tudi, da bi bila komisija za komunalni sistem in zadeve istočasno tudi delegacija ?a delegiranje delegatov v SIS s področja gospodarst- va. Ustanovili bi naj tudi poseben koordinacijski od- bor, ki bi ga sestavljali predsedniki organov v KS, delegacij in DPO ter bi imel izključno povezovalno informativno funkcijo ne pa funkcijo odločanja. V odboru bi naj skrbeli tudi za informiranje delovnih ljudi in občanov v KS, ki je osnovni pogoj za izpolnjevanje samoupravnih dolžnosti. V statutu je potrebno opredeliti tudi vlogo in nalo- ge tajnika KS, ki bi ga naj v bodoče volila skupščina in bi svoje delo opravljal kot sekretar samoupravnih organov KS v štiriletnem mandatu. Dogovoriti se bo potrebno tudi katere pristojnosti občinske skupščine lahko prenesemo v KS, o vprašanjih planiranja, samo- prispevka itd. Delegatsko sestavljene skupščine krajevnih skupnosti bi se naj v bodoče oblikovale po specifično- stih KS, obsegu in številu prebivalcev. Vsaka KS se bo sama odločila in se v KK SZDL temeljito dogovorila o tej opredelitvi v svojem statutu. Na tem posvetu je bilo še dogovorjeno, da sekoordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri KK SZDL takoj sestanejo in začnejo s kadrovskimi postopki za vodilne funkcije v organih KS in pri tem upoštevajo merila in kriterije kadrovske politike, da se ne bi nenehno izmenjavali eni in isti ljudje kar tudi močno slabi delo v krajevnih skupnostih. Izvršni svet skupščine občine Ptuj pa mora imenovati komisijo za pripravo osnutka statuta, ki mora omenjena stališča upoštevati, v KS pa komisije za izdelavo statuta. mš Združenje radiodifuznih organizacij republik in pokrajin SFRJ Vloga lokalnih radijskih postaj vse pomembnejša Po najnovejših podatkih deluje v Jugoslaviji 182 lokalnih ali občinskih radijskih postaj. Vsaka od teh daje na dan povprečno 4 ure programa. Vse skupaj dajejo dnevno tako 728 ur programa in letno kar 275.720 ur dokaj kvali- tetnega programa. Če upoštevamo, da je čistega informativno poli- tičnega programa okoli 30 odstot- kov, znaša to letno kar 90.000 ur govornega — informativno političnega programa. To pa ni Ivan Milačič, sekretar skupnosti radiodifuznih organizacij SAP Vojvodine Foto: M. Ozmec malo in dejstvo je, da ima pred- vsem v zadnjem času lokalna informacija svojo izredno po- membno vlogo, ker je domača in tako rekoč iz prve roke. Da bi proučili današnje stanje, položaj, delovanje in samo- upravno organiziranost občinskih — lokalnih radijskih postaj sirom Jugoslavije, ki delujejo v okviru radiodifuznih sistemov republik in pokrajin, so se preteklo sredo, 7. junija, v prostorih Ptujskih toplic sestali predstavniki združenja radiodifuznih organizacij republik in pokrajin SFRJ. Ivan Milačič, sekretar skupnosti radiodifuznih organizacij SAP Vojvodine je o zaključkih, ki so jih tega dne sprejeli in jih bodo posredovali zvezni konferenci SZDL Jugoslavije in zveznemu sekretariatu za informacije SFRJ Jugoslavije dejal: ,,Občinski radio se je začel hitreje razvijati pred 10 leti, vzpo- redno z razvojem občin. Leta 1960 smo imeli v Jugoslaviji le 12 lokal- nih radijskih postaj. Vse do ustanovitve združenja je bil razvoj teh postaj stihijski. Danes pokrivajo lokalne radijske postaje v petih republikah in SAP Vojvodini od 40 do 70 odstotkov ozemlja. Prizadevati si moramo zgraditi nove radijske postaje, da bo z njihovim programom pokrita večina ozemlja. Da bi povečali današnjo vlogo informacije, predvsem pa vlogo občinskega in lokalnega radia v okviru združenj republik in pokra- jin bomo predlagali predvsem reši- tev teh problemov: Za delovanje in razvoj radio- difuznega sistema so odgovorne predvsem matične radijske postaje. Celotno informiranje zahteva medsebojno programsko in teh- nično povezovanje med matično in lokalno radijsko postajo, ter seve- da sodelovanje z ustanoviteljem kar ima še poseben pomen. Odpor do občinskega radia je treba nujno premagati. Zagotoviti mu je treba ustrezni samoupravni status in materialni položaj, glede na vlogo, kijoimi-.Vse te odnose je treba rešili z družbenim dogovo- rom po republikah in pokrajinah. V nekaterih republikah že odvajajo del iz radijske naročnine za razvoj in delovanje lokalnih radijskih postaj. To se je zelo do- bro obneslo. Slej ko prej bo do te- ga moralo priti v vsaki republiki in pokrajini. Občinski radio se že leta bori z nerešenim materialnim položajem. Ne zagotavljamo mu niti minimu- ma sredstev za reševanje programskih nalog. Ustanovitelji odločajo o obsegu programa in programski politiki, pri tem pa ne zagotavljajo potrebnih sredstev. Zaradi tega so radijske postaje prisiljene prilagoditi svoje potrebe na razne načine Največkrat pa na račun kvalitete programa. Ta pro- blem mora biti rešen, kajti nikjer ne piše da bodo radijske postaje primorane delovati pod takšnimi pogoji. Ce informacije ne želimo podpreti, potem je pač ne bomo imeli. Seveda je tu še cela kopica problemov, predlogov, ki jih bo- rno posredovali najprej republiškim in pokrajinskim združenjem v verifikacijo," je ob koncu dejal Ivan Milačič. M. Ozmec Društvo kmetijskih inženirjev in tehnl(oy O predlogih novih zakonov Javne razprave o predlogih za izdajo novih kmetijskih zakonov, gre za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, zakon o zdiuževanju kmetov, zakon o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do pre- živninskega varstva kmetov in zakon o intervencijah in kompenzacijah v kmetijstvu in porabi hrane, ki so potekale v krajevnih skupnostih, kmetijskih delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, so tudi v ptujski občini nakazale nekatere spremembe in dopolnitve ter nejasnosti, kar je potrebno prej pojasniti, vnesti v predloge tam, kjer je to potrebno. S tem namenom so pretekli petek predloge obravnavali tudi člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj. Uvodna pojasnila o namenu in novostih v predlogih novih kmetijskih zakonov, so podali predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano ter združene zveze Slovenije. Predlogi za nove in spremembe sedanjih zakonov so nasta- li na podlagi lanskih javnih razprav o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbe- noekonomskih odnosov in preobrazbi vasi ter na podlagi na- log zapisanih v srednjeročnem programu kmetijstva v SR Sloveniji. Ce preberemo vsebino predlogov ugotovimo, da so vsa določila naravnana prav v to smer, torej izvedbi siednje- ročnega programa za večjo proizvodnjo hrane, kjer je največ poudarka na planiranju, usmerjanju proizvajalcev, nosilcem razvoja, to so družbeni obrati skupno z združenimi kmeti, intenzivnejšemu povezovanju in krepitvi vloge organizacij združenih kmetov, vlogi proizvodnih skupnosti znotraj temeljnih zadružnih organizacij, skupnim naložbam in ure- ditvi prostora, izboljšanju in pridobivanju novih kmetijskih površin. Novi zakoni, oziroma dopolnitve in spremembe dosedanjih, ko bodo sprejeti, bodo temelj proizvodne dejav- nosti in razvoju družbenoekonomskih odnosov. Veliko tolmačenj je bilo v razpravi o združenem kmetu. Združeni kmet je lahko član temeljne zadružne organizacije (kmetijske zadruge) ali kooperant. Claii je povezan v orga- nizaciji združcniti l^mciov, kooperant pa v organizaciji, ki ni organizacija združenih kmetov (nekako kot sedanji obrati za kooperacijo). Razlika je nadalje v pravicah in dolžnostih. Član je trajneje proizvodno in dohodkovno povezan, soudeležen pri delitvi dohodka po vloženem delu in pris- pevku, skupnem riziku, jamstvu za obveznosti svoje orga- nizacije (to jamstvo bo prišlo praktično v poštev šele takrat, ko bodo izčrpana vsa družbena jamstva), ima prednost pri nabavi reprodukcijskega materiala in kreditih ter soodloča o vseh zadevah medtem ko kooperant le o svojem sodelovanju. Med oblike združevanja sodijo temeljne organizacije v okviru kmetijske zadruge, ki tako ni enovita. Kmetijska za- druga ima status delovne organizacije. TZO so praviloma organizirane teritorialno, temeljne organizacije kooperantov pa panožno. Poseben poudarek je namenjen proizvodnim skupnostim, ki so celica združevanja sredstev in dela in so sestavni del organizacij združenih kmetov. Na petkovi razpravi so gostje odgovarjali tudi na številna vprašanja, med katerimi jih je največ bilo s področja dela kmetijske zemljiške skupnosti, inšpekcijskih služb, davčne uprave in zdravstvenega z^ivarovanja kmetov, ki je v posameznih regijah različno, prizadevanja so za enotno in bolj izenačeno z d?lavskim zavarovanjem. Veliko smo zadnje čase slišali tudi o ureditvi statusa kmeta in roku za to, ki je 24. avgust letos, ko začno veljati določila zakona o kmetijs- kih zemljiščih. Na razpravi smo slišali mnenje, da naj to uredijo sedaj le listi, ki presegajo zemljiški maksimum za kmete ali nekmete in kje obstoja to vprašanje. Prav tako, posebno na našem območju, je izpostavljen zemljiški maksi- mum, ki je določen z ustavo, vendar ga ponekod z izboljša- njem in pridobivanjem novih kmetij.^-kih površin preko- račujemo. Splošno mnenje je, da teh zemljišč v maksimum ne bi šteli in bi tako povečali interes za izvedbo te prednostne naloge v razvoju kmetijstva v SR Sloveniji. Razprave o predlogih za izdajo novih kmetijskih zakonov se nadaljujejo, prav tako bodo potekale o osnutkih in predlogih, ki jih bomo sprejemali ob koncu leta. 1. kotar 4. Športne igre samostojnih obrtnikov Skivenije GOSTITEU - UUTOMER Največ aktivnosti je v zadnjem času pri združenju samostojnih obrtnikov občine Ptuj usmerjeno v pripravo na sodelovanje ptujskih obrtnflcov na 4. športnih igrah samostojnih obrtnikov Sloveage, ki bodo 24. in 25. junija v Ljutomeru, Stanko Kosi, novi predsednik združenja samostojnih obrtnikov je povedal, da pričakujejo, da se bo blizu 50 aktivnih športnikovoobrtnikov udeležilo iger v Ljutomeru. Tudi letos bo najmočnejša ekipa keg^ačev. Pomerili pa se bodo tudi šahisti, strelci, plavalci in atleti. Ženska ekipa bo nastopila v konkurenci strelk. Upravni odbor združenja vabi tudi ostale obrtnike, da se iger množično udeleže. Predvsem je želja združenja, da čim več ptujskih obrtnikov sodeluje na otvoritvi iger, ki bo 24. junija. Bolj kot športni uspelii je poudaril Stanko Kosi, so pomembni stiki med obrtniki Športna manifestacija pa je nalašč zato, da se obrtniki medsebojno ^znajo in izmenjajo izkušnje z lastnih področij dela. Organizator iger, združenje samostojnih obrtnikov Ljutomer bo za vse udeležence iger in ostale goste pripravilo v Banovcih priložnosten zabavni večer. Ze po dosedanjem odzivu je upati, da se bo družabnega večera udeležilo bUzu 3000 gostov. Velike naloge pa čakajo združenje samostojnih obrtnikov v jeseni, ko bo potrebno urediti vprašanja iz dogovora med gospodarska zbornico Slovence in zvezo združenj samostojnih obrtnikov Slovence. Naloge so povezane z obrtnim zakonom. V bodoče bo moral biti vsak obrtnik tudi član združenja samostojnih obrtnikov. MG Pti^skj obrtnfld na 3. srečanju obitnflcov v Ljubljani foto: KOSI TEDNIK -IS.junij 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Predstaviam vam kongres ZKJ KOMUNISTI MORAMO BITI AKTIVNI POVSOD Med delegati XI. kongresa ZKJ je tudi Stanko Lepej, član CK ZKJ v tem mandatu in predlagan za člana v naslednjem mandatu. V razgovoru smo se omejili predvsem na delo komunistov v delovnem okolju in v kra- jevni skupnosii. ,,Mislim, da je bila izhodiščna ločila za to razmišljanje 5. seja CK ZKS, ki je govorila o aktivnosti in vključevanju ZK v družbenopoliti- čn organizacije, zlasti v SZDL. Sam statut in resolucija VUl. kon- gresa ZKS ter dokumenti za XI. kongres ocenjujejo in dajejo osnovne smernice delovanju komu- nistov v naslednjem obdobju. Res je, da smo komunisti od časa do časa bili zaprti za tovarniškimi plotovi. Komunist pa mora biti ko- munist ne glede na to kje dela in kje živi, mora delati in biti nosilec na- prednejših idej. Mislim, da se ko- munisti ne moremo zapirati samo v OO ZK, tam se lahko le dogovori- mo za osnovna idejna izhodišča za akcijo, ki jih moramo skozi dogo- varjanje uveljavljati. Boriti se mo- ramo za lepši jutri v vseh samo- upravnih organih v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti v vseh družbenopolitičnih organiza- cijah, družbenih organizacijah, društvih . . . Zato menim, da je kongres slovenskih komunistov na- pravil bistven korak naprej. Mis- lim, da nimamo kaj dosti študirati resolucije, ampak je potrebno, da vsak najde sebe v resoluciji, ki je jasna, konkretna in stvarno napoti- lo za akcijo zveze komunistov in vseh delovnih ljudi. Ko govorim o krajevni skupnosti mislim, da bi se morali bolj zaveda- ti tega, da je delovna organizacija del krajevne skupnosti, ne pa obra- tno. Zlasti, ko smo v fazi družbene- ga dogovarjanja in sporazumeva- nja, posebej pa planiranja, morajo delavci v delovni organizaciji jasno povedati potrebe, ki jih imajo v krajevni skupnosti. To morajo biti potrebe, ne pa spisek želja — iz teh potreb pa je potrebno napravili prioriteto. Kakršno koli ,,skaka- Stanko Lepej: ,,Delo komunista se mora odraiati v njegovem delov- nem in bivalnem okolju." Foto: M. Ozmec nje" iz ene v drugo problematiko lahko škoduje sinhroniziranemu razvoju tako krajevne skupnosti kot delovne organizacije. V krajevni skupnosti smo komu- nisti dolžni sodelovati pri krepitvi krajevne samouprave, ki ni samo krajevna ampak širša. V bistvu od temeljnih delegacij pa vse do skup- ščine SFRJ I a delegatski sistein živi in dela. Ob oceni delegatskega sistema tako resolucija kot doku- menti /a 11. kongres nalagajo ko- munistom osnovne smernice in na- loge, saj ta sistem imamo, idejno- politično je ra/čiščen, potrebno je samo delali v temeljni delegaciji, v delegacijah za SIS, v svetu krajevne skupnosti in na zborih občanov, kjer moramo biti prisotni in vzpod- bujati vse kar je za našo skupnost občanov danes pomembnejše od ti- stega, kar smo načrtovali včeraj. Samo v praksi lahko potrjujemo, da smo člani zveze komunistov, ne pa s formalnim, čestokrat zelo eno- stavno ali pa vulgarno rečeno — z rdečo knjižico in članarino, ki jo plačujemo. Vse luanj je takšnih ko- munistov, komunisti postajamo poleg delovnih ljudi in občanov de- jansko nosilci in borci za Titove ideje, ki niso tako mlade. Delovanju delegacij za samo- upravne interesne skupnosti bomo morali posvetiti večjo pozornost kot doslej. Dokopali smo se do ne- katerih vprašanj in v kolikor bomo utrjevali ta demokratični postopek dogovarjanja in sprejemanja poli- tike v tej temeljni samoupravni skupnosti, bomo krepili našo za- vest in potrebo, ki danes še ni do- volj prisotna, da moramo odločati o razvojnih načrtih vsi občani. Ko- munisti moramo biti resnično nosilci naprednejših idej, moramo vedeti izluščiti tisto, kar je dejan- sko kvalitetno in pomeni napredek ožje družbenopolitične skupnosti, v končni fazi pa tudi utrjevanje ugle- da Jugoslavije v mednarodnem po- litičnem življenju." jy| J) ..POVEZAVA KMET- KOOPERACIJA JE DOBRA!" Feliks Taciga, kmet kooperant Kmetijskega kombinata v Ptuju iivi v Stopercah, ki je ena najmanjših krajevnih skupnosti v občini. Ko smo ga obiskali je hitel s traktorjem, polnim sena domov, da bi še pred nevihto spravil seno pod streho. To mu je tudi uspelo, kljub temu pa ga je nevihta pošteno zmočila, kar pa njegovega veselja, da je delo opravil, ni skalilo. Medtem ko so debele deine kaplje ropotale po strehi prijetnega doma, je stekel pogovor o delu kmeta, aktivnega družbenopolitičnega delavca, gasilca, lovca... ,,Naša krajevna skupnost je med manj razvitimi, saj nimamo nobenega industrijskega obrata, pretežno smo kmetje, pa tudi delavci so, ki se po slabi cesti vozi- jo vsak dan na delo. Saj ni slabo, biti kmet, ampak, videli ste — odvisen si od vremena. Zal mi je, ker nisem mogel pomagati sosedi, pa kaj češ, ko se je pa tako vlilo... Ja, jaz sem kooperant in razrnišljam o usmerjeni kmetiji. Imel bi molznice ali pitance, naj- brž pitance, ker pri nas ni organiziran odkup mleka. Hlev že stoji, ni pa dokončno urejen. V njem bo prostora za okrog 40 glav živine. Mislim, da so odnosi med kmeti-kooperanti in obratom za kooperacijo dobro urejeni. Ni sicer vse idealno, vendar je kar v redu. Kreditni pogoji so dobri, obrestna mera ni visoka, z ustanovitvijo strojne skupnosti pa smo tudi dosti pridobili. Pospeševalci se trudijo, mislim pa, da imajo preveč administrativnega dela in se ne morejo dovolj posvetiti delu na terenu. Kmetje kooperanti smo dobro zastopani v samoupravnih orga- nih. Sam imam precej funkcij sem podpredsednik zbora združenega dela SO Ptuj, član, splošne delegacije za interesne skupnosti, v krajevni skupnosti sem akuvea..._ ja, dosti je tega in človek komaj zmore opravili vse. Res pa je, da je delegatski sistem prinesel večje sodelovanje občanov, bolj so zainteresirani za delo v krajevni skupnosti. Feliks Taciga je hitel s spravilom sena in prehitel nevihto za nekaj sekund. foto: MO Na XI. kongresu bom najbrž sodeloval v komisiji za družbeno ekonomske odnose, razpravljal pa bi o zasebnem kmetijskem sektorju in povezavi z organizacijami združenega dela s področja kmetij- stva. Govoril bi tudi o povezavi sredstev in zemlje ter kako bi to v manj razvitih krajih uresničili. Spregovorili pa je potrebno tudi o problematiki odkupa kmetijskih pridelkov." Kakšno je vaše mišljenje o povezovanju kmetov v zvezo komunistov? ,,Med kmeti je veliko takih, ki se ne samo strinjajo, temveč tudi delajo po načelih ZKJ, vendar ne vstopijo v organizacijo zaradi vpliva družine. Starši so religiozni, imajo pa na otroke velik vpliv. Opažam, da kakor hitro gredo od doma, ko se zaposlijo, vpliv staršev popusti in se organizirajo. Pri nas je tudi precej mladine, ki je zelo aktivna in .sodeluje v vseh akcijah družbenopolitičnih organizacij v naši krajevni skupnosii, ki so dobro povezane. Najbrž bo potrebno še nekaj časa, da bodo te družinske ovire zrahlja- ne. Moram pa reči, da smo se Stoperčani za vsako akcijo odločili takorekoč brez pomislekov. Vedno smo bili pripravljeni izboljšali naš skupni standard s prostovoljnim delom in s prispevki, pa naj je šlo za elektriko, vodovod, gradnjo garaže za avtobus ali karkoli že." Se in še smo se pogovarjali o življenju in delu tega aktivnega družbenopolitičnega delavca, kme- ta kooperanta, Feliksa Tacige. Marsikaj bi lahko zapisali o njego- vih načrtih v prihodnje, pa o tem,- kako vesel je, da je bil na 8. kongresu delegiran za delegata na 11. kongres ZKJ in da sta otroka pridna, da je žena zaposlena in mora dosti dela opravit' sam... Pa je prostora za vse premalo. Ob koncu lahko zapišem, da je bilo prijetno pokramljati, dosti bolj prijetno, kot peljati se po sla- bi makadamski — čeprav republi- ški — cesti, nazaj v Ptuj. N. D. Mesto m vloga gasilske organizacije v sistemu cnnlne zaščite Varstvo pred požarom ima v sistemu obrambnih priprav pose- ben pomen; v civilni zaščiti pa zav- zema eno od ključnih mest. Da ima varstvo pred požarom res poseben pomen v sistemu obrambnih priprav in s tem seveda tudi v civilni zaščiti, potrjuje dejstvo, da teče v zadnjih letih beseda o varstvu pred požarom od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo do zborov SO Ptuj in posameznih krajevnih skup- nosti. Sovražnik bo v eventuelni bodoči vojni usmeril aktivnost na uničenje civilnega prebivalstva in strateških objektov. Za uničevanje civilnega prebivalstva bi uporabljal masovna zažigalna sredstva, s katerimi bi povzročH velike izgube, kar bi zelo demoralizacijsko delovalo na prebivalstvo. Zaradi tega se pred nas postavljajo dve glavni nalogi in sicer učinkovito varstvo pred poža- rom in seveda tudi zaklanjanje pre- bivalstva. Ce bi želeli oceniti koliko je varstvo pred požarom razvito danes in koliko je usposobljeno za uspešno izvrševanje tako pomemb- nih nalog, takšna ocena ne bi bila povsem zadovoljiva. Pri tem pa moramo povedati, da je dejavnost varstva pred požarom dosegla v zadnjih letih viden razvoj. V naši občini deluje bolj ali manj aktivno 56 teritorialnih gasilskih društev in 5 industrijskih gasilskih društev. Gasilske vrste štejejo 2199 članov operativcev in okrog 1000 pionirjev in mladincev. Glede na to, da je gasilska organizacija razmeron.a dobro organizirana in Številna, so v zadnjih letih vidni napori za organiziranje varstva pred požarom v okviru civilne zaščite. O tem govori tudi zakon o ljudski obrambi, ki gradi doktrino načel organiziranja varstva pred požarom v civilni zaščiti na temelju obstoječe organizacije varstva pred požarom in njenim daljnosežnim planom razvoja. Na osnovi tega je jasno, da se poudarja vloga varstva pred požarom kot v mirnodobskem posebej pa še v vojnem času v okvi- ru civilne zaščite. Pri samem organiziranju in dopolnjevanju enot in tehnike službe varstva pred požarom, ki služijo potrebam v mirnodobskem in vojnem času, pa se javljajo dolo- čene težave, ki jih bom poskušal opredeliti: 1. Tehnični in tehnološki napre- dek je v vseh sredinah, kjer živi člo- vek zelo hiter in kot tak zahteva tudi primeren razvoj službe pred požarom. Hiter razvoj zahteva tudi sprejemanje planov razvoja požar- nega varstva, ki bodo zagotavljali skladni razvoj požarnega varstva. Kljub temu, da je požarna skup- nost občine Ptuj sprejela plan raz- voja požarnega varstva za obdobje 1976—80 pa ta plan ne zagotavlja optimalne opremljenosti gasilskih enot za mirnodobski čas, kaj šele za slučaj vojne. Vse premalo pa je tudi preciznih planov varstva pred poža- rom v krajevni skupnosti in v delovnih organizacijah, ki bi služili za mirnodobski in vojni čas. 2. Glede organiziranosti in delo- vanja protipožarnih enot civilne zaščite, lahko rečemo, da je izpo- polnjevanje že obstoječih gasilskih enot v članstvu in tehniki najpri- mernejše in najsmoternejše, kar obravnava tudi Zakon o ljudski obrambi. Tako izpopolnjene gasil- ske enote bodo lahko zadovoljevale naloge varstva pred požarom v mirnodobskem in vojnem času. 3. Izobraževanje pripadnikov gasilske organizacije se nenehno poudarja in lahko rečemo, daje pri nas na razmeroma visoki ravni, kar pa ne moremo trditi za tiste pri- padnike, ki so v gasilski enoti kot dopolnilo s strani civilne zaščite. Smotrno bi bilo, da bi bili vsi člani gasilske enote pa čeprav dopolnitev, člani gasilske organiza- cije in aktivno sodelovali v opera- tivni dejavnosti. 4. Glede opremljanja gasilskih enot smo že ugotovili, da obstoječa oprema ni na ravni tehničnega in tehnološkega razvoja niti v mirno- dobskem kaj šele v vojnem času. Sredstva, ki se zbirajo za razvoj požarnega varstva po sporazumih in odloku v tem planskem obdobju, ne zagotavljajo, da bi nadomestili zaostanek v pogledu opremljenosti in še pospešeno opremljanje za vojni čas, ampak bo moral občinski štab CZ planirati hitrejše opremlja- nje enot varstva pred požarom, ki imajo eno glavnih vlog v enotah civilne zaščite. Ce bi na koncu želeli dati nekaj napotkov za dosego večje požarne varnosti v KS in OZD, bi lahko trdili, da je potrebno dosledneje spoštovati določila zakona o var- stvu pred požarom in zakona o ljudski obrambi. Pri tem pa je potrebno v KS izdelati varnostno oceno in na osnovi nje dopolniti enote varstva pred požarom ter sprejeti še druge ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo požarno varnost, predvsem pa je potrebno skrbno in temeljito pripraviti načrte razvoja pred požarom v KS in OZD, ki bodo temelj za delovanje gasilskih enot oziroma funkcioniranja dejav- nosti varstva pred požarom v mirnodobskem in vojnem času. ______ing. Štefan Vidovič PROSLAVA OB 25-LETNICI PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA Marica Brazda: ,,.VOadino moramo pripraviti za nadaljevanje humanih dejavnosti!" Foto: JB Ormož Izredno svečana prireditev v ormo- škem domu kulture je dala 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem še posebno obeležje. Proslavo je pričel pevski zbor pionirjev osnovne šole iz Središča ob Dravi, na- kar je povzela besedo Marica BRAZ- DA, predsednica komisije za krvodajal- stvo v občini Ormož. Spregovorila je o vlogi krvodajalstva v zdravstvu in njegovem prispevku k še večji humano- sti naše družbe. Opozorila je tudi na pomembnost nekaterih drugih akcij, ki jih pripravlja in izvaja organizacija Rdečega križa, od pomoči ostarelim zbiranje sredstev za lačne otroke in tako naprej. Prisotne je opozorila, da je skupna naloga vseh vzpodbujati v mla- dih pripravljenost nadaljevanja huma- nih dejavnosti. Marica Brazda je nato podelila priznanja republiškega odbora RK 48 najzaslužnejšim aktivistom in štirim OZD iz ormoške občine, nato pa še štiri priznanja občinskega odbora RK Or- mož, ki so jih prejeli dr. Jurij Carf, Martin Kramar, Ivan Lah in Marica Brazda. Prisotne je pozdravit še predstavnik RO RK Slovenije in republiške komisije za krvodajalstvo v Ljubljani Rihard Tr- pin. Spregovoril je o zgodovini krvoda- jalstva in dejal, da je razvoj krvodajal- stva obenem tudi velik napredek zdravstva. Vsem odlikovancem je čestital, se zahvalil za njihovo neumor- no humamo delo in jim zaželel tudi v naprej toliko uspehov. Za konec so pripravili pester kulturni program pionirji osnovnih šol iz Ormo- ža, Velike Nedelje in Središča ob Dravi, ki so še posebej navdušili prisotne z dobro pripravljenim programom harmonikaškega in tamburaškega orke- stra. JB Učnovzgo^i center enot TO v Apačah Tudi kultura je del vzgoje V mesecu juniju poteka v učno- vzgojnem ccniru enoi teritorialne obrambe vzhodnoši ajerske pokrajine v Apačah redna vzgoja. Življenje v taboru je pestro. Poleg vojaško-sirokovne vzgoje dajejo velik povdarek tudi kuliurno- prosveinemu, športnemu in družabnemu življenju. V ta namen organizira vsaka izmena pripadni- kov enot TO 'uliurno prireditev. Prva je bila že v soboto 3. junija, druga pa v soboto, 10. junija. Slednje smo se udeležili in se prepričali, da so pripadniki enot TO lesno povezani z domačini in ostalimi občani. Na sobotni prireditvi je Gorazd Mazej, predsednik občinske konference SZDL Maribor v slavnostnem govoru orisal trenut- no politično situacijo pri nas, povdarek je dal zaključkom kongresov ZK in pripravam na XI. kongres ZKJ. Govoril je tudi o nadaljnjem razvoju ZK ter v zvezi s tem o razvoju samoupravnega socializma. Ob koncu je dal povdarek podružbljanju obramb- nih priprav in vsem pripadnikom enot teritorialne obrambe zaželel čim več uspehov pri njihovem de- lu. Na prireditvi pa so razen števil- nih pripadnikov enot TO, domači- aov in občanov ptujske občine bili prisotni tudi predstavniki krajev- nih skupnosii Lovrenc, Hajdina in Kidričevo s katerimi enote najtesneje sodelujejo. V kulturnem programu, ki so ga pripravili pripadniki skupaj z občani so sosclovali godba na pihala TGA Kidričevo, pod vodst- vom Marijana Rusa, recitaiorji iz tabora, pevski zbor Primat iz Niaribora, mešani in ženski pevski zbor iz Cirkovc ter folklorna skupina in tainburaški orkester iz Cirkovc. Pripadniki so pripravili še samostojne glasbene nastope posameznikov in skupinski skeč. Prireditev je bila zelo zanimiva in obogatena z odličnimi izvedba- mi posameznih skupin in posameznikov, skratka čutiti je bi- lo, da so pripadniki, gostje in domačini kot eno. Ivan Gradišek, poveljnik teritorialne obrambe vzhodno- štajerske pokrajine, se je o sobotni prireditvi na kateri je bil prisoten, zelo pohvalno izrazil in dejal, da želi tako tesno sodelovanje tudi v naprej. Jože Zbašnik, zadolžen za moralno politično vzgojo in kuliurno-prosvetne dejavnosti v taboru v Apačah, sicer borec XIV. divizije pa nas je obvestil, da so v soboto dopoldne obiskali tabor v Apačah predstavniki politično vodstvenega organa vzhodnoštajerske pokrajine. Okoli lOOčlanska delegacija si je tako ogledala življenje in delo v taboru na čelu s Slavkom Soršakom, predsednikom pokrajinskega odbora vzhodnoštajerske pokrajine. M. Ozmec Pripadniki enot TO so kulturni program spremljali z navdušenjem. Foto: M. Ozmec 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 15. junij 1978 — ZA BOLJŠO ORGANIZIRANOST IN BOLJŠO SKRB VAROVANCEV Zdravstveni delavci ptujske in ormoške občine so v teh dneh pred pomembno odločitvijo, ko se bodo 29. junija na referendumu odločali o združitvi v zdravstveni center Ptuj. Prepričan sem, da večina občanov ptujske in ormoške občine že ve za kakšno združitev gre. V Zdravstveni center Ptuj se združujejo Združene lekarne Ptuj in Ormož, Združeni zdravstveni dom Ptuj in Ormož, Psihiatrični oddelek Ormož in TOZD Bolnišnica Ptuj. marijan Stolpa, predsednik osnovne organizacije sindikata tozd Bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju je o pripravah na ta pomemben dogodek povedal: ,,Sindikat in ostale družbeno- politične organizacije v Bolnišnici vseskozi spremljamo delo komisij in podkomisij, ki pripravljajo materiale o združitvi v zdravstveni center Ptuj—Ormož. Na vseh sindikalnih sestankih, na izvršnem odboru sindikata in konferenci sindikata v bolnišnici, na sestankih zveze komunistov in mladine sproti in podrobno obveščamo člane in delegate osnovne organizacije o delu vseh komisij. Marijan Stolfa, predsednik OO sindikata TOZD Bolnišnice Ptuj Delavci v bolnišnici smo vse- kakor dovolj obveščeni o delu teh komisij in prepričani smo, da bo referendum 29. junija uspel. Politično razpoloženje delavcev je ugodno, ker smo že v lanskem letu dokazali, da kot zdravstveni delavci želimo novi Zdravstveni center. Ne samo zaradi nas delav- cev, ki smo zaposleni v zdravstvu. Cilj tega združevanja je večja skrb za naše varovance in pocenitev zdravstvenega varstva v obeh omenjenih občinah. Odkrito bi rad povedal vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki jih je sicer zelo malo, ki ne dojemajo in ne verjamejo v uspeh te združitve, da naj si dobro preberejo vse materiale. V bodoče je treba to združitev gledati kot naš skupen cilj, k boljši ureditvi zdravstva in kar je zelo pomembno, boljšega sodelovanja zdravstvenih delavcev in končno boljše nudenje strokovne pomoči našemu varovancu in prepričani smo tudi v pocenitev stroškov zdravljenja, navsezadnje pa se zdravstvu v ptujski in ormoški občini nudijo še večje perspekti- ve!" TONCKA MESKO, predsednica konference sindikata Združenega zdravstvenega doma Ptuj in sekretarka osnovne organizacije ZK v TOZD služba splošne medicine in skupne službe pa je o pripravah na referendum dejala: „Po proučitvi analize neuspele- ga referenduma v preteklem letu smo se takoj zavedali, da nas čakajo težke naloge. Vendar pa z aktivizacijo vseh družbeno- političnih faktorjev v ZZD Ptuj Tončka Meško, predsednica konference sindikata ZZD Ptuj in sekretarka OO ZKS 'Foto: M. Ozmec menim, da smo v tej smeri že veliko storili. Izvedli smo ne vem koliko sestankov v delovni skupnosti, po TOZD, po skupinah v TOZD, seveda s prejšnjo temeljito razpra- vo v sindikatu in osnovni organizaciji ZK. Mislim, da so naši delavci vsebinsko dovolj obveščeni o sedajšnjem stanju, kako bi naj pravzaprav združitev zgledala, tako vsebinska kot organizacijska. So pa še stvari, ki nas same malce presenečajo. Do sedaj namreč nismo imeli pred sabo še komplet- ne in v zadnjem času ugotavljamo da se stahšča v nekaterih stvareh spreminjajo. No in to nas spravlja v majhno negotovost. Mislim pa, da imamo še nekaj časa pred seboj, dokumenti so verjetno že izdelani, v teh dneh jih dobimo in z akcijo vseh družbeno- pohtičnih organizacij in drugih odgovornih mislim, da uspeh na referendumu ne bo izostal. Osebno menim, da bo Zdravstveni center Ptuj prinesel bojjšo strokovno povezanost med strokovnimi enotami vseh zdravstvenih delovnih organizacij na območju ptujske in ormoške občine, pripomogel k boljši racionalizaciji stroškov zdravljenja — kjer bo pridobil predvsem zavarovanec in seveda pričakujem tudi izboljšanje odnosov med zdravstvenimi delavci v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah." Prepričani smo, da bodo delavci v zdravstvu in farmaciji ptujske in ormoške občine 29. junija dokazali svojo socialistično samoupravno zavest in željo po boljši organiziranosti in boljših delovnih pogojih kronali z uspehom na referendumu. M. Ozmec Kdaj novi vzgojnovarstveni prostori na Rogoznici in v Ptuju Ob nedavnem sprejemu otrok v jasli in vrtec ponovno ugotavljamo, da imamo kljub organizirani skrbi in uspešnemu delu na področju var- stva predšolskih otrok še vedno precejšnje potrebe /Jasti za jasli za katere je ostalo nerešenih 138 pro- šenj, za vrtec pa 32. Srednjeročni program do leta 1980 predvideva, da bomo v tem času zgradili v Rogozjiici vrtec za 80 otrok in v Ptuju vzgojnovarst- veno ustanovo za 200 otrok za kar bomo potrebovali okrog 14 milijo- nov dinarjev. Po prvotni finančni konstrukciji bi morala prejšnja krajevna skupnost Ptuj zagotoviti 5 milijonov dinarjev, krajevna skup- nost Rogoznica pa 1 milijon. Z ustavno preobrazbo krajevnih skupnosti je seveda prišlo do neka- terih sprememb v načinu skupnega financiranja iz sredstev samopri- spevka občanov, vendar bomo z ozirom na potrebe začrtani srednje- ročni program morali realizirati o čimer so se predstavniki skupnosti otroškega varstva Ptuj že v začetku letošnjega leta pogovarjali v Ptuju in Rogoznici. V pripravah na novi samoprispevek v enajstih ptujskih krajevnih skupnostih pa je iz spre- jetih programov razvidno, da bodo sredstva za predšolsko varstvo otrok združevali le v KS Dušan Kveder, Jože Potrč, Boris Ziherl in Franc Osojnik. Predstavniki omenjenih krajev- nih skupnosti so se v sredo, 7. juni- ja sestali skupaj s predstavniki otroškega varstva, OS ZSS Ptuj, samoupravne stanovanjske skup- nosti in predstavniki krajevnih skupnosti Rogoznica, da bi se do- govorili o možnostih gradnje vzgoj- novarstvenih ustanov po srednjero- čnem programu do leta 1980 in si- cer v Ptuju in Rogoznici. Uvodoma je predsednica skup- ščine skupnosti otroškega varstva Ptuj — Dragica Novakova spre- govorila o trenutnem stanju na tem področju in o tem, da bomo razme- re bistveno izboljšali z izgradnjo omenjenih dveh vrtcev oziroma jasli v Ptuju o čimer se bomo morah še konkretneje dogovoriti. Po daljši razpravi, so si bili ude- leženci tega skupnega sestanka enotni v tem, da je potrebno sred- stva združevati in v sofinanciranje pritegniti še ostale krajevne skupnosti v Ptuju. Takoj se je po- trebno dogovoriti s krajevno skup- nostjo ROGOZNICA o njihovem deležu pri gradnji vrtca, ki bo moral biti vseljiv že naslednjo po- mlad. Za nove vzgojno varstvene pros- tore v Ptuju pa je letos potrebno urediti vso dokumentacijo, najti ustrezno finančno konstrukcijo in z deli pričeti takoj v začetku prihod- njega leta. Enotni so si bili tudi v tem, da je najustreznejša lokacija na območju pri Ljudskem vrtcu in Ziherlovi ploščadi, kjer je večina komunalnih in drugih potrebnih priključkov takorekoč nared. mš TEDNIKOV POGOVOR Z BOGOMIRJEM KOSTANJEVCEM Nova vsebina dela poravnalnih svetov K zakonu o ustanovitvi samo- upravnih sodišč sodi tudi spremi- njanje vsebine in vloge poravnal- nih svetov v krajevnih skupnostih. V občini Ptuj nas v tem mesecu čaka vrsta konkretnih akcij pri oblikovanju poravnalnih svetov. Odločilno vlogo pri tem imata sodišče in socialistična zveza, ki mora opraviti kadrovanje in obli- kovanje poravnalnih svetov, sodi- šče pa jim mora nuditi celotno strokovno pomoč. Skoraj v vsaki krajevni skupnosti doslej že deluje poravnalni svet, ki pa nima tak- šnih vsebinskih razsežnosti in samoupravnih teženj kot jih ima sedaj novi organ sodišča. Ker s pr- vim julijem začne delovati samo- upravno sodišče je potrebno še v tem mesecu opraviti vrsto nalog. K pogovoru o novi vsebini dela po- ravnalnih svetov, smo povabili predsednika poravnalnega sveta KS Hajdina, Bogomirja Kosta- nj evca. Ali sedaj že imenovani in obli- kovani PS v ptujski občini poslu- jejo po zakonu o .samoupravnih sodiščih, ki je začel veljati že 15. 5. 1977? ,,Kolikor je meni znano, imamo v občini Ptuj oblikovane poravnal- ne svete samo v krajevnih skupno- stih, ki pa z ozirom na določbe Lz novega zakona še ne delujejo po novih določilih. O poravnalnih svetih v združenem delu pa ne vem ničesar. Tako bodo stranke s 1. ju- lijem morale spore majhne vred- nosti in kazenske zadeve poskusiti poravnati najprej pred poravnalni- mi sveti. Sedaj poravnalni sveti to delo opravljajo le delno." Kakšna je nova vsebina dela po- ravnalnih svetov? ,,Po starih zakonskih določilih je bil PS družbeni organ, ki je po- sredoval pri sporazumnem reševa- nju sporov med sprtima stranka- ma. Po novem je poravnalni svet družbeni organ, ki opravlja sodno funkcijo v mejah svoje pristoj- nosti." Kako in kje se lahko ustanovi poravnalni svet? ,,Delovni ljudje in občani v KS ali delovni organizaciji ustanovijo poravnalni svet, v svojem statutu pa mu določijo naloge." Kateri poravnalni svet je krajev- no pristojen za poravnavo strank? ,,Praviloma tisti PS krajevne skupnosti, kjer ima tožeča stranka svoje stalno prebivališče. Poudariti pa moram, da je delovanje PS ob- dano z ,,občinskim plotom", kar pomeni, da se pred poravnalnim svetom neke krajevne skupnosti lahko pojavljajo stranke, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju iste občine." Kakšna je bila stvarna pristoj- nost poravnalnih svetov po starih določilih in kakšna je po novih? ,,Po starem je bil poravnalni svet samo poravnalni organ, udeležba pred njim ni bila obvez- na. Sklenjene poravnave pa niso -bile samo prisilno izvršljive. Po novih predpisih pa je poravnalni svet samoupravno sodi.šče pred ka- terim se sklepajo poravnave o vseh spornih zahtevkih, s katerimi stranke prosto razpolagajo. Ko gre za spore majhnih vrednosti, do 1000 dinarjev in o kazenskih deja- njih zoper čast in dobro ime ter o kazenskem dejanju lahke telesne poškodbe, pa se tožeča stranka mora obvezno napotiti na porav- nalni svet zaradi poizkusne porav- nave predno se začne postopek pred rednim sodiščem. Ce stranka tožbo vloži na sodišče, bo sodišče zadevo odstopilo poravnalnemu svetu zaradi poizkusa poravnave." Kdo je sodnik poravnalnega sve- ta? ,,Za sodnika poravnalnega sveta je lahko izvoljen občan, ki ima po- trebne izkušnje in je moralnopoli- tično primeren za opravljanje sod- niških funkcij." Kdo izvede kandidacijski posto- pek? Postopek za izvolitev sodnikov poravnalnega sveta v krajevni skupnosti izvede socialistična zveza, združenem delu pa sindi- kat. Strokovno pomoč pri uspo- sabljanju sodnikov pa opravlja sodišče." Kakšen je postopek pri obravna- vi poravnalnega sveta? ,,Postopek je ustni, hiter in brezplačen." Kako v KS Hajdina uresničujete novo vsebino dela poravnalnih svetov? ,,V celoti poznam novo nalogo poravnalnega sveta. Ker se zakon še ne izvaja v celoti, tudi poravnalni svet pri KS Hajdina nima ustreznega in konkretnega dela. V tem letu smo obravnavali le tri primere, ki so bili rešeni s po- ravnavo. S 1. julijem se bodo stvari spremenile. Nova vsebina bo prišla na dan in upam, da bomo dosegli tisto, kar zahteva preoblikovanje našega sodstva. Samoupravno sodišče bo tako zašlo tudi v kra- jevne skupnosti. Naš poravnalni svet bo potrebno tudi kadrovsko okrepiti." Besedilo in foto: zk Še o »Pred podražitvijo stanovanj" v zadnji številki Tednika sem na 8. strani prečital tudi sestavek ,,Pred podražitvijo stanovanj", ki ga je napisal tov. Stane Krajnc. Sicer se strinjam z marsičem kar je napisal, vendar pa ne morem mimo njegovega vprašanja, kje so družbeno-politične organizacije, ki bi ,,morale" imeti več stika s stanovalci. Zares odličen pa je pripis uredništva h kateremu naj dodam, še nekaj svojih misli in delno tudi v imenu krajevne konference SZDL Kidričevo. Prav gotovo se s Stanetom Krajncem strinjam v tem, da bi morali razmisliti o tem, kako izgledajo stanovanjski bloki v Kidričevem, najbrž tudi drugje ni dosti boljše, kako propadajo fasade in strehe, dimniki, rolete in ostalo. Res je, da so hišni sveti gle- de vzdrževanja zgradb premalo storili, da so premalo v stiku s stanovalci in z DPO. To je ena stran, druga stran pa je tale: Po svojih dolžnostih, ki jih imam v KS, sem navadno prisoten na vseh zborih občanov, raznih sestankih in na zborih volilcev. Skoraj z gotovostjo lahko trdim, da sem prav pisca omenjenega sestavka malokdaj ali skoraj nikoli, videl na teh zborih. Imeli smo že razne problemske konference, vrsto zborov občanov, ki smo jih organizirali skupaj s predsednikom in tajnikom KS Kidričevo, toda tu se ni pisec nikoli pojavil in opozoril na probleme, ki brez dvoma so prisotni in ki jih brez sodelovanja stanovalcev in krajanov tudi ni moč reševali. Lahko je sicer kritizirati in očitati nedejavnost drugim, vendar bi moral pisec sestavka in tudi marsikdo drugi pomisliti predvsem na to, kaj je sam storil za odpravo problemov, koliko je sam pripravljen sodelovati v krajevni skupnosti. Sprejemamo sleherno dobronamerno kritiko, vendar z željo, da nam vsi stanovalci in krajani pomagajo z aktivnim delom in skupno bomo odpravili mnoge probleme. Se je nekaj vprašanj, na katera bi naj odgovoril kdo drugi, bodisi iz krajevne skupnosti ali od stanovanjskega podjetja. Osebno pa prosim pisca, da se naj v bodo- če redno udeležuje zborov občanov in problemskih konferenc ter s svojimi predlogi in nasveti prispe- va k skupni rešitv,. ^^^^^^ ^.^^^^ Državna priznanja delavcem sodišča Odlikovanje je Adeli Bomb^ izročil predsednik ^upščine občine Ptuj, Cveto Doplihar. Tudi Silvi Lorger visoko državno odlikovanje. foto: JB Pred kratkim je predsednik skupščine občine Ptuj, Cveto Doplihar delavkama občinskega sodišča v Ptuju izročil državna priznanja za njihovo dolgoletno in marljivo delo. Ob tej priložnosti jo o vlogi sodišča in samoupravnega sodstva govoril tudi predsednik OK SZDL Ptuj, Franc Zadravec. Sodnica Adela Bombek je prejela red dela s srebrnim vencem, enako tudi vodja registra zem]yiške knjige, Silva Lorger. To sta prvi delavki občinskega sodišča v Ptuju, ki sta sprejeli visoko državno odlikovanje. zk Za kmetijsko Šolstvo Na skupni in razširjeni seji medobčinskih svetov ZKS in ZSS območja Maribor, ki je bila prejšnji ponedeljek v Mariboru, so v razpravi o sklepih o družbenoekonomskem položaju in povezovanju kmetijstva v regiji in izven nje, izpostavili tudi vprašanje kmetijskega šolstva. V sklepih so zapisah, da glede na kmetijski 'značaj mariborskega območja, je dobro organizirano usmerjeno in z združenim delom povezano kmetijsko šolstvo strateškega pomena za hitrejši razvoj kmetijstva. Med mariborskim in ljubljanskim visokošolskim centorm pa mora biti vzpostavljena in dogovorjena deUtev dela pri izobraževanju kmetijskih strokovnjakov, PredlagaU so tudi, da je glede na izredno veliki pomen kmetijskega šolstva nujno potrebno pripraviti in organizirati posebno problemsko konferenco, ki bo dorekla konkretne naloge. ff Zbor delegatov občinske gasilske zveze Ptuj v soboto, 10. junija popoldne so se, letos prvič v novem domu sgasilcev občine Ptuj, sestaJi na rednem letnem občnem zboru delegati, ^i upravnega in nadzom^a odbora občinske gasilske zveze Ptuj. Po poročilih, ki so na občnih zborih že standardna, se je razvila živahna razprava, o tem bomo več poročali prihodnjič, prav tako o sklepih in o programu dela za letošnje leto. Na občnem zboru so podehh tudi številna odlikovanja in priznanja, -OM Priznanja za ptujske peke Jugoslovanski peki so se letos že tretjič zbrali na priložnostnem srečanju. Tokrat je bil gostitelj Ohrid. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki temeljne organizacije Vinko Reš Ptuj. Ob tej priložnosti so jugoslovanski peki izmenjali praktične izkušnje iz svoje stroke, obravnavali pa so tudi stališča, sprejeta na prvem posvetu jugoslovans- kih pekov, ki je bilo v Ptuju. Na področju pekovske proizvodnje ostaja odprtih še vrsta vprašanj. Tu je prisoten tudi problem nočnega dela in podobno. Reševanje tega vprašanja pa je tesno povezano z uvedbo sodobnih tehnoloških procesov v pekovski način proizvodnje. Temeljna organizacija Vinko Reš je za svoje plodne delo in sodelovanje z ostalimi pekovskimi organizacijami prejela tudi visoko priznanje — diplomo ob 30-letnici mlinsko-pekovske industrije. Priznanja so organizatorji delili na srečanju v Ohridu. Odlikovanja je prejelo 41 temeljnih organizacij in 11 posameznikov; med njimi je tudi Jože Sotlar, direktor temeljne organizacije Vinko Reš. Jože Sotlar pa je prejel tudi zlato plaketo združenja pekov Jugoslavije in plaketo Novega Sada. Že v mesecu maju so v temeljni organizaciji pričeli v okviru pekarne na Rogozniški cesti v Ptuju, z obsežnimi obnovitvenimi deli. Po predvidevanjih bi se naj z deli zaključilo v mesecu dni. Kot vse kaže pa se bo rok za dokončanje del podaljšal za en mesec. Do tega je prišlo zaradi zamude izvajalčevih del. Za pokrivanje potreb po pekovskih izdelkov, je potreb- no dnevno voziti kruh in pecivo iz Intesove temeljne organizacije ,.Kruh in pecivo". V mesecu maju so tako pripeljali iz Maribora 105.090 kg kruha, 262.750 koso\ žemelj in 74.192 kosov raznega pekovskega peciva. TEDNIK -15. junij 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Obisk V odkupni postaji KOTO v Ptuju Velik uspeh malega kolektiva v naših obislcili po delovnih kolektivih ptujske občine smo predstavili že celo vrsto poklicev in proizvodnih procesov. Tokrat smo obiskah 5 članski kolektiv KO-TO, odkupne postaje Ptuj. Pritegnila nas je predvsem osnovna dejavnost s katero tako majhen kolektiv opravi čez leto za prek 5 milijonov dinarjev prometa. Naj vas najprej spomnimo, daje današnji KO — TO le kratica za delovno organizacijo Koteks — Tobus, ki 5e ukvarja z odkupom živalskih kož. Alojz Polanec, vodja odkupne postaje KO — TO v Pttiju je kolektiv uvodoma takole predstavil: ,,Naša odkupna postaja v glav- nem odkupuje vse vrste govejih, svinjskih kož, drobnice in divjači- ne. Kože po prejemu, pregledu, tehtanju in plačilu najprej nasoli- mo in vskladiščimo." In kakšna je v glavnem struktura zaposlenih? ,,Pri nas bi prišli najbolj v po- štev mesarji, usnjarji, ker pa teh ni so /.aposleni v glavnem ljudje, ki so že po 22 let na svojih delovnih mestih in imajo že veliko prakse in predvsem potrpežljivosti. Naša osnovna dejavnost je delno trgovi- na, delno pa tudi proizvodnja." In kakšen je postopek odkupa kože?...... ^ ________________ _ 5 članski kolektiv KO - TO Ptuj. Foto: M. Ozmec ,,Ko dobimo kožo od stranke ali iz klavnice moramo najprej čakati vsaj 6 ur da se ohladi, sicer bi se lahko pozneje v kupih vnela. Za tem jo solimo in zložimo v takoimenovane štose, s tem je ko- ža pripravljena za vskladiščenje. Problem je v tem, da nas je zelo rualo zaposlenih. Le pet jih je na plačilni listi. Promet pa imamo velik in zato je tudi dela veliko, včasih je zares težko." Kaj pa ostali problemi, jih imate veliko? ,,Sedaj je največji problem zara- di vročine. Kadar je velik naval, ko dobimo na dan več kož, kot smo jih pričakovali pa je najtežje, kajti v določenem času je treba kožo nasoliti in vskladiščiti, je pač lahko pokvarljiva roba. Naši delavci pa delajo pod zelo težkimi delovnimi pogoji. Razen smradu so neprestano mokri in takorekoč v soli, ki razjeda. Včasih je bilo si- cer še težje. Leta 1946, ko je bila v Ptuju ustanovljena odkupna postaja so naši delavci do leta 1968 morali voziti koze iz klavnice ročno z vozičkom okoli 2 km. Pozneje smo dobili avtomobil ta- ko, daje sedaj veliko lažje." Kakšno območje pokrivate z odkupom kož? ,,Moram reči, da je območje zelo veliko. Imamo okoli 35 zbiralnic po kmetijskih zadrugah, te pa so oddaljei^e od 10 do 30 km. Te zbiralnice so v ptujski, ormoški in slovenjebistriški občini. Ze iz tega je razvidno da imamo veliko dela, kajti vse kože živali iz omenjenega območja pripeljemo v našo odkupno postajo v Ptuju." Kaj pa plačilo kož, kako je s tem? ,,Pri samem plačilu kož nimamo problemov, kajti denarja imamo zmeraj dovolj. Je pa problem v tem, da stranke včasih prinesejo kožo vrezano in to že ni več prva klasa. Vsak pa želi čim več plačila. Pri tem smo zelo natančni, kajti, tudi nam vsako kožo pozneje pregledajo." Alojz Polanec, vodja odkupne postaje Kot laik sprašujem, koliko je pravzaprav vredna surova koža, recimo goveja? ,,Pred leti so bile kože poceni. Konkretno goveje so se podražile za 100 odstotkov in danes je, odvisno od teže, ena goveja koža vredna od 500 do 1000 dinarjev. Seveda je predelana koža v usnje pozn^e veliko več vredna. Zanjo so cene posebej določene." Koliko kož pa odkupite recimo v letu dni? ,,Letno odkupimo od 40 do 50 tisoč svinjskih kož, okoli 3 tisoč govejih kož in nekaj ostalih kož. Vse to nanese dandanes na okoli milijon dinarjev na zaposlenega letno, se pravi da je naš letni promet ovrednoten na okoli 5 milijonov dinarjev." Skladiščnik Franc Nahberger je v odkupni postaji KO — TO v Ptuju zaposlen že od rane mlado- sti. O r^-ličnih delovnih pogojih nekoč in danes je povedal: ,,V Koteks sem prišel delat leta 1953. Takrat me je najbolj mučila ročna vožnja kož z vozičkom. Najprej smo imeli voziček na si- nje, pozneje pa smo dobili takoimenovane ročne gare, zdaj imamo že avtomobil. Kar se tiče delovnih pogojev v skladišču pa razlike ni. Takrat sem zlagal in solil kože na roke in danes je tako." Kaj pa tale smrad, vas nič ne moti? ,,Jaz sem se že navadil, pa me kljub temu to moti. Vsak, ki je že bil pri nas ve kako smrdi, še pose- bej poleti, ko kože hitreje razkrajajo." Z osebnimi dohodki ste zadovoljni? ,,Lahko bi rekel da smo in nis- mo. Plače niso tako male, glede na to, da si pri delu zmeraj moker, solen in umazan pa je premala. Ljudje se neradi držijo tega poklica. Vsi hitro odahajo kam drugam. Pridejo, delajo po mesec dni, teden ali še manj in se izmuznejo. Imeli smo primer, ko je prišel vajenec v ponedeljek prvič delat, ob pol desetih je rekel, da gre v mesto po malico. Od takrat ga nismo več videli. Vse je pustil pri nas in pobegnil. Je pač taki kšeft..." M. Ozmec Stalna skrb za izobraževanje pripadnikov civilne zaščite Ob dnevu CZ Jugoslavije — 20. juniju se bodo na delovnih srečanjih sestali vsi štabi CZ v krajevnih skupnostih in združenem delu. To je ponovna prilož- nost, da se izvede analiza stanja na področju civilne zaščite in sprejmejo novi programi aktivnosti. V dneh praznovanja CZ se bodo na posvetu sestali tudi poveljniki in načelniki štabov CZ, 20. junija pa bo slavnostna seja občinskega štaba CZ. Najzaslužnejši delavci na področju CZ iz krajevnih skupnosti in zdru- ženega dela bodo ob prazniku CZ Jugoslavije, prejeli priznanja za svoje delo. Posebno nalogo so prejeli tudi v vseh šolah, kjer je potrebno dijake seznaniti z vsebino CZ kot sestavnega dela ljudske obrambe in družbene samozaščite kot najširše oblike priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva ter mate- rialnih dobrin ob najrazličnejših izrednih razmerah. Nekateri štabi CZ bodo v dneh praznovanja izvedli tudi praktične vaje. V delovni organizaciji Agrotransport dela štab za CZ v okviru odbora za LO in DS. Sestavljajo ga gasil- sko-lehnične in ekipe prve pomoči. Največjo skrb po- svečajo stalnemu izobraževanju članov civilne zaščite. V programu za letošnje leto je v ospredju nabava opreme za ekipe. Stab se sestaja enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat. Pripravljajo se tudi na praktično vajo, ki jo bodo izvedli že v novi hali. Posvetili jo bodo praznovanju dneva CZ Jugoslavije. Pri peskanju morajo delavci nositi posebna oblačila Velika železna konstrukcija bo čez nekaj mesecev zavarovana Foto: zk Foto: J. Bračič ŠTIRJE CERTUSOVI VOZNIKI DOBITNIKI TAMOVIH NAGRAD Tovarna avtomobilov Maribor je med svoje običaje uvrstila tudi vsakoletno podeljevanje nagrad voznikom, ki vozijo vozila njene izdelave. Napada je pogojena za vožnjo brez večjili popravil in karambolov. Seveda to velja za voznike, ki so prevozili tisoče in tisoče kilometrov. Posebnega priznanja so deležni tudi vozniki avtobusov. Zanje velja merilo prevoženih 300 tisoč km in več brez generalke. Med letošnjimi dobitniki so tudi štirje šoferji Certusove temeljne organizacije Potniški promet v Ptuju: Jože Milošič, Jože Panikvar, Igrane MUielak in Prane Širovnik. Omenjeni šoferji dnevno prevažajo potnike na progi Ptuj-Maribor in obratno. Nagrade šoferjem so povezane s praznovanjem dneva šoferjev - 13. julgem. M. G. Nagrajeni šoferji foto: JOS Slovenska Bistrk^a' S fotoaparati po domovini in tujini Te dni je v prostorih matične knjižnice v Slov. Bistrici odprta zanimiva razstava fotografij čla- nov občinske organizacije počit- niške zveze Slov. Bistrica. Ta organizacija uspešno deluje že prek 10 let. Skoraj vsako leto organizira najmanj dva nekaj- dnevna izleta-potovanja, od kate- rega enega namenijo potovanju po domovini, drugega pa v eno od evropskih držav. Vse to so mladi raziskovalci, od spomenikov iz NOB, pridno beležijo tudi s svojimi fotoaparati. Zato je občinska organizacija PZ Slov. Bistrcia sklenila prikazati svoje aktivnosti tudi v obliki razstave fotografij. Otvoritveno svečanost so pope- striU s predvajanjem barvnih diapozitovov, na sami razstavi pa je predstavljenih še prek 500 barvnih in čmobelih fotografij iz življenja in dela počitničarjev bistriške občine. Viktor Horvat Vrsta sprememb pravilnilcov v prvih mesecih letošnjega leta je vsota privarčevanih sredstev prebivalstva občutno porastla. Stanje na dan 30. aprila je znašalo 424.595 tisoč dinarjev privarčevanih sredstev. Plan za tekoče obdobje predvideva, da vsota privarčevanih sredstev do konca leta zabeleži stanje 461.000 tisoč dinarjev. V istem obdobju so prebivalci koristih v skupnem znesku 203.095 tisoč dinarjev sredstev v obliki raznih kreditov. Na drugi seji odbora varčevalcev pri Poslovni enoti KB Maribor v Ptuju, so člani odbora obravnavali tudi informacijo o predlaganih spremembah pravilnikov domače proizvodnje, popravilo motornega vozila in kreditov občanom za dopust in turistična potovanja v domovini. Te spremembe se nanašajo tako na pogoje pridobivanja kreditov na osnovi namenskega varčevanja in pridobitve kreditov na osnovi namensko vezanega depozita. Podrobnejše informacije o navedenih možnostih glede pridobivanja kreditov dajejo v poslovni enoti. MG Trije načini zagotavljanja šolskih knjig Učbeniki zastonj? Nekaj letna želja se torej uresni- čuje, z njo pa jenjujejo vse tiste globoke težnje šolarjev in staršev po cenenem učbeniku ali celo ,,za- stonj učbeniku". V drugi polovici maja se je trinajst podpisnikov družbenega dogovora o preskrbi šolskih knjig odločilo, da reši in uredi vsa bistvena vprašanja v zvezi z zagotavljanjem brezplačnih učbe- nikov za osnovnošolce. Velik korak je torej že storjen. Slovenske šole se bodo letos lah- ko odločale za enega izmed treh na- činov oskrbe s šolskimi knjigami. Naj jih naštejemo: šola bo zbrala sredstva in ob morebitni participa- ciji staršev naročila potrebno koli- čino učbenikov, ki jih bo posojala učencem, drugi način je, da šole, kjer ni knjigarn, v sodelovanju s knjigarnami organizirajo prodajo ' učbenikov in šolskih potrebščin na šolah, in možen je tretji način, ki so ga nekatere osnovne šole že izvajale, da namreč šole zberejo na- ročila staršev za učbenike. Le-te skupno naročijo, jih razdelijo učencem in zberejo denar za plači- lo. Organizirana akcija in preskrba z učbeniki je torej prvi korak do brezplačnih učbenikov. Do brez- plačnih šolskih potrebščin bo naj- brž potrebno napraviti še več kora- kov. Naša prizadevanja pa morajo biti usmerjena k temu vprašanju. Za celotno akcijo so poleg 13 pod- pisnikov družbenega dogovora še posebej odgovorni knjigarnarji, založbe, vse osnovne šole in izobra- ževalne skupnosti. V občini Ptuj je v osnovnih šolah že lani steklo več konkretnih akcij pri nakupu šolskih knjig. V šolah so se dogovorili za skupen nakup in prodajo starih rabljenih knjig. To so seveda le skromni začetki akcije ,,do brezplačnega učbenika", kipa upajmo, da bodo rodili sadove. Pr- ve dobre rezultate organizirane oskrbe pričakujemo že konec juni- ja, ko bodo osnovne šole naročile knjige, v avgustu bomo zvedeli, kako je tekla prodaja na šolah, če so se šole odločile za drugi način oskrbe. O tretjem načinu bomo lahko kaj več zapisali šele na zače- tku novega šolskega leta. Morda bo beseda celo o učbenikih, ki jih bodo šolarji dobivali zastonj! zk Iz obiska pri delovnih ljudeh Pleskarja Uspeh strokovnega dela in sodobne tehnologije že nakaj časa lahko opazujemo na ptujskem železniškem mostu delavce slikarsko pleskarskega in antikorozijskega podjetja Pleskar iz Ptuja, ki odstranjujejo rjo, železni konstrukciji pa dajejo lepšo podobo in daljšo življensko dobo. To delo pa nikakor ni enostavno, saj so vročina ali dež, prah in barva nevarni in morajo delavci zato nositi posebna oblačila, v katerih so še naj^bolj podobni ptaplačem ah astronavtom. Dobra zaščita kovin je možna le, če je osnova, na katero nanašajo barvo predhono dobro očiščena. Tp dosežejo delavci Pleskarja s pleskanjem. Pri tem brizgajo s pomočjo stisnjenega zraka •kremenčev pesek, ki se odlikuje po izredni trdoti na kovinske dele toliko časa, da dosežejo kovinski sg^. Pesek brizgajo pod pritiskom 7 atmosfer, pri čemer pesek pomeni veliko nevarnost predvsem za oči in so delavcem potrebna oblačila, ki smo jili že omenili. Da bomo lažje razumeU, kako obsežna dela so potrebna pri zaščiti takega mostu naj povemo, da bodo dela trajala predvidoma do konca avgusta, porabili pa bodo kar 8 ton barv. Ptujski Pleskar ima delovišča po vsej Jugoslaviji. Dejavnosti podjetja so predvsem zaščita železa, betona in lesa pred naravnimi vplivi oziroma zaščita objektov pred rjo. Za delovno organizacijo, kjer združuje delo okoli 400 delovnih ljudi je značilno predvsem terensko delo. Prisotni so tako pri izgradnjah novih objektov in pri relconstrukcijah obstoječih. Razen zaščite so njihove storitve potrebne tudi za dekorativne namene, kar opravljajo lu predmetih, ki jih je HiOČ transportirati, v svojih proizvodnih prostorih v Kidričevem. Člani kolektiva se močno zavezemajo tudi za napredek svoje delovne organizacije, saj nenehno sledijo novim metodam dela in uvajaiiju nove tehnoiogoije in s tem nenehno izboljševanje svojih storitev. Vsi njihovi napori so kronani z uspehi, saj se kot kooperanti Kjjavljajo tudi že na inozemskih trgih, največ v emški demokratični republiki in Iranu, Znano je, da lahko na tržišču enakovredno oziroma uspešno nastopa le tisti, ki nenehno sledi razvoju tehnologije in zna tudi svoje delo Jrimemo organizirati. Delovnim ljudem *leskarja je to nedvomno uspelo. Za to si zaslužijo čestitke, dobre želje pa naj jih spremljajo pri njihovih nadaljnih prizadevanjih! JB „ 6-iznaSih krajev 15. junij 1978- Stoperce »Malo nas je, vendar dobro delamo..." Ko smo obiskali sekretarja osnovne organizacije ZKS krajevne skupnosti Stoperce Jane- za Purga, smo ga zmotili pri delu z učenci. Je namreč ravnatelj osnov- ne šole v tem kraju, živi v Majšperku, hkrati pa vodi OO ZKS. Povedal je, da šteje organizacija danes 5 članov, med temi sta dva zaradi zdravstvenih razlogov manj aktivna, kot bi sicer bila. Tako ostaja delo na ramenih treh komunistov, ki pa dobro sodelujejo z ostalimi družbe- nopolitičnimi organizacijami. Predvsem se to odraža v uspelih skupnih akcijah, pa naj gre za referendum za samoprispevek za šolski prostor, volitve, gradnjo vodovoda ali za adaptacijo šole. K delu pa bodo pritegnili še tiste komuniste, ki so povezani v OO ZKS v svojih delovnih organizaci- jah in tako okrepili svoje vrste. Prav tako razmišljajo o sprejemu mladih tovarišev, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da se zavzemajo za načela ZK Jugoslavi- je in jih dosledno izpolnjujejo. ,,Naš program dela smo prilagodili življenju in delu v naši krajevni skupnosti, torej smo izpostavili zadeve, ki se tičejo nas samih. Seveda temelji program na študiji Edvarda Kardelja in resoluciji 8. kongresa ZKS. Studijo smo podrobno obravnavali na debatnih sestankih. Oprijeh smo se nekaterih konkretnih del. Eno izmed teh je bila naloga, da smo razčistili dohodkovne odnose kmetov, lastnikov gozdov z GG Maribor in kooperantov KK Ptuj. Na razgovoru, ki so se ga udeležili predstavniki GG smo razčistili vse nejasnosti in uredili medsebojne odnose. Razgovor s predstavniki KK pa je pokazal smernice nadaljnjega razvoja kmetijstva na našem območju. Kmetje so zvede- li, kako je z usmerjenimi kmetija- mi, kako naj ukrepajo pri obnovi vinogradov, odkor dobiti sredstva in podobno. Skratka, obe razpravi sta dosegli svoj namen. Naše naloge so tudi urejanje odnosov oziroma uveljavljanje delegatskih odnosov med krajevno skupnostjo ter občinsko in interes- nimi skupnostmi. Ker se sami vključujemo v delo vseh DPO in krajevne skupnosti, poskušamo v kar največji meri približati delegatski sistem vsem krajanom. Ob volitvah smo dodobra pretehtali, kdo naj opravlja kak- šno funkcijo in s tem preprečili kopičenje funkcij. Naloge so prevzeli mlajši občani, za katere smo prepričani, da bodo s svojim delom pripomogli k hitrejšemu razvoju našega kraja. Veliko časa smo namenili razpravam o šolstvu. Pri nas razmišljamo o uvedbi celodnevne šole, saj so nam dosedanje izkušnje pokazale, da je potrebna. Čaka pa nas obnova šolskega poslopja in ureditev vseh potreb- nih prostorov, da bomo lahko v primernih pogojih bolje delali. Z obnovo smo pričeli že v letu 1976 in nadaljevali pozimi 1977—78. Za celotno obnovo bomo potrebovali okrog 100 milijonov starih dinar- jev." N. D. Še nekaj cM HI pouka bo konec Trije kolesarji - trije odličnjald? Ali so šolarji Drago Curin, Jože Hanžekovič in Miran Curin iz Godenincev res odličnjaki, tega ne vem. Vem le, da vsak dan preko- lesarijo 3,5 kilometra v šolo in nazaj domov. Solo obiskujejo v Središču ob Dravi. Pravijo, da je pot kar zanimiva, čeprav je cesta makadamska, zaprašena in vijugasta. Vračali so se iz šole, ko smo jih srečali. Takole so pripovedovali vrli učenci: Drago Curin, 7 b: ,,Doma sem iz Godenincev in se moram vsak dan s kolesom voziti v šolo. Ja, precej naporno je, pa kljub vsemu gre. Na pedale je potrebno pritisniti in takrat pozabiš na teža- ve prevoza v šolo in nazaj. Pozimi se vozimo z avtobusom. Joj, kako bi bil vesel, če bi osnovna šola z osmimi razredi bila na Kogu. Med potjo v šolo in nazaj se nam zgodi marsikaj. No, že lep čas se nam ni nič zgodilo. Sedaj nabiramo ,,hadžun", ki ga odkupuje ,,Droga". To je posebna zdravilna rastlina, ki jo je potrebno najprej posušiti, šele potem prodati. Kakšen kilogram je bom posušil. Denar bo za izlet. Kaj drugega vam ne bi mogel reči... In kaj pravita so vozača? Jože Hanžekovič 7 b: ,,Kaj naj rečem, pot je včasih dolgočasna, včasih zanimiva in vesela. Bojim se dežja in snega. Ta cesta je zares potrebna asfalta. Tudi jaz nabiram ,,hadžun". Veste to je rastlina, ki se drugače imenuje po latinsko colchici, ali drugače to so mešički jesenskega podleska. Ko posušim tole stvarco, jo potem odnesem v DROGO in lam mi za to dajo nekaj denarja. Denar učenci zelo potrebujemo. Za knjige, sladoled, izlet in še za marsikaj drugega." Miran Curin 3 b: ,,Zame je ta pot naporna. Sploh zato, ker nimam svojega kolesa. Sedaj se vozim z očetovim, upam, da bom že v naslednjem šolskem letu imel svojega. Takrat bo veselo. Zgodaj se moramo vstati, kajti nobenemu ni prav, če zamujaš. Naj povem še tole: kmalu bo boljše, kajti še samo nekaj dni nas loči do konca pouka. Takrat bomo spet zavriskali, kajti počitnice so le počitnice. Tudi na pedale mi ne bo več potrebno pritiskati. Ja, kar naporno je, pa še očetov bicikel imam..." Pot so nadaljevali. Jutri ob šes- tih zjutraj pa spet na pot. Takšen je torej njihov vsakdan. Včasih zanimiv, včasih dolgočasen. V počitnicah bo boljše! zk To so trije vozači, (z leve) Miran Curin, Jože Hanžekovič in Drago Curin iz Godenincev. Foto: zk Naloga nudenja prve pomoči je ena od pomembnih nalog usposabljanja prebivalstva v civilni zaščiti Prva pomoč je dejanje človeške soUdarnosti, moralna dolžnost človeka do človeka ter eden bistvenih stebrov zdravstvenega varstva. Nujna potreba pomoči nastopi lahko nenadoma na osarn^enih krajih ali v težko dostopnih predelih, na cestah, v domovih, delovnih organizacijah, včasih pa tudi množično, ko se pripetijo katastrofe, velike nesreče in v vojnL Ob vseh teh momentih rešujemo življenja, preprečujemo invahdnost, skrajšujemo čas zdrav^enja. Za naštete izjemne prilike je zdravstvena služba prešibka, zato je treba računati z množično pomočjo občanov, ki po poklicu niso zdravstveni delavcL Zaradi tega je s ciljem podružbljanja mnogih funkcij, z zakonom občanom naložena naloga nudenja prve pomoči, kot splošna državljanska dolžnost. Še tako široka mobilizacija ljudi ostane neučinkovita, če nima potrebnega znanja spretnosti in vsaj najnujnejših pripomočkov. Rdeči križ ima največji delež in odgovornost za organiziranje službe prve pomoči ter pri usposab^anju potrebnih kadrov - d^alcev prve pomočL Kolikšen je delež Rdečega križa v prvi pomoči, khko spoznamo že iz dejstva, da pojem prve pomoči tako rekoč brez nadaljnega vežemo na Rdeči križ in ga celo istovetimo z njim. Zavest potrebe po varnosti nas siti k učenju in znanju prve pomoči in k preprečevanju nesreč. To pa je za posameznike in skupnost bo^e, kakor zdraviti poškodbe in bolezni. Učenje prve pomoči, vežbanje in opremljanje ekip, naj postanejo organiziran sestavni del nalog v šolah, v delovnih organizacijah, v cestnem prometu in železnicah, skratka povsod, kjer ljudje žive in delajo. Vsak človek bi moral znati nuditi pravilno prvo pomoč ob morebitni katastrofi, pravilno triažiiati glede vrstnega reda prve pomoči in oiganizirati prevoz v zdravstveno ustanovo, da bi v množičnih nesrečah bUo čim manj žrtev, ker bi poškodovanci bih pravilno oskrbljeni in pravočasno poslani v zdravstvene ustanove. Zlasti še z osvajanjem znanja iz prve pomoči in usposabljanjem v tej veščini krepimo obrambno moč naše skupnosti. Sprejeti zakon o ljudski obrambi narn to omogoča in nalaga. Pomoč človeku, ki se znajde v nesreči ali v vojni ranjen in bolan, je tudi dejanje človeške sohdarnosti in moralna dolžnost človeka do človeka. Smisel množičnega usposabljanja prebivalcev za samopomoč in prvo pomoč je tudi v tem, da bomo znali nesreče preprečevati, če pa že do njih pride, učinkovito pomagati in zmanjšati njihove posledice. Rdeči križ Slovenije prek tečajev za prvo pomoč usposablja prebivalstvo, da bo moglo s svojim znanjem in usposobljenostjo, kar n^več koristiti sebi in pri vsakodnevnili nezgodah, v elementarnih nesrečah in pri obrambi domovine. Komisija za prvo pomoč in varstvo ob elementarnih in drugih nesrečah pri občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj posveča posebno pozornost praktičnemu usposabljanju z organiziranjem tekmovanj ekip prve pomoči civilne zaščite, Rdečega križa, mladine RK in mladih članov RK. Veščina znanja o prvi pomoči se preverja na občinskh in republiških tekmovanjih, kjer se oceni strokovnost, hitrost in izn^dljivost v o.skrbovanju raruencev in bolnikov. Z udeležbo na tekmovanjih in vajah civilne zaščite se obnavlja teoretično in praktično znanje članov, pridobivajo se nova spoznanja, kar utrjuje trajno usposob^enost ekip za nudenje prve pomočL Marija GNILŠEK Slovo (kI Franca Gabrijela v torek, 6. junija se je po Ptuju naglo razširila vest, da je v 91. letu umrl Franc Gabrijel dolgoletni predsednik in častni član delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Franc Gabrijel je bil rojen v St. Jakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. S svojo delovno ^osobnostjo je bil vse življenje koristen in v pomoč na delovnem mestu in v prostem času, v družbi svojih sodelavcev in sočlanov naprednih organizacij in društev. Svojo vdanost pa je razen rojstnemu kraju in slovenskemu narodu na avstrijskem Koroškem namenil tudi matični domovini v ' Jugoslaviji. Posebno vrednost je^ predstavljala strokovna ^osobnost Franca Gabrijela, delovna doslednost in vztrajnost v napredni poUtični in kulturno j prosvetni ter turistični aktivnosti v Borovljah, na Jesenicah v Mariboru in Ptt^u kjer je žive! od leta 1920 naprej. V Ptuju je bil zaposlen kot upravitelj in referent za pokojnine pri takratnem socialnem zavarovanju. To delovno dolžnost je opravljal vestno in marljivo, svoj prosti čas pa je izkoristil za številne aktivnosti. Tako je že pred drugo svetovno vojno postal prvi predsednik delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, kjer so ga gostovali kot dobrega tovariša. Za vsestransko aktivnost je bil leta 1969 Franc GAbrijel odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Njegovo sobo v ptujskem domu upokojencev pa še danes krasijo številna priznanja, diplome, pohvale, plakete in značke za zasluge. Za dolgoletno družbenopolitično delo mu je občinska konferenca SZDL Ptuj podeUla priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob zadnjem slovesu od Franca Gabrijela na ptujskem mestnem pokopališču v petek 9. junija seje za zaro s posmrtnimi ostanki pokojnika vila dolga kolona sorodnikov, svojcev, prijateljev in znancev, kar je dokaz, da je bil Franc Gabrijel v Ptuju zelo priljubljen. Pred grobom se je v rnienu občanov Ptuja od pokojnika poslovil Jože Vrabl, v imenu DPD Svoboda pa se je od rejga poslovil Andrej Fekonja. Ozalošceni vdovi Faniiki, hčerki, bratu in ostalim sorodnikom tudi mi izrekamo iskreno sožalje. Martin Ozmec Slovo od Franca Gabrijela na mestnem pokopališču v Ptigu Literati na obisku v osnovnih šolah Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj je tudi letos povabila številne dovenske mojstre pisane besede na zaključne prireditve bralne značke. Vabilu so se odzvah Janez Svajncei, Nada Gaborovič, Milena Batič, Ančka Sumenjak, Slavko Jug, France Forstnerič, Branko Rudolf, Drago Jančar in Miroslav Slana. Povsod so bih pesnikov in pisateljev zelo veseli; pripravili so jim prisrčne sprejeme. Ob teh priložnostih so se mladi tudi sami predstavili z vrsto kulturnih nastopov. Največ pozornosti pa so namenili pogovora z literati Število razdeljeniii bralnih značk, več kot 6000, je zgovoren dokaz, da je knjiga našla odziv med mladimi bralci. V prihodnje pa bi se naj v akcijo bralne značke vključilo še več učencev. MG Srečanje godb na pihala Pred dnevi je bilo v Sp. Polskavi organizirano že peto srečanje godb na pihala. Srečanje že prerašča v tradicionalni dogodek tega kraja, saj je tokrat združilo šest godb in to iz Ruš, Ceršaka, Poljčan, Slov. Bistrice, Šmartnega na Pohorju in domačo godbo. Lansko leto so se podobnega srečanja udeležile samo tri godbe. Letos je skupno sodelovalo čez 150 godbenikov. Na srečanju je vsaka od godb izvedla koncert. Skupno pa so nato odšli na tradicionalno povorko po vasi. Ob tej priložnosti je vsaka od udeleženih godb prejela posebni, iz zelenja pleten venec, ki jih že vsa leta nazaj pletejo domačinke ob podobnih prireditvah v tem kraju, S tem pa olu:anjajo že stoletno tradicijo tega kraja Organizatorju, gasilskemu društvu Sp. Polskava je uspelo v celoti doseči namen srečanja, kjer so se godbeniki medsebojno seznanjali in izmenjavali pridobljene izkušnje igranja na instrumente. Vsem udeleženim godbam so podeliU tudi posebna priznanja za sodelovanje. Dogovorih so se še, da bo prihodnje srečanje združilo še več godb in godbenikov. V iktor Horvat Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samopri^evku (Ur. list SRS št. 3/78 in 1. člena zakona o referendumu (Ur, hst SRS št. 29-264/72) in 36, člena statuta KS Grajena, je zbor del^atov KS na svoji seji, 9, junija 1978 na predlog zbora občanov in delovnih ljudi v Grajenščaku, sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samopri^vka na območju KS Gr^ena, za naselje Gr^enščak 1. člen Za del območja KS Grajena in sicer K. O, Grajenščak, za hišne št od 25 do vključno 78 in za nove hiše na tem območju, se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju in delu -za sofinanciranje modernizacije ceste v Grajenščaku, v dolžini 3100 m. S tem prispevkom bi na tem območju zbrali 620.0(X).- din za sofinanciranje modernizacije. Predračun modernizacije v denarju znaša 1.460.800,- din - v opravljenem delu 300,000.- din - v materialu gramoz 240,000,- din SKUPAJ: 2.000,800.- din Denarne stroške bi krUi: KS Grajena 800,800.- din občani s posebnim samoprispevkom 620,000,- din individualne pogodbe na območju Jiršovci 40,000.- din SKUPAJ: 1.460,80jO.- din 2. člen Posebni samoprispevek se uvede za čas od 15. julija 1978 do 30. junija- za vsak ha zemljišča 1 točka - za vsakega zaposlenega 4 točke - za vsakega upokojenca 3 točke - za vsak tavtomobU 4 točke - za vsak traktor 4 točke - za vsak moped 1 točka Vrednost točke znaša 1.250.- dinarjev. Za hišne št. 26/ b,26/c, 28, 29, 30, 63, 65, 66, 68 in 70 se odbije 40 %, ker manj gravitirajo na cesto. 3. člen Prispevek se plačuje v petih enakih obrokih po nadaljnjem razporedu: 1. obrok 31. 7. 1978 2. obrok 15. 9. 1978 3. obrok 31. 12. 1978 4. obrok 31, 3. 1979 5. obrok 30, 6. 1979 4. člen Vsak lastnik posestva ob trasi predvidene modernizacije ceste daje prispevek še s tem, da na svoje stroške poseka drevje in gozdno drevje, plotove ob cesti pa prestavi za traso predvidene ceste, V kolikor posameznik-ne uredijo zgoraj opisanih del, se dela opravijo na njihove stroške. 5. člen Vsak dela zmožen občan zgoraj navedenega območja je dolžan, da uredi jarke in bankine v dolžini 90 m ter dela 20 ur pri polaganju propustov in betoniranju glav, V kolikor teh del ne izvrši, plača za vsak tekoči meter 80 din in za vsako neopravljeno uro 70 din. 6. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Grajena iz zgoraj navedenega območja in vsi risti, ki še niso dopolnih 18 let, a so že zaposleni. Pri izidu referenduma se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini, služenja voj. roka, zdravljenja v zdravstvenih zavodih, oz, nepokretni bolniki na domu, niso mogU udeležiti glasovanja. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. 7. člen Referendum bo v nedeljo, dne 2. 7. 1979 od 5. do 17. ure. Glasovalo mesto bo pri MOHORiC Jožefu, Grajenščak, št. 37. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebme: KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA Glasovnica za referendum dne 2. juUja 1978, glasujem „ZA" „PR0T1" uvedbo samoprispevka v denarju in delu po 2., 4 in 5. členu sklepa o razpisu referenduma za sofinanciranje pri modernizaciji ceste za uvedbo posebnega prispevka. Vse glasovnice so overjene z žigom krajevne skupnosti Grajena. 8. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delt^acij in del^iranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid o glasovanju ugotovi volilna komisija Krajevne skupnosti Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. Sklep o uvedbi posebnega krajev, samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije zbor delegatov krajevne skupnosti 9. člen Za pravilno uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren Svet krajevne skupnosti Gr^ena, Gr^ena, 9. junija 1978 Predsednik zbora delegatov KS GRAJENA Bogomir VAUPOTiC L r. f CDNIK -15-junij 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Diplomski nastop sopranbtke Dunje Gunžer v Ptuju Vsi, ki smo pred leti redno zahajali v ptujsko gledališče in spremljah prizadevanja domače Gledališke skupine - se spominjamo drobcenega L^liča iz Cankarjevega KRAUA NA BETAJNOVI Dunja Gunžer ,Durije GUNŽER, ki je v vlogi NINE naravnost ^ablestela v družbi svojega očeta Pranja Gunžeija, igral je Kantorja in ostalih igralcev s ptujskega odra. Tudi v drugih vlogah je Dunja dokazala, da bi lahko s svojim velikim talentom postala nekoč še velika igralka. Vendar seje odločila drugače. «. Po končani gimnaziji se je vpisala na višjo jravno šolo v Mariboru, kjer bo študij kmalu cončala, obenem pa je pridno obiskovala srednjo glasbeno šolo in študirala solo petje pri profesorici Bredi Brkičevi. V teh dneh Dunja končuje ta prvi del njene začrtane življenjske poti. V četrtek, 8. junija je bila dvorana glasbene šole Karel Pahor v Ptuju polna tot že dolgo ne. Prišli so njeni sošolci, nelcdaji profesorji, znanci in prijatelji, da bi skupno Erisluhnili diplomskemu nastopu mlade Ptujčanke »unje Gunžer, ki je v delih Mozarta, Pergollesija, Schuberta, Rubinsteina, Brittna, Kozine, Pavčiča, Preglja, Lipovška, Lučica, Lordtsinga in Donizettija naravnost blestela. Ploskanju ni buo ne konca, ne kraja. Dunja ob tvojem prvem uspehu pred ptujskim občinstvom ti iskreno čestitamo v prepričanju, da se boš tudi po študiju .solo petja na glasbeni akademiji v ^ubljani rada vračala v s-voj rodni Ptuj, med svoje prijatelje, ki bodo ne samo veseli, temveč tudi ponosni na tvoj sleherni uspeh. mš Gallusova odličja za pevce iz Kidričevega s številnimi čestitkami in priznanji je v petek, 2. junija letos, proslavil moški pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo 30-letnico uspešnega dela. Jubilejnega koncerta, ki je bil v kinodvorani v Kidričevem so se poleg ljubiteljev zborovskega petja udelezih še predstavniki zveze kulturnih organizacij Slovenije, občinskega sveta ZKO Ptuj, koroških Slovencev, moškega pevskega zbora Fužinar iz Raven na Koroškem in drugi, ki so zboru izročili tudi priznanja in spomin- ska darila. Predstavnik ZKO Slovenije - Tone Lotrič je pevcem izročil tudi bronaste Gallusove značke za delo v zboru od pet do petnajst let, srebrne za naslednjih deset m zlate za več kot 25 let ukvarjanja z zborovskim petjem. Zboru in njegovemu dirigentu Ladislavu Pulku - ob jubileju ter vsem dobitnikom Gallusovih pri- manj, tudi naše iskrene čestitke! mš Pred jubilejnim koncertom je Maks Jabločnik, predsednik Svobode Kidričevo, orisal pomen 30. obletnice pevskega zbora, njegovo razvojno pot in številne uspehe Foto: K. Zoreč . VIDA ROJIC _ UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (51. nadaljevanje) SODELAVa OF V PTUJSKI BOLNIŠNICI Leta 1942Je bila pomembna postojanka OF v ptuiski bolnišnici, kjer sta lekarniška sestra Flora (Roza Tumpej) in bolniška sestra Erika (Rozina Žirovnik) z vednostjo zdravnika dr. Franca Rakuša, pošiljali lartizanom zdravila in še drugače pomagaU OF. Zdravila je odnašal sam •rane Osojnik. Ponje je hodila tudi šiviljska pomočnica Mihca Vučak in še nekateri. Vemo, da sta sodelovah sestri Erika in Flora že leta 1941 pri begu zaprtega sodelavca OF iz bolnišnice. Ko se je septembra 1942 pobegnila iz bolnišnice aktivistka OF Tončka Sagadin-Zenka, ki so jo sem pripeljali iz ptujskih zaporov, so Nemci hoteli aretirati več sester, češ, da so pomagale Sagadinovi pri begu. Temu seje uprl predstojnik bolnišnice dr Wessely, velDc hitlerjevec, ki pa je osebje nujno potreboval v bolnišnici. Sagadinovo so zaprli Nemci v ptujske zapore že 22. julija 1942. 25. septembra pa so jo poslali v ptujsko bolnišnico, ker si je v zaporu prerezala žile na roki. Cez nekaj dni je zbežala najprej do Obranovih v Budino, nato k Štrafelovim v Markovci, od koder jo je domači sin Stanko prepeljal s čohiom na desno stran Drave. TESNI SODELAVKI SEKRETARKE BARCKE Sekretarka ptujskega okrožnega komiteja KP Barčka, se je pogosto Oglašala pri članici okrožnega komiteja Olgi Meghčevi (32), pletarski Pmočnici. Olga in njen mož Albin (31), .zaposlena v ptujski pletarni, sta °iia oba člana KP ze pred letom 1941. Imela sta dva, nekaj let stara jroka. Stanovala sta v eni izmed stanovanjskih hišic z vrtovi na Vičavi, ptujskem naselju nad Dravo, zahodno od ptujskega gradu. Olga je ^sebno vneto izpolnjevala naloge, ki ji je nalagala sekretarka Barčka. K lej so zahajali partizani in ilegalci. Nekajkrat je ponoči prepeljala s čolnom partizane čez deročo Dravo. Z Barčko in Olgo je" bila tesno povezana Justika Selmajer z Vičave. Za OF je delal tudi njen mož Anton, i mizarski pomočnik. Nemci so Olgo zaprli 5. oktobra 1942, kakor tudi njen^a moža.' Albina so poslaU v taborišče, kjer je umrl, Olgo pa so ustrelili v Mariboru; 4. novembra 1942. \ Poleg Olge je bila Barčki v močno oporo Anica Kaučevič (18) \ okrožna sekretarka SKOJ. Stanovala je v Volkmerjevi ulici na Ornikovem j Esestvu v Ptuju, kjer je bil njen oče oskrbnik. Ker je bila zapslena kot j jigoveška vajenka pri Blankeju v Ptuju, je od tam odnašala potreben: papir za tiskanje letakov. Šla je tudi nekajkrat na sedež Pokrajinskega! komiteja KP pri Rogaški Slatini, daje tam oddala poročila OK KP Ptuj, i razne potrebščine in od tam prinesla osvobodilni tisk. Z Anico je' sodelovala v OF njena prijateljica Ana Lah, ki se spominja, da se je partizan Vinko Reš oglasil pri Anici na njenem domu na dan pred zadnjo bitko slovenskogoriške čete. Anico so Nemci zaprli 13. avgusta 1942. V zaporu so jo hudo mucih. ZaprU so tudi njene domače. Očeta so ustrelili, Anica pa je umrla v Oswiecimu. PARTIZANSKE JAVKE V PTUJU Partizani slovenskogoriške čete so se oglašaU na več krajih v Ptuju, kjer so prevzemah zbrane potrebščine in kjer so jih obveščali o nemških namerah. Nekajkrat so prišli k trgovcu Ervinu Stegerju na Ormoško cesto. Ervin je bil bratranec bratov Rešev. Zato so mu partizani posebno zaupali. Pri njem so pustili aprila kolesa, ko so odšli peš do Vičave, odkoder jih je prepeljala čez Dravo s čohiom Olga Meglic. Peš so odšli dalje do Lovrenca, kjer jim je mHnar Ivanjčič izročil nekaj pušk. Kolesa so bila shranjena pri Stegerju kar dober teden. Štegerja so zaprh Nemci novembra 1942 in ga poslali v taborišče. Večkrat so se partizani Reši oglasili pri sorodniku Gačarja. Partizanska javka je bila tudi v trafiki Ane Pauko, v hiši na koncu Panonske ulice, pred prehodom čez železniško progo. Stavbe danes ni več. Osojnik se je oglašal pri svojem bratrancu Frančeku Zorčiču, kije imel zalogo piva in brezalkoholnih pijač v Trstenjakovi uUci in je bil jovezan v OF. Osojnik se je večkrat zglasil tudi pri železničarju Jakobu iercegu v Rabeljčji vasi, severnem predmestju Ptuja, kjer je prevzemal razne potrebščine za četo. V Štukih, severozahodnem predmestju Ptuja so prihajah Partizani k Milici in Franciju Vučaku. Mihca je bila šiviljska pomočnica, Franci pa krojaški. Oba sta zbirala potrebščine za partizane. V Štukih je bila povezana s partizani tudi družina Hrenic. Marija Hrenič, poročena Peršon je sešila za 1. maj 1942 rdečo zastavo, ki stajo njen brat Ivan in ftago Zavec, oba trgovska vajenca, obesila na najvišje drevo na hribu Panorama nad Vičavo. Ivan in Drago sta opravila več poti za partizane. Drago je bil brat partizana Alojza Zavca. Tudi on je stanoval v Stukih. Partizanskih javk in javk OF je bilo še več. POSTOJANKA OF V TRGOVINI FINI VUGOVE V PTUJU Galanterijska trgovina Fini Vugove je bila postojanka OF že leta 1941, saj vemo, da sta se tu oglasila nekajkrat Jože Kerenčič in Miloš Zidanšek, organizatorja upo.-i proti okupatorju. Tuje bila do konca leta 1941 zaposlena komunistka Milka Koželj, ki je odšla z možem Kazimirjem, decembra 1941 na Dolenjsko. Kazimir Koželj je bil od leta 1939 do aretacija aprila 1941, član ptujskega okrožnega komiteja KP. Pri Vugovi je bil v službi tudi Lojze Štrafela, ki so ga Nemci ustreliU že septembra 1941. Leta 1942 je postojanka OF pri Vugovi delovala dalje. V trgovini so bih zaposleni Lojzka Kojc, ki je e leta 1941 sodelovala v OF skupaj z Mihco Koželjevo in Fini Vugovo. Trgovina Fini Vidove je bila v predvojni Panondci uUci, danes Ulica heroja Lacka, kjer je trgovina Slavica. Spomladi 1942 sta se tu zaposlila trgovski pomočnik Vlado Petek (21) iz Domave ter Stanko Štrafela (15), bivši ptujski dijak in Lojzetov brat. Z vednostjo Vugove so oddajali Lojzka, Vlado in Stanko veliko galanterijskega blaga za OF. Lojzka Kojc je bila povezana z Olgo Meghčevo in krojači Murki ter jim je izročala razno blago. Y trgovino je prihajala po blago tudi aktivistka OF Tonča Sagadin-Ženka, preoblečena v kmetico, da bije Nemci ne prepoznah, saj je pred vojno živela v Ptuju z možem mizarjem . in dvema sinovoma. Zato je bila Nemcem dobro znana. V trgovino je hodla po razne potrebščine za OF tudi šiviljska pomočnica Mihca Vučakova in še nekateri. Iz trgovine Fini Vugove so vodile niti v Maribor in Celje. z Mariborom jih je vzdrževal Stanko Šrafela, ki je imel tam sestro JElico, bivšo ptujsko dijakinjo. Iz celjksega okrožja je prih^al v trgovino brat Milke Koželjeve. Lojzko Kojčevo so zaprh skupaj s starši 31. juUja 1942. Celjski tovariš se je septembra oglasil na domu pri Lojzku na Ormoški cesti. Našel je zaprta vrata. Zato le vprašal pri sosedu, kje so domači in zvedel, da so jih zaprU. Ker je bil sosed nemški priUznjenec, je neznanca javil gestapu. Seveda so ga zaprh, a naslednji dan že izpustih zaradi dobro pripravljenega izgovora. Cez mesec in pol za Lojzko so zaprh Vlada Petka. Nekaj tednov je preživel v ptujskih zaporih, nato so ga odpeljah v mariborske, kjer so ga ustrelili 4, novembra 1942. Lojzko so poslah v Oswiecim za leto dni, nakar se je vrnila in delovala v osvobodilnem gibanju na območju! Lenarta v Slovenskih goricah. . Po aretaciji Lojdca in Vladka je prenehala delovati postojanka pri J Vugovi. Lastnico trgovine Nemci niso zaprh, ker se je pred aretaajo: unaknila na Hrvaško. Nadaljevanje prihodnjič \ ^^nčka Sagadin-Žcnika, akti- ^jstka OF na ptujskem ^bmočju od leta 1941, danes V Mariboru. Anica Kaučevič, sekretarica ptujskega okrožnega komiteja SKOJ je umrla leta 1943 v taborišču. Olga Me^ič, članica ptujskega okrožnega komiteja KP od leta 1939 do njene aretacije,* (^tobra 1942. Nemci so jo ustrelili 4. novembra 1942. V tej hiši na Vičavi pri Ptuju je stanovala Olga Me^ič. Fini Vuga (v sredini). Lastnica galanterijske trgovine v Ptuju je izdatno podpirala z blagom OF, levo Lojzka Kojc, desno Milka Koželj, obe sodelavki OF, zaposleni pri Vugovi. Tudi letos uspešno arheološko leto v Ptuju ARHEOLOGI ODKRIVAJO NEKDANJO RIMSKO NEKROPOLO Območje Rabelčje vasi je že vse od meseca marca dalje tudi letos v skrbni raziskavi arheologov, ki takorekoč nadaljujejo delo, ki so ga začeh v lanskem letu. Nad nekdanjo rimsko nekropolo bodo kmalu stah veliki stanovanjski bloki, nek^ sto družin se bo preselilo v ta del Ptuja na katerem so trenutno veliki kupi izkopane zemlje, ki jo .skrbno obrača skupina arheologov iz Beograda in Zagreba. To delovno ekipo tudi letos votii dipl. arheologinja Ziljka Kujundjič, ki je dejala da je s s^vojo 13-člansko ekipo arheologov in študentov zadovoljna, da pogreša predvsem kolege iz Slovenije. Ena ekipa jih dela neposredno pri izkopavanjih, druga pa na preparaciji keramike in izdelavi potrebne dokumenta- ciji. Letošnjo akcijo nam je arheolo- ginja Kujundjičeva takole opisala: „Verjetno se še spomnite, da smo lansko leto, v mesecu novembru in decembru pripravih razstavo na kateri smo priicazah del našega dela in seveda najzanimivejše najdbe. V lanskem letu smo na tem območju izkopah okrog 100 grobov pri sistematskih zaščitnih izkopavanjih in 20 grobov pri sondažnih izkopih, kar pomeni za nas velik uspeh. Letos nadaljujemo raziskavo na istem terenu in odkrivamo nadaljevanje te rimske nekropole. Samouprav- na stanovanjska skupnost nam je dala možnost, da letos kopljemo tudi med bloki. Te možnosti doslej nismo imeh. Z ozirom na dosedanje rezultate sem prepri- čana, da bomo v tem letu do konca del našli še vsaj 300 grobov in tako dokončno odkopali nekropolo, ki je na območju Rabelčje vasi. To bo zagotovo za slovensko arheologijo izredno odkritje, ker bomo obenem dobili vse potrebne podatke in materijal tudi dokumentacijsko obdelali. Tudi letos bomo na zaključku pripravih ustrezno predstavitev našega dela, da bomo lahko občani videh kaj smo delah. Najdbe, ki jih letos odkrivamo pod zemljo se po večini ponavaljajo, ker ie to eno obdobje pokopavanja mriičev med drugam m tretjim stoletjem našega štetja. Nekaj grobov je mlajših, vendar bo o tem mogoče spregovoriti po temeljiti raziskavi. Letos nas posebno preseneča odkritje nekoliko karboniziranih smokev, kikirikija in drugega Karfoonizirano sadje - zanimivo odkritje arheologov. Foto: R Tudi tale čudoviti prstan iz jantarja je stoletja ležal pod zemljo Foto: R sadja, ki so ga dajali mrtvim v grob. To odkritje hrane v grobu je izredno redko in jo najdemo samo v žganih grobovih zaradi česar se je tudi ohranila. Seveda iz literature so nam ti razni pridatki v grobovih znani, zaradi svoje starosti pa smo bih vsi nekako razburjeni, ko smo videh smokvo iz rimske dobe. Poleg tega smo našli tudi čudovit prstan iz jantarja, posebej pa bi rada opozorila na tako imenovani grob XIII, ki preseneča po svoji velikosti m dobri ohranjenosti. Za nas arheologe je zanimiv tudi zategadelj, ker ga ne zasledimo niti v Uteraturi. K)nstrukcija je iz opeke in imitira sarkofag. To je obenem tudi žgani grob kar pomeni, da so istočasno ra tej nekropUi poznali sežiganje mrtvecev in skeletno pokopavanje. Zaradi njegove izvrstne ohranje- nost i bi ga morah ohraniti poznejšim rodovom. Vsak dan nas obiščejo otroci, ki se živo zanimajo za naše delo in nas stalno obiskujejo. Vse to bo pokrila nova stanovanjska soseska, zato bi delček tega ohranih lahko le z nekako stalno razstavo za kar pa ni prave možnosti niti razumevanja." 8-NAŠI DOPISNIKI 15. junij 1978- TEDNIK mi BRIGADIRJI Enako kot lani, sa je tudi letos naše uredništvo odločilo, da bomo pol strani v Tedniku odstopili brigadirjem MLADINSKE DELOVNE AKCIJE SLOVENSKE GORICE 78. V štirih izmenah se bo tudi les zvrstUo čez 500 brigadirjev - deklet in fantov iz raznih krajev Slovenije. Med njimi bo prav gotovo mnogo takih, ki bodo znah življenje, bodisi v brigadirskem domu v Dornavi ali na delovišču opisati pestro in zanimivo. Del tega bomo redno objavljali * Začetek je že spodbuden, enakega mnenja boste prav gotovo tudi bralci, ko boste prebrah prve prispevke. Zakaj MDB »Danila Kumar"? Mladinska delovna brigada, ki jo je organizirala OK ZSMS Ljubljana—Bežigrad, nosi ime po narodni herojki Danili Kumar-Andreji, ki se je rodila 13. oktobra 1921 v Kojskem pri Gorici, ki je bila takrat pod Italijo. Leta 1928 je skupaj z bratom in star!!! prišla na Jezico. Njen oče je bil napreden in se je takoj po prvi svetovni vojni vključil v komunistično gibanje. Zaradi politične aktivnosti je moral iz Italije emigrirati v Argentino, pozneje pa v Jugoslavijo. Vse to je močno vplivalo tudi na Danilo. Danila se je po končani me.?čanski šoli za nekaj časa zaposli- la v tovarni nogavic v Savljah, nato pa v Ljubljani pri ličar- ju — v trgovini s papirjem. Po očetu je prevzela revolucionarne misli in čeprav še mlada, je v Vidmarjev! tovarni nogavic pripravljala delavke na ustanovitev sindikal- ne organizacije. Preden se ji je to posrečilo, jo je lastnik tovarne odpustil. Izredno se je izkazala po letu 1937 v organizaciji kmečko- delavskih izletov v naravo. Na teh zborih je imela ognjevite govore kljub grožnjam orožnikov, ki so redno spremljali takšna zborovanja. Zaradih takih nastopov je bila klicana, stara komaj 17 let, na zagovore pri ljubljanski policiji, kjer se je z iznajdljivostjo reševala pred navzkrižnim zasliše- vanjem. V času španske državljanske vojne je bila na sestanku žena zaradi organizacije pomoči španskim revolucionarjem. Sestanek pa je bil izdan in vse udeleženke je policija zaprla. Na zasliševanju se je tako spretno in odločno zagovarjala, da sojo kmalu izpustili. Bila je med najbolj agilnimi člani delavskega društva Vzajemnost, ki se je leta 1938 ustanovilo na Jezici. K dejavnosti tega društva je pritegnila več mladink in mladincev, ki so se pozneje udeležili narodnoosvobodilnega boja. Septembra leta 1938. je bil ustanovljen aktiv komunistične mladine (SKOJ) za Črnuče in Jezico. Članica tega aktiva je postala tudi Danila. Cez leto dni je bila že sprejeta v Komunistično partijo. Partija ji je zaupala vedno odgovornejše in zahtevnejše naloge. Bila je odgovorna zc delo z mladino in za razširjanje marksistične literature. V letih tik pred okupacijo in prvi mesec okupacije naše domovine je preskrbovala partijsko tehniko z različnim materialom, ki je bil potreben za tisk. Organizirala je tudi fotografiranje ilegalcev in ponarejanje osebnih izkaznic. Kmalu po okupaciji naše domoviiie je postala kurirka CK KP Slovenije. Večkrat je bila v hudi nevarnosti, pa se ji je vedno srečno izognila. Bila je zelo previdna in si je venomer spreminjala vide/. Poleti 1942 je bila v splošni raciji v Ljubljani zajeta in odpeljana v zapor. Pri sebi je imela zaupno pismo za central- no komite in ker ga ni mogla drugače uničiti, ga je pojedla. Pozneje ji je uspelo iz zapora pobegniti, nato je odšla v partizane. V Tomšičevi brigadi je bila od januarja 1944, sprva bolničarka kot večina partizank. Potem je bila politdelegat partizanskega voda, dokler ni postala namestnik politkomisarja čete in pozneje bataljona. Bila je izredno hrabra. V nekem boju pri Litiji, ko je padel poveljnik, je prevzela poveljstvo čete in rešila partizane iz sovražnikovega obroča. Jeseni 1943 je postala članica sekretariata pokrajinskega odbora SPZZ za Gorenjsko (Splošna protifašistična ženska zveza) in januarja 1944 je po dolžnosti v tej zvezi odšla na Gorenjsko. Po vaseh je obiskovala in organizirala ženske, ki so vse bolj postajale privrženke osvobodilnega gibanja. Dne 18. marca 1944 je na cesti pod Lubnikom nad Skofjo Loko padla v nemško zasedo. S skupinico sodelavk se je vračala z nekega sestanka, ko so streli nemške policijske zasede pretrgali življenje mlade revolucionarke Danile. Ob cesti pod Lubnikom, kjer je ranjena obležala in po strahovitem mučenju izdihnila, stoji spomenik. V Stožicah oziroma v krajevni skupnosti ,,Posavje" sta njeno ime prevzela nova osnovna šola in pionirski odred v podružnični osnovni šoli na Jezici. Po njej se imenuje tudi krajevno združenje borcev NOV. Za narodnega heroja je bila imenovana 20. decembra 1951. Na Jezici, kjer je preživela svojo mladost, je po njej imenovana ulica, na hiši, kjer je živela, pa ima spominsko ploščo. Brigadirji UREDNIŠTVO Kaj je to brigadir? Brigadir je človek, ki ima veselje do dela. Mlad človek delaven na vseh področjih. Je nekaj takega, kar se ne da povedati z besedami, vsak, ki hoče vedeti kdo je brigadir, mora tudi postati. Je človek, ki hoče ponižati neraz- vitim področjem. Poleg tega mora imeti smisel za kolektivno življenje. Je človek, ki se je odločil, da bo pomagal družbi in s tem tudi sebi, saj bo v brigadi postal pravi samoupravljalec in se naučil kolektivnega življenja. Je jnladi samoupravljalec. Mladinec, ki se vključuje v družbeno in družbenopolitično življenje. Je človek, ki ni sebičen. Je prostovoljec v samoupravni druž- bi. Mati zemlja Zaman jočeš mati zemlja, zaman človek, ki je gluh zate, mati zemlja, gluh človek, ki je neizprosen, krut, mati zemlja, krut ti to dobro veš in slutiš, mati zemlja. Bila si dobra z nami. A tvoji sinovi niso s tabo, mati zemlja. Nekoč bodo spoznali, kako si bila dobra mati zemlja nekoč bodo spoznali, takrat ko bo prepozno, takrat bodo spoznali, kako dobra si bila ti, mati zemlja. Mitja Brigadirski humor Ko bi naš komandant tolikokrat prijel za kramp, kolikokrat se za glavo, bi tudi naša brigada bila udarna. Miro je obljubil, da bo na akciji živel sladko življenje. Kupovali mu bomo lizike. Na splošno presenečenje je vče- raj dvigal zastavo Tone, ki se ni po- sebno trudil na trasi. Zakaj taka komanda? Bila je namreč nedelja — nede- lovni dan!___ Naši brigadirji stalno zahtevajo ,,ribe", a ko za malico dobijo ribjo konzervo, zahtevajo pašteto. Pri zdravniškem pregledu za MDA. Zdravnik: Vaš pritisk je 150. Brigadir: A, koliko je potrebno za udarniško značko. SLOVNICA Kdo — komandat Koga — komandirja ni Komu — fizkuliurnemu Koga — kulturnico Pri kom — pri bolničarki S kom — z brigadirkami Marjan Blatnik firigadjrskidan Reportaža Zdaj pa začnimo, seveda od začetka. Dan na akciji se začne okrog pol petih, zjutraj ne popoldne in to s pomočjo, vseh bogov, ki jih preklinjaš, ko te dežurni budi iz blaženih sanj o morju, kopanju in stvarcah v bikiniju. Ko se nekako izvlečeš iz postelje, včasih tudi umiješ, te dobi v svoje šape fizkulturni in tečeš za tovarišem P"ed sel)oj, da se slučajno ne izgubiš. To je zaradi segrevanja, pravi lomandant, ki nazadnje vstane šele po gimnasjiki. Ko urediš svoj brlog, pomagaš dvigniti zastavo je m vrsti zajtrk, ki je obilen z raznovrstno hrano in obveznim čajem aH kakavom, baje je to brom raztopljen v vroči vodi. R)tem pa gremo vsi siti in zadovoljni s pesmijo na ustih na delo više e. A, ko prideš na razkopališče, mrdon cielovišče, moraš biti kavalir: naprej spustiš tovarišice brigadu-ke, zatem ostale brigadirje in skušaš biti zadnji v vrsti^ kajti obstaja možnost, da ostaneš brez orodja. Ko te vseeno oborožijo si zapoješ. ,,U životu nikada nemam sreče^" ali pa ,,To je moja sudbma". Ko pride čas „šljakanja", ni treba takoj začeti, ker se d9 malice lahko pretegneš. Ko zložiš brigadirko, .se še malo usedeš in eno ^prižgeš. To, da desetkrat udariš po enem in istem mestu ni niti tako važno. Če pa vzameš lopato, lahko takoj oddaš prošnjo za zaposlitev v ,,išijastransu . Hoja na WC je zelo popularna aktivnost brigadirjev na trasi. Predhodno se javiš icomandi-iu, no pa se sj)rehodiš do ,,Benetk , ki so v bližnjem grmovju. Ker pa obstoja možnost, da te ima komandir zelo rad in te ne pusti, potem je bolj primerna „čik pauza". Svetujejo nam, da med delom ne kadimo, ker nikotin in naprezanje škodita mlademu orga- nizmu, zato s seboj prinesite cive do tri škatle cigaret in nihče vas ne bo priganjal do malice. MaUca je poglavje zase. Za njo se fizično in psihično priprav- ljamo že uro ali dve prej. Ko prinesejo malico jo že z očmi požiraš in se sploh ne moreš skoncentrirati za delo. Končno, ko zaslišiš toliko jjričakovan poziv na malico, stečes v vrsto^ seveda, da sijjrvi, ker obstoja možnost, da dobiš tudi repete, ce ti uspe, da poješ prej, ko ostali dobijo svoje. Po tem težkem in utrudljivem „delu", lahko še eno prižgeš in uživaš v lepotah narave. Posebno^ je zažcljeno, da po malici ostaneš uro ali dve v horizontalnem položaju, da se hrana bolie razkroji Ko končno tovariš ,nja , pardon glavni, da znak da je ,jiljanje" končano se potrudiš, da se cim jjrej znebiš orodja, da tako pidobis še nekaj časa in skočiš h kmetu na dva deci. S tem naj bi bilo dovolj dela za (hnes, vsaj na^ trasi Po prihodu v naselje, te naženejo h kosilu, ker pa je še vedno poln želodec se odločiš za dieto m malo poležiš. Če imaš srečno roko te določijo za dežurstvo in takoj dobii priložnost za svoje slikarske sposobnosti. Posebno v tehniki s kalodontom in kremo za sonče- ije. Ko se tega naveličaš, lahko organiziraš kolesarske dirke (po posteljah). To je bilo vse, no skoraj vse. Na svidenje! Marjan Blatnik ZVOUO DO ZMAGE V Ptuju že 21 let uspešno deluje- jo klubi OZN, tako na ptujskih os- novnih kot na srednjih šolah. Pri gospodarsko upravnih šolah deluje klub že nekaj let in vsako leto sode- luje tudi na tekmovanjih klubov OZN. Letošnjega občinskega tekmova- nja so se udeležili klubi OZN ptuj- skih osnovnih in srednjih šol. Od srednjih šol so tekmovali: gimna- zija Dušana Kvedra, kovinarska šola Veljko Vlahovič, dijaški dom, upravno administrativna šola in ekonomska šola. Prvo mesto je za- sedla ekipa ekonomske šole, ki so jo sestavljali: Edo Zupanič, Irena Meško in Merlin Kolar. Omenjeni Merlin Kolar tekmovalci niso aktivni samo na tem področju, pač pa so tudi mar- ljivi učenci, aktivno delujejo tudi v ZSMS, na delovnih akcijah, pose- bej pa še v krajevni skupnosti. Vprašanja za srednje šole so bila sestavljena iz treh zelo zanimivih tem: ustanovna listina OZN, vele- sile v svetu (11. del) in moralni lik skojevca. Ker si je ekipa ekonomske šole zagotovila mesto za tekmovanje v podravski regiji, se ga je 22. aprila 1978 tudi udeležila v Radencih. Tekmovanje se je odvijalo po istih pravilih kot v Ptuju na že ome- njeno temo. Tričlanska ekipa eko- nomske šole iz Ptuja si je tudi na tem tekmovanju priborila prvo me- sto in si s tem utrla pot na polfinale v Maribor, 12. maja 1978. Tu so sodelovale tri ekipe srednjih šol; Novo mesto, Kočevje in Ptuj. Tudi tokrat je prizadevna ekipa ekonom, ske šole iz Ptuja osvojila prvo me- sto in se s tem uvrstila v finale. Republiško tekmovanje je bilo v Ljubljani, 2. junija 1978 v dvorani Rdečega križa. Med seboj sta se od srednjih šol pomerili ekipi ekonom- skega centra iz Kopra in ekonom- ska šola iz Ptuja. V zelo napetem vzdušju, z veliko volje in z znanjem tekmovalcev je ekipa ekonomske frena Meško šole iz Ptuja premagala sicer zelo dobro ekipo iz Kopra. Tako je ekipa ekonomske šole, v sestavi Zupanič, Meško in Kolar prvič osvojila naslov republiškega prvaka, medtem ko je klub v prete- klem letu osvojil drugo mesto. Zmaga na republiškem tekmova- nju je bila velik uspeh ne le za tek- movalce, temveč tudi za celoten center gospodarsko upravnih Šol. Priznanja in knjige, ki jih je ekipa osvojila, bodo v spodbudo za na- daljnje delo v klubu in za širitev mi- sli in miroljubne politike OZN pri nas in v svetu. Merlin Kolar Elektrotehnikovo pismo dekletu Predraga! Vem, da si zame polarizirana v zaporni smeri, saj si lepa kot dvokanalni osciloskop in vzvišena kot UHF-signal, vendar vseeno upam. Ko sem te prvič registriral, seje moje srce se tiralo kot JK MASTERS LA- VE FLIP-FLOP. In od takrat ga z nobenim impulzom ne morem uglasiti, kajti zavedel sem se, da v mojem SINHRONSKEM ŠTEVCU ostane le tvoja KATODA. Tvoj OSCILOGRAM je vedno prisoten na mojih spominskih ELEK- TRODAH in tako lahko vedno občudujem tvoje zlate kodre, ki kot UF- DUSiLKE krase tvojo neino glavo. Tvoje oči, ki so lepe kot sistem KOREKCIJE ASIGMATIZMA se stiskajo kot MAXIELEKTRONKE in ko pomislim na tvoje vroče ustnice, se v meni prebudi TERMIČNA EMISIJA in v tem trenutku preidem v ZASIČENJE. Tvoje neine roke se mi zde kot LOPATICE PELTONOVE TURBINE in tvoja ušesa kol CINK ANTENE in omamni vonj tvojih las kot vonj PREOBREMENJE- NEGA TRAFOTA. Draga, omrežila si me. kot TRAP NIHAJNI KROG. Ponoči ne morem spati, ker mi IMPULZI srca ŠIFRIRAJO misel nate (50 Hz). Po- trebujem te kot TRANZISTOR NAPAJANJA. Srce mi OSCILIRA in bojim se, da mi pade iz SINHRONIZMA in se zrušim kot DELOVNA TOČKA BLOCKING OSCILATORJA. Torej, draga, ne razočaraj me, kot PREGORELA DIODA, čeprav vem, da si zame nedosegljiva kot IBM—1600. Neizmerno ljubeči te Hartley Oscilator Tudi z vojaškim znanjem Skivensk^ Bistrica v okviru programa uresničeva- nja izobraževanja učencev osnov- nih šol na področju obrambne vzgoje in prizadevanj v smeri utrdi- tve posameznih elementov prakti- čne obrambne vzgoje in družbene samozaščite je bil pred dnevi v os- novnih šolah Pohorski odred in Minka Namestnik-Sonja iz Slov. Bistrice ter podružnični šoli iz Zg. Ložnice, drugi obrambni dan. To je bil dogodek, ki je prijetno prese- netil tako organizatorje, vodstvo osnovne šole Pohorski odred, kot tudi vse, ki so v vaji sodelovali ali so jo spremljali kot opazovalci. Učenci so skupno z učitelji izvr- šili prav vse naloge, pred katere jih je postavila nenadna ,,vojna" situacija, ki jim je narekovala, da so morali zamenjati običajna mesta pouka, učilnice, za gozdove in dru- ga varnejša področja, pred bombnimi napadi. Pouk so prila- godili novim pogojem. Dodah pa so mu še seznanjanja s sredstvi ob- rambe in samozaščite pred napadalci. Tega dne je kmalu po pričetku običajnega .šolskega pouka učen- cem naznanila sirena napad na mesto Slov. Bistrica. V trenutku so vse šolske stvari pospravili, vzeli za normalen pouk najpotrebnejše rekvizite in pohiteli v gozd Tirgot. S tem je že bil uresničen prvi del ak- cije obrambnega dne, lo je načrl prazniive prostorov in zgradb. Ta akcija je tudi prinesla prvo ugodno oceno. Umik in izpraznitev šolskih prostorov so opravili v dobrih treh minutah, čeprav so pred akcijo za ta del planirali sedem minut. Dose- žek je toliko pomembnejši, ker je v akciji obrambnega dne sodelovalo prek 1500 učencev in učiteljev. Uspešnemu umiku je sledilo na- daljevanje pouka v naravi, v pros- toru varnosti. Mnogi učenci so se ob tej priložnosti srečali z novimi učitelji, predvsem učiteljicami, ki so nadomestile učitelje, ti so morali oditi v vojaške enote in tako v akci- ji niso bib prisotni. Po opravljenem pouku v naravi so se vsi učenci in učitelji, udeležen- ci obrambnega dne, v mestnem par- ku Slov. Bistrica, seznanili z neka- terim najsodobnejšim orožjem naše JLA in tudi z dosežki na področju reševanja ljudi objektov in opreme iz ogroženih območij. Za prikaz orožja so poskrbeli vojaki iz garni- zije JLA iz Maribora in Slov. Bis- trice, gasilske veščine pa so prika- zala gasilska društva Slov. Bistrice in delovnega kolektiva IMPOL. Med sodelavci in udeleženci le- tošnjega obrambnega dneva so bili tudi oddelek za ljudsko obrambo pri SO Slov. Bistrica, civilna zašči- ta, teritorialci in družbenopolitične organizacije, društva in krajevna skupnost Slov. Bistrica. Svoj po- membni prispevek k uspehu akcije pa je dal tudi radio klub iz Slov. Bi- strice. Drugi obrambni dan osnovnih šol Pohorski odred Minke Namest- nik-Sonje in podružnične osnovne šole Zg. Ložnica je v celoti izpolnil pričakovanja iz zastavljenega pro- grama. Viktor Horvat ..GAUDEAMUSIGITUR..." Spet je iz mladih grl donela himna maturantov, s latero so poskušali pokazati veselje, ker je ,jtrganje Srednješolskih klopi za njimi. Pa jim je bilo tudi malce žal za preteklimi leti, saj se dobro zavedalo, da naslednja ne bodo lažja od teh. V srednješolskem zavodu v Ptuju so nam povedali nekaj zanimivih podatkov, s katerimi vas želimo seznaniti. Letos končuje šolanjf — pred srednješolci je še matura - na štiriletnih šolah v piujski občini 214 dijakov. Gimnazijo splošne smeri končuje 66 dijakov, pedagoške smeri 38, ekonomsko srednjo šolo 79 dijakov, upravno administrativno pa 31 dijakov. V triletnih šolah je maturantov 158, od tega v pokUcni kovinarski šoli 88 in v poklicni šoli za prodajalce 70. Dvoletni šoli sta v ptujski občini dve, iniata pa 59 maturantov. Na poklicni administrativni šoU jih je 37, na poklicni poljdeljsko živinorejski šoli pa 22. Poleg teh šol imamo tudi šole za odrasle, kjer letos koiičuje šolanje 79 slušateljev. Delovodsko strojno šolo, bo, končalo 34 slušateljev, srednjo strojno tehniško šolo 15, komercialno pa 30. _ Tako bi lahko zapisali, da imamo letos v ptujskB občini 510 maturantov. Nekateri so ,,.^relostni izpit' že upešno opravili, večina pa ga bo opravljala v teift mesecu. N. D. Maturanti ekonomske šole in gimnazije na svojem tradicionalnem pohodu po ptujskih ulicah. Foto: Kosi in O? fCDNIK —15. junij 1978 Šport in društva - 9 MURSKA SOBOTA IN PTUJ gimnazija Dušana Kvedra iz Ptuja je organizirala koinetni turnir za dijake in dijakinje, udeležile so ea ekipe gimnazij iz Murske Sobote, Ljutomera in rtifia- fantih je prepričljivo zmagala ekipa Murske Shote, "ii je odpravila najprej ptujsko gimnazijo s *i,l6, nato pa še ekipo ljutomerske gimnazije s ll'.25- Oi^go mesto je osvojila ekipa ptujske {tiijske gimnazijke so prepričljivo premagale jvoje nasprotnike. Rokometni turnir gimnazije, ki je izgubila tekmo z ekipo Murske Sobote in visoko premagala Ljutomerčane 29:14, zadnja pa je bila ekipa ljutomerske gimanzije. Pri fantih smo videli veliko lepih potez in atraktivnih zadetkov. Pri ptujskih gimnazijcih je bila opazna tehnična igra, vendar pa v svojih vrstah niso imeli robustnega strelca, ki bi lahko polnil mrežo nasprotnika z malo večje razdalje. Gimnazijci iz Murske Sobote so prikazali dober rokomet. Hitra igra s streli od daleč je navdušila prisotno občinstvo. Pri dekletih sta bili samo dve ekipi. Ekipa ptujske gimnazije je z vosokim rezultatom odpravila ekipo iz Murske Sobote (19:11). Ptujčanke so svoje nasprotnice nadigrale v vseh elementih rokometa. Za visoko zmago uhko pohvalimo vse igralke, kot ponavadi pa so izstopale igralke, ki branijo barve ptujske Drave. Organizator rokometnega turnirja je bila ptujska gimnazija. Odslej bo turnir tradicionalen, manj pa Dodo povabili tudi druge ekipe, tudi iz sosednje republike. Zmagovalci turnirja so prejeli pokale, ostale ekipe pa priznanja za sodelovanje na turnirju. Besedilo in slika: Danilo Klajnšek Aluminij-Drava 1:3(1:3) v tekmovanju za Titov pokal v nogo- [jetu sta se pomerili ekipi Aluminija in selelccija ptujske Drave. V prvem polčasu je bila igra zanimiva; v tem delu 50 padli tudi vsi zadetki na tekmi, pomači nogometaši so bili boljši nasprotnik, vendar svoje premoči niso izkoristili. Po napaki domače obrambe so Ptuj- jani povedli z zadetkom Zgeča. Z {zred- il lepim strelom s precejšnje razdalje je izenačil Vidovič. Z dvema zadetkoma Emeršiča so si nogometaši ptujske selek- cije zagotovili zmago. Tempo igre je popustil, tako da igra ni bila več tako zanimiva. Nogometaši Aluminija so se tudi v drugem polčasu dobro upirah nogome- tašem selekcije. Pri selekciji je izstopal vratar Golob, ki je uspešno zamenjal prvega vratarja Simoniča. Med številni- mi dobrimi intervencijami je zadržal tudi enajstmetrovko. Pri domačih so dobro igrali Vidovič, Vindiš in Kokot. Srečanje je sodil domačin Kneževič. Tekmo si je ogledalo okrog sto gledalcev. Danilo Klajnšek Kljub težavam lep uspeh Brez ovinkarjenja lahko takoj ugoto- vimo, da je NK Aluminij kljub resnim finančnim težavam dosegel lepe uspehe, saj je najprej postal pokalni zmagovalec v tekmovanju za pokal KS, ki ga orga- nizira KS Kidričevo vsako leto ob krajevnem prazniku in drugič, da so prvaki občinske lige. Morda se beseda občinska liga.za klub, ki je pred leti tekmoval celo v II. zvezni ligi, sliši malce čudno, toda kaj hočemo, časi se kaj hitro spreminjajo, menjujejo se člani NK Aluminij in tudi sam sistem tekmo- vanja. Ce sem že omenil finančne težave bi' rad poudaril, da imajo celo vrsto ponudb za tekmovanja tudi izven meja naše domovine, vendar jih žal ne morejo uresničiti, ker ni denarja. Lep uspeh so dosegli na turnirju v Avstriji lansko leto z našimi zdomci, bili zelo prisrčno spre- jeti, želeli bi še lakih srečanj toda ...! Vodstvo TOZD tovarne aluminij jih zelo podpira in jim pomaga v okviru možnosti in pristojnosti, ko iim tu in tam vlije iz aluminija lepo izdelano vazo kot pokal, ki so ga vsi, ki ga sprejmejo še kako veseli. Važno je tudi to, da tak majhen pokalček v obliki vaze zelo dostojno zastopa in reprezentira našo to- varno in predvsem TOZD tovarno aluminij — saj enako ime nosi tudi NK. Osebno mislim, da bi fantom, ki zasto- pajo barve našega Aluminija lahko pomagale tudi ostale TOZD ter jim omogočile, da bi tu in tam lahko odigrali kakšno tekmo tudi zunaj meja z našimi zdomci pa tudi ostalimi klubi. Glede na dosežene rezultate in naše mlade fante jim samo iskreno čestitamo z željo, da nadaljujejo z uspehi, vsi v TGA pa naj razmislijo tudi o pomoči klubu! France Meško Turnir v malem nogometu v KS Turnišče v nedeljo, 4, junija 1978 so mladi perspektivni igralci nogometa organizirali v KS Tumišče turnir v malem nogometu. Turnir je bil predvsem posvečen 86. letnici rojstva maršala Tita in se s tem vključili Bznim praznovanjem sirom domovine. Na turnirju je sodelovalo nekaj dobrih ekip, najuspešnejše so pa bile Dražence, ki so tudi osvojili pokal, Ledtovec, Tumišče IL, Tumišče I. Ostale ekipe so dobile spominske diplome. Predvsem pa moramo pohvaliti samega organizatorja, ki je vložil veliko truda, da se je turnir nemoteno odvijal, pri tem pa so se izkazali tudi nekateri posamezniki Mladi ljubitelji nogometa imajo le eno željo, priti do zemljišča, na katerem bi si uredili nogometno igrišče in se tako vk^učevali v občinsko nogometno ligo v Ptuju. Upajmo, da se jim bo ta želja uresničila. Z. B. Seminar za košarkarske inštruktorje v petek, 9. junija je pričel z de- lom seminar, ki ga obiskujejo bodoči košarkarski inštruktorji. KK ,,Drava" Ptuj je namreč spre- jel obvezujoči program za iz- popolnitev pionirskih košarkarskih vrst, zato je potrebno pridobiti ustrezno število usposobljenih košarkarskih inštruktorjev. Semi- nar, ki bo trajal vse do konca juni- ja, bo obiskovalo 21 seminaristov. V. delu seminarja bodo sodelovali tudi dosedanji trenerji pionirskih košarkarskih ekip. MG PLAVALNI KLUB ..TOPLICE" PTUJ „Doseglismo že nekaj lepih uspeliov!" Plavalni klub ,, Toplice" Ptuj je bil ustanovljen lani oktobra. Na po- budo nekaterih občanov je skupni delavski svet Kmetijskega kombinata ^^lenil, da bo pokrovitelj kluba, TOZD Ptujske toplice pa jim je dala na ^'oljo bazene, v katerih imajo brezplačne treninge. V začetku je štet klub 25 'članov, danes pa jih je okrog 40. Predsednik kluba, Jože Vidovič je pove- ^"1, da so s treningi pričeli leden dni po ustanovnem občnem zboru in resno '^''grabili za delo. ..Treninge smo imeli trikrat te- (lensko, sedaj pa vsak dan. Podvo- "}esečnem delu smo napravili selek- '^jo, tako da imamo sedaj štiri sku- Pine. V prvi so najboljši plavalci in plavalke, v drugi in tretji so mlajši otroci, v četrti pa so tisti, kijih šele "^imo plavali." ''koliko plavalnih učiteljev imate niubu? '.Učitelji so štirje. Vsi pa sedaj Opravljajo izpite, da bi dobili 'Naslov plavalnega trenerja in sicer ^ 5oli, ki jo organizira Visoka šola telesno kulturo v Ljubljani. Mi- ^''Ti, da bodo to verifikacijo dobili 1^ koncem tega leta. Seveda pa ^■ho potrebovali še več plavalnih 'fenerjev, da bomo lahko še bolje ^flali. Trenerji opravljajo svoje ^elo z veHkim entuziazmom, saj ^^'ajo vsak dan in to brezplačno po tri ure. Naš trener Rene Glav- '^''^ se bo vpisal tudi na Visoko šolo ^ telesno kulturo, tako da bomo "^eli kvalificirani kader." Letos ste že organizirali državno ^'^ensivo za starejše pionirje in ^'onirke v plavanju. Kako to, da ^ prevzeli organizacijo tega t£k- "Pri tem nas je podpirala Plaval- ^ Zveza Slovenije, ki nam je ^agala pri tehnični izvedbi. Tudi t^^.^ Ptujske toplice je bila zain- ipi.^''^*"^ 23 organizacijo takega "^iiovania, .saj so tekmovalci ponesli prijetne vtise iz Ptujskih to- plic po takorekoč celi Jugoslaviji. Dela je bilo veliko, vsi smo poprijeh zanj, pred kratkim, pa smo dobili pohvalo od Plavalne zveze Jugoslavije za vzorno organizacijo prvenstva." Kakšne uspehe trenutno dosega- te? ,,Moram povedati, da smo mladi klub, ki pa z vztrajnim delom išče pot med na.še najboljše plavalce. Pri našem delu je pomembno lo, da dobro sodelujemo s starši — ima- mo svet staršev. Le z dobrim sode- lovanjem med otroci, starši in klu- bom lahko dosegamo dobre rezul- tate. Plavanje je naporni šport, ma- lo stimulativen in je potrebno zanj mnogo volje in športnega duha. Imamo že nekaj uspehov, saj sia po šestih mesecih treninga dva naša člana dosegla normo, ki jima daje pravico do tekmovanj na republiški in državni ravni. Pred kratkim je v \iariboru naš tekmovalec dosegel to normo ali limit, kot pravimo. Na zadnjem tekmovanju smo odnesli tudi tri mesta, kar je za nas velik uspeh." Pripravljate tudi tekmovanje? ,,Da, v soboto bo v toplicah tek- movanje učencev vseh osnovnih šol v občini, ki ga pripravljamo skupaj s telesnokullurno skupnostjo. Na tem tekmovanju želimo pridobiti mlade za ta lepi šport, saj za Jože Vidovič, predsednik kluba. Foto zk nadaljnji razvoj potrebujemo ogro- mno kadra. Vsak ne more bili pla- valec. Nekateri bodo pozneje treni- rali skoke v vodo — tudi za to ima- mo idealne pogoje, drugi pa vater- polo." V klubu načrtujejo tudi organizi- ranje plavalnih tečajev za neplaval- ce in za iisie, ki bolj slabo plavajo, tako da bodo poleg tekmovalnega duha vzgajali pri mladih še željo po rekreaciji in seveda poskušali med temi tečajniki najti bodoče perspektivne plavalce. Omeniti moram še to, da so pionirke in pio- nirji, ki tekmujejo, pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom, tako da so treningi res strokovni, zato si lahko obetamo toliko večje rezulta- te. N. D. Občinsko prvenstvo v nogometu Na stadionu Drave je bilo občinsko srednješolsko prven- stvo. Sodelovale so ekipe: gimnazija, poklicna kovinska šola Dajnko, kapelan moštva SCKS prejema pokal od predstav- nika /TKO. in SCGU. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim. V uvodni tekmi občinskega prvenstva je gimnazija premagala ekipo SCGU Gimnazijci so bili ves čas tekme boljši in so zasluženo zmagali. V drugi tekmi je poklicna kovinska šola visoko premagala ekipo SCGU (10:0). Nogometaši SCGU so bili že precej utru- jeni, saj so odigrali dve tekmi eno /a drugo. O naslovu občinskega prvaka v nogometu za srednješolce je odločala tekma med gimnazijo in poklicno kovinsko šolo. Vročina in utrujenost sta pustila sledove na mladih nogome- taših, /ato niso mogli pokazati vsega kar znajo Tekma se je končala neodločeno 1:1. Občinski prvak pa je postala ekipa poklicne šole zaradi boljše razlike v zadetkih. Z nogometom smo lahko zadovoljni, čeprav sam sistem tekmovanja ni pre- več posrečen. Igralci so morali v kratkem časovnem '.-zmaku odigrati dve tekmi. Vse tekme je dobro sodil Mohori^o. Pred- stavnik ZTKO, Ivo Klarič je zmagovalni ekipi predai pokal, ostalim pa diplome. Priznanje je dobil tudi najboljši strelec. Besedilo in slika: Danilo Klajnšek OŠ HAJDINA V FINALU Mladim nogometašem OS i/ Hajdine se je uspelo uvrstiti v finalni del tekmo- vanja. V polfinalni skupini, ki je igrala na Ptuju so prepričljivo osvojili prvo mesto. Zraven Hajdine so sodelovale še ekipe OS Lz Celja, Vranskega in Ruš. Doseženi so bili naslednji rezultati: Hajdina:Ruše 1:0; Celje:Vransko 2:1; za tretje mesto: Ruše: Vransko 3:0. Za prvo mesto: Hajdina Celje. V odločilni tekmi so bili Hajdinčani ves čas boljši nasprotnik in so zasluženo povedli v prvem polčasu. Z borbeno in tehnično dovršeno igro so pokazali naj- več od vseh ekip in se tako zasluženo uvrstili v finale, kjer jim želimo veliko uspeha. Danilo Klajnšek Z ZORKOVEGA MEMORIALA Več kot 200 atletov iz 17 držav se je udeležilo tradicionalnega 18. Zorkovega memoriala v Mariboru, v spomin na Zorka, predvojnega mariborskega atleta. Na tekmovanju je bilo doseženih devet državnih rekordov. V močni mednarodni konkurenci so nastopili tudi Miki Prstec, Slavko Feguš in Alojz lebar, tekmovalci Partizana iz Ptuja. Prstec je bil z rezultatom 49,09, na 400 m šesti, Fleguš z 52,89, prav tako na 400 m dvanajsti. Lebar je tekel na 3000 m, kjer je bil z rezultatom 8:53,24 minut dvajseti. I V močni mednarodni konkurenci in sodelova- nju najboljših jugoslovanskih atletov, lahko vzamemo te uvrstitve kot dobre. Tudi vreme je bilo neprimerno za tekmovanje, saj je bilo zelo vroče in soparno. In kaj so izjavili ptujski tekmovalci po tekmovanju: Miki Prstec: „Z uvrstitvijo sem zadovoljen, vendar ne z rezultatom, ki je eden slabših, trenutno sem v obdobju nekakšne krize, vendar upam, da bom to z rednim treningom kmalu odpravil. „Slavko FeguS: „Z uvrstitvijo in rezultatom sem zadovoljen, saj se še ne ukvarjam dolgo z. Alojz Leber med tekom v Mariboru atletiko in smatram za uspeh že sodelovanje na tako ročnem turnirju." „Alojz Lebar: Rezultat, ki sem ga dosegel je zelo slab, tako da nisem zadovoljen, saj znam teči mnogo bolje, vendar tudi vreme ni bilo primemo za tek na 3000 m." Besedilo in slika: Bojan Rode MILENA BELE IN DUŠAN VRABL Uspeh, vzpodbuda za nadaljnje delo Na finalu republiškega pionirskega atletskega pokala, ki je bil pred dnevi v Novi Gorici, sta dosegla največji uspeh v skoku v višino Milena Bele iz Zetal in Piujčan Dušan Vrabl, ko sta postala republiška prvaka. Beleiova je skočila 162 cm, Vrabl pa 182 cm. Dobro seje uvrstil tudi Toš, ki je zasedel drugo mesto v skoku v daljavo s skokom 578 cm. Navedeni uspehi so plod sistematičnega dela s selekcioniranimi atleti iz osnovnih šol po predpisanem programu, omeniti moramo, da je Beletova iz šole, kjer nimajo nhi osnovnih pogojev za normalno telesno vzgo- jo in mora svoje treninge opravlja- ti na Ptuju. Pri uspehu Beletove in Vrabla gre nedvomno velika zaslu- ga ludi tovarišema Mojmiru Andriču in Branku Turkušu, ki sta ju pripravljala. Seveda bo potreb- no za vrhunske i^zultate trenirati vsaj petkrat tedensko pod strokov- nim vodstvom v občinski atletski selekciji. Ob tej priliki smo prosili naša nova republiška prvaka za nekaj odgovorov. Milena kako dolgo že teniraš skok v višino? ,,Ne dolgo, od le- tos. Prej sem se ukvarjala s tekom." Zakaj si potem začela skakati v višino? ,,V začetku leta smo imeli šolsko atletsko tekmovanje, in ker ni bilo nobene, ki bi skakala v višino, sem se prijavila. Prvo tekmovanje in prva zmaga. Opazil me je tov. Andrič iz naše šole, ki me od takrat redno sprem.lja in pod njegovim vodst- vom tudi treniram." Kaj pa doma in v šoli, ali imajo razumevanje do tvojega športnega udejsivovanja? ,,Res je, da zaradi tekmovanj in treningov večkrat izostanem iz šole in od doma, vendar imajo ogrom- no razumevanja in se skupaj z ma- no veselijo vsakega uspeha." Milena Bele Postala si republiška prvakinja. Katere načrte imaš za prihodnost? ,,Z uspehom sem zelo zadovolj- na. Skočila sem 162 cm, kar je zelo dobro, vendar me naveden rezultat in mesto na republiškem prvenstvu samo vzpodbujajo k še bolj zagrizenem in pogostem treningu. Za nekaj odgovorov smo zaprosili tudi Dušana Vrabla: Si zadovoljen z doseženim uspehom v Novi Gorici? ,,Zelo sem srečen, ker sem zma- gal, vendar 182 cm ni m6j naj- boljši rezuhat. Skočim že tudi 185 cm. Kako se je začela tvoja atletska pot? ,,Začela se je v osnovni šoli Toneta Znidariča. Pri pouku teles- ne vzgoje smo večkrat skakali v višino. Stalno sem bil prvi. To je opazil tudi moj učitelj telesne vzgoje Branko Turkuš, ki me od takrat redno spremlja." Ali ti tekmovanja in treningi Dušan Vrabl vzamejo mnogo prostega časa? ,,Res je, da mi to vzame dosti časa in zato večkrat izostanem iz šole, vendar imajo vsi veliko razumevanje. Prostega časa mi ni žal, saj treniram z veseljem, ker vem, da je za vsak centimeter potrebno naporno delati." Beletova in Vrabl sta dokaz, da je atletska usmeritev s selekcijami na pravi poti, vendar pozornost vzbudijo le mladi atleti, ki s svoji- mi rezultati izstopajo. Gotovo je v pionirskih vrstah še mnogo talen- tov, ki bi imeli velike možnosti v atletiki, le najti jih je treba. Besedilo in shka: B. Rode V kongresnem letu lovska razstava Lovska družina DESTRNIK bo v letu kongresov priredila 18. junija 1978, v svojem lepem lovskem do- mu, ob cesti IV. reda, Janežovci — Selce, i. j. v rogoz- niški dolini lovsko razstavo. » Namen te razstave je prikazati lovsko gospo- darjenje in kvahteto parkljaste divjadi. Prikaza- no pa bo tudi nekaj trofej, ki so jih uplenili naši člani. Ta razstava bo tudi dokaz, da so naši člani veliko prispevali k ohranitvi avtohtonih vrst divjadi in dokaz, da razstavljene trofeje niso le plod narave, temveč tudi plod gospodarjenja z zaupanim nam lovi- ščem. Razvojni tempo gospodarstva nas včasih odda- ljuje od narave, povezanost z njo pa nam delno lahko pomaga ohranjevati organizirani lovec s svojim delom. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu dvijadi ter o .upravljanju z lovišči govori med drugim, da sredstva iz lovišča, morajo nazaj v lovišče, zato je članstvo lov- ske družine Destrnik letos naredilo veliko oboro za vzrejo fazanjih kebčkov, ker stalež male divjadi močno upada, to pa zaradi vedno večjih agrokemičnih ukrepov, mehanizirane obdelave vseh kultur in vedno večjih površin monokultur. Člani LD Destrnik upamo, da se bo vsakdo, ki si bo raz-stavo ogledal, ugvxino počutil v našem lovskem domu, še bolj pa v gozdičku ob njem, kjer bomo nudili srnjaka v omaki, cigansko pečenko in za vedro razpoloženje dobro kapljico, pa tudi zavrteli se boste lahko, saj bodo igrali lovski prijatelji. Dopoldne bo meddružinsko tekmovanje v strelja- nju na umetne golobe, popoldne pa ogled razstave in prosta zabava. Konrad Vela Skozi težave do lepše prometne prihodnosti Te dni se motorizirani prebivalci mesta Slov. Bistrica, emko pa tudi tisti, ki jim v Hočah ni ,,uspelo" priti na Sloveniko, srečujejo z dokaj težavnim stanjem prometa ^ozi občinsko središče. Tosebno polne so ceste ob konicah prihodov in odhodov na delovna mesta v industrijskih objektih mestnega središča. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi morah z deli rčeti že v lanskem letu, v jeseni, strahu pred slabim vremenom so dela preložih na letošnjo spomlad. Izvajalec naje iz neznaih vzrokov „počakar', da se je avtomobilaci promet malo ozmahniL Čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo z gradbenimi deli pričeli že prve dni spomladi 1978 so to storili pred nekaj dnevi. Kakor koh je že, prebivalci Slov. Bistrice so si oddahniU, saj je po dolgih letih pričakovanja tudi na področju ureditve cestnega omrežja občinskega središča konec razprav in pričetek prenove osrednje ceste in mestnega središča Trga Svobode. Mesto je postalo veliko gradbišče podjetja Slovengaceste in bo takšno ostalo, po predvidevanjih do 15. septembra, seveda, če bodo vsa dela stekla kot je bilo načrtovano. Trenutno je v obnovi prva polovica ceste in to od Marketa do odcepa na hitro cesto. Preostala cesta je namenjena samo tovornemu pr cmetu, katerega kyub velikim željam niso uspeli ^Ijati po ozkih uUcah mestn^a središča. Preureditvena dela prometnih zvez v mestnem središču niso lahka, saj bo potrebno vključiti staro okolje v novo, zanimivejšo podobo današnje pa tudi jutrišnje dobe prometn^a in go^jodarskega življenja. Pri obnovi ceste je vključena tudi obnova dotrajane kanaUzacge, vodovoda, javna razsvetljava in izgradnje pločnikov, ki so bih na tem delu ceste nefunkcionalni ah pa jih sploh ni bilo. Predvidevajo, da bodo investicgska dela pri obnovi Titove ceste od mostu prek potoka Bistrice do odcepa na hitro cesto, veljala okrog 15 milijonov dinarjev. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Enosmerni promet je rešitev v stidd tudi v Slov. BistricL Središče ob Dravi Izlet upokojencev Upokojenci iz Središča so opra- vili prvi letošnji izlet na Goričko preteklo nedeljo, pri čemer jim v glavnem niti dež ni pregnal dobre volje in ugodnega razpoloženja. Po kopanju v Moravcih, kjer so vra- tarji silno strogi glede parkiranja avtobusa, smo si ogledali nabrane in razstavljene predmete v sobo- škem muzeju kljub temu, da na vprašanje s frankirano dopisnico glede pogojev obiska nismo prejeli odgovora. Dasi smo kosilo naročili šele nekaj ur pred prihodom v nedeljo, so nas v gostilni Na Bregu — Hor- vat v Bodoncih hitro in več kot solidno postregli, kar izrecno poudarjamo za koriščenje in usmeritev drugih izletnikov. Lov- ska soba v lepi izvedbi udobno sprejme izletnike enega avtobusa, hrana je odlična, zelo okusna, sorazmerno poceni in torej pripo- ročamo iz lastnega nagiba. Po krajšem postanku v Ljutome- ru smo s previdno vožnjo tov. Križ- narja prevozili v naše največje zadovoljstvo večino makadamskih cest po Goričkem in Ravenskem. Neugodje nepoznavalcev cest je povečevalo pomanjkanje potoka- zov, celo na priključkih iz maka- dama na asfaltno prednostno cesto, ugotovili pa so sorazmerno veliko število zasedenih, gnezd dolgonogih štorkelj in izredno veliko število pokopališč. Udeleženci so bili v glavnem edini v zadovoljstvu kljub neprijaz- nemu vremenu. DU, Središče ,77 si naša misel-damama.. / Te Župančičeve besede so krasile oder in dvorano, kjer je bilo osredi^o srečanje slovenskih društev zahodne Evrope. Frankfurt in slovensko društvo SAVA iz tega mesta je tokrat bilo gostite^ 6. srečanja Slovencev, ki so na začasnem delu v zahodni Evropi. Tudi nemške oblasti so tej prireditvi namenile preca pozornosti, kajti del pokroviteljstva nad prireditvijo je poleg repubhške konference SZDLS prevzel tudi predsednik deželne vlade Hessen Holgjj Bbemer, ki je dejal, da ga veseli, di so Slovenci, ki ivno v Zahodni' Evropi, izbrah Frankfurt prireditveno mesto. Zbranim članom slovenskih drušev drugim slovenskim delavcem »regovoril tudi predstavni^ slovenskega pokrovitelja Marja^ Osohiik Po kulturnem nastopa folklornih in drugih skupin je delegacija socialistične zveze, izvršnega sveta in sindikata občinj Ptuj slovenskemu kulturno prosvetnemu društvu SAVA ^ Frankfurta izročila društveni papor ter podpisala Ustino o pobratenju. Franc Zadravec predsednik OK SZDL je ob tej priložnosti tudi toplo pozdravil vse rojake in jim zafelel sicorajšnjo vrnitev v domovino ter jim zagotovil pomoč z več strani. Šesto " srečanje slovenskih rojakov je tudi šesta obletnica slovenskega društva SAVA in reči je potrebno, da so podobna srečanja zelo potrebna in koristna. Takšne želje so izrazih tudi vsi slovenski delavci, ki so na začasnem delu v tujini. zk Predstavniki občine Ptuj so predstavnikom druStva izročili društveni prapor in z njimi podpisali listino o pobratenju foto: zk KDAJ PONOVNO USTANOVITEV ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA? Pred dvema letoma je v Ptuju popolnoma zamrlo delo zgodovinskega društva in ker bi to dejavnost radi ponovno oživeli se bo v torek 20. t. m. sestal iniciativ- ni odbor z namenom, da bi zgodovinsko društvo s svojim delovanjem poseglo tudi v delovne organiza- cije, krajevne skupnosti in šole. Tako so se dogovorili o programu aktivnosti v letošnjem letu in o ustanov- nem občnem zboru, ki bo predvidoma ob koncu tega meseca. mS Nevsakdanji ulov v podlehniškem ribniku v četrtek, 8. junija popoldne sta se odpravila ptujska ribiča Dimče Stojčevski in Stanko Žitnik k podlehniškem ribiniku. PRavijo, da po plohi ščuke rade priiemljajo m brž sta navezala blestiva ter začela metati. Prvič - nič, drugič - nič. Tako sta nekaj časa metala in tu in tam zadela ob dno jezera. Naenkrat zakhče Dimče kolegu Stanetu: „Spet sem zadel tokrat močneje ..." Takrat je palico sunkovito zvilo in skoraj mu jo je izpulilo iz rok. Oba sta takoj vedela za kaj gre. Prepričana sta bila, da je ščuka prijela. Domnevala sta, da je nek^ velikega, kajti nek^ časa je sploh nista mogla premakniti. Šla je pač svojo pot. Pri takem lovu pa je porebno veliko potrpljenja in Dimče Stojčevski je pokadil dve cigareti, preden je potegnil ribo do obrežja. VeUka je, sta ugotovila oba. Stane je brž zavihal rokave in hlačnice ter zabredel v vodo. Cez nek^ časa sta ščuko uspela spraviti na suho. Pozneje je tehtnica pokazala, da je ščuka težka 9,20 kg, dolga pa natanko 1 meter. Veselju ni bilo konca, najsrečnejši je bil gotovo Dimče Stojčevski, kajti to je! iijegov prvi kapitalni ulov. | M. Ozmec i Dimče Stojčevski s svojim prvim velikim plenom. Posnetek: M. Ozmec MOTOKROS V Karlovcu v blatu v nedeljo j e bila v Karlovcu dirka za državno prvenstvo III. Hge in mednaradna dirka v kategorji 250 ccm. Nastopil je tudi nas tekmovalec Marjan Skok, ki je po prvi vožnji zasedel odhčno 8. mesto v drugi, pa mu je spolzka proga delala težave in se je uvrstil na 18. mesto. V skupni uvrstitvi je zasedel odlično 14. mesto med 48 tekmovalci V mednarodni konkurenci je nastopilo 3 4 tekmovalcev iz 8 držav med njimi tudi Segula in Vesenjak iz Ptuja. V obeh vožnjah sta vozila odhčno in sta kljub težkemu spolzkemu terenu dosegla dobro uvrstitev. V končni uvrstitvi je zasedel Peter Šegula 12. mesto m bil peti najbopi Jugoslovan, Silvin Vesenjak pa je bU 14. Skozi vso tekmovanje je motil dež, kar je vplivalo tudi na obisk, saj se je zbralo le nad 2000 najbolj vnetih privržencev moto krosa. anc JASNA PAVLIN REPUBLIŠKA PRVAKINJA V ŠAHU. V dneh od 2. do 4. junija je bUo v Ribnici na Dolenjskem repubhško šahovsko prvenstvo za pionirje in pionirke. V obeh kategorijah je nastopilo po 20 najuspešnejših šahistov in sahistk iz vse Slovenije. V konkurenci starejših pionirjev je zmagal MK Bumbar Kado iz Kranja 8',5 točke, pred Simonom Bižič Kranj, 6,5 točke. Tretje mesto pa je osvojil Matjaž Mikac iz Celja, 6 točk. Med dekleti je dosegla izreden uspeh Jasna Pavlin, Juršinci, članica SK Izbira iz Ptuja, 7,5 točke in je bila edina neporažena tekmovalka. Drugo mesto je osvojila Majda Kovač iz Dom^nševc, 7 otčk in tretje mesto Lidija Horvat, 7 točk, iz Juršinc. prav tako članica SK Izbira Ptiij. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu." Prvi trije iz obeh kategorij bodo zastopah Slovenijo na državnem prvenstvu v šahu, ki bo sredi julija v Jajcu. S. Cafuta Sedmi dan perutninarjev Ptujski perutninarji se bodo zbrah v soboto 17. junija 1978 na tradicionalnem 7. dnevu perutninarjev. Na prireditvi, ki bo na stadionu ŠD ,J)rava" Ptuj, bo govoril predsednik centralnega delavsk^a sveta, najprizadevnejši delavci bodo prejeh priznanja delovne organizacije, v kulturnem programu pa bodo sodelovah učenci iz Gorišnice in moški pevski zbor .JPerutnina' . Za veselo razpoloženje bosta poskrbela humorista Dodo in Joži iz Murske Sobote, za ples pa bo igral ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora. Od 19. ure dalje bo prireditev odprtega značaja, torej za vse občane. Obiskovalci bodo postreženi s perutninskimi speciaUtetami na žaru in dobro kapljico po zmernih cenah. Ce bo v soboto zelo slabo vreme, bo prireditev naslednji dan ob istem času. L. C. Občani Slovenske Bistrice v nedeljo ZA Občani na celotnem območju občine Slovenska Bistrica se bodo v nedeljo na referendumu odločali za samoprispevek za obnovo in izgradnjo šolskih prostorov na območju občine. Po temeljitih pripravah, ki sla jih vodila Socialistična zveza v kra- jevnih skupnostih in sindikati v delovnih organizacijah, pričakujejo, da bodo občani v nedeljo, ne le prišli na glasovalna mesta, temveč se tudi v kar največjem številu odločili ZA samoprispevek. vreme do nede^e, 25. jun^a 1978. 1'olna luna bo v torek, 20. juntia ob 21.30. Napoved: Jutri 16. junija so verjetne nevihte. Za nedeljo, 18. junija se predvideva pol oblačno in vetrovno, brez dežja. Od ponedc^ka, 19. junija, se bo vreme ustalilo na lepo in vroče. Temperature zraka se bodo dvignile na okrog 32 stopinj Celzija. Vročinski val bo že v četrtek, 22. junija, ponekod povzročil krajevne nevihte. Sonce stopi v znamenje raka, v sredo 21. junija ob 19. uri in 10. min. S tem se začenja poletje. Dan bo dolg 15. ur m 45. minut Stari ljudje so pravili, da' se o Vidovem, skozi noč vidu Posebno bo prišlo to letos do veljave, ker bo ob najkrajši noči luna svetila celo noč. Alojz Cestnik ČRNA KRONIKA Pretekli leden od 5. do vključno 12. junija je bil na območju ptujske občine eden najbolj črnih v letošnjem letu. Miličniki so posredovali le v treh primerih prometnih nesreč, od tega sta bili dve nesreči s smrtnim izi- dom, ena pa z lažjo poškodbo. Materialna škoda znaša le 500 dinarjev in ne pomeni ničesar v primerjavi z dvema človeškima življenjema. Vzroki nesreč so bili tokrat: nepravilno prehitevanje in prehitra vož- nja. UMRL 15 MINUT PO NFSRECI v sredo 7. junija ob 13.55 se je zgodila zelo huda prometna nesreča v Ciril—Metodovem drevoredu. Milan BerUč (28) je peljal z motornim kolesom po CM D iz Osojnikove proti Potrčevi. Vozil je za kom.bijem, ki ga je upravljal Marjan Vrtič. Pri bloku št. 11 je kombi zavijal v levo takoj po sreča- nju s tovornim avtomobilom Sreč- ka Simonoviča iz Peker. Ob sreča- nju tovornega avta in kombija pa je Berlič izza kombija zavil v levo in padel po cestišču. Pri nezgodi se je hudo telesno poškodoval in že 15 minut zatem je v ptujski bolnišnici urnrk PODRL PESCA Huda prometna nesreča se je zgodila v petek 9. junija ob 9. uri na cesti Ni/l 11 v Spuhlji. Pešec Anton Arnuš (50) iz Spuhljc 24 je šel po desni strani ceste proti Spuhlji sporedno s pešakinjo Mari- jo Gniušek. Gniuškova se je ustavila, da bi prečkala cesto. Takrat pa je voznik osebnega avtomobila turške regi- stracije Ismet Arda zadel Arnuša in ga zbil po cestišču. Zaradi hudih poškodb je Anton Arnuš naslednji dan umrl. -om Zlatipar vPtuju Pavel in Terezj^a Novak s pravnučko in s svojimi mgbfij^hni Foto: Langerholc Po pooblaščenem delegatu skupščine občine Ptuj in matičarju sta bila v soboto na magistratu v Ptuju svečano razglašena za zlatoporočenca PAVEL in TEREZIJA NOVAK iz Špindlerjev» 9 v Ptuju. Pavel je upokojeni železničar, star 56 let, 79 letna Terezija pa je še danes gospodinja. RODILE SO: Marija Trbuc, Gibina 6 - dečka; Martina Težak, Belski vrh 35 - Rajka; Kristina Letonja, Žetale 57 - dečka; kristina Vidovič, Nbva vas 65 - Klavdgo; Mari ja Kostanjevec, Nova vas pri Markovcih 46 - dečka; Ma^ana Grof, Plešivica 9, Otmož - Jožeta; Štefanjga Repič, Hvaletinci 23 - Masaža; Irena Šalamun, Destemik 48 - Bemardko; Alojzija Berghaus, Mestni vrh 26 - Aleša; Zdenka Kostič, CirilcMetodov dr. 11 - Sandjo; Suzana Vnuk, Belšakova 21 - Sanjo; Ebnica Bedrač, Stoperce 8 - Dekhco; Marija Gačnft., Stojnci 69 - Petra; Otihja Kumer, Brezovec 16 - Aleksandra in Borisa; Marta Budja, Ptujska 20, Ormož - Davora; I^da Majcen, Ciril Metodov dr. 3 - Matejo; Majda Valh, Košaki 10, Maribor ~ Roberta; Ana Bec, Sakušak 24 - dekhco; Nida Galun, Zg. Hajdina 16/a — Bojano; Mihca Koletnik, Podova 56, Rače - Valergo; Marija Strašek, Panonska 5 - Urha; Roza Ivančič, Pleterje 69 - dekhco; Anica Štumberget, Domava 4 - Andreja; Nada Berhč, K vedro va 4 - dečka; Irena Kolednik, Sestrže 77 - Aleksandro; Ivanka Samperl, Zg. Partinje 114, Lenart - Lidijo. POROKE: Jožef Vidovič, Dobrina 72 in Marija Sakelšek, Sedlašek 8; Srečko Zelenik, Žabjak 46 in Zdenka Doki, Roeoznica, Anželova 18; Franc Kukovec, Orešje, Strma ul 2 in Edita Fridl, Orešje, Cesta kurirjev hOV 32; Alojz Kos, Grdina 12 in Ivanka Prevo^šek, Dežno pri Makolah 45; Zvonko Mikša, Domava 65 in Verena Letonja, Dbmava 141; Janez Žumer, Hajdoše 66 in Ivanka Kovačec, Gorišnica 128; Janez Potočnik, Nadole 50 in Kristina Polajžar, Nadole 34. UMRLI SO: Anton Majcen, Nova cesta 10, roj. 1884, umrl 4. junija 1978; Marija Ki^nc, Zg. Hs^dina 7, roj. 1914, umrla 5. junija 1978; Jakob Letič, Popovci 21, roj. 1902, umri 7. junija 1978; Marija Majheb, Volkmerjeva 10, roj. 1898, umrla ILjunga 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MlhAEL. GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.