m.......V", V X DOHOLJUBOVA PRILOGA Zfl UBŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIA/ Štev. 6. V Ljubljani, dne 1. junija 1911. Leto HI. Sloro lo novo. Marsikomu sc jc čudno zdelo, da v zadnjem času tolikokrat beremo, da se dol )i od vlade vsako leto po več milijonov podpore za povzdigo gospodarstva. Tudi ob vremenskih nesrečah se nekaj doseže za največjo silo. Starim gospodarjem je ta skrb visoke gospode za ubogega kmeta nekaj čisto novega. Nekdaj se nobeden ni zmenil zanj. Sam si ni mogel pomagati ter je počasi šel rakovo pot. Zdaj so pa modri državniki spoznali, da je le kmet glavni steber države. On daje najboljše vojake in uradnike. S svojimi sinovi ohranjuje in pomlaja vse druge stanove, ki bi brez kmečke krvi prav kmalu opešali. On plača največ indirektnih davkov in je nn j večji in najboljši odjemalec obrtnih izdelkov. Ob času gospodarskih polomov je gotovo upati na ugodno rešitev, če je kmečki stan še trden. Vsi državniki vedo, da je država le takrat na zdravem temelju ,če ima dober kmečki slan. Zato ga vse pametne vlade kljub otročjemu vpitju mestnih norcev izdatno podpirajo, da si odpomore od stoletnih ran. Kmečki stan je vsled dolge zanemarjenosti začel krvaveti. Ker niso mogli (loma dostojno živeti, so iskali fantje in dekleta drugod zaslužka, ker je bilo povsod boljše, kakor doma. Šli so v mesta, tlačanili drugim 111 prišli na starost kol berači nazaj. Kako malo jih je našlo na tujem zaželjeno srečo. O dekletih rajše molčimo; prežalostno bi bilo vse te žalostne zgodbe razkrivati. Zdaj kmet še delati več ne more, ko so pa najboljši delavci zapustili. Vplivni možje so razvideli, da se mora kmečki stan spravili na trdne noge, če hoče država močna ostali. Toda kaj pomagajo zdravila in zdravnik, če bolnik noče porabili danih pripomočkov? Krnel mora ohraniti one podlage iz katerih se je razvil in katere mu še zdaj dajejo vso moč. Katere so pa te podlage? 1. Naš kmet je veren. Njegovo delo mu kaže, da je popolno odvisen ocl Boga. Zalo vidimo pri njem ono močno, živo vero, ki gore prestavlja. Pameten slovenski kmet nc mara biti brezbožen ali liberalen. Tisti, ki s takimi brezver-skimi ljudmi vlečejo, so navadno zapeljani revčki, ki nc razumejo zakaj se gre, ali pa zlobni zapeljivci, ki nalašč tirajo reveža v nesrečo. 2. Kmet je delaven. Poleli spi komaj par ur, včasih tudi nič, dela na dan po l(i do 18 ur v mrazu, da škriplje, v vročini, da vse od njega teče. »Zdelano mora biti, naj stane kar hoče!« To jc ona železna vstrajnost in delavnost, katero prinesejo kmečki sinovi v vse stanove, nova kri, ki ohranjuje človeško družbo. Pravega kmečkega siivi povsod radi sprejmejo v delo. Res sc v zadnjem času vedno bolj širijo pritožbe o brezverskih poslih. Toda ti niso sinovi pravih kmetov-gruntarjev in posestnikov. To so navadno že zgubljeni, ko gredo od doma. Doma niso mogli obstati in iščejo obstanka drugod. 3. Kmet je konservativen, ostane rad pri starem. Sto in stokrat je bil opeharjen pri novotarijali. Navadil se je dela, priljubile so so mu šege in navade očetov, katerih ne zapusti rad. Ta lastnost je prav pametna. Vsak naj se le počasi oprime novih naukov. Vse poskusite, kar je dobrega sprejmite, kar jc slabega pust i e. Na teh temeljih bo ostal kmečki stan vedno steber vsakega krepkega naroda. Zgodovina nas uči, da je vsak narod kmalu opešal, če si je kmeta popred uničil. Razne novolarije silijo zdaj prav v zadnje hiše. Nespameten bi bil kmet, ko bi si sam ne pomagal in ne porabil previdno vsega, kar mu moderni napredek ponuja. Toda ta napredek mora kmet po svoji potrebi izrabiti zase in ga popolno prikrojiti po svojih potrebah. Čc pa nove naprave in navade kmeta predrugačijo in mu vzamejo te- melje, na katerih je vzrastel, je to za kmeta zelo slabo. Dvojno nevarnost vidimo v naših časih pri kmečkem stanu. Prva je izseljevanje v mesta in v Ameriko. V vseh časih je zalagal kmet mesta z novimi močmi. Ako je ostalo doma zadosti delavcev, mu to izseljevanje ni prav nič škodilo. Zdaj pa zapušča toliko ljudi domače kraje, da celi stan vsled tega trpi. Kdor je enkrat okusil mesto ali Ameriko, mu navadno«e -dršt rr-0 trdo kmečko delo. Če prav vse opravlja, je vendar čmeren iu nezadovoljen. Poznal sem gospodarja, ki je bil več let v Ameriki. Ko si je prislužil nekaj stotakov, je prevzel doma malo domačijo. Zadovoljen ni bil nikdar. »Za kmeta, to je zadnja. Nič si ne more pomagati.« Go-del je ravno to pesem tudi vedno pri svojih otrocih. Sad se jc kmalu pokazal. Ko je bil sin 15 let star, pravi očetu: »Jaz ne bom doma, storite kar hočete. Grem v mesto.« Vsled očetovega govorjenja je zgubil veselje do trdega dela na kmetih, šel po svetu in našel tako srečo, kakor jo najdejo navadno tudi drugi na tujem. Kmet mora biti vesel in ponosen na svoj stan, ljubiti ima svojo rodno zemljo, ki mu edina hrani pravo srečo in zadovoljnost. Le vzdigniti je treba to skrito srečo ter jo iskati doma, ne na tujem. Drugo nevarnost napravljajo kmetu razne novotarije, če jih ne zna prav porabiti iu se da od njih zapeljati v lastno pogubo. Naj omenim le nekaj misli. Ni še dolgo tega, ko so po naših hišah gospodinje in hčere imele vsaka svoj kolovrat in predle dolge zimske večere pražje in hodnikovo predivo. Kar so domači rabili za spodnjo obleko, za rjuhe in prte, vse so napredle pridne ženske. Vsaka nevesta jfc morala imeti pri bali tudi kolovrat, katerega so na vozu prav na vrh postavili, kar bi naj bilo nevesti v spomin, da je v tem ponižnem domačem delu tudi ena trdnih podlag trajne sreče. Domače platno je 91 bila dobra in trpežna obleka. Kakor se je dokazalo po zdravnikih, je platno še vodno najbolj zdravo za spodnjo obleko, kor najbolj prevaja toploto, pije pot in čisti kožo. In dandanes? Kolovrat je večinoma izginil iz hiš, dekleta vse znajo, toda prosti ne znajo več. Kaka stara leta ali priletna hišna gospodinja še prede, ker no moro opustiti priljubljeno navade, toda splošno izginja z grozno naglico domača preja. Nevesta kolovrata ne mara več pri svoji bali, ker sama prosti ne zna. Ta stoletni spomin domače pridnosti bo izginil počasi iz kmečkih hiš. Debelo platno še rabijo za rjuho in brisavko, za kako vročo in bisago, toda za spodit jo obleko ga ne marajo več. Sedanji roti je preveč fin, tla bi nosil kaj tako robatega. Dobil boš povsod fino našite ošpetle, v vseh barvah svotočo so srajce, toda platnene spodnjo obleko v celi vasi nobeden več.ne nosi. Zo mati se boji svojemu intilCniu ljubljenčku napraviti obleko iz debelega platna; pozneje se več privaditi ne more. Kupujejo po prodajalnah tujo ničvredno blago, ko bi si lahko tako poceni dobro domačo platno doma napravili. l'o drugih deželah sojojo vedno več lanu, pri nas •-o lanurstvo vsako leto bolj opušča. Ta melikužnosi jo neko slabo znamenje narodovo bolezni. Ker se ie opustila preja, so vpel jali po kmetih /o marsikje razne domače obi ii. Mnoga kmečka dekleta so se s posebnim v,««oljujjj. lotile čipkarstva. \ .»al; postranski zaslužek je za kmečko hišo prav dober. Čo se more pozimi ali ob slabem vremenu ko ni drugega dela, šo kak vinar vjeti, je to za kmeta dobro. Toda prvo je vendar le kmečko delo na polju, v hlevu in kuhinji. Če so pa v kakem kraju vpelje čipkarstvo ter dekleta rajo doma čepijo, kakor bi šlo na polje, ali ne marajo iti za dekle, kor imajo pri čipkah ložje tlelo in tudi zaslužek, večji ali manjši kakor pri kmečkem delu, jo to velika izguba za kmečki stan. Kmet in njegovi otroci so za kmečko delo. To jim daje moč zdravja in zaslužek, napravi krepko in zdrave matere.. S kmečkim dolom bo ostal krepak prihodnji rod. 7. žalostjo pa opažamo, da zginja na mnogih krajih, kjer je vpeljano čipkarstvo, vesolje do tidoga dela. Dekleta nočejo več služiti, ker so se navadilo na stradanje pri lahke •m delu. Pomisliti je tudi treba, da je tako delo od danes do jutri. Povsod tožijo, da imajo preveč blaga, trgovci ga no morejo prodati, zanesljive priliod-njosti torej v tem delu ni. Iz teh čipka-ric pa vzraste enkrat slabokrven, ble-dičen rod, ki ne bo delal časti no sreče narodu. Pri prvi priložnosti gredo na tuje če doma težko shajajo. Čo pa ostane čipkarstvo ali vsaka druga domača obrt omejena lc na prosti čas in ohranijo vsi veselje in navdušenost do trdega kmečkega dela, potem pa moro biti res vsaka domača obrt pravi blagoslov za tisti kraj. Isto velja tudi za vse druge nove reči. Pametnim postane vse dobro, ker 10i si privzamojo lc to, kar sc jim priloga, norcem služi vse v pogubo. Vse moramo glodati in opazovati po kmetovih potrebah. Pri tem še ena rosna beseda našim dekletom. Ve boste enkrat žene in matere prihodnjih gospodarjev; vaši otroci bodo slovenski kmetje, ko bo nas žo zemlja krila. Zbrano sto večinoma pod belo zastavo Marijino in ste gotovo najbolj pobožen dol našega naroda. Vaša skrb mora biti, da bo prihodnji rod delaven in navdušen za svoj stan, da so nobeden otrok nc bo sramoval kmečkega stanu. Morate torej pri sobi začeti z večjo ljubeznijo do trdega kmečkega dela. V nekom kraju Švico so ljudje zelo opešali na zdravju. Posebno dekleta so bila zelo slabotna, kar jo v mnogih planinskih krajih, kjer morajo po več ur od doma hoditi in jih dež llog ve kolikokrat namoči, tudi pri nas navad«. Dekleta so vedela za svojo slabosti. Ilinlo jim jo bilo, da bi bili njih otroci ravno tako slabotni. Napravilo so torej mod seboj zavezo, tla nc stopi nobena v zakon, da bodo fantje prisiljeni, drugod si iskati bolj zdravili novost. Tako so bo izboljšal v kraju prihodnji roti. liil jo to velikodušen sklop, ki jo prišel lo iz čiste ljubezni do domačega ljudstva in njegove prihodnjosti. Koliko velike ljubezni do domovine in rodu nam pripoveduje tudi pri ženskah in dekletih zgodovina preteklih časov! Kartažanko so učile svoje otroke žo v zgodnji mladosti ljubezni do domovine, za katero morajo vso žrtvovati. Ko so pa Rimljani po krvavem obleganju osvojili Kartago in zažgali mesto na vseh krajih, so rodoljubne matere pometale svoje otroke v plamteči ogenj in same poskakale za njimi, ker niso hotele preživeti konec domovine. Bile so seveda pogankc, ki šo niso poznalo Kristusovo vere, toda imelo so gorečo ljubezen do nesrečnega rodu. Tudi naša dekleta so zmožne voli-kodušja in požrtvovalne ljubezni, zmožno so jo prav do junaštva, do darovanja samega sobo. Pokažite to dejansko v ljubezni do trdega kmečkega dela in revnega kmečkega stanu. Mi ne potrebujemo finih gospodičen, v katere se hočejo spačiti mnoga dekleta, temveč krepkih in z žuljavimi rokami, ki so no ustrašijo nobenega dela in ljubijo nad vse to našo kmečko hišo, skrbnih mater, ki bodo otrokom z besedo in zgledom kazalo pot do prave časno in večno sreče. Umna prašičorejo. Veselo znamenje je za našo delo, čo sc množi število prašičev. Kmet bo pa še bolj vesel, če bodo njegovi prašiči vedno lepši in težji. Pri prašiču velja nazadnje le tehtnica. Bes vpliva na tehtnico v prvi vrsti krma veliko pa tudi ravnanje in pleme. Pri dobrih praši- čih se gotovo šc enkrat toliko priredi, kakor pri slabih. Kje torej dobimo dobro plenic? Tam, kjer imajo gospodarji najboljše prašiče. Naši gospodarji imajo že krasne uspehe. Videl sem prašička, ki jo imelo v šestem tednu 17 kg, v desetem 3G kg. Taka žival je za pleme. Kdor torej ponudi svojo žival v nakup, mora obenem povedati, koliko je stara in koliko tehta. Če tudi plačaš tako žival malo dražje, ti nc bo žal, kor se ti ]„, pri zarodu strošek obilno izplačal. To velja posebno za nabavo nirjaseov. Kupili sc morajo lo najboljši v deželi. \ »j kmetje imajo pa tudi pravico, da so kupijo plemenske živali od njih, če -o vzredili kaj posebnega. To jo prosta konkuronca, ki spodbuja k dolu in trudu. V tem je vselej nekaj dobrega. To prosto tekmo imajo vpeljano po vseh deželah. Napačno bi bilo določiti dva ali iii boljšo posestnike in lo od njih kupovati zfi pleme. Dobra prašičoreja so bi lc te. žavno in primeroma drago razvijala. Večji posestnik se ne more nikdar tako brigati za prašiče, kakor mali. pri katerem ima gospodinja vso skrb. Pri večjih posestnikih so deklo večkrat moi jo. Dekle, ki niso zadovoljno, kakor ji; navadno pri takih tičali selivkah, pa : <• bodo imelo skrbi za prašiče. Brez natančno postrežbe pa ne bodo niti najboljši prašiči uspevali. Razen tega ve tudi vsak prašičorejec, da niso skopi nikdar vsi mladiči za pleme; eni so pač ugodni, drugi nerabni. Mi pa no rabimo le dobre, ampak najboljše za pleme. Vsa živinoreja je v dolu in tekmi, v vodnem prizadevanju za dobro in vedno boljšo. Čo ima pa dotični posestnik monopol in so mora od njega vsled pogodbe vso prevzeti, kdo so bo potom brigal za napredek? 1" poslovali smo dosedaj splošno veliko premalo kakovost svinjo. Pri goveji živini jo že davno obveljalo načelo, da se naj rabijo za pleme le teleta najboljših mletaric. Lc na ta način moremo priti do dobrih motrnic. Prav isto moramo storiti tudi pri svinjah. Nekatere imajo pri dobri piči toliko mleka, da se kar otl njih cedi, čeprav so so mladiči do dobrega nasesali. Mladi pujsi rastejo, da jc veselje. Da boš vedel, če ima svinja dosti mleka, zadosti, če svinjo in mladiče večkrat pogledaš in stehlaš. Oči in tehtnica najbolj zanesljivo pričajo, kakšna je plemenska svinja. Od take mlečne matere naj bi se jemali pujsi za pleme. — Zdaj snio videli, kolikokrat so bili naši ljudje ne-voljni po prejemu živali. Beklo sc jc celo, da no pustijo svojega dobrega plemena po takih mrjascih pokvariti. Ros jc pa tudi, da so mnogi dobili dobro živali, ki niso bili sposobni za tako rejo. Če nima prostorov in prašičem niti jesti ne da, je gotovo izključeno, da bi kaj posebnega pri prašičih dosegel. Treba bi bilo torej pred oddajo pogledati, kako ravna z živino in v kakšnem stanu je splošno njegova živina. Dober gospodar se spozna pri reji na prvi pogled. Za napredek v prašičereji je potrebno, da imamo dotične živali po več let za pleme. Svinja ima prvič navadno najmanjše in najslabše pujse. šele drugi, tretji in četrti zarod pokažejo, kaj žival premore. Kdor svinjo lc enkrat rabi za pleme, ne bo nikdar kaj posebnega dosegel. Prav isto je z mrjascem. Najboljši je v drugem, tretjem in četrtem letu. c.e se pa rabi le eno jesen in potem spravi pod nož, ni mogoče posebnih uspehov doseči. Res je pa tudi, da se posestniku za one vinarje, katere dobi od ljudi, ne izplača mrjasca rediti, ima gotovo izgubo, če nima sam veliko plemenskih svinj. Tu bodo morale občine lastniku, ki bo imel res dobrega mrjasca po več let, dajati na leto po.-ebno nagrado ali podporo za vzdrževanje. Mali znesek se ne bo posebno poznal v občinskem računu, zalegel bo pa vsem veliko. Neka pose.stniea je kupila letos nalašč večjo množino turšice, da bi poskusila, če se res izplača žito kupovati 111 prašiče rediti. Posula je vsakemu okoli štiri mesece staremu mladiču 1 do 1!/. kg turšice na dan. Dodala je kaj malega pese ali navadne detelje ter nekaj orehovih tropin. Končno uspeli je liil nad vse pričakovanje ugoden. Prašički so se izredili na dan od pol do tri četrtine kilograma. Vsa krma in ves trud je bil prav dobro izplačan. To je nov dokaz, da se pri reji no sme varčevati, če je treba tudi kupiti. Ako se izplača, zakaj bi se nekaj ne žrtvovalo. Prašiči zahtevajo tudi natančni red. Poznal sem gospodarja, ki je imel slabo krmo, toda gospodinja je krmila natančno ob določenem času, kar je mogla. imela je red in snago. Prašiči so prav povoljno uspevali. Pri delu gospodarstva jc sploh veliko odvisno od natančnosti. Korist umne prašičereje nujno zahteva, da se vsi monopoli in vse nesrečne pogodbe popolnoma odpravijo, ker ima od njih dežela več škode, kakor koristi. Proli rdečici. Znano je, koliko sto in sto prašičev pogine vsako leto za rdečico. V nekaterih krajih so skoro vsi poginili. Izkazalo sc je. da je najbolje zdravilo cepljenje prašičev z nekim serumom, če se pravilno izvrši. V naših krajih do sedaj ni bilo to cepljenje v navadi v celi deželi. Deželni odbor, ki ima res skrb za vsestranski napredek gospodarstva, je neki zadrugi, ki je prosila za delno pokritje zneska 50 v, katerega je zahteval živinozdravnik-za vsakega prašiča, ki bi ga cepil (oglašenih jc bilo 150) sledeče sporočil: Cepljenje proti rdečici izvršuje c. kr. deželna vlada po svojih organih; pri tem so ji na razpolago tudi deželni živinozdravniki. Res je, da živinozdravniki letos cepiva nc dobivajo zastonj, marveč ga morajo kupovati po približno 20 v za vsak slučaj. Toda ti stroški se jim povrnejo iz deželnega zaklada, ki ima v ta namen v letošnjem proračunu postavko 1000 K in iz državne podpore, katero jo c. kr. deželna vlada zaprosila v znesku 2000 K. Teh 3000 K bo po izjavi deželno-vladnili strokovnih organov komaj zadostovalo za stroške cepiva. Da bi pa mogli živinozdravniki cepiti tim ceneje, predlagala jc c. kr. deželna vlada, da se porabi primerna vsota državne dotacije iz zaklada, določenega z zakonom z dne 30. decembra 1909, drž. zak. št. 222, za nagrado živinozdravnikom, katera se jim določi sorazmerno s številom prašičev, ki jih bodo cepili. Temu predlogu so zastopniki deželnega odbora in zastopniki c. kr. kmetijske družbe pritrdili. Pri tozadevnem posvetovanju se je pretresovalo vprašanje, ali bi se ne dalo določiti enotne cene za cepljenje. To ni bilo mogoče, ker so razmere v raznih krajih dežele zelo različne. Tako sklep. Gotovo so vladni in deželni živinozdravniki v prvi vrsti zalo nastavljeni, da varujejo kmeta občutne škode pri živinskih boleznih. Kmet pa ni bogataš, ki bi mogel denar sipati, ubog revež je, ki komaj shaja. Mi iz srca privoščimo živinozdravnikom pošten zaslužek, (oda računati morajo tako, da se ne bo kmet že naprej bal, tudi ob hudi bolezni poslati po živinozdrav-nika. Če pogledamo imenovani slučaj, vidimo, da bi živinozdravnik dobil stroške povrnjene od deželne vlade; od kmetov bi za cepljenje 150 prašičev, katero bi izvršil v nekoliko urah, dobil 75 K zaslužka in od vlade najmanj po 20 v za komad, 30 K nagrade. Torej bi v enem dnevu poleg plače zaslužil 105 kron. To je za kmeta preveč. Če se da skupno veliko prašičev cepiti in kmetje bi jih dali, ko bi bilo cepljenje zelo nizko, se jih v enem dnevu lahko cepi 200 komadov. Ko bi dobil od kmeta in od vlade po 20 v za en komad, bi bil to pri veliki množini prav lep zaslužek. Živinozdravnik bi pri tem slojiil v ožji stik z našimi gospodarji, začeli bi res lepo izvrševati svoj poklic v splošno korist in kmete opozorili na razne napake in bolezni pri živini. Tako pa kmetje ne morejo plačevati, kar se zahteva od njih. Prašiči bodo še zauaprcj kr.ietom cepali. Pričakujemo, torej od dežele in deželne vlade nujno potrebne pomoči. Pridelovanje kmetijskih pridelkov jc v naših krajih čisto drugačno, kakor v deželah, ki imajo boljšo zemljo, ve- liko sveta, toplejše podnebje in druge razmere bolj ugodne, kakor pri nas. Ko bi blago, bodisi živino ali žito, v našo državo prosto uvažali, mora naš kmet opustiti svoje delo in iti po svetu za boljšim zaslužkom. V pametni skrbi za kmeta so naložili naši državniki tujemu žitu, živini, kakor tudi tovarniškim izdelkom pri uvozu prccej visoko carino. Ta carina da finančnemu ministru prav lepe dohodke. Čc ne znaša ves zemljiški davek pri nas niti 50 milijonov kron, ko je vsa državna potrebščina čez 2800 milijonov kron, se zdi marsikomu to skoro nemogoče. Večina državnih potrebščin se plača z indi-rektnimi davki, med katerimi zavzema carina, davek od tujega blaga, ki pride v našo državo, zelo odlično mesto. S tem pa, ko podraži carina tuje pridelke, pomaga kmetu, da more domače dražje prodati. Tako je ocl enega vola plačati carine, čc se živ pripelje v našo državo, 00 K carine in zraven še stroške vožnje. Za 60 K je torej vol našega kmeta vedno več vreden na trgu, če ima drugače enako težo in enako mesa. Kmeti bi sicer želeli, da bi se carina naložila le na kmetijske pridelke, ko bi sami radi druge reči, kakor železo, sladkor in kavo poceni kupili. Toda država je skupni oče, ki mora gledati na vse stanove. Kmetu se mora pomagati na noge, toda tucli drugi stanovi mo rajo živeti. Zanimalo vas bo vendar, koliko znaša pri nas carina na posamezne reči, ker s tega spoznamo, koliko so naši kmetje na boljšem. Carina je razvrščena po raznih vrstah pridelovanja, od katerih danes le nekatere navedemo: I. Živina (klavna in plemena): 1. Za enega vola 60 K. 2. Za enega bika 30 K. 3. Za eno kravo 30 K. •4. Za eno mlado živino 18 K. 5. Za enega teleta 5 K. 6. Za kozo ali ovco 2 K 50 h. 7. Za jagnje ali kozlička 1 K 50 h. 8. a) Za prašiča do 10 kg 1 K 50 h. b) Za praš. od 10 do 120 kg 12 K. c) Za prašiča čez 120 kg 22 K. 9. a) Za konja čez 2 leti star. 100 K. a) Manj kakor dve leti 50 K. c) Zrebeta pri kobili so prosta. 10. Za osla in mulo 5 K. 11. Druga živina gre le na težo po 100 kg, kakor je sploh navadno pri carini. 1. Plača se za 100 kg: a) Žive perutnine 8 K, b) zaklane 25 Iv, c) živa divjačina je prosta, od zaklane se plača 20 K, č) od rib rakov in polžev 20 K. Za našega kmeta so vse te postojanke precej ugodne. Izključeno je, da bi se v doglednem času carina za uvoz živine znatno znižala. HI. Živinski izdelki: 1. Mleko je prosto. Deloma je res potrebno živilo, deloma nam konkurenca ne more posebno škodovati. Le na Kranjskem in Primorskem čutimo težave zaradi uvoza laškega mleka iz IU Furlanijo. Pri sklepanju novih pogodb bi morali naši poslanci zahtevati, da so na vso tujo mleko uvode carina. Saj v celem cesarstvu edino Slovenci čutimo konkurenco tujega mleku. Iz Nemčije sc no bo uvažalo mleko v našo krajo. Ker jo tam dražje, Galicija in Ogrska sta pa tako preskrbljeni. C. 100 kg jajoo S K. to bi bilo od enega jajca skom pol vinarja. S. ioi) kg modu 28 K. 100 kg modu v satov ju 20 K. i 100 kg voska 14 K. 100 litrov voska izdelanega 28 K. Kožo so prosto. IV. Maščobo: 1 Naravno maslo 100 kg So K 2. Svinjska ali gosja zabela 10.1 kg 4o K. S. t motno maslo marcarin 100 kg 35 K i a- /a drugo masti, ki so rabiio za primes zaboli. 100 kg 45 K. h čo so rabijo le za obrtno name no 100 kg 4 K 50 h. 5. IJibjo oljo ali ribia masi u>0 kg 2 K 50 h. 6. Stoarin 100 kc 14 K. r. Para fin 100 kg 10 1\. v Masi za vozove mazali 100 kv; 10 K. !». 1 anono oljo 100 kg 10 K. 10. Olivno ali laško olje 100 kg 24 kron. \ Pijačo: 1. /a 100 kg piva v sodih 5 K. za 100 kg piva v steklenicah IS K. 2. /a 100 kg Konjaka 200 K. S. /a 100 kg likerja \ soli vrst in Praneovoga žganja 170 K. 4. /a 100 kg ruma in araka 145 K. 5. /a 100 kg drugih žganih alkoholnih pijač 110 K. O Od \ina in sadjevega mošta v *odih t>0 K. \ steklenicah 75 K. Od vina. ki ima več kakor 22-5^ alkohola. m iiii.i plačati kakor od žganih pijač. T. Od 100 kg šampanjca in penečih vin 150 K. v Za 100 kg k isa v sodih 12 K. \ siefctefSrah 24 K Kdor bočo prav fino pijačo, naj le plača od njih. Kmet jih no potrebuje, če jo plačati od vsakega lilra vina po 60 h. potom no bodo navadnega \ina nobonkrat uvažali. VI. .1 ost \ i no: I. Kruh 100 kg 15 K. 2 Pecivo 100 kg 150 K. 3. Makaroni in nnflelci 100 kg 40 K. 4. Meso, sveže, 100 kg 30 K. posušeno in kuhano, 100 K 45 K, klobase. 100 kg 100 K. 5. Sir. fini namizni. 100 kg 60 K. navadni. 100 kg 50 K. f>. Slaniki 100 kg 7 K. 7. Posušene ali osoljeno ribo 100 kc 30 K. S. Od rib v olju 100 kp 60 K. Kaviar 100 kg 120 K. 10. Cikorija 100 kg 45 K. II. Kakao in Čokolada 100 kg 200 K. 12 Konserve rib 100 kg 120 K. 12' 13. Konserve zelenjave 100 kg 120 kron. 11. Konserve sadja in vseh drugih jest vin 100 kg 120 K. Tudi tukaj velja: kdor hoče kaj posebno dobrega imeti, naj plača. Država ima obilo dohodke, naš kmet pa svoje izdelke boljšo proda. Dobro živino. \ kinot gloda, da mu gospodarstvo kar največ dobička donaša. Mno-I gim so pa pri vsej skrbi šc lastno delo no izplača. Kmoi dobi največ od živino. Glodati mora. da bo imel tako živino. i pri kateri so no Ki zastonj trudil. Mnogo imamo j>o deželi goveje živino, ki so slabo rodi in navadno lo malo mleka dajo. Dosii jo prešičev. ki no zaslužijo, da -o \ svinjaku. Hrali so naši kmet jo o lop; ži\ini po drugih deželah. Krave imajo na Švedskem <>000 do 7000 litrov mleka na leto. prošiči na Angleškem in Nomškoni so rastni, da jo vesolje. Začeli so lopo živino tudi k nam uvažati, da s tujo krvjo izlioljšamo domačo pasmo. Prvi Uspehi so prav povoljni. S ponosom gloda gospodar lopo živino v hlevu. Toda s tem še ni rešeno vprašanje o živini, ki jo z.a posamezno krajo najbolj prikladno. Kmet rodi pov sodi živino zaradi dobička. Ona živina jo torej z.a n;.s najlMiljša. ki dano krmo najboljšo porabi. Hos -o začoika, ko šo ni pasma splošno vpeljana, doma izrejena plo-monska živina tujo pasme proda po po višji coni kakor navadno. Toda na to 110 smemo gledali, ker dolgo tako ne l>o mogočo v ta namen dobivali pod-poro. dasiravno Ihi dobra plemenska živina vodno draga. Ti l>oš moral vzeti tehtnico, stehtati krmo in živino. Vzemi dosot centov sena. 100 kg otrol»ov ter priračunaj svojo dolo, ki ga imaš z živino. Potom pa stehtaj živino, ko jo vso to povžila. čo so jo tuja živina bolj zredila in več vžitka dala. jo boljša, kakor domača. če pa vidiš, da veliko porabi in so pri lom slabše rodi. potoni vstani rajši pri domaČi, ki ti več nese. Kaj pomaga. ko bi irnol prav lepo živino, ki pa trikrat loliko porabi kakor domača i sivka, pa lo dvakrat loliko dobička do ! naša? Večji dol so ros nokaloro tujo ; pasmo veliko boljšo, kakor naša doma ča. toda povsod jim hrana ali voda no pri j a. Tudi na vodi jo veliko ložočo Čo jo žival od mladega rajona prav bistro siudončiee., pa pride naonkrai na mehko vodo, so jo prav lahko, jotika i prime. So liujšo jo. čo so pri pol j • žival iz kraja mehke vodo v trdo. bo navadno zbolela. Nekaj časa potrebuje vsaka živa.,. da so privadi zdravo vode, krmo in novih razmer. Prav nič čudnega ni. ako pri tem nekoliko upade. Čo m> pa mlado telice kljub skrbni postrežbi suhe, jo to skoro gotovo znamenje, da živina ni pripravna za tisti kraj. Sunio iz enoga slučaja se pa nc sme nikdar na splošno sklepati. Isto velja za prašiče. Tu so pri i > t i krmi z živalmi dobre pasme doseže .-<> enkrat večja teža. Pravi kmet 1k> torej sani iskal prave poti s svojo vago, ki ga ne more motiti. Kjer je pri i*'i krmi večja teža in več vžitka, tam jo boljši živina, tista pasma je za nas boljša. < ;,s bi bil pa žo tudi, da bi dosegli bolj enobarvno živino, kar bo čisto naravna posledica storjenih poskusov, če hod') najboljši živinorejci z lastnimi skušnjami dokazali, katera živina je najli naj jo obli žejo in vsi Ijndjo s krohotom in za-smohom počasiijo, da bo večje vosoljo. čo jo slabo vreme, na: so priveže prod poč, zakuri ogenj. done maslo . . elavo, da so bo od vročino st >piio. Tn - .čo -o pa dola. kakor popred. 3. \ sako osebo ki prodaja ki vou o in gnila jajca, naj privežojo na oči:'..i kol K lopni ri naj so daj«-* za igračo j -rodnim otrokom, ki nai jih izmoč- i grešni osebi v obraz in v 'obloko Pri.ga ; nesnaga, kakor gnila jajca so r,c s:. vanjo nieiaii monda so jim ni zdelo : to zadosti Ljudje naj so pa iz nje nor-| Čujejo. Ko bi pri nas imeli enako kazni, ki so prav um osi ne in primerno., bi imele vso gospodinje zlato poštenost. Tržni pregled. Po celi Evropi se nam kaže v zadnjem času veselo gospodarsko napredovanje. Tovarne dobro prodajajo svoje izdelke, le s cenami gredo prehitro naprej. Tako so prav znatno povišali cene vsem tkaninam. Veliko žage zahtevajo 10 odstotkov več, usnjarji 10 odstotkov. Podražil se je cement, sladkor in skoro vsi tovarniški izdelki. Nobenemu ne pride na misel, da bi se kregal nad bogatimi oderuhi. Za kmeta jc pri tem dobro, da še vedno prav ugodno proda svoje izdelke. Žal, da ima le malo prodati. Že dolgo let nI bilo na deželi tako pomanjkanje denarja, kakor letos. Dobri gospodarji še za sproti nimajo. Ker se je lani krompirja in turšice le malo pridelalo, vlada v mnogih hišah prav občutno pomanjkanje. Še huje se pa godi našim rojakom v Ameriki. Tam čakajo volitve novega predsednika. Tovarne so na stotisoče delavcev odpustile. Ti lačni reveži bi radi delali, pa jih nobeden ne mara. Na domači zemlji pa povsod manjka hlapcev in delavcev. Živina gre počasi v ceni nazaj. Dosedaj se pozna slabša kupčija posebno pri kravah, deloma tudi pri teletih. Meseca maja so padla teleta le v enem dnevu na Dunaju za 30 h pri 1 kg. Dne 22. maja je bilo prignanih na dunajski trg 2509 govedi. Plačevali so lope vole od 90 do 111 h, posebna cena do 116, krave in bike 92 do 108 h. Teleta so prodajali 24. maja: najboljša 164 176, lepa prve vrste 150 do 162, lahka 104 do 148. To je še vedno ugodna cena, s katero more kmet shajati. Skupno so pripeljali ta dan 4802 teleta. Prav dobro so obdržali prašiči svojo ceno. 23. maja jc bilo prignanih na dunajski trg 14.536 prašičev. Plačevali so debele prašiče 146 do 148 h, srednje in stare 136 do 142, lahke 124 do 132. Cene se razumejo 100 kg žive vage. Vidi se pri tem, kakšen razloček je v ceni starih debelih prašičev, katere hočejo naši mešetarji vedno po isti ceni kakor mlade kupiti. Kako dobro hi se izplačalo, ko bi poskusili kar v vagonih pošiljati naravnost na mestne trge svoje prašiče. Mlečni izdelki niso dosedaj padli v ceni. Vsled živinske kuge, ki jc skoro povsod ponehala, in malega števila krav primanjkuje še vedno mleka in masla. Po celi Evropi so cene mlečnim izdelkom zelo visoke. Pravijo, da bodo pri nas šle šc tudi naprej. Le v okolici mest sc v nekaterih krajih mleko šc po stari meri ali stari navadi še zelo nizko plačuje. Na Češkem so zdaj za celo deželo prav znatno cene povzdignili. Če kmet mleko sani v trg ali mesto pripelje, se mu mora v sedanji draginji najmanj po 20 h liter plačati. Z argentinskim mesom so imeli pri nas smolo. Nikjer ga več ne marajo, ker so se prepričali, da je domače meso vdiko boljše, četudi nekoliko dražje. Vedno večja nevarnost pa preti našemu maslu vsled danske konkurence. Dansko maslo je res dobro, Dunajčani so sc nanj navadili in ga vedno rajši kupujejo, čc bodo mlekarne na Morav-skem in Češkem v zadregi z oddajo masla, bodo srečo tudi na našem trgu — v Pri morju poskusile. Sedanja letina kaže po celem svetu prav dobro. Le na Nemškem so morali na tisoče oralov obsojane zemlje pre-orati, ker so setev preveč miši končale. Cene žito so šle v zadnjih dneh zopet malo nazaj. Prodajali so pšenico po zadnjih poročilih: na Dunaju 25 K, v Budimpešti 24 kron 88 vin., v Parizu 27 K 60 vin., v Berolinu 25 K 14 vin., v Odesi 18 K 7 vin., v Livevpoolu 18 K 30 vin., v Ne\v Vorku 18 K 34 vin. Najcenejša je torej pšenica na Ruskem, ki je še vedno prva žitnica sveta. V sredi majnika so jo v enem tednu izvozili v ostalo Evropo 20.900 vagonov, ki je bila vredna skoro 40 milijonov kron. V istem času so izvozili iz Severne Amerike 9300, iz Argentinije 7700. Skupno so dovoziii v ostalo Evropo le v enem tednu 44.700 vagonov pšenice, vredne čez 80 milijonov kron. Tretji del tc množine gre na Angleško, ostali na Nemško, Francosko, Belgijo, Laško in v druge dežele. To so res take množine, da si jih moremo komaj misliti. Rž je majnika v ceni zelo poskočila. Ker so jo imeli na Ruskem velike zaloge, se jc cena zopet umirila. Turšiea je šla v ceni precej nazaj. Na Dunaju jo prodajajo po 6 K 85 vin. do 7 K 10 vin. Na Nemškem je nastalo pri nekaterih veleposestnikih veliko razburjenje, ker je cesar Viljem priporočal vojakom, naj postanejo abstinenti in se dajo vpisati v red guttcmplerjev. ki hočejo z vsemi močmi razširjati abstinenco tudi pri drugih. Za vojake, posebno za častnike, je cesarjeva želja zapoved. Če jo ne izpolni ne pride naprej. Gotovo bodo mnogi častniki postali nasprotniki alkoholnih pijač in bodo v tem duhu vzgajali tudi vojake, ki bodo delali za abstinenco tudi po kmetih in mestih. Kaj bodo potem počele žganjar-ne in tovarne za špirit? Že zdaj gre slaba. Le lani se je za 600.000 hI špirita manj pridelalo. Kam bodo veleposestniki s krompirjem? Drugi se tolažijo, da bo vsaj še sto let minilo, prodno se odpravijo pivske navade in izumrjejo dosedanji alkoholiki. V slo letih bo že prišlo kaj pametnega na misel, kako bi žito in krompir drugače dobro porabili. Teh ljudi ni škoda. Če nimajo krompirja in žita za kaj drugega, kakor za izdelovanje špirita, lahko brez škode precej kmetijo pustijo. Je pa veselo znamenje, da sc gibanje proti pijančevanju povsod razširja. Začnite, kmetje, tudi pri nas, ker jc škoda, da gre toliko našega denarja za žganje ogrskim in nemškim judom. Iščeta se magaoiner in paznik za nočno in dnevno službo na topilnici v Litiji, ne pod 30 let stara, nemškega jezika vešča. 1680- Uradne ure od 9. rano do 7. ure zvečer SsS tUstredni banka p°d'u!fif®, českych sporitelen Vp™.S™ Osredn. banka čeiklh hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: I Prcmijne vloge; 47*% ! 4% Vloge u tekočem računu In »loge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 62-1 - Oddelek za vadije in kavcije. - Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer. fa£ (Heufleber). - Do 72"/o popolnega — vspeha se je po statističnih poizvedbah zveze proti mrzlici doseglo z dra. Ritserta »Rhinoculinom«. 1635 Tuba I< 3-20. Dobiva se v lekarnah. Literaturo pošilja zastonj Stara c.in kr. vojna lekarna,Dunaj, Stefanspl.8. S. Benisch ■ km posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega s,ubije-nega 2 K; boljšega 2 K -10; prima joibeieaa 2,K$o; be-Itga 4 K : belega puha 5 K 10: 1 kg izredno finega, snežno* belega, skubljenega 6 K 40, : K: 1 kg puha 6 K. 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se poSlje franko. Dovršene PflSfBljB be lega" a¥i0 r i'lcm e i, e q a C m n n k i m ° w S g ik I pernica l£o cm dolgn, 120 cm široka z 2 blazinama, vsalrn 80 cm dolga, 6' cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; z polpuhom 21 K ; z puhom al K ; posamezne pernice 1(1 K, 12 K, 11 K, 16 K; blazine K. 3 K 50,1 K; pernico200cm dolge, '40 cm široke, K i3, l'l K 70. 17 K Sin, 21 k : blazine Socm dolge. 70cm široke, 4 K .10, 5 K 20, S K 70; spodnje pernloe Iz močnega, pasastega grndla. Ifo cm dolge, 116 cm široke, 12 K 8o, 14 K so. Pošilja proti povzetju od K 12 višje frank«. Zamena dovoljena, za nepovolino denar nazaj. Cenik zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. č&alnUtl Jkmoriko. TKatvri telij o tiotmu. podceni in-xt*snes!jiixrpotcvuU rut/ sv obmge cSirnonlFi/CirietečCc* Vnosnih* J* IrmjftluMe. 122 Nad draginjo po danes vsak krega. Saj ni nič čudnega, kajti draginja danes pritiska vsakega. Kmetsko ljudstvo jo občuti ravnotako, kakor jo občuti meščan. Vse se je podražilo: živila, obleka itd. Zato pa previdna gospodinja na vseli koncili in krajih štedi kolikor le more. Ona predvsem gleda, da kupuje dobro blago poceni. Poceni je pa vsako tako blago, ki je res dobro, kajti le tako blago se more dobro izrabiti in ni denar zanj — kakor |ira-vijo — v vodo vržen. Tako dobro in poceni blago je brez dvoma Kolinska kaviua primes v korist obmejnim SIo-venconi. Danes ve to že vsaka gospodinja. in ko bi nc bilo za dobroto te kavine primesi nobenega drugega dokaza, bi govorilo že to dovolj njej v prid, da se je v kratkem času p>o vsem Slovenskem čudovito razširila, in danes ne najdeš več skoro i i i še, kjer bi ne poznali izvrstne domače Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Vprašajmo se pa po vzrokih te splošne priljubljenosti Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem! Več jih je, in hočemo jih tu v kratkem našteti. Brvi. vzrok je, da je ta kavina primes izdatna, kakor nobena druga. Z eno škatljico Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem izhajaš veliko dalje, nego s kako drugo kavino primesjo. Dalje daje ta kavina primes kavi mnogo boljši okus, lepšo barvo in prijetnejši vonj, nego vsaka druga. V tem Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem nobena druga niti nc doseza, kaj še, da bi jo prekašala. Vse to jc našim gospodinjam že dobro znano, in zato so"~ se tako hitro oprijele te kavine primesi in jc nočejo več opustiti. Pa še nekaj je, kar je to kavino primes tako prikupilo našim gospodinjam, namreč to, da je ta kavina primes pristno domače blago iz naše domače Kolinske tovarne v Ljubljani. Da je Kolinska tovarna domače pocijetjc, tega ne kaže morda le v brezpomembnih besedah, temveč predvsem v dejanjih. Ona daje iz čistega dobička za prodano Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem vsako leto reden prispevek naši prepotrebni ..Slovenski Straži". Kdo med nami ne pozna „Slo-venske Straže" in njenega koristnega delovanja za obmejne Slovence! Vsak mora brez zadržka pripoznati, da je »Slovenska Straža" eno naših najkoristnejših društev. Vsi brez razlike bi jo morali podpirati, kajti „Slovenska Straža" vrši plemenito narodno delo za obmejne Slovence. In zato zasluži kot malokatero društvo naše izdatne podpore. Podpiramo pa »Slovensko Stražo" najložje na ta način, da kupujemo blago, ki je naprodaj njej v korist. To je predvsem Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. In ker naše gospodinje vedo ceniti pomen »Slovenske Straže" in njenega dela v korist obmejnim Slovencem, kupujejo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Slovenske gospodinje torej, ki so se oprijele Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem, kupujejo dobro in zato poceni blago, obenem pa vrše s tem narodno delo, kajti one s tem podpirajo delovanje ..Sioven-ske Straže" za obmejne Slovence. Naj bi torej ne bilo nobene slovenske gospodinje več, ki bi ne dajala prednosti izvrstni domači Kolinski ka-vini primesi v korist obmejnim Slovencem pred drugimi tujimi in slabej-šimi. Omenjamo samo še, da mora vsaka škatljica te kavine primesi biti opremljena z napisom „v korist obmejnim Slovencem" in s |->ečatom „Sio-venske straže". Le taka je res pristna. Vsako drugo pa odločno odklanjajte! £ Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne in zarezane strešne S J. Knez v Ljubljani. Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnlkou. OPEKE 3dBar=^[taiD]F=^rfagbi===iifiBaic uriMin i.rsMFi i idSMEbi ii rimu J F.P.Vidic&Komp..L|ubl|ana y§llž touarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, doojno zarezani strešnik-zakrivat s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". jri Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! 1 Djosti Ij Eeio. cJJ Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iSEeio 782 samo „Tolsfovrško slatino i i ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrli, p. Guštanj, Koroško. Grand Prlx svetovna razstava Pariš 1900. Kwizdov vestifucijski fguid Voda za pranje konj. 1303 Cena; 1 steklenica K 2-80. Kad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in jahallSčih za ojačeuje in zopetno krepitev po velikem, trudapolnem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji. Ilustrovani ceniki zastonj in franko od glavne zaloge Franc Jan. Kwizda c. in kr. avstr.-ogr,, kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni zal., okro?. lekarnar. Korneuburg pri Dunaju. :: Prva produktivna zadruga :: Izdelovalnima cerkvenih umetnih reči liri Sv. 1' Iricli u, Groden, Tirolsko (reg. zadr. z oni. jam.) ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovateljev in se pre-čast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prižnic, križevih potov, božjih grobov, kipov itd. itd. Pojasnila dajo: 1399 c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj, slav. obrtno-pospešev.zavod trg.zbornice, Bozen, c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje v St. UIrichu, Groden. Proračuni, risbe, katalogi točno in brezplaCno. Naročajte sobotnega „Slo venca"! C. Kr. prlv. zavarovalna M Avstrijski Peniks na Dunaju. Vplačana delniška glavnica: šest milijonov kron. Družba zavaru)e: 1.) Proti škodi, povzročeni vsled požara, strele ali plinove raz-strelbc na poslopjih ali premičnih stvareh; 2.) Proti tatinskemu vlomu ali tatvini iz zaprtih ali odprtih prostorov. Ponudbe sprejema in pojasnila daje: talni zastop c. hr.griv. zavarovalno družbe Mislil Ms v Ljubljani, Sodna ulica i. C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Feniks na Dunaju. Vplačana delniška glavnica: Dva milijona štiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron. Stanje zavarov. glavnic 31. c!ec. 1909: Dvesto in deset milijonov K. Premijski in obrestni dohodki na leto: Deset milijonov kron. ZAVAROVALNO POGODBO za preskrbo svojcev, • ZAVAROVALNO POGODBO za opremo sv. otrok, ZAVAROVALNO POGODBO v lastno korist, da se • mu po preteku določenih let izplača zavar. glavnica, ZflVHHOVHLNO POGODBO v varnost posojila pri kakem kreditnem zavodu ali zasebniku, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost životne rente dobi jo takoj pod jako ugodnimi pogoji pri 232 Generalnem zastopa c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 1. Jos. Prosenc, vodja generalnih zastopov. Ve/70 /SčZ l/voz kave Ue/ežgalmca kave j -cTnii". — Bruselj 1910 - GRANDP RIX - Buenos Aires 1910 E Henrik LilNZ Mannheim Patentovani 1024 LOKOMOBILI na nasičen par in vročo paro 2 ventiln. krmilom „Sistem LENTZ" in tnočjo do 1000 P. S. e. Pisarna za prodajanje v Avstriji: Emil Honlgmaira, Dunaj IX., Lobllctanasse 4. __M Mi lovska razstava, Dunaj 1910: Držama častna Mm liajMie oaiiKovanjS). 102 JL Daje po m SE33E! B5 Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od £i 3/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludue in jih obrestuje - /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in po! letih (00 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat fl. Kalan I. r., Kanonik I. Sušnik 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. 1 U.M..JI. .JI. .M. .M. . M . .11 . . II . . JI . . J« . . it . JI- . JI f i7Vf vtU JU .VU hi/U JSTPI f u Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. - DIESEL - - SESALNI PLIN0 - BENZ0L --NASUR0V00LJE - BENZIN - -ELEKTR0 - MOTORJI 856 «5? Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljuliljana, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. I ufSakia IS^T CfcžŠ" Najboljša in najsigurnejša prilika za Sledenje! T53J Cerarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vfog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. m LJUDSKE POSOJILU SOJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Lisbijaca, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ===== brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan ousterSič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: ilulon Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. hran Povše, vodja graščak, državni in deželni poslanec, flnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Ureg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, irodpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic,hism posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.