GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 430 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 21. NOVEMBRA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Koristno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na elektrogospodarskem področju Elektrogospodarske zveze med i bratovanja daljnovoda 220 kV Jugoslavijo in Italijo se stalno 1 Vinodol-Matulji. zboljšujejo in postajajo vedno | bolj prijateljske. O izmenjavi e-1 Tudi dravske elektrarne lektrične energije med obema I naj bi prispevale sosedoma sta zdaj v veljavi dve pogodbi, sklenjeni med tržaško elektrogospodarsko družbo SEL VEG in Skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva (JU GEL). Sezonska izmenjava energije Prvo pogodbo, sklenjeno 31. julija 196«, izvajata ooa partnerja že tretje leto. Ta pogodba se nanaša samo na izmenjavo energije, ki se izvaja tako, da Italija dobavlja v mesecih avgust, september in oktober energijo na koprsko področje po daljnovodu 110 kV Opčine - Divača, Jugoslavija pa isto količino energije vrača v januarju in februarju iz hidroelektrarne Plave po daljnovodu 50 kV v Gorico. V prvem letu izvajanja pogodbe je količina izmenjane energije v vsaki smeri znašala 5 milijonov kWh, v drugem 7 milijonov kWh, letos pa je družba SEL VEG že dobavila za koprsko področje v zgoraj omenjenih mesecih nekaj nad 7 milijonov kWh, Ki jih bo Jugoslavija vrnila v januarju in februarju prihodnjega leta. Izvoz energije iz Jugoslavije Ta pogodba, ki je bila tako-rekoč poizkusni kamen za močnejše sodelovanje, je prinesla obema partnerjema koristi ter je zato z obeh strani bila izražena želja po tesnejši povezavi. Tako je bila sklenjena 24. septembra t.l. med podjetjema SEL VEG in JUGEL še druga pogodba, ki vsebuje določbe o izvozu električne energije iz Jugoslavije v Italijo. SELVEG se je obvezal prevzeti v obdobju od 1. novembra t.l. do konca julija prihodnjega leta najmanj 52,5 milijona kWh energije iz Jugoslavije, kar v mednarodni izmenjavi energije pomeni že znatno količino. Pogodba se je začela izvajati 1. novembra tJ. in že v prvi polovici novembra je Italija uvozila iz Jugoslavije nad 7 milijonov kWh. Energija se izvaža po daljnovodu 110 kV iz Divače na Opčine, istočasno pa tudi iz hidroelektrarne Plave po daljnovodu 50 kV v Gorico. Da je bilo o-mogočeno dobavljati kvalitetno energijo, je bilo treba v Jugoslaviji zgraditi daljnovod 220 kV Vinodol-Matulji, ker je ta odsek predstavljal ozko grlo v prenosu energije iz hidroelektrarne Vinodol ter hidroelektrarne Split, pa tudi povezava med dravskimi elektrarnami in Divačo je bila preslaba, da bi se mogla energija prenašati izključno po omrežju Slovenije in bo treba zato tudi energijo z Drave včasih prenašati po daljnovodih sosedne ljudske republike. 80-tonski transformator v Divači Pomanjkljivost je bila tudi v tem, da je zaradi precejšnje oddaljenosti od večjih podpornih točk napetost včasih padala. Zato so postavili v transformatorski postaji Divača poseben avtotransformator z zmogljivostjo 63 MVA za zdr-ževanje stalne napetosti. Z jugoslovanske strani je bila izražena želja, da se avtotransformator nabavi v Italiji, vendar italijanska elektroindustrija, ki je s podobnimi naročili zelo zasedena, ni bila v stanju dobaviti transformator v roku, posredno določenim s pogodbo o izvozu energije. Zato je Jugoslavija nabavila transformator na Madžarskem, kjer so ga i-meli že izdelanega. Tako je jugoslovansko elektrogospodarstvo v zelo kratkem roku obvladalo obe težavi in omogočilo že s 1. novembrom t.l. izvajanje pogodbe. V Italiji so bili zelo skeptični, ali bodo v Jugoslaviji v tako kratkem roku uspeli postaviti oba objekta. Bili so nemalo presenečeni, ko se je to posrečilo. Že prevoz transformatorja, ki je težek blizu 80 ton, je predstavljal izredno težek problem. Na Madžarskem so izdelali najprej maketo ter proučevali proge, po katerih bo treba transformator prevažati, da bi ga srečno spravili do jugoslovanske meje. Od Kotoribe so ga morali peljati do Zagreba in nato iz Zagreba do Sevnice, od koder je zopet potoval po stranski progi čez Trebnje v Ljubljano, od tod pa zopet ne po tržaški progi v Divačo, temveč čez Jesenice in Gorico, vse to zaradi tega, ker so predori nad vagoni na dvotirnih progah nižji kot pa predori na e-notimih progah. V Divači so delali noč in dan na montaži ter šele sredi noči pred 1. novembrom končali delo. Zato so se elektrogospodarski delavci u-pravičeno veselili svojega uspeha, ki so ga proslavili ob ude ležbi številnih gostov iz Jugoslavije in Italije dne 5. novembra t.l. Istega dne so proslavili v Opatiji tudi začetek o- Ker postavitev avtotransformator j a v Divači ni samo enoletnega pomena, je računati na podaljšanje pogodbe o izvozu električne energije v Italijo tudi še po 31. juliju prihodnjega leta, ko rok sedanje pogodbe izteče. Tako z italijanske kot z jugoslovanske strani je bila že izražena želja, da bi se pogodba podaljšala za nadaljnje leto dni. Podaljšanje pogodbe bo upravičilo tudi potrebo po nadaljnji gradnji daljnovoda napetosti 220 kV iz Matul j do Divače, kjer naj bi se srečali na najvišji napetosti jugoslovansko in italijansko električno omrežje. V ta namen so izdelane že študije za zgraditev daljnovoda iste napetosti tudi iz dravskih elektrarn čez elektrarno Šoštanj in bodočo toplarno v Ljubljani do Divače. Akumulacijsko jezero pri Bovcu Geološke raziskave, ki jih Geološki zavod Slovenije že več let izvaja na boči, so dale zelo ugodne rezultate, kar so potrdili tudi najboljši jugoslovanski geološki strokovnjaki iz drugih republik. Zato za gradnjo velikega akumulacijskega jezera pri Bovcu ni pričakovati večjih tehničnih ovir, gre le za zagotovitev sredstev. Brez dvoma pa se vedno bolj približuje čas, ko se bo treba lotiti energetske izgradnje Soče, pri čemer bo sodelovanje z Italijo koristno. Z zgraditvijo akumulacije pri Bovcu bodo hudourniške vode zadržali in jih koristno uporabili za proizvodnjo e-lektrične energije. Obenem na spodnji Soči ne bo več poplav in namakalne naprave bodo lahko redno obratovale. Tudi dotok vode na sedanjih elektrarnah na Soči bo rednejši, kar bo omogočilo večjo proizvodnjo energije. To velja tako za elektrarne Doblar in Plave kot za elektrarne v Gorici in na kanalih. Akumulacijsko jezero pri Bovcu bo imelo 320 milijonov m3, kar bo zagotovilo proizvodnjo 430 milijonov kWh e-lektrične energije letno samo v predvideni elektrarni Trnovo, vrh tega pa se bo zvišala proizvodnja energije v Plavah in Doblar ju za okoli 47 milijonov kWh letno. Tudi predvidena elektrarna Solkan bo z zgraditvijo bovške akumulacije imela večjo proizvodnjo, kot bi jo i-mela sicer. Instalirana moč e-lektrarne Trnovo je predvidena s 120.000 kW tako da bo v primeru potrebe lahko dala v omrežje velike količine električne energije. Elektrarna Trnovo ne bi pomenila samo močne podporne točke na meji v primeru, da bi odpovedala kaka e-lektrama ali daljnovod, ki bo prenašal energijo iz elektrarne Split ter iz bodočih elektrarn Trebišnjica in Senj v Italijo, temveč bo v primeru ustreznega sporazuma z Italijo tudi podporna točka za samo italijansko elektrogospodarstvo. Vprašanje graditve elektrarne Osp Podobno vlogo bo lahko odigrala tudi projektirana elektrarna Osp, ki bi bila posebno za Trst velike važnosti. Nedavne meritve povezanosti voda Notranjske reke s Timavo, ki so jih izvedli strokovnjaki Mednarodne organizacije za atomsko energijo na Dunaju ob sodelovanju tržaškega geofizikalnega zavoda ter jugoslovanske in italijanske komisije za jedrsko energijo in drugih strokovnjakov s pomočjo radioaktivnih izotopov, so dale glede na odvajanje dela vode iz Notranjske reke v smeri proti Ospu ugodne rezultate, tako da je upravičeno pričakovati, da ne bo več nasprotovanja nekaterih tržaških strokovnjakov proti gradnji hidroelektrarne Osp. Ta elektrarna bo za obmejno področje obeh sosednih držav velikega gospodarskega pomena ter je zaradi tega tudi pri izgradnji te elektrarne računati na sodelovanje jugoslovanskega in italijanskega elektrogospodarstva. R. K. Nova elektrarna Kosovo I V Prištini je bila velika svečanost ob proslavi 18. obletnice osvoboditve glavnega mesta Kosova in Metohije. Svečanost je bila združena z otvoritvijo površinskega kopa novega rudnika lignita; ležišča legnita cenijo na 6,5 milijarde ton. Hkrati je pričela obratovati termoelektrarna Kosovo I s 65 MGW; zgradili so tudi akumulacijsko jezero. Termoelektrarna bo proizvajala 360 milijonov kilovatnih ur električne energije letno, oziroma milijon kilovatov dnevno. Za gradnjo objektov prve faze so potrošili 19 milijard dinarjev. Pričela je tudi že graditev termoelektrarne Kosovo II s 125 MGW; tej bo sledila termoelektrarna Kosovo HI s 250 MGW. Pri nedavnem ljudskem glasovanju za ali proti spremembi ustave, to je za neposredno volitev predsednika republike, je de Gaulle prodrl s prav skromno večino in že je pomišljal, ali ne bi odstopil. Toda, kakor vidite na karikaturi, ki je delo nemškega umetnika, so bili v Zahodni Nemčiji zadovoljni tudi s takšnim izidom glasovanja, samo da je de Gaulle, ki neumorno dela za spravo z Nemčijo, lahko ostal na oblasti. Nedeljske volitve v parlament so prinesle nepričakovan preokret v korist de Gaullovih pristašev. Njegova stranka, ki skoraj razen de Gaulla nima vodilnih politikov, je prejela kar 31 odstotkov glasov in na volitvah sta bila poražena dva velika de Gaullova nasprotnika Regnaud in Mendes -France. Za de Gaullovo stranko VNR (Zvezo za novo republiko) je glasovalo pet milijonov 847.000 volivcev in tako je postala ta stranka najmočnejša v državi. Do sedaj je to mesto pripadalo komunistom, ki so sicer zbrali še vedno okoli štiri milijone glasov, medtem ko so bile manjše stranke hudo poražene. Po de Gaullovi zamisli volijo zdaj na Francoskem dvakrat; prvič proglasijo za izvoljene tiste kandidate, ki so dosegli absolutno večino — tako je bilo izvoljenih 96 poslancev — prihodnjo nedeljo pa bodo na ožjih volitvah izvolili še 369 poslancev; zdaj je bilo izvoljenih 46 de Gaullovih pristašev. Značilno je, da so bili pri prvih volitvah poraženi skrajni desničarji, kakor znani Pen Poujade. Novi sovjetski pogledi na EES Nemška družba za proučevanje Vzhodne Evrope v Stuttgartu se je nedavno sestala v VVuerzburgu na letno skupščino ter postavila na dnevni red vprašanje odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnimi državami. Skupščine se je udeležilo tudi več poročevalcev sovjetskega poslaništva v Zahodni Nemčiji, ki so budno sledili razpravam nemških strokovnjakov. Dr. Sannvvald je poročal e reviziji pogledov Sovjetske zveze na odnose s kapitalističnimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Rusi so se dolgo oklepali Leninove teorije, da ne bo nikdar pravega sodelovanja med združeno Evropo in Ameriko in šele leta 1959 so spoznali, da se Evropska gospodarska skupnost u-tegne razviti v važen mednarodni činitelj. Važen preobrat v tem pogledu je nastal meseca julija, ko so Francozi odbili sovjetsko zahtevo po priznanju klavzule o državi z naj večjimi ugodnostmi. Francija je prva med državami EGS nastopila tako odločno. Sovjetska zveza je skušala parirati s trgovinskimi pogajanji z Veliko Britanijo. Oton Wolff je nastopil s podrobnejšimi podatki, s katerimi je pokazal, kako močne so trgovinske vezi med državami EGS in vzhodnimi državami. Kar 44 odstotkov vzhodne trgovine z državami Evropskega skupnega trga odpade na Nemčijo. Okoli 30 odstotkov sovjetske zunanje trgovine z Evropsko gospodarsko skupnostjo se nanaša na trgovino z ozemlji nekdanje Velike Nemčije (Nemškega Reicha). Predavatelj je izrazil mnenje, da bi bilo zgrešeno imeti vzhodne dežele samo za nekakšno rezervo za zahodno trgovino; treba je računati z možnostjo nenadnih političnih sprememb. Zato je predavatelj mnenja, da je treba pohiteti s pogajanji s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnimi državami, da bi si zahodna industrija zagotovila primeren trg ter bi ne bila samo odvisna cd gospodarskega načrtovanja v vzhodnih državah. Dr. W. T. Loewenthal je razpravljal o sovjetskih teorijah glede zadržanja nasproti revolucijam v - Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Samo v dveh primerih, to je na Kitajskem: in na Kubi, so revolucije do-! vedle do pravega komunizma, medtem ko so drugod po osvobojenih državah prišle na o-blast nacionaldemokratične vladavine Seveda si zahodne države ne morejo zagotoviti svojega vpliva v novih neodvisnih državah s klasičnimi sredstvi kapitalizma; vendar pa nimajo ti posegi zahodnih držav v nove neodvisne države niti socialističnega značaja. Zahodne države morajo iskati za svoje nosege nekakšno vmesno rešitev. RAZSTAVA EMBALAŽE V PARIZU V Parizu je od 16. do 24. novembra petnajsta mednarodna razstava embalaže. Na razstavi si obiskovalec lahko ogleda najrazličnejše vrste sodobne embalaže, tako iz aluminija, plastičnih mas, papirja in nepropustnih snovi. Te dni se je prav tako v Parizu zaključila 14. mednarodna razstava ustekleničenja. Ameriška opora OECD zagotovljena ZDA si hočejo zagotoviti evropski trg - Herter duša ameriškega gospodarskega prodora Proti koncu novembra se v Parizu sestane ministrski svet Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi sprejel letno poročilo o delovanju te mednarodne gospodarske organizacije. To leto svojega obstanka je OECD porabila za svojo preosnovo iz prejšnje OEEC, ko je bilo v njej organiziranih 18 evropskih držav. Njen okvir se je razširil na zahtevo Združenih ameriških držav, ki so si hotele tako ustvariti v Evropi novo stalno postojanko in zavarovati koristi ameriške zunanje trgovine. Poleg omenjenih evropskih držav so postale člaivce OECD tudi Združene ameriške države in Kanada. Za zasedanje ministrskega sveta OECD je zanimanje v Evropi toliko večje iz dveh razlogov : z ene strani se Evropska gospodarska skupnost čedalje bolj utrjuje in posega v mednarodno trgovino, z druge pa je Kennedyjeva vlada dosegla izglasovanje zakona za razširjenje zunanje trgovine (Trar de Expansion Act), ki ji omogoča večjo sprostitev in celo izvajanje diskriminacije v prid Evropske gospodarske skupnosti in na škodo držav izven te. Po poročilih iz Pariza sta tam razširjeni dve mnenji glede bodočnosti, ki čaka OECD, in sicer prevladuje v francoskih krogih mnenje, da se OECD ne bo razvila ter si ustvarila primernega položaja v mednarodnem gospodarstvu, ker se je prej utrdila Evropska gospodarska skupnost, ki tega priveska ne potrebuje; v ameriških krogih so prav nasprotnega mnenja ter napovedujejo, da bo OECD od leta do leta pridobivala večji mednarodni pomen. OECD je prvo leto porabila, kakor rečeno, za svojo notranjo preosnovo, hkrati pa so izvedenci pod njenim okriljem proučili nekatera važna gospodarska vprašanja. Med temi je tudi načrt, po katerem naj bi se narodni dohodek dižav OECD v 10 letih, od leta 1960 do 1970 dvignil, kar za 50 odstotkov. Takšnemu naglemu razvoju se postavljajo resne ovire. Poprej bi bilo treba zagotoviti stalnost cen in hkrati doseči uravnovešenost plačilne bilance. Prav vprašanje cen in proizvodnih stroškov dela preglavice izvedencem. Verjetno bo OECD i-mela več uspeha na področju podeljevanja pomoči razvijajočim se državam. V ta namen so postavili na noge- poseben odbor (DAC), ki naj predloži praktične ukrepe. Izdelan je bil predlog, naj bi za podeljevanje gospodarske pomoči Grčiji in Turčiji, ki sta članici OECD, ustanovili posebne podporne konzorcije. V zvezi s podeljevanjem gospodarske podpore je zelo važno vprašanje, kako dvigniti izvozne možnosti posameznih držav. Gospodarsko politični odsek sledi gospodarski politiki posameznih držav. V tem pogledu je sodelovanje Združenih ameriških držav in Kanade dovedlo do novih pobud. Važno je tudi vprašanje mednarodnih valutnih problemov. Na področju zunanje-trgovin-ske politike je OECD obsojena na mrtvilo vse dotlej, dokler se ne reši vprašanje pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti oziroma pridružitve nekaterih evropskih držav. Sicer sodi na to področje izdaja posebnega «kodeksa za sprostitev usluga, ki ga je založila OECD. Morda prav iz istih razlogov, to je zaradi o-lajšanja s pristopom Velike Britanije k EGS, se OECD še ni mogla v zadostni meri baviti z vrsto vprašanj, ki jih je sprožilo izglasovanje ameriškega zakona o razširjenju zunanje trgovine. Jasno je edino to, da hočejo Američani izkoristiti bolj svoj položaj v OECD za razširitev svojih trgovinskih zvez z Evropo, kakor neposredno Evropske gospodarske zveze. Zdi se, da je prav v tem dano jamstvo za obstanek in razvoj OECD; kajti ni dvoma, da so Združene ameriške države zahtevale preosnovo OEEC v OE CD prav z namenom, da bi lahko izkoristile to novo orodje za povečanje svojega gospodarskega vpliva v Evropi, in ne morda zato, da bi sodelovale pri likvidaciji tudi nove organizacije. HERTER BO VODIL ZUNANJETRGOVINSKA POGAJANJA Ameriška vlada je imenovala bivšega zunanjega ministra (za časa predsednika Eisenho-werja) Kristjana Herterja za izrednega pooblaščenca, ki bo vodil zunanjetrgovinska pogajanja, predvsem pa pogajanja z državami Evropskega skupnega trga. Sam Kennedy je dejal. da bo Herter ob strani ministrov za zunanje zadeve in trgovino zavzel mesto visokega vladnega funkcionarja. Glavna naloga Herterja bo, da prične izv?isti zakon o razširjenju ameriške zunanje trgovine (Trade Expansion Act). Kakor znano, pooblašča ta zakon vlado, da zniža carine na-snroti državam F^S tudi do 50 odstotkov, in sicer pod no-go’°m, da tudi držav0 FGS o-lajšam uvoz iz Amerike. Povečana izmenjava med Ameriko in EGS V prvem polletju tega leta se je uvoz iz ziDj.azaiii.i ame-riškin dizav v nebele Evrop-sse gospodarske sKupnosvi povečal za 7 o cm. v primerjavi z ustreznim- vodobjem lanskega leta. V istem času se je izvoz iz držav EGS v Ameriko povečal za 11 o ust. Ameriški nakupi, v razvijajočih se državah so se v tem času povečali za 7 odst. Na zasedanju GATT v Ženevi je predstavnik Nizozemske Ih. Hi j zen tudi ugotovil, da zunanja trgovina kakor tudi proizvodnja v državah EGS še napredujeta, čeprav celotni gospodarski razmah v teh državah napreduje bolj počasi. Proizvodnja v EGS bo letos napredovala za 5,5 odst., surovi narodni dohodek pa za 4,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Trgovinska izmenjava med državami EGS je v osmih mesecih tega leta celotno napredovala za 14 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, medtem ko je lani v primerjavi z letom 1960 napredovala za 15 odstotkov. FRANCIJA OVIRA UVOZ IZ AMERIKE Na zasedanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini GATT v Ženevi so pozvali Francijo, naj odpravi omejitve glede uvoza nekaterih vrst bla- ga iz Združenih ameriških držav. Vprašanje je, ali bo ta poziv naletel na ustrezen odmev. Gre za omejitve, ki zadevajo uvoz svežega in konser-viranega sadja, raznih sokov in povrtnin ter mazivnih olj. Z druge strani so na zasedanju pozvali Združene ameriške države, naj dovolijo Franciji dovolj dolg rok, da ovire za uvoz iz Amerike odpravi. Američani so pripomnili, da so sami Francozi priznali, da so te ovire v nasprotju z določbami GATT. Afriške države in EGS Pogajanja med Veliko Britanijo in predstavniki šestih držav EGS v Bruslju napredujejo. VeiiKO Britanijo predstavlja minister Heath. Sporazumeli so se že glede raznih vprašanj, zlasti giede položaja nekaterih afriških držav, ki so bile do sedaj gospodarsko odvisne od Velike Britanije, in sicer glede Tanganjike, Nigerije, Gane in Ugande, pa tudi glede nekaterih dežel ob Karibskem morju. Te države se trenutno nočejo pridružiti EGS, sicer nimajo države EGS nič proti mo-remtni njihovi pridružitvi, vendar je treba prej rešiti vprašanje pristopa Velike Britanije. Pozneje bo EGS zaključila posebne trgovinske sporazume z njimi. Glede prednostnih carin, katerih je deležen posebno izvoz živil iz Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, države EGS ne nasprotujejo, da se začasno ohrani preferenčni sistem v okviru Britanske skupnosti. Treba pa je sestaviti načrt, po katerem se bodo te dežele polagoma prilagodile carinam Evropske gospodarske skupnosti. S tem načrtom se strinja tudi Velika Britanija. Države EGS so sprejele tudi nekatere znižane carinske tarife glede uvoza tropskih proizvodov iz držav Britanske skupnosti. Sporazumeli so se tudi glede pridružitve Adena, ki bo glede izvoza petroleja deležen istih ugodnosti kakor Nizozemski Antili. VPRAŠANJE IZVOZA IZ VZHODNIH DRŽAV V EGS Na seji ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju so si zaman prizadevali, da bi prišli do praktičnega sklepa glede vprašanja, kako naj se uredijo zunanjetrgovinski odnosi z vzhodnimi državami. Proučili so več pred logov. Nekateri so se zavzemali za to, naj posamezne države članice EGS ohranijo dosedanje omejitve glede uvoza iz vzhodnih držav. Francozi so nastopili proti sistemu kontingenti-ranja, ker se bojijo, da bi bila s kontingentiranjem združena tudi obveza, da izčrpajo ves u-vozni kontingent, dovoljen vzhodnim državam. Drugi zopet so se zavzemali za predlog komisije pri EGS, naj ostanejo dosedanji dvostranski kontingenti v veljavi kot prehodna rešitev za dve leti. Po preteku tega roka naj bi prepustili Ev ropski gospodarski skunnosti nalogo, da ona postavi splošno veljavne uvozne kontingente. Ker niso prišli v tem pogledu do nikakšnega zaključka, so sklenili, naj se prvotni rok (15 novembra) za ureditev tega vprašanja odloži do 20. decembra. Prve dni d°co,nhra ho ministrski sv°t zopet obravnaval to vprašanje. Kaj je videla Nemka na Poljskem Nemška pisateljica Avgusta Scholtis je prepotovala Poljsko in svoje vuse opisala v knjigi «Moje potovanje na FoljsKo>, Ki je neaavno izšla v Zanodni Nemčiji, iz te knjige je «Frank-f ur ter Allgemeine Zeitung» objavila daljši odlomeK, ki bo prav gotovo zanimal tudi naše bralce, saj slika današnje socialne razmere na Poljskem. Prostor nam ne dopušča, da bi odlomek priobčili v celoti, pač pa bomo iz njega navedli glavno vsebino. (Pnp. ur.). ZGREŠENI POJMI O POLJAKIH Nemško pisateljico je pravzaprav iznenadila nenavadna prijaznost uslužbencev na poljskih železnicah. Na neki postaji se je spustila v razgovor s prodajalcem listov in tam opazila izredno veliko obsežno zbirko knjig, med temi tudi prevode nemških del, ki niso prav nič komunistična. Poljaki radi kupujejo tudi te knjige. Nemko je presenetila čudovita iskrenost vseh Poljakov, s katerimi je prišla v stik. V Nemčiji imajo povsem zgrešene pojme o življenju na Poljskem. Poljaki se predstavljajo kot čudne, mračne ljudi, ki tam za železno zaveso tavajo o-krog zaprti sami vase, kakor da bi bili na pol nemi ter se oprezno družijo, kakor bi čutili za vratom pištolo varnostnega organa. KOLIKO ZASLUŽIJO IN POTROŠIJO Prodajalec časopisov je Nemki navedel cene raznih potrebščin na Poljskem; omenil je tu- di dohodke nameščencev v raznih službah. Strokovni delavec v strojni industriji prejema na mesec okoli 2.000 zlotov, mlad zidar 1.300 zlotov, delavke do 20 let okoli 700-1.000 zlotov. Kilogram masla stane 7 zlotov, kilogram klobas 75 zlotov, nogavice iz najlona 105 zlotov, moška srajca 200 zlotov, ženska obleka 600-1.000 zlotov in moška obleka 2.000 zlotov; štirisobno stanovanje s kopalnico 80 zlotov, a televizijski aparat 6.000 zlotov. KAJ BI BIL NAREDIL HITLER Brzi vlak iz ščečina čez Lodz do čenstohove je bil precej zaseden; prisedli so štirje poljski vojaki, ki so bili do nemške potnice izredno prijazni. Vozili so se mimo velikega mesta Gdanska, ki ga je Hitler preimenoval v Litzmannstadt. Kaj bi bil Hitler naredil iz Poljske, ko bi zmagal, lahko sklepamo iz nekega ukaza, ki ga je izdal «Reichs-fuehrer SS Heinrich Himmler: «Državljani na vzhodu, ki niso nemške narodnosti, ne bodo imeli visokih šol, pač pa samo osnovno šolo s štirimi razredi. V tej šoli naj se naučijo preprostega računanja kvečjemu do 500. Dovolj je, ako bodo znali napisati svoje ime. Vtepsti jim je treba v glavo, da morajo po božji zapovedi biti pokorni Nemcem ter pošteni in pridni. Ni nujno, da bi se naučili čitanja*. Kljub takšnim pojmom je Hitler v spremstvu Himmlerja obiskal čenstohov-sko cerkev. Na neki postaji je bil neki oficir tako prijazen, da ji je nesel kovček z vlaka do prtljažnice. ČENSTOHOVSKI SAMOSTAN S čenstohovske postaje se mnogo romarjev vozi proti Jasni gori, kjer je slovita cerkev Marije Čenstohovske, v taksiju. Ko romarji izstopijo, jih navadno obstopijo ženske, ki jim pripnejo posebno romarsko značko, ki se je romar ne more otresti in mora plačati zanjo 20 zlotov. Pisateljica obširno opisuje romarsko cerkev, okoli katere se zgrinjajo množice Poljakov, in njeno zgodovino ter omenja, da je po izročilu Šleski nadvojvoda zgradil samostan na Jasni gori leta 1382. Temna podoba Matere božje naj bi bila bizantinskega porekla. Na njenem desnem licu se vidita dva udarca s sabljo švedskega vojaka. Do leta 1765 je bil samostan pod vojaškim poveljstvom redovnikov, 1. 1430 so ga oropali husiti. Večkrat so se poljski kralji v utrjenem samostanu branili pred napadi; ruski car Aleksander I je dal trdnjavsko obzidje porušiti. SODOBNE ŽELEZNICE Potovanje proti Krakovu je prekinila' pisateljica na podeželski postaji šopinici. Promet po železnici je izredno živahen. Na voznem redu je naštela kar 70 vlakov na dan, ki vozijo čez to postajo. Opazila je, kako sodobno so urejeni vagoni brzega vlaka, ki vozi proti Katovicam; vse je elektrificirano in vrata se odpirajo avtomatično. Po sodobni urejenosti ne zaostajajo vlaki prav nič za nemškimi. Potniki so meščansko oblečeni. Opazila je starejšo damo, ki je nosila obleko iz angleškega blaga. Skoraj eno uro se potnik vozi proti Krakovu po železnici, ob kateri se vrstijo velike sodobne tovarne in veliki stanovanjski bloki. NE ZAOSTAJAJO ZA 2APADOM Velika postaja v Krakovu je opremljena z najbolj sodobnimi napravami, ki si jih človek more zamisliti. Na Zapadu so preveč ponosni na takšne naprave in mislijo, da jih drugod nimajo. Krakov ima izvrstne mednarodne hotele, ki so prenapolnjeni. Nemka obširno o-pisuje mesto, ki je prepolno kulturnih in zgodovinskih z.iaine-nitosti. Med zasedbo so Nemci podrli razne kulturne spo- menike; nekatere so Poljaki zopet sestavili iz odnešenih kosov, tako spomenik pisatelju Adamu Mickiewiczu in narodnemu borcu Kosciuszku. V o-kolici Krakova je znani industrijski kombinat Nowa Huta. LEPA NAVADA V GOSTINSKIH OBRATIH V majhni slaščičarni na postaji ji je natakarica postregla s torto, smetano in čajem, ki je nekakšna obvezna pijača, izredno ljubeznivo ter jo potem še vprašala, ali je teknilo. To lepo navado, da te vprašajo, a-li si bil s postrežbo zadovoljen, imajo povsod na Poljskem. Gostje, ki so prihajali v lokal, niso bili slabo oblečeni. Na poti v hotel, v katerem je stanovala je ugledala blizu avtobusne postaje izredno moderno stavbo iz stekla. Tu so kombinirane avtomatične restavracije, pivnice, trgovine z živili in turistične izložbe. Takšne palače srečaš v Varšavi in Zopotu, pa tudi v Gdansku. V bifeju si je pisateljica za večerjo naročila juho, zrezek, krompir, zelje, kompot, dve žemlji in steklenico piva ter za vse to plačala 22 zlotov, to je nekaj več kakor tri zahodno-nemške marke (okoli 450 lir). NI VEČ SLIŠALA ZNAMENITE URE Ko si ie ogledoval snomenik Adamu Mickiewiczu, ki so ga hi-tlerjevci razdrli, se ji ie približala mlada kmetica v čudni ob- (Nadaljevanj e na 2. strani) Grške pridobitve po pridružitvi EGS Dne 1. novembra je Grčija postala pridruženi član Evropske gospodarske skupnosti. Grški kralj Pavel je ob tej priložnosti naglasil, da se je ta dan začela nova doba gospodarske zgodovine Grčije. Grčija no bo več ločena od velikega trga, ki ga predstavlja 170 milijonov ljudi. Grška opozicija zahteva od vlade, naj čimprej prične izvajati zunanjetrgovinske pogodbe po splošnih načelih, ne pa v korist posameznih gospodarskih in finančnih skupin. Po pridružitvi EGS nastaja mnogo bolj ugoden položaj za grški izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti. Carine na grške industrijske proizvode, kakor tudi na tobak in suho grozdje se pri uvozu v države EGS znižajo za 50 odstotkov, za ostale kmetijske pridelke pa za 35 odstotkov. Blago iz držav EGS bo pri uvozu v Grčijo za 10 odstotkov manj o-bremenjeno s carinami kakor do sedaj, če pa takšne proizvode proizvaja že sama Grčija, se carina na uvoženo blago zniža za 5 odstotkov. Poleg tega je bilo Grčiji zagotovljeno, da bo lahko nabavila za bodočih pet let skupno 125 milijonov dolarjev investicijskega kredita. Tik pred svojo pridružitvijo EGS ie Grčija uredila vprašanje svojih predvojnih dolarskih dolgov ter upa, da bo v kratkem dosegla sporazum tudi glede dolgov v funtih šter-lingih. KUBA HOČE ZADRŽATI BOMBARDERJE Rusi so v smislu sporazuma z Ameriko odpeljali svoje rakete s Kube. Američani zahtevajo, da morajo Kubanci vrniti Rusom tudi bombarderje «Iljušin 28». Fidel Castro je to zahtevo odbil in napovedal, da bo dal streljati na ameriška letala nad Kubo. Američani so odgovorili, da bodo v tem primeru bombardirali Kubo. Vsakdo je rad gospod Prijetno lagodje se ti -Alije po vsem telesu m te pogreje ceio okoli duše samo, ako siopis v unionsko restavracijo — takšen iredentizem nam je menaa a o-voljen vsaj med voiunim bojem — z vlažne, tipično ljubljansko vlažne ulice. Prav tako ni čaša hladne Tboze» (koruzne vode) nikjer tako pnje-ua pijača kakor v Kairu, ko sonce tako pripeka, aa kar razoe.i medeno ograjo ob vstopu na mestni trumvaj. i ± o rta oo gotovo potrdil Boris Paaor, ,d pripravlja potopis po .d Afriki.) Ta prijetna toplota mi draži domišljijo — razmišljam in u-pazujem goste, nuiUkui ,a m go-*poua di, ektorja, ki se p,a• nja od mize ao mize; ho-ei ot najti odgovor na vp, ašunjt, zakaj neki je človek tako ruu «go-spoa». Zuicaj mu u^a,a, ce ,,.a vsaj včasih diugi postreže,o. Mislim, aa piuv zato rad *a-naja v gostilno. eFiacam, m tudi dobi o plačam, ce treou, toda vse mora biti v redu*. ua bo res gospod! Toaa gospa mora biti tudi o-na! Tuai ona naj bo kaaj postrežena, da ne bo sama veauo stregia, da ne bo samo gospodinja, kunanca m vrti vsega še perica, ako ni v hiši še «su-permatica* (povsem avtomatičnega pramega sir ojaj. V restavraciji bo postala zopet gospa, čeprav se ji okoli v, atu ne oo svetiio krzno. Restavtacija ima čudovito moč! Lahko je tudi samo to-štarija*, nič ne de, samo aa lahko nekam sedeš in ti postrežejo drugi. Ni važno, ali je na mizi teran, silvanec ali samo cviček. Važno je, da so okoli tebe ljudje; slišati moraš njihovo kramljanje, kako prihaja zdaj od te, zdaj od druge mize, kakor bi plavalo v zraku in se prav narahlo spuščalo do tvojih ušes. Ne sme seveda biti volilnega priduševanje in fi-ksanja, ki bi te motilo v opoj-nosti. V tem monotonem žuborenju človeške besede začutiš, da si zanimal sociale*, socialna žival, ki potrebuje družbe. In prav ta potreba te zvečer žene v javni lokal, ne žeja ne lakota. In še čudno na-gnenje, da bi v tej človeški sredini lahko našel pravo mesto kjer bi te drugi lahko videli v pravi luči, pravzaprav ne v pravi, temveč v takšni, kakor si jo sam želiš. Z obrazov svojih prijateljev in znancev hočeš pobirati priznanja — za kaj, ne morem reči, morda za svoje uspehe, za svojo polno mošnjo, za svojo obleko tdernier eri* ali za svoj zsprint*? Takšen je človek. Prav žal mi je, da se ne da na tem nič izpremeniti in da moram s tem ugotavljanjem daiati no-hujšanje ob nervoznih protestih naših žena, ki bodo morale zaradi tega pisanja po kakšno uro več čakati zvečer doma na svojo ljubljeno tsocia^o žival*. — lb — Stran 2 POLOŽAJ PO VOLITVAH. — Prejšnjo nedeljo so bile v Italiji občinske volitve v 266 občinah, a v Massa Carrari pokrajinske. V 218 občinah so volili po večinskem sistemu, in sicer, ker v teh občinah prebivalstvo ne doseže 10.000; v 48 občinah velja proporcionalni sistem. Krščansko demokratsko stranka je prejela 207.574 glasov ali 35,5 odstotka, 450 mest (pri prejšnjih volitvah 208.668 ali 36,2 odst., 446 mest); komunistična stranka 149.206 a-li 25,5 odst., 258 mest (148.587, 25,8 odst., 253 mest); socialisti 60.939, 10,4 odst., 125 mest (55 tisoč 495, 9,6 odst., 129 mest); neofašisti 47.786, 8,2 odst., 65 mest (46.521, 8,1 odst., 46 mest); socialni demokrati 32.070, 5,5 odst., 40 mest (26.610, 4,6 odst., 33 mest); republikanci 31.679, 5,5 odst., 24 mest (32.485, 5,6 odst., 22 mest); liberalci 23.033 4,1 odst., 20 mest (10.442, 1,8 MEDNARODNA TRGOVINA RAZSTAVA PERUTNINE V PADOVI Na obsežnem padovanskem sejmišču bo od 6. do 9. decembra običajna razstava perutnine in zajcev »MAV 62». Namen razstave je prepričati občinstvo, da s kulinaričnega m prehrambenega vidika tovrstno meso v ničemer ne zaostaja za govedino ali svinino. Perutnina daje kakor znano «belo meso», ki je laže prebavljivo kakor «rdeče», saj človeški organizem prebavi govedino v 3—4 urah, perutninsko meso pa v borih dveh urah. To dejstvo samo prepričuje čedalje več potrošnikov, da uživajo perutnino. Na padovanski razstavi bodo tudj prodaj aii izbrane purane, pegatke, kopune, gosi, race in golobe. Med obiskovalci bo uprava sejma izžrebala vsak dan po 50 glav izbrane perutnine. UVOZ GOVEJE ŽIVINE IZ POLJSKE odst., 8 mest). Ostali glasovi so bili oddani za manjše stran- Da bi olajšalo izvoz dodatnih glasov) skupnega števila 584-274 kontingentov italijanskega bla- čuje uspešno poslovanje te u-stanove v tekočem letu. Medtem pa se uprava že pripravlja na prireditve, ki bodo prihodnje leto. Letošnja praksa je namreč še enkrat potrdila, da je zamisel specializiranih sejmov v Beogradu naletela na popoln uspeh in da je treba na tej poti v prihodnjih letih ne samo vztrajati, temveč tudi delovanje vsestransko razširiti. ž §a na poljski trg, je ministr- VEČJA BLAGOVNA IZMENJAVA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO ' Te dni so v Rimu podpisali protokol o blagovni izmenjavi med Italijo in češkoslovaško za leto 1963. Pogajanja, ki so potekala v «medsebojnem raz-umevanju», so trajala tri tedne. Novi sporazum predvideva povečanje medsebojne izmenja-za okoli 20 odst. v primerjavi z obsegom, ki ga je predvideval sporazum za letošnje leto. Češkoslovaška bo tudi v letu 1963 izvozila v Italijo največ kmetijskih pridelkov, kemičnih izdelkov, lesa, stekla, keramike in mehaničnih izdelkov, v zameno pa bo Italija dobavljala Češkoslovaški največ kmetij- Odkupna cena masla bo stalna VOLITEV V AVSTRIJI. Na nedeljskih volitvah v državni zbor je avstrijska ljudska stranka pridobila dve poslanski mesti ter bo imela 81 poslancev (leta 1959 79); socialisti so zgubili dve mesti in bodo imeli 76 poslancev (prej 78). Skrajna desničarska stranka (nekdanji nacisti) je ohranila 8 poslancev; komunistična stranka ne bo zastopana v parlamentu, kakor ni bila do sedaj. Socialisti so sicer prejeli več glasov kakor na zadnjih volitvah 1.960.580 (poprej 1.953.935), vendar so zaradi volilne geometrije nazadovali glede števila poslancev; ljudska stranka je prejela 2.024.579 (prej 1.923.043) glasov. Nova stranka evropskih federalistov je zbrala samo 21 tisoč 535, medtem ko je za komuniste glasovalo 135.482 (poprej 142.578). Izid volitev bo vplival na sestavo nove vlade. Tako računajo, da bo Kreisky odstopil kot zunanji minister in da pride na njegovo mesto dosedanji državni podtajnik Steiner ali pa poslanec Tončič. Italijanski opazovalci menijo, da je bil neuspeh ministra Kreiskega v sporu z Italijo zaradi Južnega Tirala kriv, da ni na Tirolskem pridobila več glasov. Italijanska diplomacija o-čitno računa, da se bo z naslednikom Kreiskega laže sporazumela kakor s sedanjim zunanjim ministrom. Do sestanka z ital. zunanjim ministrom v Salzburgu ni prišlo, ker so Italijani hoteli počakati na izid volitev. Tri uspešne sejemske prireditve v Beogradu V največji dvorani beograj- čeprav so liberalci, ki niso ! stvo za zunanjo trgovino izda- i fklh Pndelkov, umetnih vla-v sedanji vladni koaliciji, moč-;to dovoljenje za uvoz 3000 glav _ken-„ plastičnih mas in drugih no napredovali, vidijo poli tič- j goveje živine (pod pogojem, da ni krogi v izidu volitev potrdi- • gre za mlade živali) in 500 ton tev politike levega centra (kr-1 govejega svežega in zmrznjene, ščanskih demokratov, socialnih ■ ga mesa. Kontingent bo raz-demokratov in republikancev ob j deljen na dve polovici, eno za podpori socialistov). j november in drugo za mesec IZID PARLAMENTARNIH * december. Uvoz se bo vršil čez --------------------- ' carinarnico v Pontebbi. Te dni so predstavniki kmetijskih organizacij in industrij-cev s področja mlečnih izdelkov podpisali v Rimu sporazum o odkupu industrijskega mleka v sezoni 1962-63. Sporazum je prvi te vrste v Italiji in je tudi zaradi tega zbudil veliko pozornost. Osnovna značilnost novega sporazuma je v tem, da se cena surovega masla ne bo več odločala po tem, kakršna bo trenutna konjunktura na trgu, temveč bo že vnaprej določena za dobo enega leta. Za sezono 1962-63 bo industrija plačevala mleko živinorejcem po ceni, ki ustreza ceni 830 lir za kilogram masla. Z drugimi besedami bodo industrij ci plačevali mleko po ceni, ki bo upoštevala količino prisotnih maščob. Pri tem ne bodo vsak dan sproti ugotavljali kakovost mleka, temveč bodo vsako leto določi- Skoraj 80 prog vodi iz Trsta v svet Danes ima izhodišče v trža- Proga Reka - Trst - Dalmacija škem pristanišču 79 rednih pomorskih prog. V glavnem lahko te proge razdelimo na 12 skupin, in sicer po smeri, v katero plujejo ladje. V današnji številki objavljamo prve štiri skupine, ki so po številu prog in zainteresiranih pomorskih družb najbolj obširne, pozneje pa objavimo še ostalih osem. Najmočnejša je skupina pomorskih zvez z Vzhodom. Iz Trsta plovejo v to smer italijanske, jugoslovanske, grške, turške ladje itd. Na vsaki progi sta najmanj po dve ladji, na daljših razdaljah pa jih je še več, tri ali celo štiri. Na tem področju si konkurira kar 21 pomorskih družb in podjetij. V tretjo skupino smo uvrstili tudi naj novejšo progo iz Trsta, li ceno po povprečni kakovo-! je J)rzo progo Trst-Madaga-sti mleka v posameznih kra- j, k?f,’ kl kar *®st jih. S sporazumom so se in- *adlT 1?*sicer *Brothe®>>’ '-____• • - ’ J nhrmih rvrm^tro io1i ski, Romuniji, Združenim ame- i proizvajali pohištvo za riškim državam, Sovjetski zve- i skiadlsce. ‘ zi in Švici. Letos so se Japonci prvič predstavili v Beogradu KITAJCI VDRLI V INDIJO. Kitajska vojska je prešla v o-fenzivo in zasedla važne indijske postojanke, tako prelaz Sela ob vzhodni meji Bhutana, mesto Walong in postojanke pri jezeru Spanggur blizu letališča Chushul ob južnem Ladakhu. Kitajska vojska je samo še 40 kilometrov oddaljena od ravnine Asama. V deželi Asam so bogati petrolejski vrelci. Iz te dežele vodijo v Burmo strateške ceste, ki so jih med vojno zgradili Američani. m so želi tudi velik uspeh. V posebnem prostoru je bila nameščena razstava del jugoslovanskih avtorjev, ki so jih prevedli v razne tuje jezike in jih objavili v tujini. Poleg tega so bile razstavljene tudi vse jugoslovanske strokovne, dnevne publikacije, dnevni tisk in periodične izdaje ter tehnično najbolje opremljene knjižne izdaje. Ob priliki sejma so jugoslovanska založniška podjetja prodajala srvoje knjige občinstvu s popustom, ki je dosegel v nekaterih primerih celo 90 odst. S tem sejmom ln s specializiranima razstavama «Moda v svetu* in »Sejem dete», ki sta Nemci kupujejo tudi pohištvo iz uvoza, seveda pod pogojem, da posamezne garniture ali ločeni kosi ustrezajo zahtevam sodobnih stanovanj. V promet gredo dobro zlasti majhne sobe zahodnonemški trg. Med temi izstopajo zlasti Italijani, ki pro dajajo Nemcem vsako leto velike količine pohištva. Tudi med italijanskimi tovarnarji je namreč mnogo takih, ki izdelujejo še vedno «preživele» garniture, ki ne gredo več v promet ne v Zahodni Nemčiji, in skoraj ne več tudi v sami Italiji. Tem tovarnarjem sedaj ne kaže drugega, kakor da se lotijo serijske proizvodnje sodobnih garnitur, da bodo lahko uspešno konkurirali s cenenimi in sodobno zamišljenimi izdelki tujih tovarnarjev in samih Nemcev. OTV4 /? POSTOPNO RAZVREDNOTENJE KOLUMBIJSKEGA PEZA. Kolumbijski finančni minister je izjavil na vsedržavnem se- in stoli, ki so praktični in obe- i stanku o kavi, da bo nova go-ne“. ™očne konstrukc;ie. Stilno - spodarska politika odpovedi pohištvo nima več toliko ljubi-1 (austerity) imela za posledico teljev kakor v prejšnjih časih.! postopno razvrednotenje ko-Vehke spalne sobe ne najdejo j lumbijskega peza. Minister je vec kupcev bodisi zaradi Lega, j poleg tega zahteval uzakonitev ker so prostori v novih stanova- j novih davkov. Vsak Kolumbi-njih pretesni zanje, in tudi za- j jec bo potoval v tujino, bo radi tega, ker so moderne ko .................... palnice odvzele spalnim sobam see», «Madagaskar», «Lourenco Marques», «Mombasa» in «Tri-este». To je obenem najnovejša in naj hitrejša zveza med Trstom in južnoafriškim področjem. NAPOVEDANE NOVE PROGE Za prihodnje leto je najavljenih nekaj novih prog, nekatere obstoječe proge pa bodo okrepili. Tako je družba «Si-darma» iz Benetk sklenila, da bo podaljšala progo Italija-Gvi-nejski zaliv do Severnega Jadrana, torej tudi do Trsta in Benetk. Nega ganska družba pa je sklenila podaljšati svoje redne zveze z Italijo na Jadransko morje. Znani brodar Achille Lauro je pred kratkim v Trstu napovedal okrepitev proge Trst-Perzijski zaliv, ki jo je uvedla Laurova mornarica leta 1958 z rednimi mesečnimi odhodi in prihodi. Pozneje so ladje začele krožiti hitreje in te dni je brodar sklenil pospešiti plovbo, tako da bo zago-toljen po en odhod iz Trsta vsakih deset dni. Zdaj pluje na Lauro vi progi Trst-Perzijski zaliv 10 ladij. Pirej. «Jadrolinija» (agent Bortoluz-zi), tedenska. Proga Trst - Reka - Kreta. »Jadrolinija« (agent Bortoluz-zi), štirinajstdnevna. Proga Jadransko morje - Ciper -Izrael. »Kvarnerska plovidba« (agent «Mediterranea»), desetdnevna. Proga Trst - Grčija - Turčija - črno morje. «Sarlis» iz Pireja (agent Bos), tedenska. Proga Jadransko morje ■ Severni vzhod. «Sperco», desetdnevna. Proga Jadransko morje - Južni vzhod. »Sperco«, tedenska. Proga Trst - Levant. «Ternavi» (agent Adria Lines), desetdnevna. Proga Jadransko morje - Grčija. pool - Dublin »Mediteranska* (agent Medi-terranea) mesečna. Proga Trst - švedska. «Svenska Lloyd» (agent Trip-covich), mesečna. JADRANSKO MORJE - RDEČE MORJE - VZ. AFRIKA -JUŽNA AFRIKA Proga Trst . Rdeče morje - Vz. Afrika. »Tržaški LIoyd», mesečna. Ekspresna proga Trst - Južna A-frika. »Tržaški Lloyd», mesečna. Proga Trst - Tirensko morje -Južna Afrika. »Tržaški Lloyd», mesečna. Proga Jadransko morje - Rdeče morje. «U. Gennari» (agent Genna-ri), desetdnevna. Proga Trst - Rdeče morje. «Jadranska plovidba» (agent Mediterranea), tedenska. «Kvarner» (agent Mediterra- Proga Trst - Rdeče morje - Je- dobršen del njihovih nalog in s tem zmanjšale njihovo važnost. S tem je zginila s pohištva za spalne sobe tudi vsaka monumentalnost, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število kosov, bili prav tako v prostorih beo- ki sestavljajo sodobno spalno grajskega sejmišča, se zaklju-1 sobo. Preureditev cestnega omrežja na Koprskem Določitev nove državne meje [ nova vse od Planine do Seno-med Italijo in Jugoslavijo je žeč, kakor tudi do Sežane ozi-nujno vplivala na preusmeritev roma Ferneč. Preureditev ceste KITAJCI BI SE RADI OPRAVIČILI. Vdor kitajskih čet v Indijo je zbudil odpor v svetovnem javnem mnenju; obsodila ga je tudi indijska komunistična stranka. Kitajski tisk trdi, da so pričeli Indijci napadati; hkrati obtožuje Indijce imperializma, ki ga podpirajo Američani, Francozi in Angleži, ki dobavljajo Indijcem o-režje. Sovjetska zveza je v tem sporu nevtralna; v smislu stare pogodbe je dobavila Indiji nekaj lovcev tipa »Mig«. Kljub temu obtožuje kitajski tisk Rusijo pa tudi Jugoslavijo revizionizma. TITO V ZSSR, KARDELJ V INDIJO. Predsednik Tito namerava v kratkem obiskati Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabil predsednik Hruščov. Temu obisku pripisuje svetovni tisk veliko važnost zlasti zaradi močnega trenja med Rusi in Kitajci; kitajski tisk nenehoma napada Jugoslavijo. Podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj obišče prihodnji mesec Indonezijo in nato Indijo. POLJSKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI. Poljski zunanji minister Adam Ra-packi je v ponedeljek prispel v Jugoslavijo na šestdnevni obisk. Ob svojem prihodu je izjavil, da se je pogosto sestal z zunanjim ministrom Kočo Popovičem in da so to bila prijateljska in koristna srečanja. Ob pravem času bo prišlo do izmenjave obiskov obeh zunanjih ministrov. Prijateljstvo obeh narodov pa tudj medsebojno sodelovanje obeh držav se razvija uspešno na vseh področjih. Gledišča o najvažnejših mednarodnih vprašanjih Poljske in Jugoslavije so si blizu, podobna, pogosto pa tudi enaka. Tako se kažejo nove možnosti za poglobitev odnosov med obema državama, pa tudi za okrepitev sodelovanja na mednarodnem torišču. To je zlasti važno v sedanjem mednarodnem položaju. Rapacki o-bišče tudi Sarajevo, Pulj in Brione, kjer ga bo sprejel predsednik Tito. V njegovem spremstvu, potuje tudi soproga Kristina. cestnega prometa na ozemlju sedanjega koprskega okraja. Predvsem je postalo potrebno bolje povezati Ljubljano s Koprom in ostalo obalo severne Istre. Stare avtomobilske ceste so bile trasirane za promet med Ljubljano in Trstom na eni ter Trstom in Reko na drugi strani. Od Senožeč čez Divačo in Kozino je vodila proti Kopru stoletja stara posipana cesta, namenjena samo prometu s konjsko vprego. Zaradi majhne širine in vijug so jo mogla uporabljati motorna vozila samo za silo in z majhno brzino. Nova vloga Kopra je zato terjala zgraditev moderne cestne povezave z zaledjem. Tako je prišlo do prve modeme avtomobilske ceste na tem ozemlju. Zgradili so jo v dolžini 47 kilometrov po povsem novi trasi od Senožeč do Dekanov, oziroma rižanskega križišča. Po njej se razvija zdaj leto za letom večji motorni promet, ki narašča vzporedno z rastjo koprskega pristanišča, nove industrije in pospešenega turizma. Prav turistične potrebe so narekovale tudi preureditev nekaterih stranskih cest. Med temi so 15 km dolga cesta od rižanskega križišča skozi Ankaran proti Debelemu rtiču,_ 4 km dolga cesta od vasice Rižane do novega Ljudskega parka Rižana na izviru reke Rižane Zvročku, kjer nastaja novo turistično središče, in cesta od Ravberkomande nad Postojno do kampinga Pivka jama. od vasi Rižane do Zvročka je tudi le prva etapa projektirane obnove ceste skozi notranjo Istro čez Buzet. Obnoviti bo treba tudi obalno cesto od škofij do Sečovelj in dalje ob o-balni Istri proti Pulju, da bi jo tako vključili v veliko Jadransko cesto do Ulcinja v Črni gori. V celoti je bilo v zadnjih letih v koprskem okraju na novo zgrajenih, rekonstruiranih, moderniziranih in obnovljenih okoli 100 km cest. Položaj se je s tem temeljito spremenil in na novo se je usmeril tudi promet. R. G. Nemka na Poljskem (Nadaljevanje s 1. strani) Prav zdaj modernizirajo 9 kilometrov dolgo cesto med Sežano in Divačo, ki bo našla pri Divači naravno nadaljevanje na avtomobilski cesti proti Kopru na eni ter proti Reki na drugi strani. Med Sežano in Komnom je bilo v dolžini okoli 5 km obnovljenih in asfaltiranih nekaj odsekov skozi naselja. V kratkem pride na vrsto tudi asfaltiranje ceste med Podgradom in Ilirsko Bistrico. Te dni končujejo zadnje obnavljanje cestišča med Razdr- leki. Povedala ji je, da je ušla iz bolnišnice, kjer je bila prejšnji dan operirana na -ušesu, da bi na trgu, kjer iz stolpa bije znamenita ura, preizkusila, a-li že dobro sliši. Počakali bosta skupaj, da se odprejo vratca na tej čudoviti uri, da bi zaslišala njene udarce. Na žalost je ura pričela biti, a nesrečna Poljakinja je ni slišala ter se je žalostna vrnila v bolnišnico, kamor je prišla iz okolice Bjalistoka. Pripovedovala je o visokih davkih, a tudi hvalila Gomulko. Morda pa ni slišale ure zaradi velikega hrupa na trgu. Po trgovinah je polno najrazličnejšega blaga, oblek in drugih tkanin. Od stare mestne palače je ostal samo stolp. Ogledala si je tudi grad in podobo Kosciuszka, pa tudi katedralo Sv. Stanislava, kjer so grobovi poljskih kraljev in Pilsudskega ter pesnika A-dama Mickiewicza. Iz soban tega gradu, kjer so bili nekdaj nastanjeni poljski kralji, je med nemško zasedbo nesmiselno vladal Hans Frank, Hitlerjev generalni guverner za poljsko zasedeno ozemlje. Pogled z gradu na mesto, skozi katerega se vije Visla, je čudovit Iz Krakova proti Katovicam ral plačati pristojbino 200 pe-zov; davek na bencin bo znašal 50 centavos za galono, kar pomeni zvišanje cene za 50 odst.. KANADSKI DOLAR OŠIBEL. Obrestna mera je bila v Kanadi znižana od 5 na 4 odst.. Tako je Kanadska narodna banka že tretjič znižala obrestno mero, odkar je bila povišana na 6 odst. Znižanje obrestne mere je neugodno vplivala na položaj kanadskega dolarja na borzah. Pariteta kanadskega dolarja je znašala 92,50 stotink ameriškega dolarja; tečaj se je v začetku tega meseca dvignil na 92,99, ko je kanadska vlada naznanila, da bo vrnila posojila, ki jih je podelila newyorška Zvezna rezervna banka. Zadnji teden je prve dni kanadski dolar noti- JADRANSKO MORJE— VZHOD (Albanija, Grčija, Turčija, Črno morje, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt) : Brza proga Jadransko morje -Grčija - Turčija. Družba »Adriatica*, štirinajstdnevna. Brza proga Jadransko morje -Grčija - Ciper - Izrael. »Adriatica«, štirinajstdnevna. Proga Jadransko morje - Dalmacija - Grčija. »Adriatica« dvanajstdnevna. Proga Jadransko morje - Egipt -Anatolija - Grčija. »Adriatica« petnajstdnevna. Proga Jadransko morje - Albanija - Grčija - Turčija - Črno morje. «Adriatica«, štirinajstdnevna. Proga Trst - Grčija. »Doris« (iz Pireja), tedenska. Proga Jadransko morje - Vzhod. Podjetje »Jugolinija« (agent Marittima Finanziaria), desetdnevna. nea), petnajstdnevna. Proga Jadransko morje - Turčija. «Denyziollary Tao« (agent El-lerman & Wilson), mesečna. Proga Trst - Jugoslavija - Ciper -Izrael. «ZIM» (agent Audoly), tedenska. Proga Trst . Kaifa - Tel Aviv. »Sela Maritimes« (agent Sme-an), tedenska. Brza proga za potnike in tovor Jadransko morje - turška pristanišča na Črnem morju. «Denyziollary Tao» (agent El-lerman & VVilson), petnajstdnevna. Proga Trst ■ ruska pristanišča na črnem morju. »Slobodna plovidba« (agent Audoly), petnajstdnevna. JADRANSKO MORJE - ZAHODNO SREDOZEMLJE-POR-TUGALSKA - SEV. EVROPA Proga št. 33 okoli Italije. «Tirrenia», petnajstdnevna. Proga št. 32: Jadransko morje-Sicilija ■ Malta - Tirensko morje - M ar sej - Španija. «Tirrenia», štirinajstdnevna. Proga št. 36: Jadransko morje-Tirensko morje - Portugalska -Severna Evropa. «Tirrenia», mesečna. Proga Jadransko morje - Severna Evropa - Nizozemska. »Navigazione Reale Olandese«, (agent Sperco), desetdnevna. Brza proga Trst - Sev. Evropa. »Jugolinija« (agent Marittima Finanziaria), desetdnevna. Proga Jadransko morje-London-Hull. « Jugolini j a», štirinaj stdnevna. Proga Jadransko morje - Švedska. »Jugolinija« (agent Marittima Finanziaria), dvajsetdnevna. Trgovinska proga Cunard Line. »Cunard Stearns Co.» (agent Bortoluzzi), vsakih 45 dni. Proga Jadransko morje - Vzhodna Anglija. »Ellerman & Wilson», dvajsetdnevna. Proga Trst - Španija - Portugalska. »Empresa Naviera« (agent Sperco), petnajstdnevna. Proga Trst - Finska. »Finlines« (agent Sperco) vsakih 40 dni. Proga Jadransko morje - Liver- men. »Onorato«, desetdnevna. Proga Trst - Rdeče morje . Južna Afrika. Joint Service (Sperco in V.N. Koninklike, agent Sperco), mesečna. Direktna proga Trst - Madagaskar. Joint Service (Adria Lines in Mifanampy, agent Adria Lines), mesečna. JADRANSKO MORJE . ZAH. AFRIKA - KONGO Direktna proga Trst - Gvinejski zaliv. «Adria Lines«, mesečna. Proga Jadransko morje - Tirensko morje - Zahodna Afrika. »Tržaški Lloyd», mesečna. Proga Trst - Indija . Gvinejski zaliv. »Scindia Nav.» (agent Ellerman & Wilson), mesečna. Proga Jadransko morje - Gvinejski zaliv. »Brodospas« (agent Marovič), mesečna. Proga Trst - Zahodna Afrika. »Nav. Libera Giuliana« (agent Martinoli), mesečna. (Nadaljevanje v prihodnji štev.) Napovedani odhodi NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Proga Jadransko morje - Vzhodna Indija - Vzhodni Pakistan. Romanija 3-5/12. Proga Jadransko morje - Vzhod. Sarajevo 20/11. Proga Jadransko morje - Indonezija - Japonska. Primorje 10/12. Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv. Vojvodina 22-23/10, Učka 15-20/12. Proga Jadransko morje - Severna Evropa. Rijeka 20/11, Slo-boda 28/11, Ivan Mažuranič 4/12. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« je 8. novembra odplula iz Dakarja za Koper, Ancono, Benetke, Trst in Reko, kjer jo pričakujejo 4. decembra. Motorna ladja »Bohinj« je 5. novembra priplula v Rio de Janeiro, odtod pa je nadaljevala pot v Santos, Montevideo in Buenos Aires. Motoma ladja »Bovec« je 8. novembra priplula na Reko, nato jo pot vodi v Las Palmas, Conakry, Abidjan, Lome, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. Italijansko mnenje o vlogi jugoslovanskih pristanišč val na 92,77 ter se pozneje ustalil pri 92,81. OBRESTNA MERA PO SVETU Države % Argentina 6.— Avstralija 5.— Avstrija 5,— Belgija 3.75 Brazilija 8.— Kanada 5.50 Danska 6.50 Egipt 5,— Finska 7,— Francija 3.50 Zah. Nemčija 3,— Japonska 7.30 Vel. Britanija 4.50 Grčija 6.— Indija 4.— Italija 3.50 Norveška 3.50 Nizozemska 4,— Pakistan 4,— Portugalska 2.50 Rodezija 5.— Španija 5.— ZDA 3.— Južna Afrika 4,— švedska 4,— Švica 2,— Turčija 6,— Venezuela 4.50 OBMEJNE POMORSKE ZVEZE Proga Trst—Koper—Umag [dan ob 15. uri ter pristajajo (Jadrolinija, »Aleksa Santič«) jv Dubrovniku ob 17.10. Ob ne-Odhodi iz Trsta vsak pone- deljah in sredah gredo do Ko- delj ek, sredo in petek ob 13. uri (pristanek v Kopru ob 13.45, v Umagu ob 15.55), in vsak torek, četrtek in soboto ob 19. uri. Odhod iz Umaga vsak dan razen nedelje ob 5.15 (prihod v Trst ob 8.15). tim in Senožečami. Ta cesta je i vozi vsake pol ure električni bila asfaltirana najprej že pred [ vlak, s postaje odhajajo nene-okoli 40 leti, a trasa sama je ; homa ekspresni vlaki v vzhod-ostala skoraj nespremenjena in | ne smeri. Ozračje se pravzaprav že davno ne ustreza več veli- ' nič ne razlikuje od ti^too-a ki kemu napredku motorizacije. V • vlada na postajah Zahodne načrtu je zato temeljitejša ob-1 Nemčije AMERIŠKO ODPOSLANSTVO V ITALIJI Proga Trst—Koper (Jadrolinija, »Aleksa Santič«) Odhod iz Trsta vsak torek, četrtek in soboto ob 13. uri (pristanek v Kopru ob 13.45); odhod iz Kopra iste dni ob 14.30 (pristanek v Trstu ob 15.15). Proga Trst—Koper—Umag (Navigazione Alto Adriatico, «Edra») Odhod iz Trsta vsak ponedeljek, torek, soboto in nedeljo ob 8. uri (pristanek v Umagu ob 10.35). Odhod iz Umaga ob 15. uri (pristanek v Trstu ob 17.35). tora, kjer pristajajo ob 22.35. Iz Dubrovnika se ladje vračajo vsak dan ob 8.30, iz Kotora pa vsak torek in petek ob 3.30. Znani pomorski dnevnik «L’Avvisatore Marittimo« (Pomorski poročevalec), ki izhaja v Genovi, je pred kratkim objavil daljši članek o jugoslovanskih pristaniščih na Jadranu. List pravi, da že sam zemljepisni položaj sili Jugoslavijo k razširjenju svojega pristaniškega omrežja. Reka je in bo kajpak ostala najvažnejša jugoslovanska luka, toda tudi druge se iz dneva v dan razvijajo. Tako na primer Ploče, ki lahko opravlja danes 1 milijon prometa, a jih bo v doglednem času štiri. Tako tudi pristanišče Bar, ki je obenem izhodišče za novo železniško progo Beograd - Bar in ki bo po vsej verjetnosti postalo tretje jugoslovansko pristanišče po pomenu. Jugoslovanske oblasti so pred kratkim nakazale za gradnjo novih naprav 3,5 milijarde dinarjev, tako da bo Bar lahko prevzel leta 1965 že dva in pol milijona ton blaga. Nova železniška proga bo namreč preusmerila na Bar ves blagovni promet s Srbijo, južno Makedonijo in črno goro. Pisec članka se je dalj časa zadržal pri luki Koper. V Kopru je Slovenija prvič v zgodovini dobila svoje pristanišče. Sedaj se že izvaja velik načrt, l b) Proga Koper—Zadar Ladje odhajajo iz Kopra vsak ponedeljek ob 5. uri in pristajajo ob 19.30 v Zadru. Iz Zadra odhajajo vsak torek ob 1.30 in pristajajo v Kopru ob 10.05. TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST Riva Grumula 6 -1 - Tel. 37-004, 55-689 POTNIŠKO—BLAGOVNE PROGE Proga Trst—Novigrad (Navigazione Alto Adriatico «Edra») Odhod iz Trsta vsako sredo ob 8. uri (pristanek v Novigra-du ob 11.25); odhod iz Novi-grada iste dni ob 14.10 (pristanek v Trstu ob 17.35). Ladja pristaja tudi v Kopru, Izoli, Piranu in Umagu. Proga Trst—Koper—Piran— Pulj (Navigazione Alto Adriatico, «Edra») Odhod iz Trsta vsak petek ob 8. uri (pristanek v Pulju ob 13. uri). Odhod iz Pulja isti dan ob 15. uri (pristanek v Trstu ob 20. uri). a) Proga Trst—Reka—Pirej (101 A) Odhodi iz Trsta ob 20. uri 27. novembra, 11. in 25. decembra, 8. in 22. januarja, 5. in 19. februarja ter 5. in 19. marca. Potovanje v eno smer traja teden dni. Proga Trst—Milje—Koper (Navigazione Alto Adriatico, »Dionea« ali »Ambriabella«) Odhod iz Trsta vsak dan ob 11.15 (pristanek v Kopru ob 12.20); odhod iz Kopra ob 14.45 (pristanek v Trstu ob 15.50). V prihodnjih dneh je najavljen prihod v Italijo posebnega ameriškega odposlanca strokovnjakov s področja industrijske avtomatizacije. Odposlanstvu bo načeloval Roy F. Gotemberg z ministrstva za trgovino. Ameriški strokovnjaki bodo stopili v stik s predstavniki italijanskega poslovnega sveta in bodo med drugim izročili poslovnim partnerjem okoli 600 »ponudb« za sodelovanje in izmenjavo blaga med Italijo in Ameriko. Člani ameriškega odposlanstva bodo sprejeli podobne ponudbe, ki jih bodo italijanski poslovni ljudje naslovili na Ameriko. Od. poslanstvo bo potovalo skozi Rim, Neapelj, Milan, Turin, Bologno in Genovo ter bo v vsa-1 BBZI PROGI kem mestu nekaj dni na razpo n) Proga P-’-r lago zainteresiranim poslovnim nik Kotor ljudem. 1 Ladje odhajajo z Reke vsak JADROLINIJA Reško plovno podjetje »Jadrolinija* je uvedlo s 1. novembrom 1962 zimski vozni red na vseh progah. Zimski urnik bo v veljavi do 31. marca 1963. ipli* - Pv.bror a) Proga Trst—Reka—Pirej (101 B) Odhodi iz Trsta ob 20. uri 20. novembra, 4. in 18. decembra, L, 15. in 29. januarja, 12. in 26. februarja ter 12. in 26. marca. c) Proga Trst—Reka—Iraklion Odhodi iz Trsta ob 20. uri 17. novembra, 1. in 15. decembra. Krožno potovanje traja 14 dni. č) Proga Trst—Reka—Kreta Odhodi iz Trsta' ob 20. uri 23. novembra, 7. in 21. decembra, 4. in 18. januarja, 1. in 15. februarja, 1., 15. in 29. marca. Krožno potovanje traja 14 dni. nudolln o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste plošeic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 2 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BOO.ODO.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKREO za katerega pojde 12 milijard dinarjev. Zdaj ima Koper že 400 metrov operativne obale in 400.000 ton letnega prometa, že do uresničitve prve četrtine obsežnega načrta pa bo razpolagal s 1200 m operativne obale, promet pa se bo dvignil na 600—700.000 ton. V načrtu je gradnja pomolov, skladišč, posebnih hladilnih naprav itd. med temi zlasti veliko skladišče za hitro kvarljivo blago (zlasti agrume) in drugo skladišče za jedilna olja, ki lahko že sprejema po 8.000 ton tega blaga. Seveda bo Koper največ pridobil z železniško povezavo z Divačo. Za 27 km proge bodo izdali 3—4 milijarde dinar- jev. čeprav pravijo Jugoslova-iristatiišce ni, da so koprsko pristanišče zgradili zato, da bi razbremenili Reko, gre po mnenju pisca v bistvu za odvzem avstrijskega prometa tržaškemu pristanišču. Zato tudi priznava koprsko pristanišče avstrijskemu blagu v tranzitu s tovornjaki posebne popuste pri prevoznih tarifah. Tudi v Splitu modernizirajo in razširjajo pristaniške naprave. V Pulju naj bi nameravali zgraditi posebno petrolejsko pristanišče, toda jugoslovanske oblasti so zanikale to vest. SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.1. - TELEFON ŠT. 37-808 SPOmRSKFGA ZDRUŽENJA Plače nameščencev javnih lokalov Povprečne dnevne in mesečne plače uslužbencev — natakarjev — javnih lokalov (gostiln, barov, bifejev, restora-nov in podobno), ki so plačani v procentih. Odlok ministrstva za delo in socialno zavarovanje z dne 26. oktobra 1962 (objavljen v U-radnem listu št. 287 dne 12. novembra 1962) določa sledeče povprečne dnevne in mesečne plače za zgoraj omenjene uslužbence na področju Tržaškega o-zemlja ki so plačani v procentih: a) Restorani, gostilne, bifeji in podobno: KATEGORIJE OBRATOV I 'I I. III. Kat. uslužb. dne v. n 1. natak.-šef 2400 621 2. natak.-šef 2000 52' natakar restor. gostil. 1800 46 natak. bif. 1600 4b natak.-pom. 1300 33800 1300 b) Kavarne, bari, pivovarne, prodajalne sladoleda, slaščičarne in podobno: dnev. mes. dnev. mes. dnev. mes. 2200 2000 57200 52000 2000 52000 2000 52000 1600 42600 1600 41600 1300 33800 1500 39000 1300 33800 1300 33800 1300 33800 900 23400 900 23400 Na političnem obzorju Ikl lili IPf) ITI ZTvHffije KATEGORIJE OBRATOV Kateg. uslužbencev natakar - šef natakar natakar ■ pomočnik Navedene plače vsebujejo tudi morebitno hrano, ki jo u-službenec kakorkoli prejema ter del trinajste plače. Plače se nanašajo na povprečno 26 delovnih dni. Ta odlok velja od 1. julija 1961. Zaposlitev vajencev izpod 15 let Na splošno določa zakon z dne 29.11-1961 št. 1325 prepoved zaposlitve bodisi za moške kakor za ženske, ki niso še dovršili 15 let starosti. Toda v določenih primerih je dovoli eno zaposliti kot vajence tudi mlajše. V teh primerih mora Inšpektorat za delo izdati posebno pooblastilo z ene strani na prošnjo, ki jo morajo predložiti starši vajenca orne-n lenemu uradu (Ul. Galatti st. 24-1.) na navadnem papirju, ter z druge strani na prošnjo delodajalca (na kolkovanem papir- I.—II. dne v. mes. 2000 52000 1600 41600 1300 33800 III.- dnev. 1300 900 -IV. mes. 33800 23400 ju za 100 lir). Delodajalec mora priložiti prošnji kolek za 100 lir; v prošnji mora navesti podatke vajenca ter delo, ki ga bo opravljal. V primeru zaposlitve brez o-menjenega pooblastila so predvidene denarne globe od 2000 do 100.000 lir za vsakega vajenca. Obvestilo članom gostilničarjem Obveščamo člane gostilničarje, ki so se odločili za enodnevno zaporo lokalov zaradi tedenskega počitka, da lahko dvignejo pri tajništvu združenja natiskana obvestila glede zapore. Poslovanje trgovske bolniške blagajne Te dni je bil v dvorani tržaške trgovinske zbornice pokra- jinski vzajemne bolniške blagajne za trgovce. Predsednik E. Puppi je v krajšem nagovoru ugotovil, da je blagajna izposlovala v prvem letu življenja 8.534 zdravniških pregledov in posegov v Skupni vrednosti 62 milijonov lir. Pokrajinski zbor je nato sprejel proračun za leto 1963, na koncu pa se sklep, naj bi se vzajemna pomoč med trgovci še razširila, in sicer vsaj v taki meri, kakor velja med obrtniki in neposrednimi obdelovalci zemlje. V ta namen je zbor sprejel resolucijo, s katero poziva osrednjo organizacijo trgovcev, naj sprejmejo v tem smislu potrebne u-krepe. Osnovna zahteva trgovcev je zdaj priznanje invalidnine in starostne pokojnine. Vloga SGZ na ministrstvo za prevoze Znano je, da so tukajšnji avtoprevozniki še vedno v velikih težavah zaradi pomanjkanja dovoljenj. Zato je združenje 8. tega meseca poslalo ministrstvu za prevoze v Rim vlogo, v kateri v imenu svojih članov in na splošno vse kategorije avtoprevoznikov prosi, da bi italijansko - jugoslovanska mešana komisija za avtoprevo-ze, ki se je sestala 13. t.m., u-poštevala težave, v katerih so avtoprevozniki zaradi neprimernega podeljevanja dovoljenj za prevoze med Italijo in Jugoslavijo. V vlogi združenje predlaga, da bi prišlo do ukinitve izdajanja dovoljenj za avtoprevoznike s sedežem v Trstu, Gorici in Vidmu, ali pa vsaj, v podrejeni vrsti, do povečanja števila dovoljenj, priznanja veljavnosti e-notnega dovoljenja za mašino in prikolico, ali pa do raztegnitvi veljavnosti dovoljenj »roza* na vso državo. Združenje utemeljuje svojo vlogo s tem, da avtoprevoz iz Trsta, Gorice in Vidma na relaciji Italija - Jugoslavija ne škoduje državnim železnicam, medtem ko težave, v katerih so tukajšnji avtoprevozniki, škodujejo splošnemu tukajšnjemu gospodarstvu. IZID OBČINSKIH VOLITEV IN SLOVENCI Ob vprašanju, kako bi si pridobili obljubljene manjšinske pravice, so se Slovenci v Italiji razdelili v dva tabora: na eni strani tisti," ki so mnenja, da se morajo Slovenci tudi politično organizirati neodvisno, na drugi tisti, ki menijo, da se je treba v ta namen povezati z italijanskimi strankami, da bi se tako njihov glas slišal lahko tudi v Rimu; volilna 21 svetovalcev (poprej 23); za njo pride Komunistična partija partija Italije (38.489 glasov, 20,44 odst., poprej 40.304, 21,61 odst.), ki bo imela 13 svetovalcev (leta 1958 14); Italijansko socialno gibanje MSI (neo-fašisti) 24.744 (13,14 odst., poprej 27.564, 14,78 odst.); Socialdemokratska stranka 15.273 glasov (8,11 odst.), poprej 13.385 (7,18 odst.) 5 svetovalcev (poprej 4); Italijanska liberalna stranka (14.995, 7,96 odst., poprej 6.824, 3,65 odst.) 5 svetovalcev (poprej 2); Republikan- geometrija je takšna, da ne do- j Ska stranka (4.314, 2,29 odst., pušča, da bi si Slovenci lahko | poprej 5.521, 2,96 odst.) enega izbrali lastne parlamentarne | svetovalca (poprej 2); Indipen- ŠTIVANSKO PAPIRNICO IZPOPOLNJUJEJO. Predsednik štivanske papirnice dr. _ Ferrara je te dni povabil tržaške novinarje na ogled novih naprav za proizvodnjo patiniranega papirja za rotacijski bakrotisk. Z novimi napravami bodo pridobivali 600 metrov patiniranega papirja na minuto. Tak papir uporabljajo za revije v rotacijskem bakrotisku. Tovarna ima zdaj tudi nov stroj za proizvodnjo finejšega papirja za offset tisk. TRŽAŠKA UBOŽNICA STARA 100 LET. Junija meseca leta 1862 je bila dograjena velika stavba v Pascolijevi ulici, v kateri je danes tržaška ubožnica z nekaterimi drugimi dobrodelnimi ustanovami. Prejšnja ubožnica je stala ob Mira- marskem drevoredu na mestu, kjer je zdaj glavna železniška postaja. STAVKA ZIDARJEV ZAKLJUČENA. Preteklo sredo se je po dolgem času zaključil sindikalni spor delavcev zaposlenih v gradbeni stroki. Na posredovanje komisarja dr. Maz-ze sta se obe stranki sporazumeli glede glavnega vprašanja, ki je bilo predmet spora. Delavci bodo odslej prejemali po 22 lir več na uro, in sicer za «obrabo obleke* (zahtevali so 50 lir poviška). S svoje strani na so se delavci obvezali, da TEDENSKI POČITEK JAVNIH LOKALOV. Na vratih in izložbenih oknih javnih lokalov so se prikazali prvi napisi, ki opozarjajo občinstvo na dan v tednu, ko so posamezni lokali zaprti. S tem se je začel izvajati sporazum o enodnevnem tedenskem počitku javnih lokalov. FUZIJA MARTINOLICH — LUSSINO. Na izrednem občnem zboru, ki bo v Trstu 6. decembra, se bodo delničarji pomorske družbe Martinolich izrekli o fuziji družbe s sorodno družbo «Lussino». Hkrati se_ bodo po vsej verjetnosti odločili za povečanje družbenega kapitala od 198.000.000 na 199.300.000 lir. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrle 86-letna I-vana vd. Mahnič, 76-letna Magda Kmet vd. Gregorčič in Marija Valenčič vd. Hrobat, v Lo-njerju 65-lstni Jožef Lavren- X. RAZSTAVA CVETJA SPOMLADI 1963. Deseta razstava cvetja bo od 20. aprila do 5. maja 1963 na pomorski postaji. Rok za pristop razstavljavcev zapade 31. januarja prihodnjega leta. ne bodo postavili nobenih novih zahtev do konca leta 1963. Vlil zame EVIDENČNE TABLICE IZ PLASTIČNE MASE. Pred nekaj meseci smo v našem listu napovedali, da mislijo strokovnjaki uvesti na motornih vozilin evidenčne tablice iz plastične mase. Te dni je ministrstvo za promet objavilo cenik, po katerem bodo prodajali nove evidenčne tablice. Tablica za zadnji del o-sebnega avtomobila bo stala 800 lir, manjša tablica za sprednji del pa 450. Navadne tablice za motorna kolesa bodo sta'e po 500 lir, za poljske traktorje 550 lir, za prikolice pa 450 lir. Nove ?!C£\mli “tanko0± Danielis i zaključila stavka” 600 delavcev, i evidenčne tablice bodo začeli iegel 18-letm Janko Daniels, nj odpust štirih nameščati na novih vozilih, ka- baf in v Sovodn“h 67 1etna delavcev, bo sedaj rešil pred- kor hitro bodo pošle zaloge sta-Marija Cijan Por. škrt. I-dnik sodišča. I nh tablic iz pločevine. DELAVCI PRI ORIONU ZOPET NA DELO. Generalni vi. komisar dr. Mazza je posredoval tudi v sporu med delavci v qtarancanu je za posle- in vodstvom žaveljske tovarne Še,mi ‘5SU, nesrečePpod-1 Onem Tako s. ie po 4= dneh l sednik sodišča. predstavnike, saj so bili razdeljeni na tri pokrajine (Tržaško ozemlje, Goriško in Videmsko). Na tržaških občinskih volitvah so prvi (Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska zveza, Slovenska kr-ščansko-socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev) nastopili s Skupno slovensko listo, drugi (napredni) so postavili svoje kandidate na listi Italijanske socialistične stranke in Italijanske komunistične stranke; Neodvisna socialistična zveza, ki je na prejšnjih občinskih volitvah zbrala 4.583 glasov in izvolila dr. J. Deklevo, je bila med tem časom razpuščena in njeno vodstvo je članom svetovalo, naj se pridružijo komunistom oziroma socialistom. Politične skupine, v katerih so organizirani Slovenci, so se pri občinskih volitvah potegovale zlasti za glasove bivše NSiZ. Za skupno slovensko listo je bilo pri sedanjih volitvah oddanih 4.869 glasov (pri volitvah 1958 sta nastopili za »Slovensko listo» samo Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska zveza ter zbrali 2.833 glasov); izvoljen je bil nosilec liste in predsednik Slovenske katoliške skupnosti dr. Teofil Simčič. Na socialistični listi sta bila izvoljena bivša pristaša NSZ Dušan Hreščak in inž. J. Pečenko, ki sta prejela največ preferenčnih glasov. Socialistična lista je od prejšnjih občinskih volitev napredovala od 6.145 na 12.481 ter je tudi število izvoljenih svetovalcev podvojila (od 2 na 4). Inž. J. Pečenko, ki je že pokrajinski svetovalec, je v smislu volilnega dogovora zadržal mandat pokrajinskega svetovalca; tako bo socialistična stranka poleg Slovenca D. Hreščaka poslala v občinski svet še Pittonija, dr. Pincherla in dr. Sinigagiio. Na komunistični listi so biu izvoljeni trije Slovenci: Marija Bernetič, Fr. Gombač in Lucijan Padovan, ni bil pa izvoljen Marij Grbec, nekdanji pokrajinski svetovalec, ker je prejel premalo preferenčnih glasov. V prejšnjem občinskem svetu so Slovenci imeli na komunistični listi enega občinskega svetovalca več (Ferda Zidarja). Težko je ugotoviti, v kakšnem razmerju so se med posamezne liste, na katerih so kandidirali slovenski kandidati, razdelili glasovi bivše NSZ, upravičeno pa je mnenje, da se je največ volivcev odločilo za socialistično listo, nato za Skupno slovensko listo (ki je po vsej verjetnosti pridobila tudi nekaj indipendentistov) in končno komunistično listo, ki je pri teh volitvah prejela 38 tisoč 489 glasov (20,44 odst.), pri prejšnjih pa 40,304 (21,61 odst.) in bo imela v občinskem svetu 13 svetovalcev (poprej 14). Računajo, da je med 38.000 volivci, ki so oddali svoj glas Komunistični partiji, približno polovico Slovencev. Med vsemi strankami je najmočnejša Krščansko demokratska (zdaj 62.626 glasov, 33,25 odst., pri prejšnjih volitvah 65.272, 35 odst.), ki bo imela dentistična fronta - Marchesich (4.125, 2,19 odst., poprej 4.221, 2,30 odst.) enega svetovalca (poprej 1) in Unione Triestina -indipendentist Tolloy (3.706, 1.97 odst., poprej 5.387, 2,88 odstotka) enega 'svetovalca (poprej eden). Vseh svetovalcev je v občinskem svetu 60. Predvideva se, da bo bodoči občinski odbor sestavljen iz sredinsko - levičarskih strank (KD, PSDI, PRI in PSI), ki razpolagajo skupno z 31 svetovalci, to je z večino občinskega sveta. SKUPNA SLOVENSKA LISTA O IZIDU VOLITEV. Kandidati Skupne slovenske liste in predstavniki Sveta Skupne slovenske liste so na posebnem sestanku sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da se je lista pri zadnjih občinskih volitvah krepko uveljavila; to zgovorno dokazuje pravilnost programa liste in utrjuje prepričanje, da je treba nadaljevati z delom za združevanje slovenskih sil. Glavni smoter Skupne slovenske liste ostane ohranitev slovenstva na Tržaškem, zaščita narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic Slovencev. Postavil en) glavni smoter se da doseči le s sodelovanjem čim večjega števila Slovencev ter s skupnimi in samostojnimi slovenskimi političnimi nastopi. Resolucija poudarja pripravljenost, sodelovati z vsemi upravnimi, sindikalnimi in drugimi ustanovami in organizacijami, ki bodo pokazale razumevanje za slovenske zahteve. Vsi Slovenci so vabljeni, naj sodeluje jo pri delu za zaščito skupnih pravic. GLEDIŠČE KOMUNSTIČNE STRANKE. Tržaška federacija KPI pravi v svoji izjavi o voli vnem izidu v Trstu, da je o-hranila svojo postojanke in Ledino je oral po svoje Pisatelj dr. Boris Pahor je prejšnji torek v Slovenskem klubu v Trstu orisal nemirno pa tudi plodno življenje vihravega tržaškega publicista in zgodovinarja Josipa Godine Vr-delskega. Tudi Slovenci v Trstu — Godina je bil doma z Vrdelce (Sv. Ivana) — smo i-meli svoje originale, ki so o-rali slovensko ledino po svoje, po svojih opažanjih in zamislih. Danes je Trst stisnjen v zamejstvo — to so pripombe poročevalca k Pahorjevemu predavanju — in tako potisnjen v kot na njivi rastoče slovenske kulture. Toda nekdaj je bil največje slovensko mesto, ki je ustvarjalo na kulturnem, gospodarskem in političnem področju iz lastnih sil. Prav s tega vidika je bilo Pahorjevo predavanje res zanimivo in tudi posrečeno izbrano. Slovenci v Trstu so ustvarjali in še danes ustvarjajo pač bolj skromno po svojih močeh. Naše ljudstvo je v svoji burni preteklosti včasih padlo nizko, včasih se je zdelo, da je že pokopano — tako je naglasil predavatelj — toda kmalu se je pričelo zopet dvigati ter se zopet povzpelo. Ne pozabimo tega posebno danes. Govornik je prečital tudi nekaj najbolj značilnih odlomkov iz del Godine Vrdelskega. Pred poslušalci je tako vstala slika starega Trsta, kakršen je bil nekako pred 100 leti. ko so slovenski kmetje še obdelovali svoje vinograde na mestu, kjer se danes dvigajo italijanske stolpnice. Prav iz teh starih globokih temeljev izvira naša moč. L. B. vezmi k parjubljeni Dinastiji. Presvetlim poročencan Vito-riju Emanuelju Savojskemu an Eleni Petrovič Njegušovi željo deb’ se spunle žeje’ na Njih srečo, katero Njemu želi ciela Italija od Matajura do Etne. U Sv. Petru par Nediži 24. oto-berja 1896. Na ime cijelega o-kraja občinski poglavarji. VATIKANSKI KONCIL NA RADIU Slovenska radijska postaja v Trstu ima vsako soboto ob 17.20 posebno oddajo pod naslovom »Drugi Vatikanski koncih; v oddaji so poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. Gradivo za oddajo zbirajo v Rimu posebej za Italijansko radio-televizijo, v Trstu pa skrbi za oddajo slovensko uredništvo tržaškega radia. Ta oddaja bo trajala ves čas koncila. Tudi običajna tedenska verska oddaja, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 12.15 pod naslovom «Vera in naš čas», bo imela najnovejše vesti z vatikanskega koncila. SMRT ZAVEDNE UČITELJICE Po dolgi bolezni je pred kratkim v Ljubljani umrla tržaška učiteljica Marija Pahorjeva. Rajna je v svojem življenju veliko žrtvovala za slovensko šolo. Poučevanje ji je bilo res življenjsko poslanstvo; njeni učenci, njih starši in vsi tisti, ki so jo poznali in cenili, jo bodo ohranili v spominu s hva- SCENOGRAFSKA RAZSTAVA J. CESARJA Sinoči so v prostorih Slovenskega kluba (Gregorčičeva dvorana) v ulici Geppa 9/1. odprli zanimivo razstavo gledališkega scenarija znanega tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. slovensko gledališče v trstu priredi v nedeljo 25. t. m. ob 18. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* Luigi Pirandello «ČEPICA S KRAGULJOKI* in «PATENT* Predstava zadnjič v Trstu Cene znižane ..GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno • UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst Ul. Geppa 9. tel 38-933 CENA posamezna številka Ur 30, za Jugoslavijo din 20— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 ur. Pošt. tek račun «Gospodarstvo» št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva ul 31. tek rač št 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno CENE OGLASOV za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. • Odgovorni ured- ležnostjo za vse, kar je zanje j nj^. yr Lojze Berce • Založnik: storila. Maturirala je na slo-! zaiožba »Gospodarstva* Ti-venskem učiteljišču v Gorici le- j Skarna Založništva tržaškega Ob desetletnici smrti F. Venturinija Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* je s posebno prireditvijo v dvorani 1. maja pri Sv. Ivanu proslavilo desetletnico smrti skladatelja Frana Venturinija. Rajni je več let vodil tudi pevski zbor »Slavko Škamperle*. Po pozdravni besedi predsednika društva L. Abrama je E. Švara opisa.1 plodno delovanje Fr. Venturinija, ki je bil njegov stanovski tovariš in dober znanec, na področju glasbe in ljudske izobrazbe. Zbor »Slavko Škamperle* je pod vodstvom Sv. Grgiča zapel, najprej sam, potem zdru- r_________ ___ ženo z zborom »Slovan* iz Pa- jih v primerjavi z volitvami le- drič več Venturinijevih skladb ta 1914. Službovala je na Tržaškem, dokler ni bila za časa fašizma prisiljena zapustiti domačo zemljo. Nato je učitelje-vala na štajerskem. Po vojni se je vrnila v Trst in službovala najprej v Sv. Križu, nato pa pri Sv. Jakobu. Zaradi neurejenega položaja naših šol; nikov ni imela niti po skoraj 50 letih požrtvovalnega dela pravice, stopiti v Trstu v zasluženi pokoj; zato je bila večkrat prisiljena prositi za bolezenski dopust. Med takšnim dopustom v Ljubljani je izdihnila. Resničen primer, da Kačurjev rod še ni zamrl! Marije Pahorjeve ni več med nami, toda živela bo dolgo v naših hvaležnih srcih. prof. E. K. tiska (ZTT), Trst. ta 1960 nekoliko utrdila. Ohranila je svoje volivce zlasti med delavci, med Slovenci pa je celo napredovala. Zaradi izgube enega mesta v občinskem svetu bo dolžnost izvoljenih svetovalcev, da se še bolj vztrajno borijo za demokratično upravo, za obrambo koristi mesta, za združitev zdravih sil, ki hočejo samoupravno deželo ter za enakopravnost, med Italijani in Slovenci. 15 LET »PRIMORSKIH NOVIC. Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Novi Gorici »Primorske novice* je te dni proslavilo 15-letnico svojega obstoja. Do sedaj je izšlo 765 številk v skupni nakladi 7.253.000 izvodov; zanje so porabili približno 40 vagonov papirja in 500 kg tiskarskega črnila. RAJBELJ, novembra Bilo je še tedaj, ko rude_ iz našega rudnika niso prevažali s tovornjaki pa tudi ne po žičnici. Iz Rajblja so takrat rudo prevažali z volovsko ali konjsko vprego. Tedaj sem bil mlad fant in z mojim prijateljem Milkom sva , bila zaposlena pri oskrbi volov. Spomladi okoli zadnje dni a-prha — mnogo let je že od tega — ko naju je šef izbral, da popeljeva vola lisca podkovat na Trbiž. Takrat volov v Rajblju niso kovali. Tisto jutro, bil je ponedeljek, se ob osmih odpraviva z liscem iz Rajblja proti Trbižu. Pihal je zelo topel južni veter m travniki so že močno ozeleneli. Tiste čase so bile gostilne med Rajbljem in Trbižem bolj po-gosto nasejane; saj sta bili že kar na Modi dve, brez gostilne pri Fuksu na skrajni severni strani vasi. Ker je bil ponedeljek kakor sem omenil, je nama z Milkom pridno predel maček po želodcu in glavi Da to mrho preženeš, je najboljše sredstvo izkušenih vinskih bratcev, da poženeš še en polič po grlu, suhem seveda, potem si zopet včerajšnji moz. Tako sva tudi s prijateljem napravila in se ravnala po klasičnem receptu. Pridno in točno sva se ustavila pri vsaki gostilni in privezala lisca k plotu; takrat je bilo videti plotne ograje povsod. Tu na Koroškem so ljudje takrat živeli od ovac, krav in koz, danes je te nadomestilo motorno vozilo in leseni plotovi so izginili, čeprav bi namesto lesenih plotov danes bili potrebni cementni zidovi; kajti od časa do časa iztiri kakšno vozilo in prekorači cestna pravila, seveda ne vedno brez posledic. No, moralnih Kako je lisec zdirjal čez mejo Resnična zgodba dveh veselih rudarjev, originalno zapisana naukov ne bomo dajali, saj tudi nama z Milkom ta dan ni šlo vse po rožcah. Ko sva ob poti med Rajbljem in Trbižem obrala vse gostilne, sva ga že oba čutila nekoliko pod kapo. Dospela sva na Trbiž, privezala lisca h kostanju. Moj prijatelj Milko je tedaj rekel, da bi se rad obril, no, jaz sem mu prikimal. »Pa pojdi, če meniš, da še nisva dovolj obrita od minulih velikonočnih praznikov. Jaz pojdem, sem dodal, pa še enega popit, dobiva se pri kovaču. Tisti, ki prej opravi, popelje lisca h kovaču, da ga podkuje*. Rečeno, storjeno: Milko v brivnico, jaz v gostilno, lisec pa pri kostanjevem drevesu; videti mu je bilo, da mu najini načrti kar nič ne ugajajo. Ko sem použil novo merico tokaj ca in se malo čez mero zaklepetal s svetlolaso Tereziko, sem se spomnil na lisca in na svojo dolžnost. Poslovil sem se od Terezike in jo mahnil na cesto ter uprl pogled proti kostanju, kjer sva z Milkom pustila lisca. Ni ga bilo več! No, si rečem, ga je pač Milko že odpeljal h kovaču. Zato sem jo ubral proti kovačiji, ki je 'bila približno 200 metrov oddaljena od kraja, kjer sva privezala lisca k drevesu. Ko stopim skozi vratca, se zaleti v mene prav moj prijatelj. ki je pravkar planil zbegan iz kovačije. »Kje je vol?*, sva hkrati zavpila, ko sva si z robcem obri- sala okrvavljene nosove. »Ko se zahvalila dobrotnici, ki na- šem prišel iz brivnice in nisem več videl vola ob kostanju, sem mislil, da si ga že ti odpeljal h kovaču, kot sva se domenila*. »Jaz pa sem mislil, da si ga ti», sem odvrnil. In začela se je dirka po Trbižu, da bi našla lisca. Ko ga po mestu nisva mogla nikjer najti, sva obrala vse mesnice, češ mogoče so pa že lisca mesarji zaklali in že kje visi na kavlju. Toda zaman; govedina, ki je visela naprodaj na kavljih ni bila prav nič podobna liscu. Ko sva tako begala po Trbižu okoli hišnih voglov, ni bilo mogoče misliti, da ne bi najino beganje postalo ljudem sumljivo. Na najino srečo ta trenutek ni bilo karabinjerjev na cesti, bili so najbrž pri kosilu; saj je bilo o-koli poldne, dobro se spominjam, kajti dogodek naju je v hipu iztreznil. Tedaj nama pride naproti neka ženska. Ker je na najinih preplašenih obrazih spoznala, da nekaj z nama ni v redu, nas je začudena povprašala: »Kaj se je vendar zgodilo? Saj sta nekam vsa iz sebe!*. Pozneje sva izvedela, da je to bila učiteljica osnovne šole v Ko kavern, od koder je prihajala. V kratkih stavkih sva ji razložila vso zadevo. »Oh, tako o-pisanega vola sem videla v Kokavem blizu meje; tam se pridno pase in konec vrvi mu visi okoli vratu*. Takoj sva že 37 let. uganila, da je to najin lisec, 1 ma je odvzela glavno skrb in jo mahnila proti glavni trbiški postaji in naprej proti meji. Po eni uri res ugledava pobeglega lisca, ki se je mirno pasel ob avstrijsko - italijanski meji, na srečo na italijanski strani. Lisec naju še ni zagledal, a je nenadoma dvignil rep in v dirkalnem zaletu zdirjal čez mejo; z one strani se je ozrl in naju zagledal. Tedaj se je namah ustavil in se začel mimo pasti. V prvem trenutku nisva mogla doumeti li-ščevega vedenja, a kmalu se nama je zabliskalo v omotanih možganih, da mora biti lisec že podkovan, in sicer zelo podkovan, v zemljepisu namreč. Poznal je zemljevid bolje kot midva in vedel, da mu ne moreva do živega. Kako se je odmotal od kostanjevega drevesa, nama je z Milkom še danes uganka. Dognala pa sva, da je lisec bil najinega vonja po vinu sit in ko sva se mu pri Kokavem približala, da bi ga ujela, naju je izdal južni veter... Lisec naju je prej ovohal kot videl. Konec je bil ta, da sva se morala vrniti v Rajbelj brez lisca, ker nisva imela dovoljenja za prestop meje. Lisca so po posredovanju rudniških oblasti Avstrijci vrnili, naju je pa ravnateljstvo zakovalo iz zunanje službe za kazen v rudniško jamo, kjer delava še danes. Od tega 1« ING. GIOVANNI PAROSI: »La progettazione di costruzioni in cemento armato — guida pra-tica con esempi svolti ad uso de-gli ingegneri, calcolatori, politec-nici .geometri e periti edili». — 606 disegni originali, 34 tabelle. V. edizione migliorata. Editore Ulrico Hoepli, Milano. VISTA TRST — Ul. Carducci 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. in eno Vrabčevo. Vmes je nastopila sopranistka Ljubica Berce’ — Košuta š trčmi spevi rajnega slavljenca ob spremljavi dr. G. Demšarja na klavir. Dvorana je bila polna, svečanost res domača in navdušenje poslušalcev za domačo pesem izredno. Venturini je bil res domač skladatelj, ki s svojimi napevi zelo spominja na V. Vodopivca. Tudi ta prireditev je pokazala, da se bo treba pri kulturnih prireditvah čim bolj povrniti k ljudstvu in utripu njegove žile. . . DVOJEZNIČNOST V . BENEŠKI SLOVENIJI Ob drugi priložnosti smo o-meniili, kako so v publikaciji, ki jo je izdala najmočnejša stranka na Tržaškem povsem prezrli beneške Slovence, »Matajur*, glasilo Slovencev v videmski pokrajini, je v eni izmed svojih zadnjih številk objavil »pergamentni papir*, to je voščilo »Slovenjev» okraja šepjetra ob Nadiži, ki so ga poslali črnogorski princesi v domačem jeziku in italijanščini. To je bila Črnogorka Jelena, ki se je oktobra 1896 poročila z italijanskim kraljem Viktorjem. Voščilo v obeh je zikih torej tudi v slovenščini so poslale občine Špjeter, So-vodnje, Dreka. Grmek, Podbo-nesec, Sv. Lenart in Srednje. Na pergamentu, katerega posnetek je objavil Matajur, je takole zapisano: »Na tele zlat dan, u katerim naljeuša roša Jugoslovinska sg presaja u italijanski vart pod sjenco častitega Savojskega drevči, prebivauci italijan-sko-slovinski okraja Sv. Petra par Nediži, veseli parguodbe, ki jih sveže že z močnejšimi A VT0PREV0ZN1SK0 PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MURKR1 31 'l Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tu inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. URADNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL l K h I Čampo S. liiacomo i. tel S5-#*l Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse onlike ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog, ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno TRST • Piazza S. Giovanni 1 JntkMuAOfia IfofieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. F illALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rljeka, Maribor, Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 R I J E K A - Jugoslavija Nove ln udobne ladje »Jadrolimjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiče in m/l eOpattja* odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, IteJ ln Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik eLastovon odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolintjo-Rijeka Održava osam linija i to: SJEVBHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih Petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) tz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugaia) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Anuverpen. SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Vorka Philadelphie i Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos iVir6s& LEVAN) (svakih 7 dana) tz Jadrana do Lattakije. Beirute i Alexandrije. IRAN, 1RAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKl ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do lapanskih luka. DALEKi ISTOK — brza Pruga (svakih 30 dana) Iz Jadrana do Kine 1 Japana. , Na svim prugama plovl 40 brzih i modernih b rodova, troji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-kove za biljna ulja 1 620 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLINIJEe TRŽNI PREGLED Italijanski trg Italijanski zelenjavni trg je še veano dobro zaloten s sadjem in zelenjavo, toda kupčije niso preveč živahne. Na trgu z žitaricami je stanje mirno za trdo in mehko pšenico, kakor tudi za oluščen in neo-lusčen riž. Nekoliko boljše so kupčije s koruzo in s koruzno in pšenično moko. JPonudba masla je malenkostna, blago gre sproti od rok, cene so se dvignile. Trg z živino je zmeren, prevladuje ponudba klavne živine. Za govejo živino za rejo in za prašiče sploh ni za-ni.nanja. Prodaja perutnine je mirna, živahnejše pa je povpraševanje po jajcih, čeprav so ta v zadnjem času precej draga. Kupčije z oljem so slabe glede olja za industrijsko uporabo in glede semenskega jedilnega olja. Oljčno olje pa gre zelo dobro od rok, in to zaradi slabe letošnje letine. Cene temu so poskočile in še vedno težijo navzgor. Na trgu z vinom ni nobenih sprememb, cene so umirjene. KAVA TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1200, Santos Fancy 18 1300, Viktorija V 18/19 1190; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1200, Haiti navadna XXX 1220, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidah št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1020, special 1060, Rob EK/1 3—5% 1020, Rob EK/1 spccial 1040, Rob EK/3 10—12 odst. 1050; Slonokoščena obala 1040 lir za kg. LES TAST — Navajamo cene za avdurijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-H širok 33-35.000, 0- III 29.000, 0-IV 28.000, III 27 tisoč, IV 21.000, les krajših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi po « običaju Trst» 14-15.000; Macesnov les: 1- II 38.50040.500, I-II-III 28.000-23.500, III 22.500-24.500; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25.000-26.000, III 18.000 do 20.000 lir kubični meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 40-80, maroni 140-160, kaki 43-65, jabolka različnih vrst 30-40, delicious extra 85 do 100, Jonathan 50-60, renette ex-tra 90-95, I. 60-70, hruške extra 110-120, I. 80-100, Kaiser extra 110 120, I. 50-70, William extra 70 75, I. 30-62, hruške različnih vrst 30-50, grozdje 40-55, grozdje extra 150-160, I. 130-160, limone 90-105, rumene pomaranče 80-100, taroki 140-160; suh česen (neto) 350-430, pesa 30-50, rdeča pesa 40-60, zelje 25-35, korenje krajevnega pridelka 20-35, olupljene čebulice 100-110, karčofi 60-80 lir kos, cvetača 40-55. dišeča zelišča (neto) 200 do 250, svež fižol 100-120, fižol boby 80-120, domača cikorija 70 do 80, solata 60-70, endivja 50 do 70, radič 80-100, uvožen krompir Bintje 50-53, Majestic 50 51. paradižniki 50 90, peter-šili 60-100, zelena paprika 30-40, ze'ena 40-55. špinača 60-80, bu-čice 50-110 lir za kg. ŽITARICE MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Tina domača mehka pšenica 7100-7300, dobra merkantile 6800-6900, mer-kantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8900 do 9300, Manitoba 9050-9150, pšenična moka tipa «00» 9600 do 11.000, tipa «0» 9000-9300, tipa «1» 8600,8700, moka za testenine tipa «0» 9100-9200, fina domača koruza 5700 5800, navadna 4200-4250, uvožena koruza 40504075, uvožena rž 6600-6*00, uvožen ječmen 4150-4800, domač oves 4800-5400, uvožen oves 4800-5000, uvoženo proso 4100 4200; neoluščen riž Arbo-r.o 7300 3600, Vialone 8800 do 9209, Camaroli 8500-9000, Ver-celli 7600-8000, R.B. 7800-8100, Rizzotto 7500-7800, P. Rossi od 75^0 do 7700, Maratelli 7400 do 7600, Stirpe 136 6800-7000, Ar-dizzone 6700-6800, Balillone od 6600 do 6809; oluščen riž Ar-bo'io 14.500-14.800, Vialone od 13.800 do 14 500, Camaroli od 18.230 do 18.800. Vercelli 13.600-13.900. R.B. 12 800-13.200, Rizzot-to 12.600-12.800, P. Rossi 12.500- 12.700, Maratelli 12.400-12.600, Stirpe 136 10.700-11.000, Ardiz-zone 10.600-10.800, Balillone od 10.500-10.600 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — živi domači piščanci I. izbire 750-760, II. od 680 do 700, zaklani domači piščanci izbrani 1000-1050, zaklani piščanci I. 380-440, II. 330-350, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-450, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 6C0-680, žive uvožene kokoši 350-370, zaklane domače kokoši 900-950, uvožene kokoši zaklane v Italiji 500-580, uvožene zmrznjene kokoši 450-500, žive pegatke 800810, zaklane pegatke 850-1050, zaklani golobi I. 1200-1300, žive pure 700-730, zaklane 900-950, uvožene zmrznjene pure 450-500, živi purani 550-650, zaklani 750-850, u-voženi zmrznjeni purani 450-500, žive gosi 500-530, zaklane gosi 550-650, žive race 450-500, zaklane race 500 600, živi zajci 500 520, zaklani s kožo 600-680, brez kože 650-750, uvoženi zmrznjeni zajci 550-570 lir za kg. Sveža domača jajca I od 30,50 do 32:50, navadna domača jajca 28-29, sveža uvožena ožigosana jajca I. 24-26, II. od 19 do 22 lir jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA — Goveja živina za zakol: voli I. 270-290 lir za kg, H. 210-240, krave I. 210-230, II. 150-170, junci I. 300-320, II. 280-300, biki I. 310-340, biki II. 280-310, junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 520-540, 70-90 kg težka 530-560, teleta čez 90 kg težka 580-620. Goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težko 550-650 lir kg, 70-100 kg 530-630, junice 100.000-105.000 lir glava, voli za vprego 115-125.000, krave mlekarice 150-170.000, navadne krave 110-140.000 lir glava. Prašiči: neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 620, suhi prašiči 30-35 kg težki 480. 50-70. kg 450, 70 do 100 kg 390, debeli prašiči 10-125 kg težki 370, 125-150 kg težki 375, 150-180 kg 380, čez 180 kg težki 380 lir za kg. KRMA MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 4700 do 4900, seno majskega reza 4200 do 4400. II. reza 42004400, detelja 4100 4300, slama 1200-1300; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6200, iz kokosa 5600-5700, iz sončnic 5700-5800, iz surove soje 5950-6000, iz prepečene soje 6200-6300, iz koruze 4600-4700 lir za stot. OLJE MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljna semena: suhe tropine 21-21.500, laneno seme 11.300 do 11.500; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.000-30.900, iz sončnic 30.200-30.300, iz koruze 24.200-24.400, iz tropin 24.100-24.300, navadno olje iz kokosa 18-18.500, laneno olje za industrijsko porabo 23.200 do 23.500, iz soje 25.800-26.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 33.500-33.800, iz sončnic 33.500-33.800, iz rafinirane soje 31-31.400, semensko jedilno olje I. 31.300-31.700; oljčno olje: «lampante» 59.000 do 60.000, retificirano 63.500 do 64.000 lir za stot. MLEČNI IZDELKI CREMONA — Maslo iz posnetega mleka 870-900 lir kg, maslo iz smetane 830 860, maslo iz sladke smetane 800-820; sir sbrinz svež 480-490, uležan 540 do 570, provolone svež 510-550, uležan 600-620, grama svež 460 do 500, grana proizvodnje 1962 600-630, proizvodnje 1961-62 od 680 do 730, proizvodnje 1961 740-770, emmenthal svež 530 do 560, uležan 570-600, italico svež 440-460, taleggio svež 400420, suh sir 90-100 lir za kg. VINO MILAN — Rdeče namizno vino 9-10 stop. 7400-7650 lir hi, 10-11 stop. 7600-8000, belo vino 10-11 stop. 9300 9600, Barbera j 12-13 stop. 10.450-11.600, Freisa' sladko 11.300-12.500, beli moškat extra 19-21.500, rdeča Malvazija 11.400 do 12.100, rdeče furlansko vino 6800, Merlot 8900, Cabernet 9250, belo navadno furlansko vino 7500, Tokaj 10 tisoč 500, Riesling 10.500, Ver-duzzo 9400 lir hi, rdeče emilij-sko vino 450 480 lir stop/stot, belo 400450 lir stop/stot, Lam-brusco 6500-7000 lir hi, klasični toskanski Chianti 11-12 stop. 850-900 lir stop/stot, čez 12 stopinj 900-950 lir stop/stot. PAPIR IN LEPENKA TURIN — Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-21.000, navaden pisarniški papir 17.18.500, srednje vrste 20.500-22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat kle-jen 27-29.500, papir za registre srednje vrste 21.500-23.500, finejši 26.000 do 27.500, pisemski papir srednje vrste 25-27.000, finejši 29.500-31.500, velina za kopije 42.50044.500, risarski papir 49.500-53.000, solex 28.500 do 30.500, beli navaden pergamin 24-25.500, extra 29-30.500, srebrn papir 35-37.000, velina za zavijanje srednje vrste 25.500 do 27.000; bel ali barvan navaden kartončin 20.500-22.500, finejši 30.500- 33.000, tipa Bristol 35.000 do 40.000; siva nadavna lepenka 6000-6500, triplex bela navadna 11-13,000, triplex bela srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500- 19.000 lir stot. Gradbeništvo ni zašlo v krizo Popustila pa so močno javna dela MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) . . Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . Bombaž (stot. dol. za fupt) Živo srebro (dol. za steklenico) . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 27.10.62 7.11.62 19.11.62 207!/a 207 7, 206,— 1087/8 107 7. 106 7» 31.— Si- 31 — 110,25 lili 112.— 9.50 10,— 9.80 11,50 11,50 11,50 24,— 24,- 24,— 79,— 79,- 79.— 34.85 34,85 34,75 192,— 192,— 192,— 33.50 34,— 33,50 2347, 234 74 23474 858,— 869,— 889.— 67% 67 7, 69 7. 537a 53 7. 54 7. 1216 1224,— 1224.— VALUTE V MILANU 7.11.6219.11.62 619,80 619,70 573,25 573,25 154,52 154,82 123,15 126,20 143,75 143,75 24,01 24,00 1739,50 1737,25 6050.00 6100,00 5750.00 5650,00 708.00 707,00 68,00 60,00 BANKOVCI V CURIHU 19. novembra 1962 Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) ZDA (1 dolar) Anglija (1 funt št.) Francija (100n.fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) CSSR (100 kr.) Nemčija (1C0DM) Belgija (100b.fr.) švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (lOOpezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,31 7« 12,00 86,75 0,685 16,55 13,00 106.50 8,55 83,60 118.50 7.00 2,30 6.00 0,45 9,50 Na mednarodnem trgu s su- j rovinami se cena bakra kljub I stavki v čilskih rudnikih ni spremenila. Cin pa je napredoval in cink je učvrstil svoj položaj. Cene kavčuku nihajo, medtem ko teži bombaž navzgor. Sladkor je pridobil na ceni tako v Londonu kakor tudi v New Yorku. ŽITARICE Cena pšenici je v tednu do 16. novembra v Chicagu nazadovala od 208 1/8 na 2061/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; cena koruze pa je nasprotno napredovala, in sicer od 1081/8 na 109 3/4 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je cena sladkorja napredovala od 3,50 na 3,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Japonska je kupila 78.000 ton sladkorja v Indiji. — Kava v pogodbi «B» je nekoliko pridobila na ceni, in sicer od 33,49 na 33,56 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. — Cena kakava je nazadovala od 19,62 na 19,59 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Prodaja kakava iz Gane in Nigerije naj bi do konca oktobra dosegla 220.000 ton. VLAKNA Cena bombaža je v New Yor-ku nazadovala od 34,85 na 34,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni letošnji pridelek na svetu na 49,3 milijona bal, kar predstavlja 2 milijona bal (ali 4 odst.) več kakor je znašal pridelek v lanski sezoni. Volna vrste Suint je v New Yorku napredovala od 123,5 na 133 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’sB ostala neizpremenjena pri 102 penijih za funt. V Rou-baixu je napredovala od 13,25 na 13,30 franka. Juta je v Londonu ohranila prejšnjo ko-tacijo 108 funtov šterlingov za tono blaga first marks. KAVČUK Vrsta RSS je v Londonu nazadovala od 23 1/2—23 5/8 na 23 5/16—23 7/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi; na newyorški borzi je cena nazadovala od 30,00 na 29,30 stotinke dolarja za funt. Letos cenijo svetovno porabo naravnega kavčuka na 2.190.000 ton in u-metnega kavčuka na 2.138.000 ton. Proizvodnjo naravnega gumija cenijo na 2.110.000, umetnega pa na 2.225.000 ton. Za lansko leto pa navajajo naslednje podatke: proizvodnja naravnega kavčuka 2,22, umetnega 2,30 milijona ton; poraba naravnega 2,17, umetnega 2,22 milijona ton. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 16. nov. zabeležili nasled nje kotači j e: baker 2341/2 fun ta šterlinga za tono (1016 kg) cin 886 (prejšnji teden 874) svinec 541/8 (53), cink 69 5/8 (67 3/8). V New Yorku pa so bile cene naslednje: baker 28,86 (prejšnji teden 28,76) stotinke dolaria za funt, svinec N.Y. 9.50 (9,50). cink St. Louis 11.50 (11 ^0). aluminij v ingotih 26 (26). . antimon Laredo 28 do 28.50 dolaria za tono, lito železo 66 33. Riiffalo 66, staro železo nnvnrečen tečaj 33 50. živo sroh-o v ioHenkah no 76 ; funtov 192—195 dolarjev jeklen- 11*-3. Pred nekaj tedni je osrednji zavod za statistiko objavil podatke o razvoju gospodarskega življenja v državi v prvem polletju letošnjega leta. V posiov-nin krogih so zbudili veliko zaskrbljenost zlasti podatki o razvoju gradbene dejavnosti. Po teh je namreč gradbena dejavnost nazadovala za 10 odst. v primerjavi s prvim polletjem 1961. V vseh italijanskih mestih z več kot 20.1)00 prebivalci so po omenjenih podatkih letos zgradili 84.673 stanovanj, to je približno devet desetin tega, kar je bilo zgrajeno v istem razdobju prejšnjega leta. Nekateri listi so ob tej priložnosti pričeli pisati o «krizi» v gradbeništvu. Toda splošna konjunktura je temu nasprotno kazala nedvomljive znake napredka, in to kljub nekaterim zidarskim stavkam. Tudi v «Gospodarstva smo pred nekaj tedni ugotovili, da je delovne sile v gradbeni industriji še vedno premalo, tako da delavci prejemajo višje plače, kakor jih določa kolektivna pogodba. Kaj se je torej zgodilo? Konjunktura v gradbeništvu popušča ali ne popušča? Osrednjemu zavodu za statistiko priznavajo vsi največjo resnost. Zadevo je razložilo glasilo Združenja italijanskih graditeljev «11 Corriere dei Costruttori». Osrednji zavod za statistiko se pri svojem delu oslanja na podatke, ki jih sproti prejema od občin in pokrajinskih uprav. Strokovnjaki Združenja gradi-, tel jev so ugotovili, da so letos številne občine posredovale zavodu napačne podatke o razvoju gradbene dejavnosti. Pomota se je zgodila tako v manjših kakor tudi v večjih občinah. Tako na primer je turin-ska občina sporočila statističnemu zavodu, da so tamkaj v prvem letošnjem polletju zgradili le 952 stanovanj za skupnih 5.790 prostorov, medtem so jih v resnici zgradili 6.193 za skupnih 35.489 prostorov. Napake so nastale zaradi nedav- nega splošnega štetja. Takrat so namreč občinski uradniki najavili število novih stanovanj v gradnji, nato pa so najavljena stanovanja izključili iz seznamov, po katerih sestavljajo mesečna poročila za Osrednji zavod za statistiko. Tako je končni rezultat o gradbeni dejavnosti v prvem polletju izkazoval nazadovanje, ki v resnici ne obstaja. Ker se pa končni podatki o številu zgrajenih stanovanj sestavljajo tudi na podlagi dovoljenj o vselitvi, bo napaka kmalu odpravljena, ker se bodo podatki za drugo polletje sorazmerno dvignili. Tako bo statistično v drugem polletju ugotovljena nenavadno ugodna konjunktura. V resnici se dejanska konjunktura še vedno drži razmeroma dobro, toda v zadnjem času je opaziti, da gradbena dejavnost v okviru javnih u-stanov, ministrstva za javna dela itd., nekoliko popušča, medtem ko gradbena dejavnost zasebnih podjetij še vedno narašča. Vsega skupaj je bilo lani zgrajenih 307.121 stanovanj za skupnih 2.141.078 prostorov, to je 12.000 stanovanj (ali 107 tisoč prostorov) več kakor leta 1960. Javni sektor pa je lansko leto zgradil le 162.220 star no vanj, medtem ko jih je leta 1960 211.499; nazadovanje na tem področju znaša torej 23 odst. Vendar to ne predstavlja nobene krize, saj odpade na javni sektor le 14 odst. vseh gradenj v državi, medtem ko gradbena dejavnost v okviru zasebnih podjetij, na katero odpade ostalih 86 odst. vseh gradenj, še vedno narašča. Hotel POŠTA Trg Uberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo adriaimpexs»„ TRST, Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, Rt V v Jugoslavijo Trans mir in m. H. A. IMPORT - EX PORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije rCSCnlk KMEČKE ZVEZE «Cividin» je zdravilna pijača Poznali so ga že v rimskih časih Pred približno 70 leti se je v cev je precejšnje, kakor tudi od strokovnih krogih na Primor- podjetij, ki se pečajo s pridelo- i i i i ... j: t“n _ i rrino Dne oVmn c a rt o 70- skem, kakor tudi na Dolenjskem razpravljalo o sortah, ki imajo veliko kisline. Tako je direktor Dolenc Rihard iz kmetijske šole na Grmu v «Primorskem go-spodarju» opisal predvsem «Ci-vidim. Omenil je v nadaljnjih spisih tudi dolenjske «Zeleni-ko», «Zmetasto črnino» kot temeljne sorte pri izdelavi zdravilnega cvička i dr. Tudi na vinarskem in sadjarskem inštitutu v Klostemburgu so rapravlja-li o tem vprašanju, h kateremu je podal tudi direktor baron Babo svoje mnenje ter priporočal nekatere nižje-avstrijske sorte, ki se pa žal niso obnesle, vsaj tako omenja Dolenc v svojih na-dalnjih spisih. Direktor Dolenc je zelo zanimivo opisal «Cividim, kot sorto, ki je bila močno razširjena na Kanalskem v glavnem pa v Furlaniji, oziroma v Benečiji. Pripominjamo, da je «Cividin» bela sorta, ki je zelo rodovitna z močno kislino in z malenkostno količino alkohola. Tako je pokazala analiza «Cividina» iz leta 1957, da vsebuje vino 11,98 g/l kisline, 55,6 g/l alkohola oziroma 7,04 vol. % in 24,8 g/l ekstrakta z značilnim bukejem. Torej vino, ki je iskano za zboljšanje ostalih na kislini revnih vin. Prav v tem je iskati važnost «Cividina» ,ker vsebuje veliko zdrave vinske kisline in malenkostno vsebino alkohola. Ustno poročilo navaja, da je rimski cesar Avgust, ki je vladal v zadnjem stoletju pred n. štetjem, zaukazal, da se v Pro-vinciji Forum Julii današnji Furlaniji, s sedežem v Čedadu (Cividale) sadi «Cividin» kot glavna vinska sorta. Ustno sporočilo tudi omenja, da je bil imenovani cesar žejen in je zaradi tega pil baje veliko lahkega in kislega vina. Običaj je imel, da je vsako poletje preživel v Furlaniji in se tako izognil vročini v Rimu. Ob tej priliki je omejil uživanje močnih j užno-it ali j anskih vin. «Cividim je bil razširjen tudi po Goriškem okoli Kromberka in kakor je prej omenjeno okoli Kanala na obeh straneh Soče visoko v hribih, kakor Levpi, Kalu in na Tolminskem in drugod. Običaj je bil, da so «Cividim pili v' poletnem času s slatino in tako omejevali pitje piva. Ko je nastopil oidij okoli 1848 na domačih vinskih trtah so graščaki odredili, da se goji «Cividin» kot sorta, ki je proti plesnobi zelo odporna. Tako so gojili potem to trto na brajdah in ob trgatvi so grozdje takoj prešali, da so pridelali bolj svetlo in kislo vino, ki se je ločilo močno od navadnega Vipavca, katerega so po starem običaju pustili na tropinah nekaj dni, da je dobil nekoliko temnejšo barvo in primeren zagaten okus. Seveda so s tem povzročili, da je tako pridelano vino bilo bolj podvrženo ciku kakor «cividin». Po nastopu trtne uši je «Ci-vidim žal skoraj izginil, ker so začeli vinogradniki gojiti razne hibridne sorte, ki so prihajale iz Amerike. Vinogradnikom je bilo to všeč, ker teh trt ni bilo treba žveplati, niti škropiti; čeprav je pridelano vino imelo okus po malinah in je vsebovalo precej metil alkohola, jih to ni motilo. Le nekateri so bili tako uvidevni, da so gojili «Civi-din> na brajdah ali na latnikih, ali pa celo med njivami na plan-tah. To se dogaja še dandanes, tako da je le slučaj nanesel, da smo našli na Kambreškem brajdo pristnega in starega «Cividi-na». Tako smo sedaj v posesti «Cividina», ki ga nameravajo razmnožiti in priporočati za nadaljnjo proizvodnjo. Zanimanje s strani proizvajal- vanjem vina. Posebno se pa zanima za pridelovanje «Cividina» predelovalni kombinat «Fruc-tab v Ajdovščini, ki bo financiral in s tem omogočil večjo proizvodnjo «Cividina» na Ligu in v okolici Kanala. Priprave za to važno pobudo bodo izvedli med zimo, ker smo z analizo tega vina dognali, da tvori «Cividin» najvažnejšo surovinsko bazo pri bodoči napravi sadnih sokov. V kombinacijo so pritegnili tudi pridelovanje «čmega ribeza», in to samo tistih sort, ki vsebujejo veliko askorbinske kisline in primerno barvo, važno pri izdelavi zdravilnih sokov. Poudarjamo, da je dognano s skoraj 2000-letno kulturo «Cividina», da je ta zdravilna pijača, kakor nobena druga sorta. F. KAFOL MOBIL1 BADAL0§§0 TRST. TRIE STE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva ■ dnevne sobe ■ oprema za urade • vozički • posteljice permaflex Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7 IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLA00 Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST. Via Cicerone 8-10 Tel 38-074. 38-614 Telegr INTHRMERCATOR. TRSI Poštni predal; 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7 tel. 423160 Rim: Via L dl Montreale 16. tel 504924 New York: 1457 Broadway 36 N. Y.. tel BRyant 900034 IZVOZ ■ uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij Krmna moka in seno Goriško kmetijsko nadzomi-štvo je sporočilo živinorejcem, ki jih je prizadela poletna suša in ki bivajo na področju mestne občine Gorica, na Krni insko * gradiščanskem polju in na Krasu, da si lahko nabavijo krmilno moko po znižani ceni 3950 lir za stot do 24. tega meseca. Živinorejci niso v nekaterih primerih izkoristili te ugodnosti. Neki kmet nam je v tej zvezi priznal, da nima zaupanja v krmilno moko (ki je v tem primeru sestavljena iz koruzne moke in iz proteinskih primesi), češ da gre za potvorjeno krmo, ki bi živini škodovala. Ta trditev pa ne drži, četudi ne moremo nikomur zameriti, če je postal v tem pogledu nezaupljiv. V resnici pa naši živinorejci premalo uporabljajo taka krmila in ne znajo vedno pravilno ravnati z njimi. Tu pa lahko pomaga samo ustrezen pouk Nekateri živinorejci bi rajši videli, da bi kmetijsko nadzor-ništvo razdelilo med nje določene količine sena. Toda vprašanje je, kje dobiti seno. Na Tržaškem, na Goriškem in v Furlaniji ga ni, v Italiji je suša pobrala dober del pridelka. Iskali so ga na Poljskem, toda niso prejeli nobenega odgovora. Iskali so ga tudi v Jugoslaviji, toda tamkaj ga tudi nimajo. Avstrijci so obljubili, da ga bodo priskrbeli nekaj ton, toda po vsej verjetnosti bo blago slabše vrste, in povrhu še drago. Avstrijci so namreč postavili ceno 3600 lir za stot f.co Pontebba. To se pravi, da bo seno v Gorici stalo skoraj 4000 lir za stot. Kmet in vrtnar konec novembra NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek z nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rastline laže prenesejo zimski mraz. Nadaljujemo z oranjem njiv. Zimsko o-ranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestav. VINOGRAD. — Izvršimo zimsko kop in pognojimo vinogra* de s hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljša, mo, če jim impregniramo. SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk. Pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje s tem, da opravimo obrezovanje. Obrezovanje moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično prepra-ti z zimskimi škropili. VRT. Prekopljemo proste gre-de in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Za ščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jih ohranimo pred mrazom. V osojnih in zaščitenih legah lahko sejemo grah. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA (Rijeka - Split - Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINUO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriSka obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (tSPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS, LJUBLJANA Z prireja krožno potovanje z luksuzno motorno Z ladjo «Jugoslavija» po Sredozemlju: Venezia -Z Dubrovnik - Ithea - Heraklion (Kreta) - 'Alex-Z andria - Gize - Kairo - Rhodos - Pirej / Ate-Z ne - Split - Venezia. Krožno potovanje z motorno ladjo tJugoslavi-ja*, ki slovi po svojem udobju in prijetni urejenosti, bo za vsakogar prijetno in nepozabno doživetje! INFORMACIJE IN PROSPEKTE ZAHTEVAJTE NA NASLOV : Turistično podjetje K O M PA S Ljubljana, Dvorzakova 11 (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem I BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH TRANS- TRIESTE Societa ar. L TRIESTE TRST, V. Donota 3 — TeL 38-827, 31 906,95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.