Leto V., štev. 48 Poitnlna pavtalfranc. V Ljubljani, sobota fine f6. oktobra (920. Posamezna štev. 1 K« Izhaja oh 4 zjutraj. Etane celoletno .. 180 K mesečno....... 15« ta zased, ozemlje . 300 s ca inozemstvo .. 48t> Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mml . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MfldoSiSeva cesta št. iBJk Telefon št 72. Upravnlštvos Sodna nlica It. & Telefon it 38. Kačtm kr. pošt tet gter. nsa. Nezrelost Ljubljana, 15. oktobra. Slovenci smo bili stoletja v suženjstvu. Drugi so mislili in vladali, mi smo godrnjali, a bili smo pokorni. 3Co smo dobivali svojo državo, smo si jo predstavljali kakor višek samih užitkov. Menili smo, da je država tukaj le, da daje. Pozabili smo, da so državljani država. .Skratka: Nezreli smO, zelo neznli. Dobre duše sicer, dobri delavci, a jpresneto majhni. Domišljavi pa tudi precej: Srbe opisujemo kot nesposobne upravnike. Veliko resnice je na tem. Ali je pa naša uprava na Koroškem res bila tako vzorna? Pojdite v Prekmurje vprašat, kako sodijo b slovenski upravi... Kadar gre za mejna vprašanja, smo zelo odločni. Prav tako! Ko pa se odredi popis živine za vojsko, če gre za orožne vaje, je že drug veter. <2e se kaj čuje o možnosti vojske, je vse pod klopjo. To delo naj vrše Srbi. .V tem oziru ne želimo niti avtonomije. Imamo šole v9en vrst. Veliko več Sakor v Avstriji. Univerzo smo do bili, še predno smo imeli profesorje, nčila in poslopje. Zdaj smo hudi na državo, ker vse to čez noč ne zraste. Plače se morajo dvigniti. Ko pa finančni minister potrka, je vse pokonci. Ne branimo pretiranosti v državnem proračunu, a odkrito moramo priznali, da država s starimi davki izhajati ne more. Kdor ni toliko preudaren, da hoče državi tudi dati, ko cd nje zahteva, ta je nezrel. Kričimo, če nam Italijani kaj raz-bijejo, sami pa v Mariboru delamo škodo na oknih, mizah in stolih brez pomisleka, da gre končno vse to nam iz žepa. __ Nad Korošci težimo, da Jugoslaviji ne zaupajo: sami pa svojo državo vsak dan bijemo in jo pokopavamo. Iz citatov ljubljanskih dnevnikov je izšla najuspešnejša propagandna literatura Avstrijcev na Koroškem proti Jugoslaviji! Lahkoverni smo kakor deca. Danes vsa Liub- Plebiscitna komisija zahteva izročitev uprave v coni A. dal demlsijo. Sporočil je to plebiscitni komisiji ter zapustil Celovec. Včerajšnje seje komisije, v kateri so sklenili pozvati Jugoslavijo, da evakuira cono A se naš delegit ni več udeležil. Njegova demisija se tolmači v entent-nih krogih kol protrsi proti izidu plebiscita in kot izrez miUjenja, da je plebisciten komisija svoj posel dovršila ter da prehaja sedaj korošhr, zadeva v roke veleposloniške konference v Parizu. V Celovca so ostali le še nekateri uradniki jugoslovanske misije. Celovc?. 15. oktobra. (Itv.) Plebiscitna komisija je poslala naš;Tn političnim uradom n* Koroškem poziv, da se od ponedeljka pokoravajo samo njenim Celovec, 15. oktobra (Izvirno). Plebiscitna komisija je pismeno sporočila jugoslovanskemu delegata Jo-vanoviču, da zahteva, da se ji v ponedeljek izroči upravo v coni A in sicer tako, da za enkrat ostanejo nai uradniki, vodstvo pa prevzamejo en-tentni okrajni odbori. Ob enem da mora zapustiti naša vojska in orožni-šivo cono A. Vse to se mora zgodili do ponedeljka. Peckovo pismo se g. fovanoviču ni moglo izročili, ker je že poprej odpotoval iz Celovca. . Zsgreb. 15. oktobra. „Novcsti" po-rročajo: Naša vlada bo proti končni izvedbi plebiscita vložila protest. 3e!cvec, 15. oktobra. (Izvirno). Jugoslovanski delegat pri plebiscit- j odredbam. Ta "poziv je "popolnoma ne-ni komisiji minister Jcv«novti je po-1 zakonit. _ Prid spremembo vladavin na Cirikem. Pariz, 15. okt. Stenje grškega kralja Aleksandra s® je poslabšalo tako, da računajo z njegovo smrtjo.Ker mladi kralj nima potomcev, a ostala njegova rodbina je za vedno izgnana iz Grške, namerava liberalna stranka proklamiraii republiko in izbrati Venizelosa zz predsednika. — To je hotela liberalna stranka storiti že leta 1917., ko je bil odstavljen kralj Konstantin, a Anglija in Italija nista privolili. Pariz, 15.oktobra. (Izv.) Francosko časopisje se intenzivno peča z vprašanjem, kaj raj s* zsrodi, če umre grški kraij Aleksander. Vzrok zanimanja je razviden iz lista „Libcr(e!<, ki piše, da nameravajo v slučaju smrti kralja Aleksandra Angleži kandidirati na grški prestol vojvodo Connaughta. Li-berte piše: Angleška politika je vedno slikala dinastične vplive kot rak-rano Ministrski svet o ICo roški. Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno le koroškemu in jadranskemu vprašanju. Končno se je tudi še rešilo vprašanje ukaza za srezke načelnike. Konferenca na deSel-ni viscSS. Ljs&fjava, 15. oktcfcra. Jugoslovanski delegat Jovanovic je prispel v Ljub!Ja-no. Na deželni vladi se je z ozirom na zadnje sklepe plebiscitne komisije vršila danes ponoči konferenca, katere so se udeležili minister jovanovic, deželni predsednik in skoraj vsi poverjeniki. Konferenca je trajala preko polnoči. Dunajske ssrssesile iz Dunaj, 15. oktobra. (Izv.) „Wiener ske vlade zaradi vkorakanja jugeslo- kra3f .1Z h:\s: Poten kator venskih čet na Koroško odgovoril, da ^JK^rki? ponneangleska je jugoSlovenska vlada že ukazala od-; P01^ Prcd Cangrad m v Malo Az,-hcd čet iz cone A. Ta odredba je vU°- To Pa zc Padalec, dunajskih merodajnih krogih baje zelo pomirljivo vplivala. Za slučaj pa, da bi čete ne hotele poslušati povelja, bi vkorakale italijanske čete. Dunaj, 15. oktobra. (Izv.) Poleg že NaSi motorji sa Avstrijo. Dunaj, 15. oktobra. (Izvirno.) Vrhovni sves jc priznal Avstriji 3 javljenega protesta zaradi vkorakanja monitorje iz jugošlov&nkega vojnega naših čet je dunajska vlada napravila p!ena_ da to Avstrija izvrševala na Ijana govoriči o Srbih, ki so za Ska-der predali alpske kraje, in ki nas itak nameraval prepustiti Lahom le izžeti ras še hočejo. Jutri bodo Lahi tu." Človek se kar za glavo prijema, kakšne gorostasne neumnosti se širijo. Govoriti slabo o svoji domovini, to mora zares biti sladko. In vendar ogromna večina teh ljudi, ki tako besedičijo, z vsemi slami ljubijo to našo predrago Jugoslavijo. Samo zreli niso še čisto. Za ..avtonomijo" se je slepo zanesel krik, ko pa smo začeli malo računati, je že prišel nov strah: Srbi nam hoče vse na ramo obesiti. — Proti centralizmu kričimo, ko pa lokalne oblasti kaj neprijetnega razsodijo, morajo pa ministrstva na noge, da stvar rešijo. Ko gre za volitve v ustavotvomo skupščino, hoče vsaka dolina in vsako omizje svojega poslanca. Zmožnost, znanje stranska stvar. Zmožne proč, ker niso »priljubljeni". Vse to so simptomi nezrelosti. Pez-tfir vidimo v očesu bližnjega, bruna-v lastnem očesu pa ne čutimo. Zato pa mi vseeno nič ne obupujemo. Naš materijal je dober, zlata vreden Najbolj ga zavajajo demagoški časopisi in politični govorniki. Nehvaležna je zategadel naša vloga, a rešilijo bomo brez ozira na levo in desno Vsi dobri Jugosloveni bi morali v sedanjih časih v boj zopet nezrelost fa nediscipliniranost naroda* v Beogradu tudi diplomdskikcr^ za- Donflvi ž njimi policijsko službo. radi doeodhov v Maribora. Na Duna- -r, , ... , ... . ju govore, da tudi Francozi odločno J c*ch™ ento!uma ^nusija naj bi obsojajo postopanje Jugoslavije. Zato ** niomtorja « v naslednjih dneh od-je Avstrija prepričana, da jej bo upra- peijala iz Aovega Sada. va ccne A izročena do konca tega me- Res§5fceRt3 nemških r®k?M« sec,?" - /1 \ i i tow eaa CažhsiK, Dnnaj, 15. oktobra. (Izv.) Iz Celov- . . ca javljajo: Velikansko razburjenje, ki Hc» na Ceskern, 15. oktobra. (Izje v Celovcu vladalo včeraj zaradi ju- virno.) Nemški rekrnti se niso po-Pfoslovanske zasedbe, se je danes po- korili pozivnemu povelju dne 12. t leglo. Koroška deželna vlada je mne- m. Na d poročnik, ki je starkujo,ega nja, da je to zadnja kratka preizkus- rekriita na cesti ustavil, je bil od nja m da je treba mimo pričakovati ^Jkc množice napaden in se jo ILahrIU pIitBt'ljiaku branil z revolverjem. Ranil je dva m Pcdklostru zorah močne čete s top- i i v-i • , ništvom in dvema tankoma, da takoj T,apaozw zasedejo cono A, kakor hitro bi v njej orozen m tezko raB-ie,J nrirJft -----* - ___t * • . Krvavi nemiri v Italiji. Bombe in Štrajk v Trstu Trst, 15. okt. Kakor po vsej Italiji, tako je tudi v Trstu delavstvo stopilo včeraj v dveumo demonstracijsko stavko proti politiki sedanje vlade in za priznanje ruske sovjetske republike. Stavka je začela ob 15. uri. Ob isti uri so priredili fašisti demon strativen obhod ter je takoj prišlo do spopadov med njimi in delavci. Posredovali so karabinierji in vojaštvo. V spopadih je bilo težje ranjenih 6 osd>, med njimi urednik lista „Po-polo č Italia". Ko so karabinierji in vojaki razgnali delavce, so fašisti vdrli v poslopje socialističnega dnevnika „Lavoratore"; ker so bila vrata zaprta, so jih razbili z bombami, nato so zažgali uredniške prostore, a tiskarno den»lirali. Proglašena je generalna stavka. — Tudi v Italiji je prišlo do spopadov med delavstvom in vojaštvom. V Bologni sta ubiti dve osebi, v Rimu je Yec ranjenih. Rim, 15. oktobra. (Izv.) V Boiogni prišlo do najmanjšega nemira oroii jugoslovanskim četam. Pogjsfto-rusika preliminarna po^od&a. Prad demtelio - vlade. , Varšava, 15. oktobra. (Izv.) Trdo-j vratno sc vzdržujejo, službeno še ne j potrjene vesti, da hoče VitoSevo poij Varšava, 15. oktobra. (Izv.) Poljski sko koalicijsko ministrstvo te dni" cd es besedilo' 17 stopiti. Vitaš pravi, da jc sprejel prcpada jc prišlo tudi v trorniškem mestu Breseiji, kjer jo 1 mrtvec in 10 ranjencev. Neodvisno od teh dogodkov je prišlo pri občinskih volitvah v Sen Giovanni Botondo do spopada med žandavmerijo in socialisti. V bitki je 14 mrtvecev ia nad 30 ranjencev. Avstrija apelira na entento. Pariz, 15. oktobra. „Mafin" t>ik.bcu-je razgovor avstrijskega poslanika lichhoffa z nekim časnikarjem o skepu aratrijske narodne skupščine glede ljudskega glasovanja o priključitvi k Nemčiji. Poslanik je dejal, da se čudi, ka ko jc mogel ta sklep zavezniške drža ve presenetiti. Po odredbi likvidatorjev stare Avstrije, naj bi na lepem iakor tudi na nerodovitnem ostanku ozemlja, katerega so omejili, živcio, al bolje povedano životarilo sedem mili jenov ljudi. Vrhutega naj bi nosili ti "judje odgovomest ia predvojno poli tiko avstro-egrsfce monarhije. Tako usivarjena nova Avstrija pa v teh mejah s pokvarjenim prometnim omrežjem brez aovoljnc množine živil, kuriva in denarnih sredstev pri najboljši volji ne more živeti sama zase. Dosedanja pomoč zapadnifi velesil je pač hvalevredna, vendar se bodočnost ljudstva ne more graditi na miloščini. Volilno sSbsnje. Vsraidin, 14.oktobra. (Izv.) Tu ss ffe vršil sestanek detesratev JDS za va-raždinski kotar. Za 28. t. m. je sklicana v Varaždin županijska konferenca sa varaždinsko županijo in Medjimur-ie. Nosilec demokratske kandidatne liste v varaždinskem okrožju bo naibrže minister za agrarno reformo dr. Hcn-rifc Krizman. — V Varoždinu se je vr-"ila tudi skimna konferenca Ilrvaž^ce Zajednice, Magdičeve skupine, Radi-'evcev in Frankovcev. Razgovarjali sc se o voiilni Ltoperaciji'. l>> sporazuma ->a ni prišlo, marveč 1» Hrvatska Za- Zarota proti Trumbitu- Trst, 15. oktobra. (Izvirno). V fo> šistovskik krogih se govori, da sš pripravlja proti jugoslovanskemu zunanjemu ministru Trumbiču, koda* pride k pogajanjem v Italijo, atentat. Obstoji baje obsežna zarota fašistov, ki smatrajo, da bi s Trumbiiem sorek-vili tudi jadransko vprašanje z dne* nega reda. Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Dan edf hoda dr. Trumbiča na jadranska p4j gajanja je še povsem negotov. ITAnmsnzijeve izjave« Amsterdam, 14. oktobra „Times^ procajo iz Reke, da je DAnnunzio izjavil v govoru, da bo, ako bi italijanska vlada zapovedala izprazr.e-nje dela Adrije, tkoj zasedel ta del. Zato da ima dovolj čet na razpolaga. Ako bi ga Jugoslavija napadla, bi se o tem je uverjen, vs Italija zavzela! za obrambo gospodstva ob Adriji in prisilila italijansko vlado, da bi njega podpirala. Dopisnik Ista „Tmes" javlja nadalje, da ima DAnnunzio nad 6000 mož dobro oboroženih na razpolago, kakor tudi nad 30 letal, «i dreadnought, dve križarki, pet is-kakev min in deset manjših ladij. PretiboUSeviški pro-kref v Rusiji. Berlin, 15. okt. Listi priobčujejo vest moskovske „Pravde", da je sovjetska vlada nad 12 ruskimi guver-nementi in distrikti proglasila izjemno stanje. Med imenovanimi distrikti sta tudi Moskva in Petrograd. V; vseh guvernementih sestavljajo revolucionarna ljudska sodišča. Po poročilu lista „Daily Miši" iz Moskve je poveljnik neke ruske armade odstavil Kamen jeva. Sovjetska vladi je odredila aretacijo 26 bivših carisrič-,iih častnikov zaradi njihove politične nezanesljivosti. Slika iz zagrebškega občinskega sveta. Zagreb, 14. oktobra. (Izv.) Popoldne ae je vrišla seja samoupravnega odbora gradskega poglavarstva. __ Razpravljalo se je o ton, da se palača baronice Buratnič (stari kraljevi grad? preuredi kot stalna rezidenca za regenta. Pristaš Hrvatske zajcdnice, mestni svetnik Boiičevic je predlagal, naj M "kupa;. Pečsj, 15. oetobra. (Izv.) Meslni r.a-Siklossjr je organiziral nviodnc oečujsko vojsko za obr^unbo Pcčuia eventualnimi napadi Horthvjevih čet. se ta hiša priredila za regenta !e za dobo konstituante, ker se ne ve, kake se bo konstituanta kasneje odločila. Frankovec dr. Prebeg je v daljšem govoru dokazoval, da sploh ni potrebna rezidenca, če se pa že napravi, tedaj sc naj sestavi najemna pogodba * klavzulo, da se lahko iisdi oduov«. Mestni svetnik Ancel, demokrat, je vprašal govornika: „Vi govorite take, kakor da želite, da mesto odpove ri-gentu stanovanje?'' Prebeg je nato ponovno vstal ia izjavil, da je čisto lahko mogoče, da pride tudi Habsbnržan v kraljevi grad in da bi se potem njemu moralo dati stanovanje! Ancel ma je odgovoril, da bi Habsburžan v Zagrebu dobil stanovanje kvečjemu na kandelabru. Občinski svetnik Politeo je potem predlagal, da se Ljubljani polije brzojavka, v kateri Zagreb zatrjuje, da je neugodni potek plebiscita ista nesreča za Hrvatsko in za vco ja-goslavjo, kakor za Slovenijo. Pr©g?am vlade. Beograd, 14. oktc>bra. (izv.) Na temelju ukaz-zakona (k še ni sprejet), pripravlja vlada v zvezi z zakonom a redu in delu zakone ia naredbe prati hajdukom, za borbo proti draginji, e stavkah delavstva ia uradn i šiva, prsli komunistični propagandi in proti re-vnrenju v armadi. Uradniško vprašanje. Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Na današnji sej: narodnega predstavništva je poslanec Marojlovič interpeliral mtm-atrskega predsednika o izjednsčsr-ii uradni list objavlja danes besedilo i V gov odgovor, da bo to vprašanic * kratkem rešeno, ker mu posveča vlada največjo pa?nio. Nato sta sledili ?t dve interpelaciji. Prihodnja seja bo v sredo ob 3. uri popoldne. London, 15. oktobra. AngfefcThf-darji so se izrekli za stežka. DR. V. K, t Pred volitvami. Edino izvrSevalni odbor demokratske stranke bode 21. t. m. mero-dajno odločil, kako politiko bode stranka rodila pri volitvah v skupščino in nočemo istemu prejudifici-rati. Da pa naša javnost ne bode mislila, da ji imamo kaj prikrivati, evo nekaj predopomb! Po cenitvah beograjskih krogov bode vstopila demokratska stranka v skupščino & 150 do 170 poslanci. Igrala bode vsekako kot ena izmed največjih strank merodajno ulogo. Ni cinitelja, ki bi ne bil prisiljen, s tem računiti, Naj so slovenska javnost orijen-tira kakorkoli, prišla bode do zavesti, da je demokracija tudi v Sloveniji činiteljca in sicer merodajna činiteljica. Stvarno se glede njenih smernic ne bode nič popuščalo. Tu ni koncesij! Seveda se veselimo sijajne samozavesti slovenskega kmeta, cenimo moč samostojne kmetijske stranke. Cenimo njeno namero, preprečiti boj. Demokratska misel pa kljub temu na Slovenskem ne sme omahovati. Nič ni naši državi "iunes nujnejše nego močna skupščin!. Dovolj je izsiljevanja, dovolj trni; otročarij zoper državno misel. Nekdo mora imeti avtoriteto v naši državi. Pričakovati je pač, da bode narod dobro zastopstvo izbral, potem se pa tudi zaupno podredil ti skupščini in nieni vladi. Vse drugo bode prišlo naravno in samo po sebi. Poleg drugih so tudi mnogi Slovenci glavo izgubili. Puntajo se, čutijo se od države izsesavane vsled uprave ie posluša jo kakor Rusi ob začetku revolucije vsak nov nauk z veliko lahkovernostjo. Glavna stvar je pa, da se najde pot, da dobimo dobro upravo, naj ima ime katerokoli. Največje zlo tudi danes ni sistem, ampak zlo je, da sistema še ni. Narodna skupščina naj pride do zaključka, po katerem se državi da dobra uprava, postranska stvar je, kakšno ime bomo tej upravi dali. Zoper demokracijo se gre v boj, ker še ni pripravila Slovencem raja na tem soetu. Tudi demokratski poslanci. zlasti Slovenci, niso s svojimi uspehi zadovoljni. Ni pa s tem rečeno, da se niso potegovali tudi za naše lokalne interese in da niso preprečili mnoga zla. Tudi je demokratom jasno, da je potrebna državi dobra gospodarska politika, ker mora biti glavna naloga bodočega zastopstva Slovencev v ustavotvomi skupščini. Ako pričakuje naša javnost senzacionalnih sklepov našega izvrševal-nega odbora prihodnji četrtek, naj jih pričakuje. Ta senzacija mora biti sklep neomajne zvestobe visokim načelom demokracijo, ki so jih osvojili prvi sinovi našega naroda, neumornega dela za srečo cele domovine. Demokratski politiki naj ne krenejo prihodnji četrtek niti za las s tega pota. stop. Srbske neodvisne seljaške organizacije v Sremu nastopijo s svojo listo,' latere nosilec bo Avramovič, orgcniza-1 or seljaške stranke v Srbiji. Najbolj je znenadila ta vest vojvodinske radikal-e, ki so imeli med kmeti dosedaj veh. o poro. Kakor nosilec liste radikalcev v remu se imenuje dr. Miladinuvič. V ojvodini nastopijo baje tudi Člani .'tedakovičevega kluba Peleš, Muače-ič, Mihajlovič in Medakovič, ker so ivideli, da ne bi v Hrvatski dosegli :obenega uspeha. + Fuzija bosanskih radikalcev s Čo-orilovci. V nedeljo se vrši v Sarajevu onierenca Cokorilovcev; na konfcrenci bo sklepalo o fuziji Čokorilove grupe z radikalci. Cokorilo zahteva za sebe nandat v konstituanti. + Kandidatura Marka Dakoviča. Črnogorski poslanec Marko Dakovič, ki se je odpovedal mandatu v narodnem predstavništvu, je izjavil, da ne bo kandidiral v konstiuanto. Ali na prošnje črnogorskih intelektualcev je Dakovič sedaj pristal, da stopi na čelo napredne črnogorske liste v Nikšicu. + Bosanski socialisti za centralizacijo. Glasilo bosanskih socialnih demokratov „Zvono" nastcpa odloči: , proti pokrajinskim avtonomijam, ki bi pretvorile posamezne pckrajine v domene posameznih političnih strank, in se izjavlja za demokratski central irern. V vprašanju ureditve države so socia'ni demokrati posameznih pokrajin povsem ncedi.ni. + Klerikalni in radikalni zavezniki za boljševike. Glasilo mosliman-ske jugoslovanske organizacije v Bosni ,,Pravda" prinaša članek: ,.Zakaj meslimani simpatizirajo z ruskimi boljševiki?" V članku dokazuje, da zavezniški narodi zapada s svojimi balkanskimi priveski hočejo uničiti vse, kar je mcslimanskega, a edino ruski boljševiki se zavzemajo danes za moslimane, in zato so simpatije moslimanskih narodov na njihovi strani. Iz članka samega govori prikrita žalost za centralnimi državami, ki so pokazale toliko razumevanja za moslimanske narode in pravi, da bi moslimani, ako bi mogli sami odločevati o svoji usodi, bili vsi za centralne sile! Karakteristično je, da so ti moslimani, ki pišejo tako, zavezniki gospoda Protiča in Korc-šca v parlamentarni zajednici. -j- Bolgarska politika. V London je prispel bolgarski min. predsednik Stambcliski, ki je angleškim novinarjem izjavil, da je nastala nova bolgarska država z izpremenjeno upra- vo, drugačnim načinom vladanja in z izpremenjeno zunanjo -iko. On se nadeja, da bode zvan da stopi v stranko, si je odločitev pridržal. Demokrati kandidirajo dr. Krstlja, Dubokoviča in fratra Vukoviča. Jugoslavenska puč-ka stranka (klerikalna) je na predvčerajšnji skupščini sklenila, da iz-premeni svoje ime v Hrvatsko pučko stranko. + Volilni boj v Slavoniji in Srcziu. Politične kroge je precej iznenadilo, da je samostojna seljačka stranka v Srbiji sklenila s seljaškimi organizacijami v Slavoniji in Sremu skupen na- * Novi okrajni šolski radzorciki. Ker je ministrski svet razveljavil imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko, ki jih je samovoljno imenoval poverjenik za pro-Šveto dr. Vrstovšek, je minister prosvete imenoval nove okrajne šolske nadzornike, in to: za šolski okraj Črnomelj Konrad Barle, nadučitelj v Črnomlju; za šolski okraj Novo mesto Janko Grad, okr. šolski nadzornik Novo mesto; za šolski okraj Krško Ljudevit Stiasny, dosedanji šolski nadzornik v Krškem; za šolski okraj Kočevje Josip Novak, dosedanji šolski nadzornik v Kočevju; za šolski okraj Litija Avgust Pire, učitelj v Ljubljani: za šolski okraj Kranj Vilibald Rus, šolski vodja v Kranju; za šolski okraj Radovljica Josip Turk, šolski ravnatelj v Logatcu; za šolski okraj Kamnik Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v Kamniku; za šolski okraj ljubljanska okolica Andrej Rapi, učitelj v Ljubljani; za mesto Ljubljano in za vse meščanske šole na bivšem Kranjskem Makso Hočevar, strokovni učitelj v Ljubljani. Dekreti za imenovane okrajne šolske nadzornike so že odposlani. : Imenovanja v državni službi. Ministrstvo za trgovino in industrijo je imenovalo koncipiste dr. Cirila Pfeiferja, Franca Mramorja, dr. Mihaela Kam-bita in dr. Josipa Jašketa za ministe-rialne koncipiste v 9. činovnem razre-. du in računskega oficiala Ivana Mi-kuža za računskega revidenta pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. * Imenovanja v magistralni službi. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je bil tržni nadzornik g. Alojzij Plemelj pomaknjen v 9. činov-ni razred. Za licejsko učiteljico je bila imenovana g. Jožica Likozarjeva. * Imenovanje v notranjem ministrstvu. Za načelnika 2. razreda v ministrstvu notranjih del, in sicer za Hrvatsko in Slavonijo je imenovan doktor Teodor Pejiic, tajnik hrvatske deželne vlade in referent v istem ode-lenju. * Minister prosvete Svetozar Pribi-čevič je dopotoval danes v Zagreb, odkoder odide na agitacijsko potovanje v Ljubljana, 15. oktobra. Lilco, kjer ostane tri tedne. Ta čas ga v ministrstvu zastopa minster za vere Pajo Marinkovič. • V našem uredništvu sta se zgla-sila včeraj gg. dr. Aleksander Szcze-panski, generalni konzul poljske republike, in poslanec Stanislav Rosz-kov/ski, ki je prispel v Jugoslavijo, da osebno spozna naše prilike in poglobi prijateljske stike. * Kulturni boj v Sloveniji naznanja klerikalna zagrebška »Narodna politika", ker je bil nekdo tako smel, da je Slovence seznani s slovečim delom srbskega filozofa dr. Velimiroviča, žiške-ga episkopa „Nadčlovek in vsečlovek". V ideji jugoslovanstva vidijo klerikalci idejo protikatolicizma, ali ne vedo, ali pa nočejo vedeti, da je ravno Velimiro-vič nositelj propagande za združenje ali pa vsaj zbližanje vsega krščanstva, da je za to svojo idejo delal kakor profesor oxfodske univerze, da je angleška cerkev sprejela v celoti njegove misli. Ideologija klerikalcev v tem vprašanju je poginoma jasna, ker oni sami indetificirajo katolicizem in klerikalizem. * Nemške nasilnosti. Iz Velikovca poročajo 14. t m. Sinoči okrog 21. ure so pridrveli pijani nemčurji pred hišo Žagarja Petra Štulerja v čriiem gradu, razgrajali okoli hiše, silili skozi okna ter kričali in grozili njemu in ženi: „Hej Tschuschen, heraus! če ne izginete v 24 urah, vaju damo razžagati kakor hlod!" Drugi so jima pretili, da ju obesijo in da jima iz-režejo jermene iz kože. Reveža sta prišla danes v smrtnem strahu prositi zaščite. Glavarstvo je preskrbelo za njiju varnost. — Oskrbniku Pavlici na Helldorfovem posestvu v Vov-brah so Nemci pretili, da ga ubijejo. Poslali so k njemu slaboumnega fanta s pozivom, naj s tovariši Slovenci čim prej izgine iz Vovbra, ker W bil sicer še isti večer mrzel. Ogrože-i Slovenec je moral pred drhaljo zbe-žati v Velikovec, odkoder se je šele davi v spremstvu vojakov vrnil po svoje stvari. • Koroške manifestacije. Društvo „Gosposvetski Zvon" nas prosi, da objavimo: Da se ne bi v bodoče dogodili slučaji, da se sklicujejo shodi brez sklicateljev in govornikov, je društvo pod- vzelo vse korake, da se sklicevanje takih shodov onemogoči. Vse javne prireditve, ki se tičejo ko. 'kega vprašanja, prirejalo bo društvo samo in na svojo odgovornost. * Falska elektrarna. Včc- ' danes so se ves dan vršila p-., . ■ *.ja med štajersko elektricitetsko družbo švicarskih bank in med zastopniki naših bank in raznih vladnih oddel kov glede nacionalizacije falske elek-rarne. Pogajanja bodo jutri zaklju "ena. * Preiskava mariborskih izgredov -e nadaljuje. Zaslišanih in aretiranih e bi'o mnogo dijakov, med nprni 14-etni dečki. Mnogo jih je prišlo v pre-skavo le, ker so gledali in se dali ujeti, dočim so pravi krivci in hujskači pobegnili. Takšne dogodbe je treba )rcd vsem preprečiti. Še predno je pri-lo do njih, bi bila morala varnostna n politična oblast preprečiti številna '->mška izzivanja, ne pa jih favorizTa-i na nerazumljiv način in tako do-mščati, da si razburi most da končno luška v demoliranju. Ko se je pa dogodek že izvršil,' se morajo najti pravi ■crivci. Nad aretac;jami manj udJcže-iih dijakov vlada upravičpna nevolja. Vrhu tega Nemci že zopet širijo po-plašne, neresnične vesti in obljubljajo — da bodo nagnali Slovence iz me-:ta! * O včerajšnjih manito*acijah v Zagrebu še poročajo: Pri demonstracijah ni došlo do nikakih incidentov, er re''arstvo demonstrantom, ki so izražali svoja pafcriotična čustva, ni siavljalo zaprek, šele ko je del demonstrantov odfcl proti gledališču, da *udi taf i izsili ustavitev predstave, je. redarstvo postavilo pred poslopjem gleda-išča kordor. in ni dopustilo manifestantom, da izvedejo svoje na-:ane. Vplivalo je tudi na demonstrante, naj odnehajo od svoje zahteve, lemboij ker se v gledališču ravno vrši proslava našega velikega kulturnega zaveda (251etnica nove kultur-iiške zgradbe), kjer je sedaj zbrano rodoljubno občinstvo. Predlagalo se je, da naj se počaka na uradno objavo rezultata glasovanja; takrat pa ?e lahko v sporazumu z gledališko upravo in cblastva odredi, da gledališče v znak narodne žalosti ostane en dan zaprto. Večina demonstrantov je na ta predlog pristala in odšla. Samo skupina kakih ICO do 150 mladih demonstrantov je ostala pred konionom in zahtevala dalje, da se predstava prekine, okoli 23. pa so tudi ti odšli. Današnji listi odobravajo to postopanje redarstva, tembolj, ker se je v gledališču igrala drama „Zidanje Skadra" cd Koroli-ja. V tej drami je simbolizirano zidanje naše mlade države in je to že samo po sebi patriotična manifestacija, obenem pa tudi manifestacija proti našim neprijateljem. Bild je torej tem manj razlogov, da se predstava prekine. * Za narodno cerkev v ' —"^aviji. Jutri izide v Zagrebu prva številka lista ,,Novi rod", glasila narodne cerkve. List bo objavljal polagoma in vztrajno materijal, s katerim hoče idejno izgraditi narodno cerkev v Jugoslaviji. Cena je listu do konca leta 20 kron. * Mezdno gibanje zagrebških novinarjev. Jugoslovansko novinarsko društvo v Zaorebu je predložilo lastnikom listov nove mezdne zahteve novinarjev in sicer se morajo zvišati plače po sTedc^m kHuč. • pri plači pod 3000 K za 10%, pod 4000 K za 30 %, pod 5000 K za 25 % a nad 5000 K za 20 %. — Po vzgledu zagrebških novinarjev je sklenila tudi sarajevska novinarska orgnizacija predložiti iste zahteve. * Volitev patriarha se po porouiih iz Beograda izvrši 12. novembra. Volilno pravico ima 180 cerkvenih in civilnih oseb. Kakor najresnejša kandidata se imenujeta episkop žički dr. Nikolaj Ve-limirovič in pa sedanji srbski metropo-lit Dimitrije. * Jubilej v Zagrebu. Na jutrišnji dan pred petindvajsetimi leti so povodom obiska cesarja Franca Jožefa v Zagrebu zažgali na Jelačičevem trgu madžarsko zastavo, lcar je cesarja tako razjezilo, da je nemilostno odpotoval iz Zagreba. Petindvajsetletnico proslave jutri v Zagrebu. * Farmaeevski knrzi se začno že tekom zimskega semestra na beograjski univerzi. * Društvo jugoslovanskih stavbenikov. Ker se je dosegel sporazum med obstoječimi društvi stavbenikov Jugoslavije, sklicuje se v svrho ustanovitve društva vseh •-• vbenikov Jugoslavije ustanovna skupščina na dan 23. oktobra v Zagreb, llica 71. * Škoda na javnih zgradbah. .Ministrstvo prosvete je sestavilo komisijo za cenitev škode, storjene na javnih zgradbah in spomenikih narodne, verske, zgodovinske in umetniške vrednosti v Srbiji 1 • Pokojnine okrožnih zdravnikov. Ministrski svet je sklenil, da se razširi zakon z dne l.maja 1911, drž. zak. št 31, veljaven za vojvodino Kranjsko, v kolikor se tiče pokojnine okrožnih zdravnikov in njih zaostalih svojcev, tudi na okrožne zdravnike m njih svojce na ozemlju bvše S*a:crcke m Koroške. it * Licejska ljudska sola. Pouk v II. IV in V. razredu licejskc ljudske šole prične v ponedeljek 18. oktobra ob 9. uri dopoldne v poslopju liceja na 81eiweisovi cesti, pritličje * Gospodinjska šola na liceja. Vse orojenke, ki so se zglasile za gospodinjsko šolo na liceju, naj se javijo v nvnedeljek dne 18. t. m. ob deveti uri dopoldne s krstnim listom in zadnjim izpričevalom k vpisovanju v „Mladi-Vi < V torek ob devetih se prične pouk. * Draginjske doklade poštnim odpravnikom in uslužbenskem osobju pri razrednih poštnih uradih so sledeče odmerjene: 1.) od 1. oktobra t. 1. dalje pripadajo odpravnikom nove doklade v razmerju kakor so jim bile odmerjene v začetku, to je kvalificiranim po shemi a) in nekvalificiranim po shemi b); 2.) popolno zaposljenemu služabniškemu osobju pripadajo doklade po shemi b); 3) nepopolno zaposljeno osebje bo dobivalo od tega dne dalje trikratne do sedaj uživaj""" doklade. * Železni P rs^n zavarovalnica zoper nezgode v Ljubi; Minister za socialno politiko je sorazumu z ministrom za promet i>dal naredbo, s katero se ustanavlja posebna železničar-ska zavarov»'nica zoper nezgode s sedežem v Liubljaui. Do izvolitve načel-ništva in do občnega zbora upravlja začasno zavarovalnico upravitelj, ki ga imenuje minister za socialno politiko na predlog ministra za promet. Upravitelju se dodeli sosvet šestih članov. Ta zavod prevzame z dnem 1. januarja 1920 vsa rentna bremena bivše ,Strckovnozadružne nezgodne zavarovalnice avstrijskih železnic" na Dunaju na ozemlju naše kraljevine; zato se mu tudi pridrži pravica do ustreznega deleža r.iene imovine. * Obratno ravnateljstvo Južne železnice je ustavilo vse sprejeme ženskih pomožnih moči in ne sprejema nobenih novih prijav. Istotako so '•'•.!e brezpredmetne tudi vse dosedanje prijave in že izvršene ter raznim prosilkam prijavljene zaznambe in se istih ne bo upoštevalo. Prav tako tudi ne sprejema nobenih moških pomožnih moči za razna pisarniška dela in ie vsaka taka prošnja brezuspešna. * Izpre-rrenba posesti. Pred kratkim ie kupil tukaišnji veletrgovec Vcrovšck RecJtcrjevo hišo na vogalu Rimske ccste in Vegove ulice vsoto 1.000.0.00 K. Sedai jo ie prodal trgovcu M. Kuštrinu za 1.800 000 K. * Ncmškutarieva prcdrrrost. Iz Celja nam pišejo: Tu se je pojavil ie dni bivši avstrijski stotnik in dežehiosodni svetnik Kapun-Gallir • je ostal celjskim Slovencem v čim n.'h!nbšem spominu. F-rrbno pa se «a bodo minjali naši fantje-vojaki. katrrim je kar na cesti delil sočne klofute, če mu niso dovolj „stramm" saUiiir?"! verjetna predrznost, da se ta človek sploh upa na celiska t.- bdjkc. E. Nedelja, i7.okt.: Offenbach: mannove pripovedke. (Izven.) Ponedeljek, 18. okt.: Pla^Jnl Klavdije Isačenko. Hoff balet — Iz gledališke pisarne. V o:.■> ..-šem gledališču se spremeni repertoire takole: sobota 16. t m. Ljubimkanje (D), v nedeljo 17. t. m. Ljubimkanje (Izven), v ponedeljek 18. t m. Hasanaginica (E). — Drama pripravlja Shakes-peareov Sen kresne noči z Mendelsoh-novo godbo; Beanmarchaisejevo vesc- z nemškim blagom loiorra Ficrarn sp 7(*ni" — Ooeva Dri- T.r— __ Se neksi © avstrijski industriji. Vse večje tovarne za razstrelilni snovi, ki so za časa vojske krile vse veliko potrebo avstro-ogrske armade, leže na sedanjem avstrijskem ozem lju. Produkcija razstrelilnih snov." znaša sedaj približno 30 vagcno\ mesečno. Zvišanje' je odvisno od do voza premoga. Glavno proizvajajo dynamon, dynamit inrhexit, snovi katere rabijo večinoma rudokopi. Kar se tiče cen zatrjujejo gospodarski listi, da morejo popolnoma konkurirati Glede na izredno velike tiskarske stroške je cena ,;KoTedarju" izredno nizka, samo 15 kron. Navadna pratika velja 5 kron. Vsebine je 64 strani brez inse-ratov- Oblika pripravna, enaka predvojni, za beležke 32 strani praznega papirja.^ Knjižica je vezana. Naročila se naj že danes z vpošiljaivijo zneska ali se to de s poštnim povzetjem vp-Ji-Ijala, da ne bode z ekspedicijo zadržka. Posebno se zadrugam priporoča, naj, kjer le mogoče, vpošiljajo naročila za več naročnikov skuoaj. Naročila in denar je nasloviti: ,,Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10". Vsak slovenski o brni:': n,-.rGJi ..Obrtniški koledar za leta 1521''. * Krabra deklica. Beogradski '.isti poročajo: Stojka, 151etna hčerka Mi-ladina Nevakevica iz občine moravi-ške, je pasla cr.ce. Pri tej priliki so jo napadli trije volkovi. Deklica je ostala hladnokrvna ter je z orožjem ubila dva volka, tretji pa je zbežal. * Fostejenačelnik tat. Iz Osjeka se poroča, da so sc že dalj časa vršile na železnški postaji velike tatvine. Oškodovani so bili večinoma izseljenci, ki so se vračali iz Amerike. Preiskava je dognala senzacijonalno dejstvo, da je tatvine vršil sam'postajenačelnreskrbi slovenskim umetnikom in pisanjem primerna službena mosta, kier se ^odo mogli svobodno posvečevati svoje--nu kulturnemu in umetniškemu delu in -'a nastavi na vladi iz njih krogov re-"erent, ki bo podaial vlacli v soglasin - njih organizacijo primerne predloge •a uspešneži razvoj slovenske kulture :n umetnosti. — Višje pedagoške šole. Po zgledu tarih pedagogijev je ustanovilo naše ->aučno ministrstvo ,.višje pedagoške ;oIe", namenjene za izobrazbo učnih sil in učiteljskih šolah (učiteljiščih), uči-eljev na meščanskih šolah in šolskih nadzornikov. Višja pedag. šola traja Ive leti in se ustanovi najprej po onih mestih, kjer so univerze, kot dopolnile : filozofskim fakultetam. S tem ba ster- n velik korak naprej za višjo izebraz-;o jugoslovanskega učiteljstva. Kar se tiče magnezita ima v tej panogi industrije Avstrija . koro monopol, ker skoro nobena država srednje Evrope ni obdarjena s take množino in kvaliteto tega predmeta. Magnezit je posebne važnosti za železno industrijo (visoke peči). Umevno je Avstrija tudi v tej industriji odvisna od tujega premega, katerega dobiva proti kompenzaciji z magnezi-toni. Navadno dodava republika za 4 do 6 vagonov premoga 1 vagon magnezita. Najvišja produkcijska možnost znaša letno Čez 200.000 .on, česar pa danes tovarne niti približno ne dosegajo zaradi pomanjkanja premoga. Domača konsumna ootreba z11 asa samo 5 do 10 oastoikov. V kemični industriji stremi Avstrija za popolno neodvisnostjo od nemške industrije. V zadnjem času je bilo ustanovljenih nekaj novih -tozadevnih obratov, med njimi tovarna za saharin in kalium-permanganat. Kemično-pharmazeutična industrija je že na poti, da obnovi stare živahne zveze z Balkanom in Orijentom. — Barve in lake ima republika na zalogi. V Avstriji preostali obrati lektro-tehnične industrije imajo možnost ne samo^kriti domačo potrebo, ampak proizvajajo tudi v inozemstvo. Vse tovarne sedaj obratujejo in proizvajajo velike izvozne množine raznpga tozadevnega materijala, kakor otroje, kabel, žice, razne telefonske in tele-grafične aparate. Usnjata industrija se zaradi pomanjkanja sircvin še ne more dvignili Državi in privatnikom se je v raznih kompenzacijskih pogodbah posrečilo dobaviti toliko sirovin, daje danes dosegla ta irdustrijska panoga 60 odstotkov mirovne produkcije. Veliko je povpraševanje po podplatih in raznih jermenih. V zalogah leže velike množine čevljev. Lesna industrija je od inozemstva glede sirovin dosti neodvisna. Ta industrija izdeluje vsakovrstne mobili-je. Zabge so polne, tako, da morejo ugoditi potrebam tu- in inozemstva. Veliko tovarn, ki so izdelovale vojno blago je preurejenih za izdelavo mo-bilij. Lesna industrija dela večinoma za izvoz. — Predaja tovarne pohištva. Iz Osjeka se poroča, da je baron K> Pfeiffer prodal svoje posestvo Glad-noš obenem s tovarno pohištva. Kupci so trgovci iz Zagreba. Kupnina znaša 32 milijonov kron. —- Borza za lan. Prihodnji mesec se vrši v Soranau v Nemčiji prva nomška razstava lanu. Pri tej pri- = Padanje cen siroviuam. Fran* coski poslanec Cassagnac objavlja v, listu „L'Oeuvre" članek, v katerem napoveduje veliko delavsko krizo v Franciji v letošnji zimi. Cene sirovi* nam, zlasti pavoli, padajo, ker jih je v obilju ter so že sedaj mnoge tovarne ustavile delo. Po zimi bo vsled tega brezposelnost delavcev znatno liki hočejo interesirani krogi usta-' narasla. . noviti borzo za lan, ker upajo na ta | = Padanje cen v Ameriki. London-način dvigniti laneno produkcijo, ki1 ske „Times" poročajo, da je v Ame-je v Nemčiji radi vezanega gospo-jriki 1. oktobra cena 12 najvažnejših darstva v močnem upadku. j življenskih potrebščin bila za 3 od- — Nova banka za obnovitev stotke nižja kakor v času premirja. Avstrije. V Haaga so utanovili s To padanje cen se v Evropi še ne kapitalom 10 milijonov hol. goldinarjev 0paža vsled neprestanega narašča« banko za Avstrijo, ki ima namen nja fcurza dolarja, dvigniti avstrijsko industrijo. Vlada = Mednarodni nunro} ce« kovinam je banki priznala razne ugodnosti. 1913—1920 so v Berlinu in Newyor-Banka se bo pečala glavno s firsnei- ku od začetka vojska do meseca avgu-ranjem nakupov sirovin za moderno sta tekočega leta sledeče poskoale: opremljene in drK-0 uoravljene to- elektro-baker 128 procentov do 1321, vame. Kredit ee dovoljuje samo fir- cin 129 i 2500 vagonov sladkorja, 1000 konferenca v New Vorku bo odločila vagonov kok4 500 vagonov premo- ° = Recs"e-westfalski premogovni sin-^200 vagonov železnega blagain dikat je začel prvič po letu 1916. iz. 200 vag^ov papirja Trgovinski po-dajati zopet statistične podatke. Po tej g0«™ z Nemajo in Bolganjo se bo-statistiki je leta 1919 znašala celotna sta ratificirali prihodnje dni. produkcija premoga (vštevši sarsko kotlino) 116,5 milj. ton ali 61-3 % predvojne produkcije. = Izvoz Češkoslovaške republike. Na = Nacionalizirale mlinov. Iz Bu- dapešte prihaja poročilo, da tamoš-nji paromlin „Concordia" vodi pogajanje z jugoslovanskimi denarnimi zavodi o nacionaliziranju mlinov v Velikem Bečkereku in v Veliki Ki-kindi. = Angleška petrolejska trgovina. V Anglijo je došel znani ameriški industrijalec M. G. Steel iz Pitsburga, da prouči vprašanje petrolejskega tržišča. Izjavil je, da bo predstoječa ureditev angleško-ruskih trgovskih stikov dala Anglij'i proste roke v Perziji, Mezopotamiji in v Baku in da bo Anglija potem v položaju, da preskrbi evropsko tržišče s potrebnim petrolejem, izključujoč severoameriške dobave. = Italijanske zaščitne carine. Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, bo italijanska vlada v svrho, da izboljša menični kurz, prepovedala import ne. katerih luksuznih predmetov. Istodobno se pripravlja uvedba zaščitnih carin za neke vrste izgotovljenih fa-brikatov. = Davek na poslovni obrt. Beo- Berze 15. oktobra. __ _____ _ Zagreb. Na efektni borzi je bilo da< predlog ministrstva" trgovinesouštano" nes več življenja in različni papirji so vili pri trgovinskem ministrstvu šest se izdatno popravili. Iskali so se do-sckcij, ki se pečaje izključno s stvarmi ^'i in izp^čilo za Dunaj in Benm izvoza, tako da bodo mogle biti vse Devize: Berlin 200 do 202, Milan 5o0 prošnje za dovolitev izvoza rešene v do 560' Londoa 440> Newyork 138.5, par dneh. i Pariz 910 do 920, Praga 167 do 168, = Tvornica keksa v Djakovu Ta- švica 2200 do 2250> Dunai 360-20 do mošnji valjčni mlin namerava k svoje-!360-30- Valute: dolaiji 136 do 138, mu podjetju priključiti tovarno za!aTO^>ke kr rublll 120 do 122> ^ancoski leč, da upajo z delom pričeti že koncem leta. . = Inozemsko premoženje v Avstriji. Avstrijska vlada je izdala naredbo, po kateri ono premoženje, ki izvira iz prodaje efektov, ki prihajajo od inozemcev, ni več na prosto razpolago dotičnemu inozemskemu prodajalcu, ampak se mora prepisati na t. zv. „konto inozemske krone". Ker ta t zv. inozemska zemske krone". —žštvžvp.iz s n na krona sploh ne eksistira, ta naredba znači, da je dočitno premoženje pod zatvoro. Na ta način misli vlada dvigniti kurz nemškoavstr. kreme. = Vinska letina v Avstriji. V Avstriji se je letošnja trgatev slabo obnesla. Dočim se je lansko leto pridelalo približno 1 milijon hektolitrov vina, ga bo letos komaj 300.000 hektolitrov. Danes stane liter vina na Dunaju 40 do 60 kron, a cena se bo še dvignila, ker Dunaj sam potrebuje na leto okoli 600 do 700 tisoč hektolitrov vina. = Evropska produkcija sladkorja. Letošnja produkcija sladkorja na celem svetu se ceni na 16 milijonov ton. V Evropi je produkcija najugodnejša v Nemčiji in Češkoslovaški. Nemčija producira letos nad 1 milijon ton, Češkoslovaška pa okoli 800.000 ton. Izvoziti bo mogla Nemčija okolo 700.000, a češkoslovaška približno 400.000 ton sladkorja. Francija bo morala iz inozemstva nabaviti okolo 300.000 ton, ne vračunajoč tu svoje afriške kolonije, katerim tudi primanjkuje sladkorja. Anglija bo uvažala sladkor iz svojih kolonij, morebiti tudi iz Amerike, ravno tako tudi druge evropske države. = Trošarina v Beogradu. Beograj-i ska občina je plačala trošarine od dne franki 910 do 920, napoleondori 480 do 485, marke 206 do " 238 do 242, lire 520. Efekti-. mam Banka za Primorje........f.V) inšO Hrvatska okomptea.......1MJ 1620 Eluplatacija dna........ . 180» - Goranin ............ 760 !<60 Jadranska baaka........ . 230« Hit. MTialjnka banka.......... 685 700 Narodna banka......... 810 810 Prra hrr. štedionica ......... . 10.450 10600 Račka pnika banka ...... 413 4*0 Srbska banka . . Z .... . 890 900 Dabraraika . . . :..... 6600-- Zagr. kreditna banka . . . . : . 1000 1100 Ljubljanske strojne tovarne in Urama .--1105 Gntnun ........... 1070 2000 Narodo inm. industrija..... 872 980 Split kod.b......; : . . : no* —■ Slavonia ............ 1580 1600 Poljedelska banka........105 107 Hipotekama banka ........ 360 370 Dunaj, prosti promet: Zagreb 269 do 289, Budimpešta 99 do 109, marke 556, leji 680, rublji 346, dolarji 385, lire 15.15, češke krone 460, Zagreb 280, funti 13.40, švicarski franki 61, francoski franki. 25.25, dinar 11.45, Efekti: Avstr. 1 Ogrska kronska renta V. ------------- grad ske ..Službeno Novine,, objav-j j. januarja do konca meseca septem- ljajo v številki 224 naredbo o pla- bra 4.902.728 dinarjev. čevanju davka na poslovni obrt, na kar interesente opozarjamo. = Zvišanje železniških tarifov v Avstriji. ,,Allgemeiner Tarifanzei-ger" poroča, da se bodo v Avstriji tarife, ki so bile zvišane sc le z današnjim dnevom, s 1. dcoembrom letos ponovno zvišale, ker se drugače ni mogoče ogniti deficitu 1400 milijonov kron na državnih železnicah. Vse tarife so zvišajo za 50%, samo les le za 30 in življenjske potrebščine za 20%. Tarifni odbor narodne skupščine je odklonil sodelovanje pri določitvi novih tarifov. = Množina avstrijskih bankovcev je po izkazu avstro-ogrske banke znašala dne 30. septembra 22.2 milijardi kron. Od meseca junija je cirkulacija zrast-la za 2.5 milijarde kron. To stanje privede državo do popolne katastrofe = Razdelitev železniškega materijala avstro-ogrske monarhije Vrhovni svet je odločil, da oni del železniškega parka, ki ga je monarhija na podlagi premirja prepustila Italiji, ostane sedaj derinitivno Italiji. Na ta način se zmanjša ona množina železniškega materiala, ki bi po senžermenski pogodbi morala biti razdeljena med nasledstvc-ne države. Kreditni zavod za trg. in mdnrir.. Anflobanka ............m Bankrot ein BoMaska za Avstro-Ogrska banka Zivnostenska tanka. . Državo, i .....< J05 — 105— 105-— 67"— SOM-- 1057— 893"— 870--7o7"— 5400'— 1980*— «10 — S21C-— > • • • « • 9790 — Prstka i ZMA4evize: Berlin 985, Newyork 628, London 21.90, Pariz 41.05, Milan 24.65, Praga 7.65, Budimpešta 170, Dunaj 220, Bukarešt 11.15. Berlin, devize: Newyork 69.25, London 242, Pariz 454, Milan 276, Praga 83.50, Budimpešta 18.50, Dunaj 23.50, Znrich 11.50. Vremensko poročilo. LroMiana ss nad morjem Osa ul*« fl» »A > Iš. S3 Vetrovi i Nebo S m 5. Okt 5 . okt 15. okt 7. mi U. vi 21. ari Tft-9 nt* 7M-9 1rt irt rs bses vetra meda del. obl. jasno Z-0 brez vetra 0-0 si.MT. vzb. lasno obl. o 'no na razpolago. Stavbišče Ljubljanska kreditna banka potrebuje razna mizarr'?a dela zc stanovanjsko hišo ki jo gradi v Beethovnovi ulici. Sestavek dobave in tozadevni načrti so razgrnjeni na vpogle:: :<®>: : :: ::: :<«>: i ; i i <•>: :: :: :;i ® Specialna trgovina angleškega suhna i 313 2- _i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. | velita izbira modnih in športnih oblek za gospode § ™ in dečk?,površfiiI " raglanou,zimskih sir enj M | Havnohar došli la dežni plasti | za dame in gospode od K 900—do R10Z0"— y Pf va kranjska razpoSHialna 212 3-1 | mm i n g Liubijana, Dvorni trg 3. [0] = Lastri modni atelje. ===== [0] 1 Ponudbe na np-nvo rOSla kukurnz, mast, sia-ninu i sva ^ ostale zemalj. proizvode te pržani ječam (gladim kavn) nudi izvoznička i uvoznička trgovina 267 1 -8 lian P. Jovanovič, Mitrovioa, Srem. priporoča 85 14-7 Odon Koufftir Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. Konkurenčne cene! &amo na debelo i Vsakovrstna manufaktura se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki 112 20- 11 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 I. C ;»ni-n idjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo jbro zua'10 g: manufakturno detajlno trgovino z m nuf k turnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu Za bližajočo se zimsko se/ijo priporoč mo vsakovrstne norosti, katere so ravno do-!e iz inozemstva, rsobito razno vo'"^no in snkneno blago za dame in gospode, d ilje peiilne barhante, flanele, cefirje, potre ščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in so'idno postrežbo, se priporočamo 308 10—1 A. & E. Skaherne, veletrgovina z manufaktnrmm blagom Ljubljana, Mestni tpg lO. > , . Lastni avto za prevaSanje! Konkurenčne cen«! Grin d* Afrique Mi Iran) Oran medio, nudi na bal fr^ogr. po K &—, na vagone kilogr. po K 7*50 Brzojavi: Agrumaria. iz skladišča Zagreb: Telefbn: 700. Agrumaria", Zagreb, Vlaška ulica 68. 2-2 301 *** A-__ •^SprPita.-^-- ' ; ^ ■ . it.v. -r : x /s C0SULICH-LINE , ■ , ?------(ri>'H i, HewYork-Buenos-Ayres-Rlo di Janeiro Santos-Jloatevideo. »4 17-7 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov ' . za potnike iz Slovenije edinole pri SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulita 26. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ' iz Prostejova (Češkoslovaška) ===== Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante in dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 126 6 Trpežno blago. Samo na debelo. delniSka družba 285 3-3 priporoča svoje izdelke. i t t ! i .........II, i. t u Poziv na subskripciju. Na temelju nabavljenih izuma i patenata, te koncesije ministarstva rojnog i mornarice pod brojem AB 678 od 4. kolovoza 192«., ministarstva trgovine i industrije pod bV. V 4841 od 5. decembra 1319., te V. 3962 od 15. juna 1920. ministarstra šume i ruda pod broj B. 4356 od 25. maja 1920. te ministarstva unutarpjih dela pod br. J. B. 17.937 od 18. VIII. 1920. za podignuče 2 ivornica eksploziva 8ignrnosti (jedne n Hrvatskoj, a drage u Srbiji) zaključilo je potpisano društvo na svojoj izvanrednoj glavnoj skapštini od 17. sept