Slovenski glasnik.
257
Profesor V. Jagic v Peterburgu izdal bode, kakor smo Čitali v privatnem njegovem, v Ljubljano poslanem pismu, staroslovensko krestomatijo, obsezajočo najlepše odlomke vseh do sedaj znanih staroslovenskih spomenikov. Ker je izmej vseh dosedanjih staroslovenskih krestomatij najboljša in s posebno dobrim okusom in srečno roko zbrana Miklošičeva pošla uže pred več nego desetimi leti do zadnjega iztisa, pozdravljal bode gotovo veselo vsak prijatelj staro-slovenskemu jeziku zanimivo knjigo profesorja Jagiča, najmarljivejšega slavista poleg Miklošiča.
Stovanim svečenikom po Dalmaciji imenuje se okrožnica, katero razpošilja z ozirom na zadnjo okrožnico papeža Leona XIII. o slovanskih blagovestnikih dvanajst duhovnikov dalmatinskih, na čelu jim gimn. profesor Fr. Bulic — in v katerej pozivijejo vse duhovništvo po Dalmaciji, da „1. občenito pvigrli u božjoj službi jezik sv. Cirila i Metoda (t. j. staroslovenščino, z glagolico pisano); 2. da ga počme dojdučim dnevom 5. Srpnja na blagdan sv. Brače rabiti v crkvi".
„Slovinac". Omikanim Slovencem, ki se žele naučiti hrvatskega jezika in navaditi tudi cirilice, toplo priporočamo „Slovinca", list s podobami, ki po dvakrat na mesec izhaja v Dubrovniku (Ragusa) ter prinaša leposlovne članke tiskane z latinico in cirilico. ,.Slovinac" vse leto stane 5 gld. Mej druzimi članki katere letos objavlja „Slov.", posebnega spomina vreden je lepo pisani životopis Vuka Stef. Kar a d žica, v katerem se častno in obširneje omenjata tudi naša rojaka Kopitar in Miklošič.
Nove knjige hrvatske. Slike iz života hrvatskega naroda po Slavoniji i Sriemu. Napisav Mijat Stojanovič. Nagradila „Matica Hrvatska" iz zaklade grofa Draškoviča. Vlastita naklada piščeva. Knjiga obsezajoča 17 tiskanih pol, stane 1 gld. 20 kr. — Hajka na vuka. Izvorna pripoviedka. Napisav Ivan Zahar. V Zagrebu 1881, 8°, 50 str. „Vienac", priporočuje to Zaharjevo povest, piše: „Prava je to žica hrvatska, pravi karakteristički život." — „Misli o hrvatskej literaturi" zove se predavanje pravnika Paje Zutiča, katero je nedavno čital v ,.Hrvatskem domu", znanem akademičnem društvu zagrebških vseučiliških dijakov, in v katerem trdi, da je razven jedne knjige Starčevičeve in Folnegovičeve „smet in blatna para" vse, kar so do denašnjego dne napisali najodličnejši liter ati hrvatski (!!). Po vsej pravici ljuti se vrli „Vienac" na tega starčevičevskega fanatika ter pravi: ,,A hrvatska mladež je to slušala mirno? Prije 10—15 godina ne bi takov prodavalac čitav izišo bio izmedj hrvatskih mladiča. Nigdje na svietu neima primjera tolikoj drzovitosti." Pri zadnjih odborovih volitvah v „Hrvatski dom" zmogli so sami starčevičevci. In novi odbor izvršil je takoj junašk čin, o katerem bode še poznim rodovom vestno in točno poročala svetovna zgodovina. Snel je namreč se sten ter vrgel iz društvene sobe podobi dveh največjih izdajalcev jugoslovanskih, podobo — biskupa Stross-majerja in našega Bleiweissa!
Kaludjer. Istina i poezija od dra Jovana Subotiča. To knjigo zaradi nje zanimivega in pikantnega obsega srbski listi jako hvalijo. Prodaje se v knjigarni Luke Jociča v Novem Sadu po 1 gld. 20 kr. zvezek.
Boleslav Jablonskij f. Slavni češki pesnik Kari Evgen Tupy, bolje znan pod svojim pesniškim imenom „Boleslav Jablonsky",  porojen 14. prosinca
Slovenski glasnik.
1814. 1. v Kardašovej Rečici na Češkem, umrl je 27. svečana t. 1. opat v premon-stratenskem samostanu na Zvierzinci v gališkem Krakovem, ter bil je z veliko slavnostjo 11. sušca pokopan v svojej domovini na praškem Višegradu. V češkem slovstvu pred letom 1848. ima Jablonsky jako častno mesto in njegove ,,Pisne milostne" in „Ruže Sionska" obsezajo mnogo najkrasnejših in najpopularnejših pesnij čeških. Ostavil je tudi rokopisni zvezek liričnih pesnij v poljskem jeziku. Mnogo njegovih pesniških spisov preložil je Wenzig na nemški jezik.
Češki Usti. V ,,Svetozoru" podava Brandl korenito pisano razpravo o življenji in delovanji Šafafikovem, poleg tega pa hudo maha po našem Kopitarji, imenuje ga brezznačajnega Mefistofela ter nazivlje ga še z druzimi — ljubeznjivimi priimki. Kopitar se proti Palackemu, Safafiku, Hanki in proti vsemu češkemu narodu res ni lepo vedel, vendar mislimo, da tak učenjak kakor je g. Brandl, mogel bi ob epohalnem delovanji Kopitarjevem nekoliko mirneje in objektivneje soditi. — „Kvety" prinesli so v zadnjem zvezku životopis P režimov, največ posnet po znanem spisu Levčevem. V ta životopis je vpletenih več sonetov Preširnovih v češkem prevodu. Razprava je jako ljubeznjivo in stvarno pisana in Slovenci so hvalo dolžni zanjo vrlemu g. P "enižku na Dunaji. Takih spisov Slovani potrebujemo v mejsobno poznavanje! — Tudi v Cehih vzbudila je Pvpinova ,,Istorija slavjanskih literatur" veliko senzacijo. ,.Lumir" prinesel je o njej ostro kritiko, v katerej jo hudo graja, da dela Cehom krivico, da prezira imenitne pisatelje češke, a hvali ničvredne, da navaja dosti virov, katerih Pypin gotovo niti pregledal ni itd. Zoper to „Lumirovo" kritiko oglasil se je g. Kalaš s posebno brošuro, v katerej brani Pvpina ter mej drugim trdi, da poleg bolgarske je češka literatura v njegovej knjigi najbolje opisana. Iz Prage se nam poroča, da so ti spisi za Pipvna in zoper njega mej vsem omikanim Češkim svetom vzbudili živo zanimanje; osobito dijaki po vseučilišči pričkali so se ves mesec pro in contra, a da naposled je obveljalo to, kar je pisal g. Kalaš.
V poljskem Poznanji začel je izhajati od prvega januvarja „Przeglad Slowianski". Urednik in založnik mu je J. Chociscewski. Važen je ta list posebno radi tega, ker nam kaže, da se širi zavednost slovanska tudi mej Poljaki. Za Avstrijo stane „Przeglad" za četvrt leta samo 1 gld.
„Krakov-Zagreb". Umetniško-književno kolo v Krakovem, katero mej svojimi članovi šteje najimenitnejše umetnike in pisatelje poljske iz vseh delov nekdanje kraljevine poljske, izdal je dragocen album „Krakov-Zagreb", katerega čisti dohodek je namenjen unesrečenim prebivalcem zagrebškega mesta. Na albumu nahaja se prekrasna vinjeta poljskega slikarja Julija Kosaka, v albumu je natisnenih do petdeset narisov naj odličnejših poljskih umetnikov n. pr. Matejka, Lipinskega, Pruszkowskega, Buchbinderja, Alb. Kosaka in dr. Mnogobrojne književne sestavke spisali so najodličnejši pisatelji poljski.
Fedor MihajlovicDostojevskif poleg J.S. Turgenjeva najslavnejši sodobni ruski pisatelj in romanopisec umrl je po kratkej dvodnevnej bolezni 9. februvarija t. 1. v Peterburgu. Izguba tega, 1822. leta porojenega umetnika segla je globoko v srce res rusko mislečemu narodu. Vseobče obžalovanje pokazalo se je posebno pri njegovem sprevodu na pokopališče Aleksandro-Nevskega samostana, h kateremu se je zbralo nad trideset tisoč ljudij. — Dostojevski  ostal
258