Delovanje ,,Narodne šole". JDne 3. rožnika t. 1. je iinel odbor sNarodne šole" sejo po nastopnein dnevnem redu: 1. Dosedanje društveno delovanje v tem letu. 2. Poročilo o blagajničnem stanji. 3. Rešitev nekaterih prošenj. 4. Razgovor o predlogu občnega zbora. K prvi točki dnevnega reda. Vzlic ra- stočim potrebani ljudske šole ima odbor prav težavno stališče. Z jedne strani bi ,,Narodna šola" rada vsem zahtevam zadostila, z druge strani pa mora svoje delovanje uravnati in omejevati po svojih denarnib silah, ki odboru velevajo: Do sem — in ne dalje! Naj to okolnost častiti gg. društveniki blagovoljno pomislijo, ako niso s povračili in darili po vsein zadovoljni. Res je, da večina udeležiteljev svoj donesek vloži pri nNar. šoli, a glede na obilico povrnjenega blaga so vplačila redoma le skromna in podpore — i z r e k o m a izdatne podpore, kakoršne so deželna, mestna in hranilnična, le redke, reči smemo j e d i n e, s katerimi more odbor računjati. Da bi društvo ne imelo samo zajemalcev, ampak tudi donašalcev, s kojimi se ponašajo druge humanitarne naprave razmerno v velikem broji, potem bi ,,Narodna šola" storila še več in rada naklanjala ljudskim učilnicani učnih potrebščin, saj je obče znano, da nedostaje nekaterim šolam še najvažnejših učil, da ne govorimo o tem, kar treba otrokom pri nauku v roke dajati tekoni vsega šplskega leta. Odbor ima z dopisovanjem, naročevanjem, razpošiljanjem in vknjiževanjein prav obilo, večkrat jako utrudljivega posla, in da more ta posel reševati, pripada mu še kočljiva naloga, da skrbi sam tudi za sredstva v pokritje društvenih stroškov. Hvala Bogu, da je med ,,imeti in dati" bilo dosedaj vedno ono dobrodejno ravnoinerje v društveni blagajnici, katero je nNarodni šoli" omogočilo in utrdilo 17letni obstanek. Število društvenikov je letos naraslo, ker je dosedaj že 100 ljudskih šol, torej za 11 več kakor vlani vse leto, deležnih bilo blagotvornosti ,,Narodue šole", učiteljev pa se je do danes vknjižilo 42. Razven teh je 15 ljudskih šol dobilo brezplačne podpore, kar se po vsein ne vjema z določilom § 8. društvenih pravil, po katerem iniajo samo ,,pravi udje" pravico do povračila, to so isti, ki plačajo 1 gld. letnine v društveno blagajnico. Z ozirom na število ubogih otrok v podpiranih šolah in z ozirom na to, da ninogo šol za majhen donesek dobiva 3, 4 ali celo 5kratno povrnilo, in z ozirom na § 11. društvenih pravil, ki določuje, da sine odbor po možnosti učila darovati ubožniin šolani in učiteljeni, prosi načelnik, da odbor to odredbo ,,posticipando" odobri, saj se darila obračajo v blag namen, za omiko naše mladine. Vrednost razposlanega šolskega blaga iznaša nad 1000 gld.; po požti se je dostavilo udom 102 zavoja, ki so tehtali 8949 kg; 54 zavojev blaga se je po zasobni poti odposlalo; ako se za vsako teh pošiljatev poprečno še računja 7 kg, torej tehta vsa množina šolam naklonjenega blaga = 12 meterskib centov. H temu je .še prišteti več pošiljatev, ki so se potom ,,Narodne šole" naročile za 4 ljudske šole pri založniku in so bile neposredno dostavljene naročnikom. Tudi te pošiljatve tebtajo krog 3 q; torej je bilo vsega blaga krog 15 q razposlanega. Zahvala gre v prvi vrsti častitim daiovateljem za znatne podpore, in umestno je, da se odbor za izredne darove najiskreneje zahvaljuje. ,,Narodni šoli" so naklonili: Visoki deželni zbor 200 gld. Veleslavni mestni zbor .... 200 Slavna kranjska hranilnica . . . 200 „ Slavna posojilnica ljublj. okolice . 10 „ Prebl. g. vitez dr. Močnik v Gradci 15 „ Iz čitalniške nabiralnice .... 2 Preč. g. župnik v Slavini ... 2 Veleč. g. J. Mercina v Gorici . . 1 Skupaj ! 030 gld. Odbor se priporoča tudi drugim prijateljem in dobi-otnikom, da bi blagoizvolili spominjati se učencev-ubožčekov. Zelo bi bilo odboru olajšano poslovanje. ako bi se člani pri naročilih določno izjavili, česa potrebujejo; zato prosi odbor častite društvenike, naj se pri vlogah na BNarodno šolo" ravnajo po tem vodilu. 1. Pri pisankab in spisovnicab naj se določuje, na kakšen n ačin naj so črtane; t. j. število linijameiita naj se naznani. 2. Pri številnicah je zaznamovati, naj li bodo navpičnoali vodoravno rastrirane. 3. Za tablice je določiti, je li treba kamenitih ali prožnih in kako črtanih. (Op. V novejšem času se dobivajo pri založnikih po jedni strani tako črtane, kakor so sedaj dopuščene številnice. Nain se zdi tak linijament jako praktičen, ker je istotako pripraven za pisanje črk, kakor za številke, pa tudi za spisne vaje spretnejšim učencem na višji stopinji so ugodne, ako vsakdanjih vaj ne pišejo v zvezke.) 4. Odboru se z večkratnimi naro&ili naklada mnogo nepotrebnega dela; zato naj vsakdo takoj s početka šolskega leta preinisli, koliko blaga bi približno potreboval od društva, in naj po tem svoje doneske odinerja in nakazuje. 5. nNarodna šola" principijelno ne niore dovoljevati kredita, ker ji je uprava potem zelo obtežena in ne gre, da bi se člane izterjavalo. 6. Na brezimne prošnje in naročila, in k tem prištevamo tudi one. ki nosijo ponositi podpis ,,iSolsko vodstvo" ali Jjudska šola", odbor ne bode ozir jemal; za vsak urad, torej tudi za šolo, mora nekdo odgovoren biti. 7. Večja naročila na šolsko blago naj se vsaj za časa šolskih počitnic pošiljajo ,,Narodni šoli", ker niti društvo, niti založnik ali tovarnar ne zmoreta tolike zaloge, da bi se vsem na mah zadostilo in takoj postreglo. Opomnja. Ze sedaj tovarna pripravlja zalogo za pribodnje šolsko leto ter po svojem agentu vzprejema naročila, na podlagi katevih se preskrbuje s potrebno ranožino popirja, ki je glede na razširjenost po skoraj vsej Cislitaviji res ogromna; saj je samo ,,Narodna šola" lansko leto razdala 50.366 raznih pisank in 6.300 risank. 8. Poštne stroške od posamičnih pošiljatev imajo prejenmiki poravnati. !). Časih je možno. da se pošiljatve ceneje dostavljajo po privatnein potu; v takib slučajib naj društveniki blagoizvole način oddaje določiti; ker pa odbor ne more vsakokrat takoj naročila izvršiti, naj se odboru z dopisnico prej prijavi, kar se od ,,Narodne šole" želi dobiti. Poleg nakaznic še posebna pisma odboru pošiljati ni potrebno, ker se na odrezkih lehko vse želje zabeležujejo. K drugi točki poroča g. blagajnik: lilagajnična knjiga podaje nastopne številke: Do konca velikega travna tekočega šolskega leta se je oglasilo 100 Ijudskih šol z doneski 437 gld. G5 kr. 42 učiteljev z doneski . 134 „ 10 „ Ako se prištejejogori omenjene podpore in darila s 030 „ — „ in ostanek lanskega leta 194 „ 43 „ je torej vsota dohodkov . 1395 gld. 58 kr. 1395 gld. 58 kr. 1087 50 Vsota dohodkov v primeri s troški kaže se torej prebitek . 308 gld. 8 kr., s katerim je pa še pokriti nekaj neplačanih računov. Kakor vsako leto, ostalo bode tudi letos za prihodnjo šolsko dobo krog 200 gld., kar bode jako potrebno, ker so tirjatve ob pričetku šole največje. ()d stroškov pripada na Ijudske šple . . . 784 gld. 82 kr. in na učitelje . . . . 253 „ 00 „ skupaj . 1038 gld. 42 kr. Na vsak vplačan goldinar je torej društvo vračalo povprečno 1'81 gld. v šolskem blagu. Vrednost brezplačnih daril je ceniti na . . . . 68 gld. 27 kr. Torej stane vse razdano blago 1106 gld. 69 kr. Presežek nad stroški izvira od blaga preostalega v pretečeni društveni dobi. Pri tretji točki dnevnega reda se je rešilo več prošenj za podporo ugodno, deloma neugodno. K četrti točki dnevnega reda: Po g. M. Kosa, učitelja v Velesalu nasvetu je odbor vsestransko preudarjal, bi li ne bilo možno za časa učiteljskih zborovanj med počitnicami napraviti v Ljubljani koncert na korist ,,Narodni šoli" in ,,Slovenskemu učiteljskemu društvu", ter je prišel do zaključka, da tega ni moei izvesti iz naslednjih razlogov: 1. Naslov, pod katerim bi se koncert priredil, je vsekako dovolj važen in vreden vsestranskega zanimanja in izdatne podpore; vender ne kaže apelirati na požrtovalnost učiteljstva, ki bi z obilo udeležbo, brez kakeršne si koncerta inisliti ne moremo, naložilo si prav občutljivih stroškov. 2. Vspeh koncerta bi ne bil v nobenem razmerji s stioški posamičnih vdeležencev in s stroški za priredbo: godbo, muzikalije, tiskovine, svečavo, postrežbo itd. 3. Gmotno stanje učiteljev je in bode še dolgo nepovoljno in ako se z jedne strani pojavljajo upravičene tožbe, ne moremo z druge strani pričakovati, da bi učitelji ponašali se z imovitostjo, dasi nas veže dolžnost, vsikdar kazati pred svetom svoje navdušenje in svojo gorečnost za vzvišeni poklic, če tudi nam sredstva tega ne pripuščajo. Za odbor ^Narodnc šole": F. Steg-nar.