POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XV. I Štev. 7 TELEFON UREDNIŠTVA: 33-67 TELEFON UPRAV li : 25—67 in PS-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 2S-67 Poslovalnica Llubllana. Frančiška:]. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 260 Maribor, petek 10. jjanuarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman t naravi a!l oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tulina 30 din. POSTNI C E KOV NT BAČUNi 11.409 Cena !5 din 1*— | Nadaljevanje ofenzive v Libiji Z zasedbo Gazale so napredovali Angleži skoraj 2G0 km daleč na zahod od Egipta — Doslej še ni bilo nobenega večjega novega spopada — Italijani pravijo, da ni ničesar poročati — Napadi na Italijo in italijanski napadi na morju ANGLEŠKA. POROČILA KAHIRA, 10. jan. Reuter. Zadnje poročilo angleškega zrakoplovstva javlja, da so britsjte imperialne sile zasedle Ga-zalo, 30 do 40 milj zahodno od Tobruka. KAHIRA, 10. jan. Reuter. V uradnem poročilu angleškega vrhovnega poveljstva se naglasa, da položaj maršala Gra-zianija ni zavidljiv. Kajti, britanske čete so obkolile Tobruk tko, da je glavna italijanska trdnjava v vzhodni Libiji v položaju, v kakršnem je bila zašla prej Bar-dija. O razvoju bojev okrog Tobruka se poročajo poediuosti, ker je to tajnost hritskih armad. Ve se le, da te napredujejo v smeri proti zahodu na zadovoljiv način. SPLOŠNI POLOŽAJ V LIBIJI KAHIRA, 10. jan. Ass. Press. O bojih za Tobruk Angleži' ne navajajo nobenih podrobnosti, ker nočejo opozarjati .nasprotnika iw svoje namene, Pač pa je potrjeno, da napredujejo angleške čete dalje v smeri od Tobruka proti Dernl In so zasedle kraj Ctozalo ob morju, ki leži že km zahodno od Tobruka. Tako so angleške čete sedaj oddaljene od egipt-W <* « sko-libijske meje v notranjosti Libije že skoraj 200 km v zračni črti. Kakor se zdi, angleške čete doslej še niso naletele na noben večji italijanski odpor in izgleda, da so resnične domneve, da je maršal Graziani umaknil glavnino Svojih še preostalih čet precej bolj daleč na zahod Libije. Po splošni sodbi je italijanska vojska izgubila v dosedanjih bojih poleg tretjine moštva tudi velik del orožja in ostalega vojnega materiala, kakor tudi nad 200 letal. Na letališču El Aden so dobili Angleži 40 poškodovanih italijanskih letal, v Gazali pa 35. Večje število poškodovanih letal so našli tudi na raznih drugih letališčih, ki so jih osvojile angleške čete pri svojem napredovanju. V Kahiri pa so razširjene tudi vesti, da je nastal med arabskim prebivalstvom po oazah v notranjosti Libiie upor in da obvladajo Italijani samo še obalna področja. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 10. jan, Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo .včeraj o položaju v Afriki sledeče uradno vojno poročijo: K>rena*ka: S kopnega bojišča ni poročati ničesar novega. Ena naših lovskih in napadalnih ietalskih skupin je izvedla napad na sovražna mehanizirana sredstva ter bombardirala več oklopnih avtomobilov. Pri poletu sovražnikovih letal nad Bengliazljem in Tripollsem je bilo nekaj malega tvarne škode ter trije mrtvi v Tripolisu. Vzhodna Afrika: Ni kaj poročati, kar bi bilo omembe vredno. Sovražnik je izvedel polete nad nekaterimi našimi oporišči v Eritreji in Somaliji, pri tem pa ni prizadejal škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno. Nocoj so sovražna letala v več valovih izvedla napad na Napoli in Palermo. V Napoliju so vrgla številne bombe, ki so povečini padle v morje. V pristanišču je bila zadeta ena bolničarska ladja, v mestu pa je bilo zadetih 15 hiš in ena cerkev. Računajo, da je bilo pri tem napadu pet mrtvih in okoli 30 ranjenih. V Palermu ni bilo niti človeških žrtev, niti pomembnejše tvarne škode. Neka naša torpedov-ka pod poveljstvom poročnika bojne ladje Nicollnia je potopila sovražno podmornico. Neka naša podmornica pod poveljstvom kapitana Franka Tozonia je po- Boji za usodo Abesinije Po angleifcih poročilih iz Kahire so pričeli uporni Abeslnci operacije v severni Abesiniji in dosegli prve uspehe — Ameriške informacije o položaju v Vzhodni Afriki — 100.000 mož . .. agleške vojske v Keniji KAHIRA, 10. jan. ZPV. Kakor poročajo iz Sudana, se vstaško gibanje v Abesiniji nadaljuje z uspehom. Zlasti uspešne so akcije po Angležih oboroženih vstašev v severni Abesiniji. Vstaške' čete so vdrle že skoraj 100 km globoko na abesinsko ozemlje In med drugim pregnale Jtalijane tudi ijTniesta Gnbba, Ki leži ob Modrem Nilu zahodno od Tajskega jezera. Italijanska posadka se tu umika proti severu, a je v nevarnosti, da jo bodo Abeslnci ujeli. - ,v ' KAHIRA, 10. jan. Reuter. Angleško-vrhovno poveljstvo na Bližnjem vzhodu je izdalo včeraj uradno poročilo, v katerem potrjuje, da s<> Je abesinskim četam res posrečilo zavzeti mesto Gubba in pre- gnati od tam Italijane. Zasledovanje umikajočih se italijanskih čet se nadaljuje. Operacije Abesincev podpira angleško letalstvo. NEW YORK, 10. jan. United Press poroča, da se pripravljajo Angleži na večio akcijo v Abesiniji in so zbrali samo v Keniji že nad 100.000 mož. Razen tega imajo Angleži tudi močne oddelke v Sudanu na meji Abesinije. Po vesteh, ki jih objavljajo ameriški listi, dozoreva položaj v notranjosti Abesinije vedno bolj za splošno vstajo domačinov. Italijanska Vzhodna Afdka,. ki jo tvorijo stari italijanski koloniji Eritreja in Somalija skupaj z Abesinijo, je že od vstopa Italije v vojno brez vsake zveze z Italijo. Zveza obstaja samo potom radia in včasih se posreči tudi kakemu italijanskemu letalu, da prispe iz Vzhodne Afrike v Italijo ali narobe. Italijanom pričenja primanjkovati v Vzhodni Afriki zlasti bencina, pa tudi drugih vojnih sredstev, dočim-je oskrbovanje angleških čet dobro organizirano. Akcija bivšega cesarja Haile Selassije napreduje počasi, a vztrajno. Na angleškem ozemljti organizirane abesinske čete so že na več mestih vdrle v Abesinijo, kjer se jim pridružujejo novi bojevniki. Abesinci so prepričani, da bodo naslednji meseci prinesli popolno osvobojenje Abesinije. Vzajemnost Anglije in Amerike Govor angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla v društvu za pospeševanje angleško.ameriškega prijateljstva LONDON, 10. jan. Reuter. V društvu zn toj'mo na zgodovinskih trdnjavah ter imamo slavno priliko, da * največjimi žrtvami delamo za vzvišeno stvar. Vejika sreča je, da v teh preizkušenih dneh stoji na čelu -USA slaven, zelo izku&en držav, nik, v katerega srcu tiči ogenj odpora proti napadalcem in W je- odkrit, iskren prvi branilec demokracije. Srečen sem, da je bila ta osebnost tretjič izvoljen«, da vodi ameriško demokracijo. Razpoka, ki je nastala po Lothianovi smrti, je izpolnjena zdaj š teni, da pošiljamo v Ameriko najboljšega Človeka, ki smo ga mogli’riajti. Prijateljstvo Halifaxa more biti vsaftomur ~čas*tno.'"Hrabrost in zvestoba sta bistvo njegove duše. Bil je lfted tistim!, ki se je energično zavzel za nadaljevanje vojne. Pošiljamo v USA nio-žrtrkriTir'TlolTnT informiran o vseli naših sestankih in ciljih. Naša 'vroča želja je, da uspe.'* .'.borat Haiifax se je. v. odgovoru zahvalil in poudaril, da »gleda Anglija v bodoč, nost s treznim zaupanjem. Mimo stalno povečane proizvodnje vojnega materiala v Angliji moremo računati na vse večje industrijske sile USA, katerih vrednost se ne more nikoli previsoko oceniti. Krep. ka volja, da še proži odpor proti glav. nemu cilju Nemčije, je prav tako močna onstran Atlanfka kakor v Angliji. Ne dvomimo v uspehe narodov, ki govore angleški.« Moč nemške vo«ske v Romuniji ANKARA, 10. jan. Reuter. V Romuniji ali pa na poti v Romunijo je okoli 10 do 12 nemških divizij. V sredini februarja bo število nemškil) divizij v Romuniji 15 ali 16. Šest nemških divizij je na ruski meji. Po soglasnem mnenju nimajo še Nemci dovolj čet, da bi lahko riskirali vojno na Balkanu, za katero je potrebnih 40 do 50 divizij. Da pa ne bo vojne na Balkanu, mislijo turški krogi tudi zaradi tega, ker ta vojna ne bi odločila med Nemčijo in Anglijo. topila na Atlantskem oceanu sovražnikovo 3600 tonsko ladjo in eno pomožno križarko. BARDIJA PREDSTAVLJA ZMAGO ITALIJE MILAN, 10. jan. Stefani. Ker so Angleži po svojem urniku iz Dunkerquea slavili to kot svoj uspeh, morejo tudi Italijani reči, da je bitka pri Bardiji prav za prav uspeh Italije, piše »Popolo d’Italia«. Italijanska zmaga je to. Gigantske sile so napadle trdnjavo. Italijanski vojak je ohranil svojo visoko moralo in angleški načrt, da bo ta boj omajal visoko vrednost italijanskega vojaka, je propadel. Burdija predstavlja v tem pogledu zmago Italije.« AKCIJE ITALIJANSKEGA LETALSTVA RIM, 10. jan. Stefani. Posebni dopisnik javlja, da je bila neka pomorska eskadra Angležev napadena po italijanskih bombnikih v zahodnem delu Sredozemlja. Bombe težkega kalibra so padle na ladjo iz velike višine. En italijanski torpedni avion je napadel angleško trgovsko ladjo v zalivu na Malti. Več ladij je bilo poškodovanih. Winant poslanik USA v Londonu LONDON, 10. jan. Reuter. John Winant, bivši direktor mednarodnega urada dela v Ženevi, je bil izbran za naslednika Ken-nedyjevega na položaju ameriškega veleposlanika v Angliji. Njegovo imenovanje bo prišlo danes pred kongres. NOVA ROMUNSKO-MADŽARSKA KONFERENCA BUKAREŠTA, 10. jan, DNg. Tu zatrjujejo, da se bo v kratkem sešla romun-sko-madžarska konferenca, katere naloga bo rešiti sporna, vprašanja, ki so nastala med Romunijo in Madžarsko naknadno po dunajski razsodbi o Transilvaniji. Predsednik romunske delegacije na tej konferenci bo najbrže bivši minister Valerian Pop, njegov namestnik pa Alexandcr Randa. ROOSEVELTOVA PONUDBA LA GUARDIJI N6W YORK, 10. jan. Reuter. Roosevelt je ponudil newyorškemu županu La Guar-diji odločilno mesto v sistemu narodne obrambe, ki odgovarja ministrskemu položaju. UPOR V VANČIN(jVEJEVI VOJSKI ČUNGKING, 10, jan. Tass. Po vesteh Iz Hongkonga so izbruhnili v Cuanšau med četami Vančingveja neredi. Vojaki teh čet so napadli in ubili več japonskih vojakov. V Čuanšau so bile poslane nove japonske čete. Vec Kitajcev je bilo aretiranih. Poveljnik teh čet, polkovnik Šuan-fa je izginil. . ČIŠČENJE VICHVJA \ICHV. 10. jan. CBS Notranji minister je ukazal, da morajo vse osebe, ki niso zaposlene v Vichyju, zapustiti začasno glavno mesto Frahdje. Okoli 30 tisoč Oseb bo moralo oditi. Normalno število vichyjskega prebivalstva je 30.000, sedaj pa znaša 105.000. Klisura padla NEW YORK, 10. jan. Associated Press. Opoldne je bilo v Atenah uradno objavljeno, da je Klisura padla v grške roke. LetaEski napedi na zahodu Menici so izvršili v pretekli noči zopet več.e sta&ade na Anglijo, angleški bombniki so pa spet bombardirali nemška mes*a, slasti Wiih@imshafen in Emden VČERAjŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 10. jan. DNB. Nemško vrhov, no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Naše letalstvo je včeraj kljub neugodnim vremenskim razmeram izvedlo vrsto pogumnih . ločeni!’, napadov. Kljub ogorčenemu nastopu protiletalske obramb« je neko naše vojno le. ialo z višne 100 m dvakrat zadelo to. varno motorjev, ki so jo branili zaporni baloni v bližini Coventryja. Eno težko bojno letalo pod poveljstvom poročnika Monsa je izvedlo napad na neko oboro, ženo, približno 10.00!).tonsko trgovsko ladjo 480 km sevemozahodno od zaliva Donegal. Ladja je bila dvakrat težko za. deta, nakar je ladja astalu na mestu v plamenih. Na jugovzhodni obali Anglije je bilo z uspehom bombardirano vojaško taborišče. V noči od 8. na 0. januar so sovražni letalci v severnozaiiodni nemški obalni pokraj ni metali zažigalne in eks. plozivne bombe, ki so v glavnem zadele stanovanja okraja. Samo na enem kraju je bila prizadejana neznatna škoda na neki industrijski napravi. Izgube na civil. nem prebivalstvu znašajo tl mrtvih in !4 ranjenih. Pri napadu na tovarno motorjev pri Coventryju se je zlasti odliKo. vala posadka bojnega letala, zlasti pa njen poveljnik, poročnik Heffliuger. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 10. jan. DNB. V noči od 9. na 10. je nemško letalstvo nadaljevalo z napadi na Veliko Britanijo. Nemški bombniki so kljub poslabšanemu vremenu izpolnili svoje naloge. Med drugimi mesti je bil napaden tudi Bristol. Tu in v nekih mestih južne Anglije so izbruhnili požari. NEMCI O ANGLEŠKIH NAPADIH BERLIN. 10. jan. DNB. Nekaj skupin angleških bembnikpv je preletelo sinoči nemško ozemlje. Napasti so hoteli industrijske l ntre v zahodni Nemčiji. Jasna mesečina in brezoblačno nebo je pa pripomoglo, da je nemška obramba laže stopila v akcijo. Pripravila je celo baražne balone za obrambo pred napadi iz zraka. Večji de! angleških letal ni predrl do tovarn »n rudarskih naprav ter se je moral vrniti. Bombe so padle na polja in sosedno ozemlje. Le nekaj letal je doseglo tovarne in odvrglo bombe, niso pa napravila škode na vojaških objektih. Uničenih je nekaj stanovanjskih hiš in neka šola. V nekem mestu je poškodovan dom katoliškega združenja. Varnostna služba je tal oj stopila v akcijo, nekaj požarov na strehah hiš je bilo kmalu pogašenih. BERLIN, 10. jan. CBS Nemško vrhovno poveljstvo javlia, da so angleška letala ubila tl oseb in 14 ranila pri zadnjem Grki vkorakali v klisuro S>OLUN. 10.; jan. Associated Press. Uradno je objavljen padec Kiisure, v katero so vkorakale grške čete. ATENE, 10. jan. At. ag. Službeno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 75 pravi, da so se bili včeraj krajevni boji. Nekatere višine so bile z naskokom zavzete. Ujetih je bilo 200 sovražnikov, zaplenjena večja količina vojnega materiala. Med temi je tudi 20 merzerjev in 80 strojnic. ATENE, 10. jan. Reuter. Izve se, da so grške čete na odseku pri Muskopolju od- bile močan napad italijanskih čet. Na ostalem delu fronte je bil včeraj močan artilerijski dvoboj, čeprav je ves čas de. zevalo. RIM, 10. jan. Stefani. Italijansko poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo o bojih v Albaniji: Grško bojišče: Udejstvovanje patrol in napadi krajevnega značaja, številne skupine naših letalskih eskadrilj so zadale učinkovite udarce baterijam in mostovom ter sovražnikovim vojaškim pripravam. Naši strmoglav-ci so napadli baterije in mostove, sovraž- Siamski vdor v Indokino ŠANGHAJ, 10. jan. Reuter. Po sem dospelih poročilih so siamske čete napredovale v Francoski Indokini v smeri Angkora, bivšega glavnega mesta Kambodže. Doslej So vdrle že 70 km globoko na indokinško ozemlje. NEW YORK, 10. jan. ZPV. Ameriški listi poročajo, da se je pričela med Siamom in Indokino resnična vojna in da ni več veliko upanja, da bi se dosegel sporazum, ki bi ustavil sovražnosti. Vdor siamskih čet v Indokino pomeni pričetek borbe brez kompromisa. Razen na kopnem se bijejo boji tudi neprestano v zraku, kjer izvršuje siamsko letalstvo napade na indotkinska mesta in vazne objekte. indokinska pa na področja Siama. BANGKOK, 10. jan. CBS. V bliskovi- tem napadu hočejo siamske četo zasesti indokitajsko provinco Kambodžo. Boji so v vsei dolžini fronte. ŠANGHAJ, 10. jan. DNB. Po vesteh iz Saigona so obmejai boji med Siamom in Indokino dobili v zadnjih dneh zelo ostro obliko. Na severu segajo boji vse do province Kambodža. Posebno močni so spopadi vzdolž ceste Poipet-Sisofon, kjer so napadli Siamci s pomočjo 40 letal. Inidckitajski krogi pa demantirajo vesti, da so se morale francoske čete umakniti 30 km v notranjost. Francoski uradni krogi v Hanoju pravijo, da so francoska letala izvedla močne in uspele protinapade. Sovražnosti pa bodo ustavljeno, čim bo Siam pokazal voljo za miroljubno rešitev sooro-v. ne čete pa so naša lovska letala obsula s j strojniškim ognjem. Očividno z uspehom j je bil bombardiran Solun. Pri več spopadih so naša letala sestrelila v plamenu šest sovražnikovih lovskih aparatov. RIM, 10. jan. CBS. Valovi angleških letal so bili v prvih jutrnjih urah v četrtek nad Napolijem. Ubitih je 5, ranjenih 30 oseb. V Palermu, ki je bil tudi napaden, ni žrtev. V Napoliju je bila zadeta bolničarska ladja v pristanišču, v mestu pa je bilo zadetih 15 zgradb, med njimi tudi ena cerkev. tudi z voljo volivcev. Roosevelt hoče prepričali ljudi o leni. kako hočejo sile osi zavojevali svet. Med tein pa obstaja že prevlada v svetu, in la je britanski), ki jo podpira sam Iloosc-vell. Italija in Nemčija sc borita za svojo neodvisnost in za pravično revizijo krivic, ki ne zadenejo Amerike. Napadalec je Anglija, ki je obkrožila Italijo in Nemčijo. Ona je izzvala vojno in nosi vso odgovornost zanjo.“ j napadu na zahodnonemške luke. | ANGLEŽI O NEMŠKIH NAPADIH | LONDON, 10. jan. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je bila v noči na petek večja sovražna aktivnost v zraku nad Anglijo. Bombe so padale na obale Mer-seya, v severnozahodni, srednji Angleški in nad Londonom. Škoda je majhna, prav tako n! število ljudskih žrtev veliko. Angleška letala so v noči na petek napadla zahodno Nemčijo. LONDON, 10. jan. Reuter. Nocoj je bila velika aktivnost nemških letal nad Anglijo. Bombe so padale v različnih okrajih Anglije, Walesa in ob reki Mer-sey. Nastalo je nekaj požarov, porušenih je nekaj h’š. smrtnih žrtev ni veliko. NAPADI ANGLEŠKIH LETAL LONDON, 10. jan. United Press. Angleška letala so 7 ur napadala Wiihelms. haven in Emden, kjer izdelujejo večje število vojnih ladij in podmornic. Napad 1 se je začel pri luninem svitu že ob 8. zvečer ter je trajal skoro celo noč. Največ bomb je padlo v bližino največjega doka Marienvverft. Nastalo je veliko požarov. Čakmakeva obrambna črta CARIGRAD, 10. jan. United Press. Predsednik Ismet Inoni je izvršil te dni inšpekcijsko potovanje po turški Traciji. Ob tej priliki si je predsednik ogledal Čakmakovo obrambno črto, kjer je zbran sedaj večji del turške vojske, kolikor jo je bilo vpoklicane pod zastave. Temu potovanju so posvetili v Carigradu veliko pozornost in izjavljajo, da je bilo v zvezi s sklepom Turčije, da bi se uprla vsrkemu sovražnemu napadu od koder koli. Stališče Anglije do Franci*® LONDON, 10. jan. Reuter. Glede izjave, ki jo je dal francoski kolonialni minister Platon nekemu francoskemu listu, piše diplomatski urednik Reuterja: V londori. skih odločujočih krogih so z obžalova. njem sprejeli izjavo admirala Platona, posebno oni del, ki meče očitke na Veli. ko Britanijo. Angleški premier Churchill jc v svojem govoru, ki ga je 21. oktobra lani naslovil na Francoze,, jasno naglasil, da so vse vesti sovražne propagande o nekih namerah britanske vlade v pogledu francoskih * kolonij popolnoma netočne. Churchill je med drugim tudi poudaril, da Anglija noče vzeti francoskih Indij in kolonij, ker nima namenov, da kateri koli državi kaj odvzame. Solidarnost SSSEt In si! osi BUKAREŠTA, 10. jan. Stefani. »Cuieii-tul« piše, da je dobil od svojega berlinskega dopisnika po neki zelo dobro informirani osebi sporočilo, da obstaja med silami trojnega pakta in sovjetsko Rusijo popolna solidarnost glede interesov in obrambe proti napadom in načrtom demokratičnih držav. Omenjena ugledna nemška osebnost je dopisniku izjavila, da bo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo skoro podpisan nov trgovinski sporazum, ki bo širšega obsega, kakor je bil prvi. Vseboval bo tudi razširitev političnega sodelovanja med obema državama. »Curenttil« je mnenja, da bo tako naletel Rooseveltov načrt na solidarno fronto sil trojnega pakta in sovjetske Rusije. LEACIIV PETAINU WASHINGTON, 10. jan: AP; Admiral l.eachy, novi ameriški veleposlanik v Vi-chvju, je izjavil maršalu Petainu, da »USA želijo, da bi Francija čim prej spet uživala dobrote miru v svobodi, enakosti ;n bratstvu«. To so parole, ki jih je Petainova Francija pregnala z javnih zgradb in simbolov republike. AMERIKA IN GRENLAND WASHINGTON. 10, jan. CBS. Notranje ministrstvo javlja, da jc dovolilo izvoz orožja v danski Gre n Lami, ni pa poslalo čet v to dansko kolonijo, ki je odrezana od matere zemlje. VOJAŠKE VAJE SOVJETSKE MLADINE MOSKVA, 10. jan. Tass. Za moskovsko mladino so prirejene vojaške vežbe. Dijaki se seznanjajo z najnovejšimi pridobitvami motorizane vojne. Mladina se vadi tudi v streljanju s topovi proti letalom in v manevriranju mehaniziranih kolon, dalje v radiobrzojavni službi. Vaje si je ogledal sam komisar za vojsko, maršal Timošen-ko. V nagovoril na mladino je dejal, da so te vaje največjega pomena za vojaško iniciativnost. Te vaje vas zbližujejo z rdečo vojsko«. VAŽNOST HALIFAXOVE MISIJE LONDON, 10. jan. Reuter. Noivi poslanik Anglije v Washingtonu, lord Halifax, bo pred odhodom v Ameriko prisostvoval sejam angleške vlade. Prav talko bo kot ambasador navzoč na sejah Vlade, kadar se bo mudil doma po službenih poslih. S tem hoče angleška vlada naglasiti važnost Halifaxove misije v USA. NOVI AVSTRALSKI LETALCI ZA ANGLIJO MELBOURNE, 10. jan. Reuter. Predsednik avstralske vlade Menzis je včeraj dejal, da bo poslala Avstralija v Veliko Britanijo še eno eskadriljo letal. POGREB VODITELJA SKAVTIZMA LONDON. 10. januarja. Reuter. Iz Nigjerije v Keniji poročajo, da jc Bil včeraj lam pogreb skavtskega poglavarja Baden Pa\vella. Generalu so bile izkazane vojaške časti. Pri pogrebu so sodelovale vse vrste orožja južnoafriške angleške vojske, skupaj z letalstvom. Mnogo je bilo navzočnih lu-di skavtov iz Evrope, Afriko in Indije. Tamkajšnji guverner je položil na krsto lep venec v imenu vse britske kolonije. 2e med boleznijo je angleška vlada sklenila naj se v primeru .smrti prenesejo generalovi ostanki v ,\vcstminstrsko opatijo v Londonu. Pokojni je pa želel, da ga prepeljejo v Anglijo šele po sedanji vojni. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI MILAN, 10. jan. DNB. Na postaji blizu Novar Nogara blizu Verone sta trčila tovorni in osebni vlak. Dve osebi sta mrtvi, 32 ranjenih. BorzA C u r i li, 10. januarja. Devize: Beograd 10, Pariz 8.70, London 16.15, Newyork 4.31, Milan 21.75, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Zakar se vo sku e Italija Italijanski očitki Rooseveltu UJM, 10. januarja. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da ..tudi v USA spoznavajo čudno zadržanje Roosevelta, ki je ob volitvah izrecno naglušni. da je nasproten ameriški intervenciji v evropski vojni. Zdaj. ko je izvoljen, pa kaže svoje bojevite občutke. Ameriško javno mnenj'' j.- že med volitvami pokazalo, da je kljub močni angleški -propagandi, pfoti vmešavanju Amerike v evropsko vojno. Roosevelt je bil med volitvami prisiljen, pokoriti sc obema miroljubnima taboroma. Sedanje njegovo stališče je pa v nasprotju ne samo z obvezami, ki jih ji' prevzet za časa volitev nase. n ero BERLIN, 10. jan. Diplomatski urednik »Berliner Borsenzeitung« odgovarja na angleške ugotovitve, da se italijanski vojak noče boritj zato, ker nima jasnih pojmov o pravih ciljih fašistične Italije, naslednje: »Resolucija italijanske vlade 7. t. m. in proglas Mussolinija 10. junija 1940 je jasno obeležil stališče Italije v vojni Iznebiti se hoče okovov, v katero jo jc zakovala angleška hegemonija v Srcdo-; zemlju. Dejstvo, da Angleži trde, da itali-i lanski vojak ne ve, za kaj se bori, pravi Megerle, dokazuje znova, kako Britanci podcenjujejo italijanski narod. Italijanski narod spada med one na svetu, ki so An- gležem pripomogli do ogromnega bogastva, kiflture in umetnosti. Dokler se je Italija zadovoljevala s tem, da je v umetnosti bila svetovna velesila in sejalec kulture za druge narode, toliko časa so jo trpeli. Ko pa je iz nacionalnega edinstva vzkliknil ideal nacionalistične veličine in prirodnih zahtev po upravičinem mestu v svetu, tedaj se je pred Italijani pojavil isti sovražnik, kakor pred Nemci, ki so hoteli iz naroda pesnikov in mislecev postati svetovna sila. Angležem je pač neprijetno, ker se ustvarjanje italijanskih vojnih ciljev vrši na njih račun.« sisnanla &olšišk& Začasni komunistični diktaturi na Bavarskem in na Madžarskem sta to Leninovo upanje še povečali. Zaradi potreba je bila organizirana in to izvrstno po Trockem — obramba proti belim armadam. Toda, v teh prvih letih ni niti eden izmed boljš.eviških voditeljev (Stalin je bil še relativno nevažen) mislil, da se lahke Rusija obdrži brez razširitve revolucije; od tod vedno večji vpliv Kominterne instrumenta svetovne revolucije. Že po prvih žarkih revolucionarnega navdušenja se je pokazala težava, izvirajoča iz marksističnih načel, da je težko podrediti konkretne nacionalne interese internacionalni politiki. Lenin je bil za polno ^pravico narodne, samoopredelitve in pravica vsake zajednice, da se izloči iz ruske države, je bila vpisana v ustavo. V praksi so morali zavreči teorijo samoodločbe narodov. Pojavila se je namreč nujna potreba, okrepili državno varnost. Samo tam, kjer je načelo samoodločbe narodov bilo proti zaveznikom — v Turčiji in Perziji —, je dobilo od ruske, strani popolno in dragoceno podporo. Kjer je načelo samoodločbe narodov ogražalo rusko varnost — na Finskem, Poljskem, v Ukrajini in na Gru zinskem (Georgiji) — so ga ruski revolucionarji pobijali in to v obeli zadnje imenovanih državah z uspehom, če se zatrjuje, da boljševiki niso bili proti načelu narodne samoopredelitve, temveč proti poizkusom reakcionarne buržoazije ki je hotela iztrgati delavce iz rok zmagujočega ruskega proletariata, je to mogoče še dopustno v primerih Finske in Poljske, možno tudi v Ukrajini, kjer so različne vlade intervenirale, nedopustno pa je v primeru Georgije, kjer so imeli socialni demokrati (menjševiki) ogromno večino iti kjer so hoteli ustanoviti novo Švico med Evropo in Azijo: nasilna in-korpo racija v veliki rusk: imperij, ki jo je izvrš:la rdeča vojska, je bila odločno nasprotna prvotnemu Leninovemu nače lxi samoodločbe narodov. Rusija je izšla iz štiriletne vojne nedotaknjena, vendar pa zrahljana. Kakor v preteklosti, je tudi sedaj potrebovala stik in trgovino z Zahodom, da si popravi zavoženo gospodarstvo. Kakor vedno, se je Rusija tudi zdaj bala Zahoda in mu ni zaupala v prav tako veliki meri, kakor ga je potrebovala. Tudi strateško se njen problem ni izpremenil. Ne smemo pozabiti na sovraštvo in sosede. Na Vzhodu je grozila Japonska, da zavzame Sibirijo; le ameriško posredovanje v letih 1921 in 1922 je Japonsko zadržalo. Na Zahodu so mirovni pakti ostvarili krog držav, ki naj izključi Rusijo iz Evrope in oropa baltskih predstraž Tako je ostala skrb za varnost še vedno osnovno vprašanje ruske zunanje politike. NEUSPEH SVETOVNE REVOLUCIJE Osrednje dejstvo v prvih letih miru je bil neuspeli svetovne revolucije. Po polomu y Nemčiji 1. 1923 je postalo jasno tudi najbolj zagrizenim teoretikom, da je kapitalizem okrepil svoje pozicije v Evropi. Revolucionarno vrenje je sicer trajalo na Kitajskem dalje in še celo 1. 1926. je Moskva upala, da se ji bo posrečilo ustanoviti Zvezo kitajskih sovjetskih republik. Ko pa je 1. 1927 Čangkajšek odločno odklonil komunistično pomoč, je ta up zbledel, svet je odklonil revolucijo. Izprememba je bila poenostavljena z |zpremembami v notranji strukturi sovjetske države. Dokler je Lenin živel, je bila Kominterna proti vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnošajev Leta 1923. so bile v dobrli odnošajih z Rusijo edinole Perzija. Turčija *.n Nemčija. Aktivnost Konrnterne ie prisilila turško vlado, da je prepovedala komunizem v državi. narasle so težave v Perziji in po komunističnem udarcu v Nemčiji 1. 1923 so se začasno nh'ad'li odnošaji do Rusije ki so bili vzpostavljeni koma.i leto dn: prej na ?elo prisrčni osnovi v Rapallu. V drugih državah je podzemno delovanje Kominterne skalno kvarilo prizadevanja ruske v'ade. da bi jih ie države priznale Omembe vreden prnier je bila Vel Dr: tanija. kier je le+a 1924 priSlo do odstopa laburistične vlade Ta je vzpostavila’diplomatke odnošaie -s Sovjetsko zvezo po oflVrtni ”ionaeande Kominterne, vse bujočeea tud5 nroslu'0 7;novlievo pismo je pa moral Macdpnald demišioH<*ati, (Dalje) Kako bo L1941 ze salo bodočnost častno in srečno Tehlne besede maš m 3 udom, kako maramo vstraati v resnih dneh evropske vojne Za našo narodno bodočnost bo usod- j proti vsakomur. Nobene težkoče, ki jih nega pomena ono, kar se bo zgodilo le tos. Doslej smo bili srečni, da smo mogli ostati izven volne. Naša živa želja je, da ostanemo čuvarji miru na naših narodnih mejah in da doprinesemo svoje k svetovnemu miru in obnovi. Vojni požar je prišel skoro že pod krov naše hiše, doslej smo ga odstranili, ker smo branili svoj mir in delali zanj enako v notranji, kakor zunanji politiki. Ohranitev miru je enodušna želja vsega našega naroda. Temu prvemu cilju naše narodne in državne politike služi naš notranji mir, naš narodni sporazum med Hrvati in Srbi, pa naša iskrena želja, da živimo v prijateljstvu z vsemi narodi, ki spoštujejo našo neodvisnost. Nad vsem tem pa je doprinesel k spoštovanju našega miru in neodvisnosti naš narod pod orožjem, ki se je menjaval »a straži našega miru in naših mei. Ta straža je vedno bolj močna, toliko močnejša, kolikor boij se bliža nevarnost... Ne vemo, kaj nam prinaša novo leto 1941. Vemo pa, kaj moramo delati tudi v njem. Čuvali bomo naš mir s krepitvijo volje in moči, da bran’mo naše meje prinaša s seboj vojni čas, ne smejo omajati naše narodne solidarnosti in našega notranjega miru. Vsakemu nezadovoljstvu in nevarnosti bomo dorasli, če bomo zgradili in ohranili red in disciplino, zagotovili največje narodne potrebe in pravično vladavino, ki bo služila ohranitvi in obrambi naroda. Vedno več je žalostnih primerov, zakaj so mnogi narodi trpeli in propadali. Naj bi vsaj med nami ne bilo krivic, če bi padla preizkušnja tudi na nas. Iz vseh socialnih in političnih razlik nas mora zediniti zavest, da je prvi pogoj vsega našega narodnega življenja obramba naših narodnih mej in izgradnja svobodnega življenja med njmi. Vsakemu hočemo biti prijatelji, nočemo pa nikogar za gospodarja! Tudi v največ jem zado voljstvu In največ’i sili n s smemo pozabiti, da oni narod, ki svoje narodne svobode ne brani, ni vreden svobodnega življenja v lastni hiši. Čimbolj bomo to resnico spoznavali, tembolj bo leto 1941 za našo bodočnost častno in srečno«, piše v »Varaždinskih Novostih« prvak SDS, bivši minister dr. H. K r i z-m a n. Muslimanski g?as © dr. Fr. Kulovcu Muslimanska »Narodna Pravda« piše: »V Beogradu je 14. decembra preminil prosvetni minister dr. Anton Korošec. Vse življenje se je zalagal za narodno stvar. Bil je med onimi visoko zavednimi, ki so največ doprinesli k narodnemu zedinjenju Hrvatov, Srbov in Slovencev v eno državo. Pogreb je pokazal, koliko spoštovanja je užival. Z njim je izgubila naša država odličnega državni- ka. Za njegovega političnega naslednika je bil izvoljen dr. Fran Kulovec, ki je postal šef stranke za Slovenijo. Dr. Fran Kulovec je znan prijatelj bosansko-hercegovskih muslimanov. Že dolgo vrsto let je v stalnih stikih z mnogimi našimi politiki in kulturno-prosvetnimi delavci. Dr. Kulovcu želimo mnogo uspeha na - njegovem novem odgovornem mestu.« DOMOVI »ČRNE FRONTE« ZA PO-NEUMNJEVANJE NEMŠKE MLADINE Ker so bile vse osnovne šole podržavljene, je subotiški škof odločil, da smejo z imovino katoliških nemških šol razpolagali le rimsko-katoliške cerkvene občine. Škof Lajčo Budanovič je ukazal, da se posamezne nemške šole porušijo, namesto njih pa naj bi se s sredstvi katolikov Nemcev postavili nemški krščanski mladinski domovi. Tako se je v Bačkem Brestovcu že zgodilo in pančevski »Volksruf« je ob tej priliki ostro napadel škofa Budanoviča, češ, »da izkorišča nemške šole za domove črne ironte, da so ti domovi na slabem glasu in da so to prav za prav zavodi, v katerih se nemška mladina poneumnjuje. Škof Budano-vič je sovražno razpoložen do Nemcev in hoče na ta način zavreti zmazonosni pohod nemške narodne obnove ter preprečiti zlom črne fronte«. (Novosadski »Dan«.) Poraz in mora’ns vrednot© Frand'3 »Jour Echo de Pariš« piše, da je Leon Berard, francoski poslanik pri Vatikanu, izpovedal sv. očetu »francosko veliko bol«. Toda v izpovedi je poudaril, da je Francija »stala izven onih, ki se v bolečinah vdajajo tugi. Francija je pretrpela vojaški poraz, ker je kriminalni upravitelji niso znali oborožiti. Proces v Riomu ne more biti in tudi ni treba, da je stvar vse Francije.'To je proces odgovornih in nemarnih politikov, ki so neposredno odgovorni zaradi nepripravljenosti Francije. Francija pa ni utrpela moralnega poraza. Sprejela je hrabro poraz kot trdo preizkušnjo. Pred očmi sveta je pa dokazala, da je ostala moralno nedotaknjena, narod mora iz tega pričakovati nov vzpon. Gre za to, da se obnovi duša našega naroda. Dovolj je, da pogledamo nazaj, zadnjih šest mesecev, da ugotovimo zbranost Francozov v sedanjih prilikah in že vidimo, da je govoril francoski poslanik sv. očetu veliko resnico«, zaključuje list. Angleži ubjfa'o ameriško demo>frace,o».. j Pod naslovom »Angleška" peta kolona v Severni Ameriki na delu« piše »Volki-scher Beobachter«, da »je trenutno samo v Washingtonu 500-predstavnikov angleške vlade, ki opravljajo službene dolžno- Pokojnisb zavarovan e bolgarskega kme*a Konec decembra je bolgarski kmetijski mi nister Bagrjanov predložil narodnemu sobranju načrt zakona o pokojninskem zavarovanju samostojnih kmetskih gospodarjev. Članstvo v pokojninskem zavarovanju bo prostovoljno, zavarovanje delavcev in nameščencev pa je obvezno. Načrt ^ zakona predvideva pokojnino za kmeta, čigar letni dohodek ne presega 120 tisoč levov (okoli 60.000 din). V Bolgariji je takih kmetov nekaj nad 1,100.000. Zavarovanje bo veljalo za primer starosti in invalidnosti. Kasneje se bo zavarovanje razširil) tudi za primer smrti. Pokojnino bodo dobivali kmetje, ki so presegli 65 let starosti, v pri- meru invalidnine pa le takrat, če se je njih delovna sposobnost zmanjšala vsaj za polovico. Letna pokojnina za posameznega kmeta bo znašala 2400 levov (t. j. okoli 1200 din). Sredstva za izplačilo pokojnin se bodo zbirala iz prispevkov zavarovancev in iz državnih podpor. Prispevki članov bodo ' znašali letno od 100 do 180 levov, in sicer sorazmerno starosti zavarovanca. Če bi bili za-ovrovani vsi kmetje, ki so do tega upravičeni, bi znašala skupna vsota vplačil nad 165 milijonov levov. Minister Bagrjanov računa, da bo že v prvem letu uvedbe pokojninskega zavarovanja dobilo nad 50.000 bolgarskih kmetov izplačanih 120 milijonov pokojnine. sti. V USA je zdaj tudi 1000 angleških inženirjev, 500 inšpektorjev in veliko število drugih Angležev. Tako Angleži preparirajo USA v obliki, ki daleč presega primer iz prve svetovne vojne. Britanska peta kolona ni več kolona, nego je to cela vojska, ki deluje v USA. Naloga to ko!one je, da ustvarja presenetljiva odkritja o namišljeni akciji nemških domorodcev v USA. Ta vojska hoče ubijati ameriško demokracijo in dovesti USA do tega, da bodo zrele za napad totalitarnega sjstema. Vse to daie ameriškim propagandistom glavni material, ne računajo toliko z interesi države, kakor z interesi Anglije in mednarodnega židovstva. Že davno je jasno, od kod prihajajo mračni vplivi, ki vlečejo ameriški narod v volni zapletljaj. »Daily Telegraph« jc bil toliko razborit, da je to dejstvo sam razkril.« Nuš cev „Po"o'nik" v P*u'u Uprizoritev tega dela je bila zanimiva pred | tuacij je v hitrem tempu vezal med seboi vsem z režizerskega zrelišča. Režiser Jože da je poživel in razgibal tok. To je bilo polj a bič si je »Pokojnika« tako-le zamislil na trebno zaradi ansamblskih scen ki že same odru: V ozadje je postavil steno, prelepljeno po sebi zavirajo gladek potek Ponekod se ie z najraznovrstnejšimi časniki. To steno, ki ie res 'krušila skladnost mnopošetvilnih n«Ph je videlo, da v tako kratkem času ni mogoče priti do podrobnejše izdelanosti in sigurnosti. Odnos do komedije je bil vsem igralcem jasen in dognan, zato so vsi po svojih močeh pripomogli, da je igra potekla v enotnem s*ilu- A. Defaenak. PEDAGOŠKI TISK NfilJrlVrin in hiln . in “ • . v ... ., , pubhko in Igralci je bilo je podal poslovodja zadruge Karel Vollmaier, jt zrcalilo dejanje in ga istočasno tudi pre- vidno. Igralski skupim je manjkalo le uglaje- šol. upravitelj v Zavrču, nakar ie učitelj Pavle neslo med samo publiko. Dramatsko to ni nost, ,,, tehnične izdelanosti. Sicer pa je kar Šegula podal izčrpno Aadzorniško %ročil0 , 'o -0"1 Je 'n. vsebinsko neverjetno, da so s sedmimi vajami delo še obsežnimi predlogi za notranjo reorganizacijo i« rin hi iolmrvn I rrn A __■»_____•«...... . • •* »Pokojnik« postal zadeva nas vseh! Na mah je postal dinamičnejši, prestopi! je pregrajo, in napis, ki je vso sceno ostal, je dobil časovhost. Še več! Neusmiljeno je bil v obraz in obtoževal nas je, kljuval nas je' Končna avtorjeva misel, v kateri hoče, da se zavemo, da takšna spačenost še vlada, je v taki sceni dobila vso aktualnost, življenjskost in konkretnost. Saj se je ta vtis tako zarezal, da smo se na Koncu le zgrozili. Toda reakcija po vsem tem je morala priti, nekaj seje moralo zganiti v nas, pa četudi še le dolgo za tem, kar smo zapustili gledališče. Kakir nerazvezan akord. Kakor nesoglasje, ki še dolgo kriči v človeku. V tem je bil smisel in smoter Babičeve režije. V ostalem je bila scenerija preprosta Režiser je uporabil le rekvizite, ki so bili v neposredni zvezi z igro. Množico komičnih si- Notranje doživljanje je na publiko najbolj prenesel Wilhelm v vlogi Spasoje Bla-gojeviča. On vedno ustvari- nov lik in mu s svojo igro da tudi vsebino. Ni držal le ravnotežja in linije vsej igri, potegnil je za seboj krajkrat tudi ostale igralce Obvlada tudi pasivno mimiko in dosega niansiranje Odličen je bil v maski, ki je ustrezala vlogi. Prav tako odlična sta bila še.Peršon kot Anta in Sagadin kot Aljoša, Prvi je bil prepričljiv in je ustvaril tip okretnega Šumadinea Liku Aljoši ni manjkalo toplote in resigniranosti, vendar bi si želeli morebiti še več emigrantske predanosti. I udi Glavnik kot gospod Durič je bil dognan in enoten, dočim je Močnik kot Marič imel težko nalogo v vlogi, ki je dra-matskega značaja. Tu In tam ni mogel vzdržati na liniji, v splošnem pa je vložil mnogo truda in je ta vloga bila do zdaj ena izmed njegovih najboljših. Njemu kakor ostalim se riboni. Tudi notranje poslovanje zadruge se bo reorganiziralo ter prilagodilo v praktičnem smislu potrebam sodobnosti. V kratkem izide Josipa Jurančiča knjiga: »Srečanje ž življenjem«. V kratkih črticah je avtor izredno posrečeno napisal m opisal, kako prihaja vaški pedagog v stik z življenjem v šoli, na domovih, prt delu v trgovini in gostilni, na cesti in na polju, V črticah vaškega pedagoga je prikazano, kako mora pravi vzgojitelj imeti za vse življenje, ki se pretaka okrog n fesa oci, da vidi, ušesa, da sliši in srce, da čuti! citice naj služijo kot iskrice vzpodbude, ki posvetijo praktičnemu pedagogu, da oo kot tak pravilno posegal vsepovsod v življenje da bo v svojem kraju veljal kot enakopraven elan vaškega občestva, ki bo znal s svojim ravnanjem pravilno vplivati na življenjski in socialni položaj ter razvoj posameznika in družbe. t Gosoodarskevestl Katere so klirinške in devizne države? Devizno ravnateljstvo Narodne banke ie razposlalo okrožnico, v kateri natančno navaja, katere države so klirinške in katere devizne. Po tej okrožnici se delijo naši trgovski partnerji v štiri skupine. 1. Klirinške države, iz katerih se lahko uvaža brez predhodnega dovoljenja deviznega ravnateljstva Nar. banke, so: Nemčija. Ceško-moravski protektorat, Italija, Madžarska, Slovaška, Grčija, Turčija, Bolgarija in poljski gouveme-ment. Obračunavanje s poljskim gouVer-nementom se vrši preko nemške obračunske blagajne. 2. Klirinške države, s katerimi se vrši plačevanje preko nemške obračunske blagajne v Berlinu in iz katerih je potrebno pri uvozu dovoljenje deviznega ravnateljstva, so Nizozemska, Belgija in Norveška. 3. Klirinški državi, iz katerih je uvoz dovoljen samo s pred- hodnim dovoljenjem deviznega ravnateljstva, sta Finska in Danska. 4. Vse ostale države se smatrajo kot devizne in je za uvoz iz njih potrebno predhodno dovoljenje deviznega ravnateljstva. Gornje pa ne velja za kontrolo uvoza, katero ima za nekatere predmete ravnateljstvo za zunanjo trgovino na temelju uredbe o kontroli zunanje trgovine. Trgovstvo o pomanjkanju monopolskih predmetov iinkrat zmanjka soli, drugič petroleja, tretjič Tobaka, nato vžigalic! To dokazuje, da nekaj ni v redu. Mislimo, da ni težko ugotoviti, kje je vzrok, ker so zainteresirani trgovci že dostikrat navedli te vzroke. Pri monopoiski upravi pravijo, da je vzrok v kupičenju blaga, ker si nekateri potrošniki ustvarjajo zaloge. Nekaj resnice jo v tem vsekakor! Toda kdo bo delal zaloge tobaka, ko pa se tako hitro pokvari! Mnogo bolj se nam zdi verjetno, da je vzrok kje drugje in tudi v interesu mono-polske uprave bi bilo, da te razloge prav nih predmetov vedno zagotovljen, ker nihče drug teh predmetov sploh ne sme prodajati. Vendar pa zaradi tega tudi ni treba, da bi se kar venomer ponavljale nerednosti, ki so čisto nepotrebne in ki morajo na vse zadnje škodovati tudi monopoiski upravi sami. Zato naj se napra- vi red in naj se poskrbi vsaj to, da ne bo nikdar primanjkovalo monopolskih predmetov. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker sploh ni nobenih stvarnih razlogov za to pomanjkanje. Sicer pa so tudi monopoiski predmeti tako dragi in dajejo državi' tako lep dobiček, da že iz tega razloga ne bi smelo nikdar priti do po- temeljito preišče. Monopolska uprava ima sicer to izre- j manjkanja monopolskih predmetov, dno ugodno stališče, da ji je odiem nje- j (»Trgovski list«.) Denarne težave hrvatskih mest 14. t. m. bo v Zagrebu sestanek za. stopnikov hrvatskih mest, na katerem bodo razpravljali o finančnih težavah, s katerimi se morajo borih hrvatska mesta zaradi novega davčnega sistema. Hrvat. skim mestom je namreč prepovedano pobirati doklade na državne, oziroma bano. vinske davke. Z odprav.o mestnih doklad na Hrvatskem so hoteli merodajni črnite. lii predvsem preprečiti selitev industrije na jug, ki je zavzela ponekod na Hrvat, skem precejšen obseg. Toda kritike tega ukrepa poudarjajo, da je prišel nenadoma in se nanj hrvatske mestne občine niso inogle pripraviti ter so sedaj v brezizhodnem položaju. Novi davek na zemlji, šča, ki ga je priporočila banovina mest. nirn občinam kot nadomestilo za izgube na prejšnjih davščinah, pa zahteva še premostitev precejšnjih tehničnih ovir (popis zemljišč, novo uradništvo itd.). O vsem tem bodo prihodnje dni razpravljali na konferenci zastopniki mest in napovedujejo glede tega živahne debate. Poslovni načrti „Pohita" O načrtih »Pohita« krožijo različne vesti. Po poročilih iz dobro poučenih virov pa namerava najpreje posvetiti svojo skrb onim industrijskim panogam, ki so za indu sirijo banovine Hrvatske temeljne važnosti. Sedaj proučujejo strokovnjaki »Pobita« vprašanje prevzema kakih sedem ali osem podjetij, ki bi jih kmalu prevzel v svoje roke. Predvsem pa prevladuje mnenje, da bo »Pohit« obrnil svojo pozornost izvozili gozdni industriji, rudarstvu in predelovanju poljedelskih surovin. Med drugim bo zgradil tudi banovinsko tovarno sladkorja. g Vinska razstava in sejem bosta odprla 15. jan. v Ormožu. Prijave Vzorcev sprejema do 10. t. m. Kletarsko drpšivo v Ormožu .posebne prijavnice si' donijo isl >-~ 14. 1. m. pa je treba poslali! lam. Do vzorce. g Karle m. naprej je za brano od Ih. I. meščan, jemal na g Za amortizacijo .‘i odst. obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov je določil finančni minister vi. 15140—11 niminalnih 21 1 milijonov din in ludi več. če bi znesek obveznic, ki jih dobi država za plačilo davčnih zaostankov-presegal lo vsoto. 21.75 milijonov din pa bo v 1. 1940-41 ireba plačati za obresti. g 109.000 ton rjavega premoga in 150 lišoč ton lignita je odobril za izvoz v Švico svet za zunanjo .trgovino! Podrobnejše izvozne pogoje bo sporočilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. so uvedene v Dubrovniku. Vsak ki se je v redu prijavil, bo pr, dan 350 gramov kruha. Tisti pa. ki so se, prijavili za moko. pa bodo prejemali tedensko 1 kg in 400 gr moke. Poleg lega bo vsak posameznik prejel na leden 250 gr. sladkorja in 100 gr riža. g Cene živine in kmetijskih prid h s v v Celju. Voli 1. vrsLe 0 din, 11. 8*50, ill. 7-50—8; telice I. 8'50, II. 8, III. 7*50-8; krave 1. 7, II. 5—0, 111. 1-5; telet a I. It, II. 10; prašiči Špeharji 15 do 10, pršutarji 13-14 din kg žive leže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 18, II. vrste prednji del 13, zadnji del 15, svinjina 10—22, slanina 25—20, svinjska mast 28 -29 din. — Ječmen 125, oves 380, koruza 325, fižol 000 800,. krompir 200, seno 115 120 ,slama 00. jabolka II. vrsto 1000. III. vrste 800. pšenična moka 500 do 900, koruzna moka 125, ajdova moka 900 do 950 din za 100 kg." — Trda drva 127*50 za m \ jajca 1*75 do 2 din za komad, mleko 3 din za -liter, surovo maslo 40 do 50 din za kg. g Ne kupujte po nepotrebnem vžigal; ! Zadnje dni se je pričel ponekod pravcati lov za vžigalicami. Tako proda n. pr. normalno glavna zaloga v Celju dnevno po 1000 škatlic, včeraj pa jih je prodala 35.000. -Prekomerno nakupovanje vžigalic je popolnoma pepotrebno, ker je v državi dovolj velika zaloga. Prebivalstvo se opozarja. naj se z vžigalicami ne zalaga prekomerno. ker s lem lahko povzroča, da jih bo res zmanjkalo. Tudi, ako bi bilo tako prekomerno nakupovanje opravičljivo s lem, da se bodo vžigalice podražile, poročajo na merodajnih mestih, da bo c na vžigalicam ostala, kakor je bila doslej in o kakem podraženju ni govora. g Novo pogonsko sredstvo /.a avtomobila je iznašel neki belgijski kemik. Pridobiva se iz ostankov’ olja in ima 70.000 kalorij ter zamrzne šele pri 80 slop. C. pod ničlo. Produkcija sladkorja v Evropi Vinarski in sadjarski tečaj Pri banovinski trsnici in drevesnici na Kapeli pri Slatini Radencih bo devetmesečni vinarski in sadjarski tečaj, ki bo trajal od 1. HI. do 3. XI. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v teča. ju bo teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pi- sane prošnje, ki morajo biti opremljene z banovinskim kolkom 10 din, je poslati najkasneje do 1. febr. upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja in da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale škode kakor tudi stroške prehrane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Priloga pod 5. se mora kolkovati s kolkom za 4 djn. Po rezultatih mednarodnega zavoda za statistiko se v produkcijskem letu 1940-41 lahko računa s sledečimi številkami: proizvod sladk. površina vrednost surovine 1000 ha lOOmetr. to. 1940-41 1939-40 1040-41 1939-40 Nemčija, Češka in Moravska, Generalni gou-vernement — 3138 Slovaška 19,0 14,7 62,0 54 Madžarska 60,0 47,0 180.0 130 Belgija 49,4 55,5 262,9 262 Nizozemska 48,5 45,7 300,0 240 Danska 43,0 39,0 253,0 252 Švedska 54,5 50,8 305,0 311 Jugoslavija ' — — 115,0 119 Švica 3.4 3,6 16,0 14 Finska 3;4 - 3,4 7,0 9 Turčija — 100.0 104 V Belgiji dela 33 tvor ni c, od katerih so vse odgovorile na anketo. .Na Nizozemskem je število tvornie, ki delajo 1.2, kot lani. Kakor v teh dveh deželah, -»ko so tudi v Danski, v Švedski in v:Šviei'nai-novejše številke produkcije sladkorja nev kaj večje, kakor še 'je moglo domnevati v anketi od oktobra. Vzrok temu so ugodne vremenske razmere za časa žetve repe innemoten razvoj, kampanje same. Kar se tiče Slovaške, zaostaja predelava repe in produkcija sladkorja za pričakovanimi številkami. g 1 liter mleka 7 din — stane v šib -niku. g 20% ..Prizadovih" zalog hrane bo dobila banovina Hrvatska po sporazumu o razdelitvi kontingentov. g Delavska zbornica v 'Beograd« jr odobrila 250.090 din za ustanovitev delavskih zadrugi 'ki bodo Oskrbovale tUTUVšlvo z življenjskimi potrebščinami. V. K. ItAHTHKLL: 18 ZENA V D Eksotlini roman iz INDIJE Kaj so nameravali z njo in* njenimi ljudmi... Zakaj jih imajo ujete ... to je mogla Beata-le slutiti... Nikoli jp niso pustili same. Nobenega svyjih ljudi pa ni mogla videti. Iz nekih znamenj pa je Beata sklepala, da so jim vzeli orožje in jih zapodili... od njih ne sme z Mavvaso pričakovati nobene pomoči... Cesto je Beata ihtela predse. Kakšna nepremišljenost jo je gnala semkaj v to puščavo in divjino? O — vsi ti vojaki, policaji, detektivi, vsi ti trdi možje so vedeli, zakaj so opustili iskanje! — In ona. šibka žena... uboga mati... hoče izvršiti, česar sc oni niso drznili?... In vedno znova vprašanje: Kje, kje je Agnes? - Ali jo je odvlekla kaka drhal kakor' ta? Ali je mogoče že darovana? Kakšne smrti je moral umreti njen otrok? ' V teh strašnih dueli jo je zvesto tolažila Mawasu. Ure dolgo, sama do smrti utrujena... Potem je prišla pomlad... Možje in žepe so se oprezujoče hulili okoli obeh žena... Poglavar je ponren-i:ivo upiral v njiju pogled... Končno... po dolgem brezupnem ča-1šu . .. končno dan, ko so ju zavlekli globoko v4 gosto, zaraščeno džunglo... ju privezali k drevesu so se shivvaiti oddaljili usodi. .. V plahi naglici in ju prepustili Šele pozneje .ie zvedela Beata, kakšni us.odi so ju hoteli izročiti. Shivvaiti častijo svojega boga v podobi tigra in medveda — Himalajski medvedje so' nevarni, napadalni. - Da bi bog-žival poštedil nje, so mu darovali ti dve »Shivvini nevesti«, ki jim ju je sam poslal s Himavata ... Več ko uro dolgo je obdajala jetnici santota pragozda ... Prihajal je mrak ..! Kmalu bo noč ... Beatina. misel'je delala mrzlično... Ali naj bo to konec? Ih Agnes? — To jc raznetilo njeno kljubovalnost... Vila se je v vezeh... Dolgo, brezmočno.... Tedaj začuti, kako se je vez na eni roki zrahljala. V svojem praznovernem strahu pred takojšnjim prihodom krutega boga-živali, so Shivvaiti en vozel prenaglo zadrgnili. Nenehno je vila ih gibala roko Končno!... Roka je bila prosta. Zdaj ni bilo več težko oprostiti se popolnoma od drevesa. Nekaj minut pozneje sta blodili obe ženi po pragozdu s krvavečimi rokami in nogami... izročeni samoti, gladu in nevarnostim džungle. * Globoko je vzdihnila Beata nad zemlje vidom. Agnes — je mislila — Agnes! Ali si morala tudi ti tako- trpeti kakor jaz? Zopet je strmela v tanko, rdečo črto. Štirje dnevi v pragozdu brez-poti... med kačami, trni, mrčesom, mlakužami, hraneč se le z divjimi smokvami, koreninami in drugimi sadovi... Dokler se ne zasveti neka planjavica. In kakor v pravljičnem čaru nekaj sto metrov globoko nežna, travnata dolina ... in spodaj odprto naselje ... Tako blizu fiževi nasadi, sadno drevje, sanjajoče hišice,... In vendar sta se plazili z ranjenimi nogami še dva dni v dolino, da sta dosegli kraj. Usmiljene roke so pomagale bednima in ju negovale v hišici sredi vrata... Mavvasa se je borila s smrtjo — teden za tednom. Samo krasnemu soncu, čistemu višinskemu zraku in neutrudni Beatini negi se ima Mavvasa zahvaliti za življenje. Ko sta se končno ženi odpravili naprej, da bi prišli v glavno mesto Nepala Khatmandu, je minilo od njunega odhoda iz Darshillinga deset mesecev. Iu bližala se je obletnica dneva, ko je padel Fred VVilgard v od krogle Ali Sindha in je Agnes brez sledi izginila. * Beata je odrinila zemljevid in položila obraz v dlani. Zadnje podobe tega strašnega leta so drvele skozi njen spomin. Njen prihod v Khatmandu s palačo maharadže, številnimi svetišči in bleščeči- mi. bakrenimi strehami', tesnimi, umazanimi ulicami', naglo rekd, kV je tek ta skozi, mesto. In s časom počitki! ter osvežitve, 's čuvstvom hvaležnosti do usode za prh živete nevarnosti, z rastočim upanjem, da še* živi ona, kr jo- Išče1 - - kajti toliko ljubezni ne more goreti zaman ,!. ' In; vendar vedno znova vprašanje:' Kaj zdaj? Ali naj obupam? Ali'Še naj vrnem' k stricu .Jamesu s prižnhnjem, da je trne!, prav? Ali pa še naj' ponovno pr.edam usodi? In toku budističfiili romarjev, ki hodijo vsako leto doli v nižave Ganga — ali se naj predam široki roniarsk rest! z odprtimi očmi in ušesi? Ali mi ne' i zazveni nekoč iz tristo milijonov jndij-I skifi duš vendarle tudi glas mojega i ru laz-JUraž in a -*rgi strašno pomanjkanje, ker jo drži duševno j omejeni oče. v kori zaprio in m' pmsii ! nikogar iz hiše. polrebne brane pa ji tii-i di ne priskrbi. Tudi v šolo otrok ne pi-, . , . i -i , i šjlja češ. da jim daje. dovoli izobrazbe, počasi napreduje. Potreben je bil vod poj,.im i,ružin:l st, 1)ri^ivIja s pokvarjenim dolini Ščavnice do Sv. Jurija, mimo Mu-. kruhom, ki Škrubej od časa d> -a * prinese \y,. niesla in ga mora /ena pj.letn prekuhali. Dri je to resnično. so se imeli Elektrifikacija okraja le Nedelje in Sv. Duha. Nadalje bi bila elektrifikacija Strigove zelo potrebna Postajališče na drla vi je še danes 1;; želja, kljub temu, da so bile že številne obljube, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. Asanacija vasi tvori sklop problemov, gospodarskega in higienskega značaja, ki so. tu zelo važni in jih bo treba postopoma .rešiti. V kulturnem oziru bo treba najti način, dabo- priliko na Jicti liicsla prepričali organi varnostne straže. Socialni oddelek mest- nega poglavarstva, naj se zavzame za ubogo rodbino in jo reši iz strašnega položaja, e Nekaj nrinierov pasje stekline s je zopet pojavilo v našem okolišu. Strogi pasji kontumae zaradi tega ne bo omiljen iu traja dalje. Mesini veterinar lahko cepi psi' proti steklini in naj stranke, ki bi l-o želele, pripeljejo psi- v mesino klav- nico. c Pri celjski kori se .pridno, goji zimski do vsa društva delala za skupen smoter, ca ali vsaj večja ambulanca Higienskega j ki naj bo kulturen dvig našega naroda in J -spori. Dogodi_ se. da. s« 'kdo jaf .šnjiiki ali zavoda. Vodovod bi mesto potrebovalo, j borba proti silnemu pijančevanju, ki ruši |-sallkanju tudi 'ponesreči. Za iak primer da bi vsi bili preskrbljeni / dobro pitno : osnovne celice družine: in s tem tudi dr- vodo itd žcivo. „ , bili. poskrbljeno. Oplodili) >v0 . jc*, , 7&0 ———-------------------------------------- 1 neko damo. po „ iiezgodf z nepriuieanmi 'sanmi spraVi jali v dolino. in so "se/^saiii -med pol jo Irikral prevrnile -:takV*VJ-*ilft' -]W-škodovanee pride . v .dtitiiro z večjimi poškodbami. kakor -jih ^-jiv,^imel ptvvy1 r^»$-porloni od koče. ' e Ohromelost Zadnja pot ifalifanskih ve;akc¥ v Dubrovniku Te dni je morje naplavilo blizu Du-j predstavniki naših vojaških in civilnih brovnika trupla štirih italijanskih voja- I oblasti, italijanska kolonija s krajevno or-| kov, ki so jih v Dubrovniku pokopali z i ganizacijo fašistov v črnih srajcah in; vsemi vojaškimi častmi. Italijanska obla-j naša mornarica s puškami. Pred krsto na stva je na pogrebu zastopal konzul Gior-; kamionu so nosili naši mornarji štiri križe kega dne sesul. Potreben bi bil še enjgio Tiberi v uniformi italijanskega pol-; z imeni pokojttih italijanskih vojakov.; .most pri Razkrižju, ali na Moti. da bilkovnika. Pogreba so se udeležili tudi Naši mornarji so oddali častno salvo. Zdravljence raka z rentgenom ZDRAVLJENJE Z RADIJEM JE PREDRAGO, Z RENTGENSKIMI 2ARKI PA MNOGO CENEJŠE IN PRAV TAKO USPEŠNO Rak, našo najnevarnejšo bolezen, zdravijo z lepimi uspehi z radijem. V vseli kulturnih središčih sveta imajo posebne institute, kjer je našlo nešteviino ljudi rešitev z zdravljenjem z radijem. Tudi pri nas imamo nekaj takšnih zavodov, ki zelo uspešno delujejo. Toda zdravljenje raka z radijem ima polet; dobrih tudi slabo stran: predrago je. Niti iTajbogatejše države si ne morejo umisliti radija v večjih količinah ali vsaj toliko, kolikor ga potrebujejo za zdrav-Ije nje vseh takih bolnikov. Medtem pa je sin medicinska veda naprej in iskala nove načine, kako bi pomagala tudi tistim revežem, ki zaradi nepovoljnih razmer ne morejo uživati zdravljenja raka z radijem. Zato so- začeli z zdravljenjem s pomočjo rentgenskih žarkov. Dognano je, da so bili doseženi prav taki uspehi kakor z radijem. Tudi pri nas je vpeljano v večjih zavodih ih večjih bolnišnicah zdravljenje raka z rentgenom. Ta metoda zdravljenja je v medicinskih krogih znana kot rent-gen-kaustika. Končno sodbo o vrednosti ie metode bo mogoče podati šele čez nekaj let, čeprav je rentgenkauštika že doslej pokazala prav lepe uspehe. To novo metodo bo treba praktično raziskati in šele na podlagi statističnih podatkov pravilno presoditi. Zdravljenje raka po novi metodi 'je zdravljenje z rentgenskimi žarki, -ki je tako urejeno, da v vsem posnema zdravljenje z radijem. Vendar obstoja bistvena razlika med obema načinoma zdravljenja. Radij lahko uporabljajo samo v takih primerih raka, kjer je rana z zunanje strani dosegljiva, kakor n. pr. rak na koži, v nosni duplini, ustih, na maternici itd. — Pri takih primerih ra'ka je zdravljenje z radijem mnogo uspešnejše kakor pa rent-genkaustika. Vse notranje organe pa lahko zdravijo izključno samo z rentgenskimi žariki. Toda tudi rentgenkauštika se je sedaj ta>ko prilagodila, da je mogoče tudi »kontalktno zdravljenje« (zdravljenje zunanjih organov ali organov, dosegljivih z zunanje strani). Važno je dejstvo, da je nabava rentgenskega aparata mogoča vsaki, tudi najmanjši bolnišnici. Tudi po/služevanje tega aparata je enostavno. Rentgenkausti-ka lahko na podlagi doseženih uspehov popolnoma zamenja zdravljenje z radijem. Zato naj imajo na raku bolni ljudje najboljšo vero v ozdravljenje. -ig. Pčeif NO v L CENE ELEKTRIČNEMU TOKU V PTUJU Zaufužna elektrarna v Ptuju je uvedla do preklica naslednje prodajne cene toku: za razsvetljavo pri mesečni uporabi od 1 do 19 k\Vh po din 3.60, od 20 do 49 kWh po din 3.10, od 50 kWh več po din 2.60. prištevši državno in banovinsko trošarino, ki znaša trenutno din 1.20 za k\Vh. Poleg tega se uvede mesečni prispevek za števnino po din 3 za vsak števec za luč brez izjeme, dočim dosedanja najemnina števca din 5 mesečno odpade. Dalje pogonski tok od 1 do 19 k\Vii po din 3.15, od 20 do 49 kWli po din 2.90 in od 50 kWh več po din 2.65 za kVVli, prištevši drž. in ban. trošarino, k: znaša trenutno din 0,10 za kWh. Mesečna števnina je din 6 in dosedanja najemnina števcev din 10 odpade. Tok za ■" Nanje' ostaiie se dalje po din 1 pri kon-m :nn nad 24 k\Vh in ista najemnina števcev po din 5 mesečno. To velja za ob-v.:e,čje omrežja Ptuj, dočirn se v območja omrežij Sv. Vid, Hajdina, Lancova vas in .Markovci računa tok za razsvetljavo ne kI' ;le na višino mesečnega konsuma po din 5.50 prištevši trošarino 1.20 za k\Vh. Vi ne pogonskemu toku so iste kot za omrežje Ptuj. drevja. Padajoč« drevo, ki je bliskoma izpremenilo smer. je deklico zmedlo, da se ni utegnila pravočasno izogniti. Onesve-ščeuo iu s težkimi poškodbami so jo izvlekli izpod debla. Prepeljali* so jo v bohrišsjieo. p Uradni dan Zbornice /.a TOI v Ljubljani bo za Ptuj in okolico, Ormož, Lju-lomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v oelrtek, t(i. t. m. v prostorih Združenja trgovcev v Ptuju. Ljubljana a Navodila za dela isi ponašanje prebivalstva pri letalskih napadih je izdala banska uprava. Ta navddila si morajo oskrbeli vsi hišni posestniki in morajo bili nabila na vidnem mestu v vsaki hišni veži, da se morejo z njihovo vsebino seznaniti vsi hišni stanovalci. a Drsalna in hokejska prireditev SK Ilirije v korist zimske pomoči je. bila zaradi včerajšnjega neugodnega vremena močno je snežilo preložena na danes ob 18.:«». a Akademija za /.antsko pomoč, ki jo priredita Združenje gledaliških igralcev in Ljubljanska filharmonija v pe.lek. dne 10. I m., ob 20. v Operi, bo zanimiva mnel-Inkfca prireditev. Sodelovali bodo štirje dramski igralci, osem opernih pevcev, dva plesalca, celokupni orkester Ljubljanske filharmonije, ki bo izvajal med drugimi Indi ,,Velikonočni zbor iz. Cavallerio ru-slicane' ob sodelovanju .vsega opernega zbora in gdč. T. Laboseve, lako da bo to skladbo izvajalo nad 100 ljudi. Vstopnice v predprodaji pri operni blagajni. a žalosten dogodek. V baraki mestne vrtnarije oh Zeleni poli v Trnovem je stanovala lil letna mestna delavka Marija Podpečanova, doma iz Galicije pri Celju, a pristojna v Ljubljano. Včeraj so jo našli mrtvo, s prebito lobanjo, stanovanje pa vse premelano. Očividno gre za roparski umor. Za zločincem zaenkral ni sledu. svinj. 'Ker it?! C efto c Prehranjevalni urad posluje na mestnem poglavarstvu. Pri uradu so nastavljene tri moči, kar pa. je očividno premalo, ker se posli tega urada zelo množijo. Da bi urad mogel zadovoljivo poslovati!, bi bilo potrebno nastavili še najmanj dve moči. Mesina občina naj v lem oziru ne, štedi. c Moko so pričeli deliti. Včeraj so jo dobili peki. danes pa trgovci, ki jo bodo pričeli deliti strankam v okviru, predpisanih količin. * c Apel na socialni oddelek mestnega poglavarstva. V gozdu na hribu nad vasjo Košnica v celjski okolici si je zgradil majhno kočico neki Josip Škrubej, po svinjska bolezen pri nas še;,votlno pojavlja. se opozarjajo sViwjeX'i’J<-'irt'"d.a' vsak primer obolenja takoj; prijavijo. Lopijenju s serumom ima u,speli le tedaj. če b:>l- z 'n ne traja še '21 ur. .Zato.«« s prjjtiVo n.- sni -čakali nili ene ure. c Opozorilo jiraliivutslvii. 'Mesini, p;. -hranjevalni urad je v preteklem {{‘dnrrraz-delil med ju-ebivaistvo '■eeljskl^fcličiaS' -VpVst-šalile pole. V mnogih, primerih -.lUUJlafeJjjfi niso našli doma hišnega Insluika, - i.iiii slg-novaleev. Pn zbiranju izpolnjeijiri jioLse Je česlo dogajalo isio. Zalo 'se ’ poziva v*jj one. ki so vprašalne' 'pole žer dobili,. da jih lakoj oddajo \ sobi |>relir«nievaliieg.i urada, mestno poglavarstvo soIut ,ši. 0. Kdor vprašalne pole.^še ni prejel ',iia.j si jo istolam nabavi: Tildi; oni. ki so prejeli litografirane pfllc 1>t'ez ^tav.odil na briilni strani in ne znajo istih izpolnili, naj si nabavijo takoj druge vprašalne pole z navodili. Prebivalstvo se Opyzarja. da je zadnji dan oddajanja . odn-v; spreje.nftiu<«! vprašalnih jiol jul rt-■' 'Koka se ;je brezpogojno držali. Vsakogar;, ki vprašalne- pi.>_ ie ne bo oddali se bo smatralo,- dsi ne refleklira na izkaznico /,U žjvHft< Odtiosno oskrbovanje pofpln prebi'!tnj^alii^gjjinauN' da. •_____.->•-, O Odlikiivan je bil z -redom 'sv. Sau1 v. stopnje, šolski upp«tvlt9U \'iklor- ^iiiiUv','iz-'Zagorja. - 'l :.'l. ■ Alltel uc o Poslajno poslopje v (irohljid# sedaj posebna komisija '[»‘[‘gledala. PoSlHpj;- j,” prešlo v last IjubljUmdvi^'^ ži>k-žnlšW>iit ravnateljstva. - s iT-oncnl o Zmrznil jc v llor-ovnici na .poli • V Pristavo posestnik fraiu—Košir iž' Lar. o Poročila sla Se v soboški ovaiigA cerkvi Flisar Irma. iz Rakovec in C.igiit Kolman, cand. Iccli. iz 'Korejec. n „Večcnilk“ bo odslej prihapil vstfk dan v Zagorje z vlakom ob 15. ter ga bo raznašalee dostavljal, po hišub. Naročil..' sel • - - - o. Uprava R. K. v D. M. v Brezju vabi na skupščino, ki bo v nedeljo oh 14. v dvorani g. Zupana v Dolgošah. o Most preko Drave pri -Ormožu je v s!ajjem_slanju in se vsi prizadeti -vozniki in avtoprevozniki opozarjajo, da j ’ dopustim obremenitev največ' do, o - ton. \ —-■ - - - n ltojs|ni dan kraljice Marije ->o povsod slovesno proslavUioziasli p;\ v Kcogra. du. Tega dne je- bila v gledališču, svje.čana predslava v l>orisl bolnikov in širomako'. n Muzej narodnega edinstva bodo medili v Beogradu v dvorani, kjt-r j« ,J)|ln proglašeno državno zedinjenj.!. ;' n V Nišu je preclsednik viydr - l>i'agišu Cvetkovi*'’ za božič- oblekel mnogo revnih otrok. Kako je nastal muslimanski Kurban-bafram Največji muslimanski praznik v letu jc Kurban-bajrain. Simbolično naključje je, da so letos pripadniki v-sch treh naših veroizpovedi praznovali skoraj istočasno božiči katoličani, pravoslavni in muslimani. ICurban^bajram je prav za prav praznik siromakov. O njegovem nastanku govori naslednja legenda: Ibrahim-pejgamber in njegova žena sta bila zelo srečna v zakonu. Močno sta si želela otroka in mož je vsak dan prosil boga, naj mu bo milosten, da dobi vsaj enega otroka. Kako močno si je želel otroka, se vidi tudi iz njegove zaobljube, da bo svoje edino dete daroval bogu, če ga bo uslišal. Zakoncema se je res izpolnila njuna srčna želja: dobila sta sina Ismaila. Njuno veselje je bilo nepopisno. Ko je imel deček ki a. Mati sicer ni vedela, kaj namerava oče z IsmailOm, vendar je slutila nekaj strašnega, ker je bila ves dan nemirna. V jutranji zori, še predno je sonce posijalo, je odpeljal lb ra h ian -p ejga mb e r svojega edinorojenca v bližnji gozd. Tam jc povedal dečku, kaj ga čaka: daroval ga bo bogu, ker se je tako zaobljubil. Sin je neustrašeno žrl v očeta in dejal: »Oče, izpolni svojo dolžnost do boga!« Nato je lbrahim-pejgamber pomolil k AHahu, nabrusil nož in privezal Ismaila k drevesu. Že je nekajkrat potegnil z nožem preko sinovega vratu hoteč ga zaklati in ga žrtvovati svojemu bogu. Toda, glej čudo! Niti kapljice krvi, niti znamenja, kjer se je oster nož dotaknil dečkovega vratu. Ibrahim je mislil, da je.nož premalo nabrusil. Zato je udaril z njim po kamnu in ta se . i sedem let, se je oče spomnil svoje prisege, je razklal na dvoje, taiko je bil nož oster, o \i-s■ • >-•» v gitzdu. /uran Mama. l.i: », . . , ., • , • , . , I,.;1,, .' |„.j 7/. Sv. Lenarta pri Vel. iNa sedim Ismatlov rojstni dan sta rodi- Istočasno je shsa! skrivnosten glas, ki mu ‘Nedelji' je pomagala očelu pri podiranju' telja dečka lepo umila in ga pražnje oble- ' je velel: »Ne kolji sina, bog te razve- zujc obljube, ki s-i mu - jo dal. Zalo }>a zakolji njemu na čast tegale ovnjt, ki ti ga pošilja za žrtvovanje.« Ves vi;sel in oolri hvaležnosti do Allaha jc lbr,ahim rjs zaklal črnega ovna (kurban) za svojega šina. Od tedaj so dolžni, vsi muslimani, seveda premožnejši,. zaklati kurban;; dva meseca in deset dni po velikem postu Ramazanu. Kurban je namenjen siromake" Po predpisih o klanju 'kurbana 'sb dolžni dati vsi tisti, ki koljejo ovna, dve tretjini revežem, ena tretjina pa ostan-' njim. Kurban-bajram, največji muslimanski praznik slavja in veselja, so obhajali letos mnogo skromnejše kakor druga leta. Zaradi težkih materialnih razmer letos niti 50 odst. muslimanov ni imelo kurba-nov. če se časi ne bodo izboljšali, je nevarnost, da bo v nekaj letih ta lepi socialni običaj naših muslimanov izum r' ISlMsSl Stran 6. kan mivosti: Čebele - pomočnik' v vo’ni službi Pred leti smo čitali, da poskušajo uporabljati čebele namesto golobov pismonoš. Na manevrih, ki so se tedaj vršili, se je pokazalo, da čebele mnogo hitreje in bolj varno prenašajo miniaturna pisma kot golobi. To smo brali, ko po Evropi še ni besnela vojna vihra. Danes pa ne slišimo nič več o tem. Ali se poskusi niso obnesli, ali pa je to vojna skrivnost? Predvsem je zelo težko natančno določiti, daljavo, na katero še leti čebela n3 pašo ob normalnih prilikah. Po dosedanjih ugotovitvah zavisi to od klimatskih in topografskih razmer dotlčnega kraja; od letnega časa, od količine nektarja v cvetih, kajti če ga je v bližini dovolj, čebela ne leti daleč, če ga pa v bližini primanjkuje, ga išče in se vse bolj oddaljuje od svojega doma. O daljavi, na katero še leti čebela na pašo, so mnenja čebelarskih praktikantov različna: Doolitle smatra, da je največja razdalja, na katero lete čebele 6—10 km. Har-bison iz Kalifornije je našel svoje čebele celo 18 km daleč od čebelnjaka. Dadant pravi, da so njegove čebele umirale od gladu, v času ko so čebele njegovega soseda zelo dobro nosile med z daljave šestih kilometrov. Kaden pripoveduje, kako so čebele I. 1854. v pristanišču Mayense stalno letale na neko ladjo, ki je bila natovorjena s sadkorjem. Ko je čez nekaj dni ladja odplula iz pristanišča, so jo spremljale čebele še šest km daleč. Ni treba zanikati, piše Dadant, do morejo čebele leteti na pašo neverjetne daleč, ali vendar se ne bomo mnogo zmotil j če trdimo, da na valovitem zemljišču, , prepreženem z vasmi, gozdom in polji, daljina čebeljega leta redko preseže dolgost teh kilometrov v vseh smereh. Ko odleti iz panja, leti čebela s približno hitrostjo 65 km na uro. Vračajoč se s pa 'še, obložena s cvetn m prahom in nektarjem, leti z zmanjšano bzino približno 20 km na uro. | Neki čebelar je preizkušal hitrost če-! beljega leta s hitostjo poleta goloba. Spu-1 stil je istočasno, 12 čebel in 12 golobov z daljave pet kilometrov. Kot prva je-dosc- [gla cilj čebela 15 sekund pred prvim go-| lobom, a znano je, da leti golob pismono-i ša z brzino 60 do 65 km na uro Od preostalih čebel so še tri prispele prej kot drugi golob, a druge so prispele na cilj istočasno z ostalimi golobi. Kar tiče orientac je čebel pa je zadeva nekoiiko drugačna Profesor ženevske uni [verze Emil Jung je podal v »Echo des Al-pes« o tej zadevi mnenje, ki slon’ na poskusih, ki jih je dela! sam, in zdi se, da so njegovi eksperimenti zadostni, da čebeli oporečejo večji smisel za orientacijo. — .Jung je spuščal čebele, ki jih je nosi! od ' svojih panjev na razdalje od 1—3 km. | Kol kor je bila la razdalja večja od treh j kiiometov, to!iko je bilo tudi večje število čebel,1 ki so se izgubile. Radio Sobota, II. januarja Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki; 12. plošče v pisani vrsti; 12.30 poročila; 33.02 salonski orkester; 17.30, otroška ura; 18. Šramel ,,$krj«Miček“; 18.40 pogovori s poslušalci; 19. poročila; 20. o zunanji politiki,• 20.30 Mežiška ovsel,\nato pevski zbor 'i Ježice ;22. poročila: 22.15 nekaj lahke gl. — Beograd: 17.35 koncert vojaške godbe; 21. zabavni koncert; 22.50 plesna gl. — Praga: 1(5.30 narodni plesi; 17.20 orgelski koncert. — Sofija: 19.50 koncert lahke gl. 20.30 flavta m klavir. 21. plesna- gl.; 22. narodna gl. — Angleške postaje: 19.20 zabavna ali plesna gl.; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. l.ero-miinsler: 10.05 plesna 18 30 koneerl zabavne gl.; 20.15 lahka gl; Rmlimpegla: 22. pisan koncert. -- Francoske paslaje: 17. koncert zabavne gl. — Iltirbv: IS.10 stara plesna gl.; 20.45 kabaret; 21.30 koncert lahke gl. Italijanske postaje: lti.15 pisan spored; 19.30 koncert orkestra; 21.10 koncert kvinteta. SoMeus: 10.30 plesna gl.: 17.10 lahka gl..; 20. risan spored; 12.15 plesna gl. Nevarno delo: iskale: mi« pregledulelo mine In'jih -razstevl&ib. Posebno pozornost posvečajo tkzv. yžigalneniu mehasitzjnu, ki je nekaka tajna vsake države. V Chicaga je bila JSaRaliiicaspecialista za srčne bolezni dr. Bqrr§U£hša popolnoma natrpana. Med dvucfitni-je prišel slednjič na vrsto iflož, ki je tožil o težki Srčni napaki. Zdravnik ga je 'jeT pregleda vati, toda ta hip je možakar pograbil z bližnje mizice cvetlično vazo ter:?, njo z vso silo udaril zdravnika po glavi., da se je ones-veščen zgrudil na tla. Možakar je nato prebrskal celo ordindacijo, pobral vse dragocenosti ter mirno odšel. Pacienti, ki so še; čakali, niti slutili niso,- da' se je >5*odiI »ordinaciji 'roparski napad. Zdrav nika sq odpeljali v bolnišnico, kjer si je šele po nekaj tednih opomogel. Policija je sicer takoj pričela zasledovati zločinca, toda zastonj, kajti zdravnik niti približno’ tli mogel podati opisa moža,.ki ga ienapadel. Policija je slednjič polovila in zapria več gangsterjev, ki pa so odločno zavračali udeležbo pri roparskem napadu. Skoraj bi. ostala preiskava brez- GUV DE M U PASSANT: Prra/el/a Sonce ju je grelo v ramena, nič nista čuta, na nič več nista mislila, — ribi la sta. Toda nenadoma se jima je zdelo, da je izpod zemlje prišel težek šum, ki je stresal tla. Top je spet začel grmeti. Morissot se je ozrl in tam ua levi je opazil veliki obris Mont-Valeriena. nad katerim je ležala nad sivimi črešnjami megla, ki jo je povzročil top. Kmalu je zvrha trdnjave buknil drugi dim, nekaj trenul-kov pozneje je bilo čisLo novo grmenje. Sledili so drugi streli in od časa do časa je gora metala svojo smrt ter puhala dim. bel kakor mleko, la pa se je dvigal v mirno nebo. Sauvage je zmajal z rameni: „Glej, spet začenjajo!"', je rekel. Morissot, ki je plašilo gledal, kako pada sftel za strelom za njima, se je naenkrat razjezil proti ttsm besuežem, ki se tako bojujejo in zarobantit: ,,Ali ni ne-uruno. tako ubijanje!" 1 Sauvage pa je .dodal: y,To je hujše, ka- kor pri zvereh.' In Morissot, ki je pravkar ,vlovil belico, je modroval: „Pa pravijo, da ho vedno tako.' Sauvage ga je, ustavil; „liepublika ne Iti napovedala vojne..." ,,S kralji imanio vojne zunaj, z republiko pa jiii imamo znotraj,' ga ji- prekinil Marissol. bi mirno sta pričela; razpravljati in reševala sla velika politična vprašanja z zdravim razumom ljudi, mirnih in omejenih, ter končno prišla do soglasja, da ljudje. nikoli ne bodo čisto svobodni. Monl-Vaterien pa je grmel in rušil francoske hiš*e, uničeval ceste, ' pobijal ljudi in trgal srca ženam, materam in dekletom tu doli in lam preko. , , ,To je življenje." je vzdihnit Sauvage. .,Recite raj/, da Je 'to smrt. je smehljaje popravil Morissot. Toda nenadoma sta preplašeno vstrepe-lala; za s‘boj sta zašilila korake in ko sta se ozrla, sla opašita pred seluj^ štir re.ež.i.', iiiri vedUe, oborožene iu Ujsnui-. može. Namerili , so puške nauju. _ Trnka sta jima'padla iz rok iii sta odplavala po reki. V nekaj trenutkih sta bila zvezana in položena v čoln. v kalereiu .so ju prepeljali na otok. Za hišo, o kateri sta mislila, da je zapuščena, sla opazila dvajseterico vojakov. Velik kosmat mož, ki je sedet na stolu in kadil veliko porcelanasto pipo, .ju vpraša v dobri francoščini: „Nd, gospodu, sla imela dober lov'? ' Nato je nek vojak položil k e; s likovim nogam iorbico, polno rib. Vojak se je nasmehnil: ..lij. ej, vidim, da ni bil slab. Toda, gospoda, Ul gre. za nekaj čisto drugega. Poslušajta in mi; W motita!'" Za mene sla vidva navadna vohuna, ki so vaju poslali, da nas opazujeta. Dobil vem vaju in vaju bom dal ustrelili. Delala sta, kakor, da bi bita ribiču, da bi tem bolj prikrila svoj namen. Padla Sta mi v roke, tem slabše za vaju; vojna je vojna. Toda, ker. sta prešla |ire<1siraže, imata gotovo geslo za. vrnitev. Povejta mi ge in izpustim vaju.' Prijatelja, bleda, . sla slala drug poleg drugega in molčala Častnik je povzel: „NikoJti ne bo nihče zvedet vidva pa se bosta'v miru vrnila; Ce odlohita, je to smrt in lo takoj. Izberita' Ostala sla negibna in nista odprla ust. Častnik je mirno pokazal s prstom proti reki in nadaljeval: ,,Pomislita, \ petih minutah na dnu te vode. V petih minutah! Gotovo imata sorodnike?' Mont-Valerien. je grmel neprestano. Oba ribiča sta ostala pokončn in nema. Častnik je dal povelji’ v svojem jezike. Nato je prenesel svoj slol malo dalje od iij (nikov; in dvanajst mož se je po. • e i t. < na dvajset korakov s' puško oh nogi. ‘Častnik je š« poskusil: ..Dani vama eno minuto, uiti trenutka več." Nait> se je naglo dvignil, se približal prnnco: oe.ja', prijel Morissota pod pa ■<>;i o:-. •' na siren In mu re’ I i i ' ' vejit* :.--slo, lliiro; V UŠ lovueiS it-* bo Vv del ničesar, jez pa sc boni omehčal." Morissot ni odgovoril. Častnik je nato potegnil na stran Sauva-gea in mu stavil isto'- vprašanje. • Sauvage ni odgovoril. Spet sta stala drug poleg drugega. Častnik je dal povelje, Vojaki so dvignili pifŠke. Morissotov pogled je obstal slučajno na kupu rib, ki so še trepetale. Prevzela ga je slabost. Kljub naporu so mu oči zalile solze. Zajecljal ja; »Zbogom, gospod Sauvage I'; Sauvage' je odgovoril: „Zbogom, gospod Morissot!" Stisnila sta si roke in od nog do glav. ju je stresel nepremagljiv trepet. Častnik je zavpil: „Qgenjt' • Dvanajst strelov je počilo. Sauvage je padel. Morissot. ki je bil večji, je zakolebal, se zasukal in se zgrudit poleg tovariša, ž obrazom proti reki, medtem ko še mu je vlil curek krvi iz predrtih prsi. Častnik je dal nova povelja. Njegovi ljudje so se razkropili in se nato vrnili z vrvmi in kamni, ki so jih privezali na noge mrtvecema. Potem so jih odnesli na breg. . Monl-Valerien ni nehal grmeli. Pokri' je bil z oblakom dima. Dva vojaka sla prijela Morissota za glavo in za noge. dva druga pa Sauvagea na isti način. Zagnali so trupli, ki so iiv nekaj časa zibali, in opisali sta lok. nato pa se po'.o.-.i'i v reko, pokoncu, kamni so potegnili najprej noge. Voda je brizgnila, se zapenila, nato pa se pomirila, le. čisto majhni valčki so si odbijali vse do. obale. Malo krvi je plavalo. Častnik, vedno veder, jr rekel polglasno: ..Zdaj je vrsta na ribah." Nato' se je. podal-proti hiši. Nenadom pa je zagledal v travi torbico polno rib :'obral jo je, se zasmejal in .poklical vojaka. ■Pritekel je vojak v belem predpasniku lil častnik mu ja vrgel lov ustreljenih ribičev'(er ukazal: Oevri mi te male žjvalice, dokler s: 'V živ.-! ', m. -l pri«; •• kadili svojo porcel;. u,«"'- i.--.)- uspešna, toda k sreči se je napadeni zdravnik spomnil značilne srčne napake, kr jo. je bil; med ordinacijo ugotovi! pri zločincu. V spremstvu policije je odšel v zapore ter med zaprtimi gangsterji kmalu našel onega z značilno srčno napako, j Gangster se -je nekaj časa upiral, slednjič 1 J pa je priznal svoje zločinsko dejanje. : Želfe leta 181S j Ob Novem letu in prve dni naio je človek nekako notranje očiščen, poln novih sklepov a tudi zvrhan čudovitih želja. Iz nekega švicarskega letopisa za leto 1813 posnemamo iz dolge vrste samo nekaj želja, ki so jih čitatelji v anketi poslali uredništvu. Poglejte jih! Videli boste, da ! so ljudje vedno enaki, prepolni najrazličnejših želja. Posamezni naročniki letopisa so si leta 1813 želeli; »Rada bi se poročila z osebo, ki jo ljubim.« »Da bi se steklenica z vinom nikoli ne izpraznila.« »Zakonodaja naj bi se tako izpreme-. nila, da bi bila v skladu s prirodo in mojimi srčnimi željami.« »Da bi znala med vsemi svojimi znanci m znankami najlepše,plesati.« »Da bi vedela za vsa ljubavna razmerja v našem mestu.« »Da bi vlada upokojila vse advokate;- »Da bi imela najlepši muf.« »Doživeti sto let.« »Ko bi znal delati iz kamenja zlato.«.. »Ko bi mogel vsaj za eno minuto pogledati za zavese bodočnosti.« Umfk človeškega . (5 •» zm:enja Med predavanji na kongresu biologov skandinavskih držav je vzbudilo veliko pozornost zlasti predavanje J. Jerisena, profesorja na univerzi v Kopenhagnu. — Prof, Jensen se je več let podrobno pečal. z raziskovanjem življenja sedemdesetletnikov. Iz njegovega predavanja je bilo razvidno, da povprečni človek, ki je dosegel starost 70 let, spal 23 let, govoril 13 let, 6 let je‘porabi! za jelo in pitje, 18 mesecev se je oblačil, ostalih 23 let pa je posvetil delu in zabavi. ■v Sito za gnojilo Znameniti filozof Imanuel Kant je najraje sam kupoval. Daši je bil silno skro- i men in preprost, vendar ni zametaval i dobrega zalagaja in rujne kapljice. Nad ,>vse rad pa je imel sveži kruh. Nekega |dne je stopil v pekarno in si kupil sveže-jjga kruha. Pek mu je dal zeželeni kruh. Kant ga potežka in de: — Dragi moj mojster, tale pa nima predpisane teže! Pek mu nato odvrne:-— Ga bdsle tem aže nosili! Kant je molče vzel iz denarnice tri groše in jih prav tako molče položil na mizo. — Toda, namesto štirih ste mi dali samo tri groše, — je osuplo opomni! pek. Kant pa sc nasmehne: —- O, nič hudega, jih boste lem laže prešteli, — pravi 'n odide iz pekarne. Tc-ia, zakaj pa ima žirafa tako dob', J Da tud'e deseči. Sisfc r.j diC'j ; Ali ;.e li tt;di gggP' Marmor O »upokojenkah" z lepimi prejemki V štev. 4 »Večernika« je bil objavljen članek pod naslovom »Prošnja upokojenih železničarjev na javnost«, ki me je napotil, da napišem naslednje vrstice. Iz citiranega članka je razvidno, da se ljudje, ki so vse svoje življenje delali in se mučili, obračajo na javnost s prošnjo za podporo in pomoč. Ali ni čudno, da stojijo ti ljudje na starost na cesti kot hlapec Jernej? Zlasti v današnjih časih je postal njihov položaj obupen, kajti kako naj izhajajo staroupokojenci s 300— 400 din na mesec. V zvezi s tem je zanimiva okolnost, da imamo tudi drugo skupino »upokojencev«. To so mlade gospodične, ki prejemajo po svojih očetih in materah lepe pokojnine ter jim mnogokrat baš zaradi teh pokojnin ni do dela. Poznam na pr. mlado abiturientko učiteljišča iz Vmjačke Banje, ki prejema po svojem očetu preko 1200 din mesečne pokojnine. Na vprašanje, zakaj ne gre v službo, mi je z nasmehom odgovorila, da bi morala biti pač zelo neumna, če bi pustila penzijo, ki je višja od plače, katero bi prejemala od začetka kot učiteljica. In kar je najvažnejše: v službi bi morala delati, morda v kakem zakotnem gnezdu, dočim sedaj uživa v družbi kavalirjev. Drugi slučaj, ki mi je znan. Diplomirana studčntka filozofije iz Beograda je prejemala, mogoče prejema še sedaj, pokojni'"’ po očetu, ki je bila mnogo večja, kakor so plače mladih profesoric. Tudi ona n: hotela v službo, saj je življenje »pen-zionerke«-v Beogradu brez dvoma prijetnejše od življenja suplentinje bog ve kje. Toda takšni slučaji niso samo drugod, tudi v naši najbližji okolici jih. imamo mnogo. Hčerka nekega strojevodje, zdrava in mlada, prejema po očetu mesečno okoli 1400 din. Ali njen položaj ni mnogo boljši kot položaj učiteljic ali uradnic, ki morajo naporno delati? Nekatere med temi srečnimi »upokojenkami« pa so vendarle še tudi v zasebnih službah, tako da imajo kar dvojne lepe dohodke. Kako naj gleda na to staroupokojenec, ki je eventualno oče veččlanske družine, pa tudi stališče vsakega drugega javnega nameščenca, ki mora za svojo plačo naporno delati, ni mnogo drugačnejše. Gotovo je lepo in prav, da otroci po prerani smrti svojih staršev ne ostanejo kar preko noči izročeni pomanjkanju, toda v slučajih kakor so nekateri našteti in kakršnih imamo še v velikem številu, a s« mi neznani, bi vendarle trebalo nekaj ukreniti, da bi se odpravilo to kričeče nesoglasje, da delomrzna mladenka prejema visoko pokojnino, medtem ko veteran dela trpi pomanjkanje. K. F. Sokolstvo za rojstni dan kraljice Marije Mariborsko sokolstvo bo, kot običajno vsako leto, tudi letos na zelo topel in prisrčen način proslavilo rojstni dan Nj, Vel. kraljice Marije. V okviru proslave bo prirejen jutri zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma velik družabni večer, na katerem se je vsa leta, kar sokolstvo proslavlja rojstni dan kraljice, zbrala vsa mariborska narodno zavedna javnost. Prav tak odziv pričakuje sokolstvo tudi za letošnjo proslavo, ko smo še bolj tesno strnjeni okoli našega mladega kralja in njegove matere-kraljice. Prodoren uspeh Kozakove »Lepe Vide" Sinoči je bila v nabito polnem gledališču premiera Ferdo Kozakove »Lepe Vide«. Delo, o katerem smo v našem listu že poročali, je doživelo na mariborskem odru naravnost prodoren uspeh. Avtor, ki je bil pri premieri osebno navzoč, je moral po drugem dejanju na oder, kjer mu je bil izročen lep lovorjev venec, hvaležno občinstvo pa ga je naravnost zasulo z navdušenim priznanjem. Kozakova »Lepa Vida« je pred gledalci razgrnila življenje nastajajočega slovenskega meščanstva na tako elementaren in pronicav način, da jo lahko označimo kot nekako anatomično analizo našega Prvega povojnega’ življenja. Tehnično je Kozak delo zgradil zelo učinkovito, z močnimi efekti, ki nenehoma obvladajo publiko, ki se nekako obogateno utrujena oddahne po vsakem dejanju. »Lepa Vida« človeka pograbi in ga do konca tišči v šahu, zato se bo brez dvoma uvrstila med stalna in najboljša dela slovenskega gledališkega repertoarja. Mariborsko gledališče je Kozakovo dramo postavilo na oder v realističnem in učinkovitem slogu, o čemer sledi še posebno poročilo. Med nastopajočimi naj za danes samo omenimo odlično igro ge. Rasberger-Verdonik in g. R. Nakrsta, ki sta postavila na oder dva lika. kakršnih že dolgo nismo videli. Ce preseneti posestnik gozdne tatove Včeraj smo poročali o poškodbah dveh nezaposlenih, ki jima jih je prizadejal posestnik gozda v Razvanju, v katerem sta po lastni izjavi nabirala suhljad. V resnici pa se je cela stvar razvijala malo drugače. Posestnik Josip Kuhn je že dalje časa opazoval, da mu izginja les iz gozda ter ga je zaradi tega čuval, saj je od jeseni sem oškodovan že za okoli 15.000 din. V eni prejšnjih noči mu je nekdo zopet odpeljal 3 sežnje lesa, kakor ie to tudi oblastvo ugotovilo. Ko je prižel v noči od srede na četrtek v gozd v spremstvu nekega znanca, je presenetil oba, ki sta podrla okoli 20 m visok hrast, ki meri v premeru okoli pol metra, ter sta ga ravno žagala. Eden izmed obeh je skočil s sekiro na posestnika Kuhna ter mu preklal njegovo dragoceno puško na dvoje. Kuhn se je nato branil s puškinim kopitom v- eni ter s cevjo v drugi roki ter je pri tem oba napadalca poškodoval, dobil pa je tudi sam poškodbe po rokah in ramenih. Oba gozdna tatova sta prijavljena oblasti ter se bosta morala za svoje dejanje zagovarjati. Socialna božična akcija MB Tudi Zveza Maistrovih borcev se je Po zgledu mnogih drugih združenj spomnila ob božiču in novem letu svojih najrevnejših članov ter jih v okviru možnosti obdarovala. V seznamu obdarovancev so po večini delavci, viničarji, majerji ter kočarji s številnimi družinami, razen teh Pa tudi mnogi nezaposleni, ki jim je ta Podpora za praznike prav dobrodošla. Socialno akcijo te narodne ustanove je treba toplo pozdraviti, saj tudi s tem dokumentira svoje koristno delo za narod in državo. Stradivarijeve gosli v Studencih ? V »Večerniku« z dne 7. januarja smo poročali o Stradivarijevih goslih v Ljubljani. Ta notica je opozorila brivskega mojstra Vladimirja Severa iz Studencev, Pušnikova 18, da si je pobliže ogledal svoje gosli, ki jih je pred 15 leti kupil od nekega vlakovodje ter jih nekaj let uporabljal sam, nato pa jih dal v zasluženi pokoj. Res jih ie našel založene med pstalo staro šaro ter ugotovil, da je napis v notranjosti violine popolnoma isti, kakr ga imajo tudi druge Stradivarijeve gosli, o katerih je zadnje čase čital v dnevnem tisku. Že pred leti je dobil v Mariboru laskave ponudbe. Ker pa tukaj tli mogel z absolutno zanesljivostjo ugo- toviti, ali je violina res originalna, se bo sedaj obrnil na strokovnjake v drugih mestih, ker namerava violino, o kateri domneva, da predstavlja precejšnjo vrednost, prodati, ako bo našel primernega kupca. ni. Petdesetletnico življenja praznuje danes šef-zdravnik OUZD v Mariboru dr. Jože Se-kula, ki je znan tudi kot navdušen ribič in planincc. ni. Smrtna kosa. V Vrbanski cesti 20 je umrla v 74. letu starosti gdč. Ivanka Sernec. Pokojnica je bila hčerka bivšega mariborskega odvetnika dr. Janka Serneca in sestra ministra in bana v p. inž. Dušana Serneca v Ljubljani. m. Slovo od starega in prihod novega leta bodo slavili pravoslavci 13. t. m. zvečer v kavarni »Jadran«, kjer se bodo zbrali verniki mariborske pravoslavne cerkvene občine. m. 210.000 din za mariborsko gledališče. Prosvetni minister, ki mu je nedavno poročal o .potrebah mariborskega gledališča upravnik dr. R. Brenčič, je predložil finančnemu ministrstvu, da se vstavi v novi državni proračun 210.000 din kot izredni prispevek za mariborsko gledališče. m. Žrtev železniške nesreče na glavnem kolodvoru, 22 letni delavec progovne sekcije Ferdinand Vrečko, o katerem smo poročali že včeraj, je kmalu po prevozu v bolnišnico poškodbam podlegel. m. Smučarski avtobus v Ribnico na Pohorju bo peljal iz Maribora v soboto ob 15. za posetnike Senjorjcvega doma. Prijave sprejema g. Senica v Ljubljanski kreditni banki, tel. 21-4(5. Voznina v obe smeri 50 din. m. Strel v trgovini. 26 letni pleskarski pomočnik Vogrin Mihael iz Device Marije, v Brezju je prišel včeraj nakupovat v neko’ trgovino v D. M. v Brezju. Tam se je že nahajal delavec Ivan Hrastnik iz Dupleka, ki ie ustrelil nanj iz samokresa ter ga zadel v želodec. Motiv dejanja je baje ljubosumnost. m Važno opozorilo. Zaradi ponovne ukinitve nekaterih vlakov, ki stopi v veljavo 15. t ra., posebno pa r ozirom na ukinitev brzovlaka št. 7 ' Zagreb—Beograd, ki odhaja iz Zagreba ob 23.20 uri, se opozarja predvsem reflektante na spalna mesta v \Vagons Lits, da si pravočasno že par dni vnaprej rezervirajo mesta pri (TPutniku“, ker bo z ozirom na to, da bo samo vlak št. 5 (odhod z Zidanega mosta 21.11 in iz Zagreba 23.10) imel spalne vagone, v zadnjem Irenutku težko dobiti spalna mesta. Vse informacije pri „Put-niku“. vM&o&Mnfes SOBOTA, 11. JANUARJA 1941 V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ. VEL1Č. KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA V MARIBORU V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA r2l m. čebelarska podružnica v Mariboru bo priredila 19. jan. ob pol 10. v Grajskem kinu predvajanje prirodopisnega filma »čebela Maja« ter drugih prirodopisnih filmov iz življenja čebel. Film je namenjen predvsem čebelarjem. Vstopnina ne glede na sedež 3 din. m. Mladinski smučarski tečaj bo priredil mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov za deco rezervnih in aktivnih oficirjev iz Maribora. Vodili ga bodo smuški učitelji SZSZ. Tečaj bo brezplačen ter se bo pričel v ponedeljek, 13. januarja. Zbirališče tečajnikov pri godbenem paviljonu v mestnem parku. m. Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Brlič Franc, šofer, m Kralj Marjeta; Berce Leopold, akademik, in Petovar Milena; Bohak Karel, vlakovodja, in Zurej-Gorjup Marija; Drevenšek Franc, čevljar, in Božič Ivana; Dogan Milan, gradski kapetan, in Kravanja Gabrijela; Bakič Šime, narednik, in Vabšek Helena; Novak Karel, uradnik Borze dela, in Jurše Marija; Papa Josip, tekstilni uradnik, in Trikler Angela; Lačen Konrad, narednik-vojaški godbenik, in Milenkovič Bo-siljka; Peršič Bogomir, profesor, in Klemenec Horislava; Šprah Franc, pek. pomočnik, in Ferk Alojzija; Fras Jožef, plesk. pomočnik, in Zorle_ Alojzija; Dobnikar Karel, zavirač, in Padežnik Rozalija; Romih Franc, čevlj. pomočnik, in Feriin Frančiška; Bračko Frane, trg. pomočnik, in Božič Marija; Rautar Franc, delavec, in Žinkovič Ljudmila; Kukovec Franc, čevlj. pomočnik, in Haber Frančiška; Berlot Anton, zidar, in Čoha Marija; Deuč-man Rupert, tov. delavec, in Kapun Viktorija m. Vojni invalid brez sredstev v 70. letu starosti, ki ima po vrhu doma še bolno ženo, prosi usmiljena srca, da bi mu pomagala do obleke, ki bi ga ščitila pred mrazom. Event. darila se lahko oddajo tudi v naši upravi. m. Po nesreči je padel s kolesa 33 letni Martin Meglič iz Sp. Hoč. Trčil je z neko žensko, ki se je tudi peljala na kolesu, ter dobil pri padcu težje notranje poškodbe. m. V statistiki obmejnega prometa preko Maribora v 1. 1940 se jasno kaže vpliv vojne, saj je celokupno število potnikov, ki so preko Maribora potovali iz države, odnosrO v njo, padlo za okoli 140.000. Lanski obliv.'-ii promet je znašal 128.227 ljudi, med njimi 29.768 naših državljanov, ostali pa so tujci, med katerimi so daleko na prvem mestu Nemci s 87.922 potniki. V 1. 1939 je celokupen promet obsegal 271.175 ljudi, med njimi 90.320 Jugoslovanov, med tujci pa 150.469 Nemcev, dočim je bilo potnikov drugih narodnosti mnogo manje. m. 50 vagonov rogate živine je šlo v dveh dneh preko Maribora v tujino. Posledica tega živahnega izvoza bo ne samo pomanjkanje mesa, odnosno živine za zakol, nego tudi pomanjkanje kož za usnje. To pa pomeni istočasno tudi zmanjšanje dela v raznih industrijah. Zaradi tega si naši gospodarski krogi prizadevajo, da bi' dosegli za zimski čas prepoved izvažanja živine, j^ozimi naj bi se izvažalo samo meso, dočim bi drobovje in kože ostale doma. m. V lončku v nezaklenjeni kuhinjski kredenci si je spravil v začetku meseca drobiž pismonoša Jožef Fidler v Delavski ulici. Ko je hotel sedaj vzeti denar, je opazil, da mu je nekdo odnesel lonček z 230 din vred. m. Ključe so našli na Aleksandrovi cesti v Studencih. Dobijo se v trgovini Rantaša. KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Cankarjeva 1 * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamore“. * UJMA priredi dne 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem ge. Osterc-Valjalo koncert slovenske mladinske klavirske glasbe. Na sporedu bodo izključno slovenski skladatelji. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Koren v Gosposki ulici. * Češka beseda — Danes v petek, vaja za „Češko besedo", za vse ki so jo do sedaj že plesali ter si jo želijo osvežiti. Vaja se vrši v Sokolskem domu. * člani Združenja Ekord! Udeležite sc seje dne 11. jan., ob 20. uri pri Lokomotivi radi razdelitve sena. * Modne Časopise in revije v veliki izbiri vam nudi knjigarna in papirnica ,,TISKOVNE DRUŽBE ' z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. * Obiskovalce Sokolskega plesa, ki se vrši tl. januarja v Sokolskem domu *e vljudno opozarja, da se mora ples po na-redbi kr. banske uprave zaključili ob 2. url zjutraj. Iz tega razloga bo pričetek plesa točno ob 29*30 uri kar naj ugl. občinstvo upošteva. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 4. do vključno 10. januarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Narodno gledališča Petek, 10. jan.: zaprlo. Sobota, 11. jan,, ob 20.: „PIes v maskah Red C. Gostovanje gdč. Vere Majdičcve in 2ana Prancla, prvega tenorja ljubljanske opere. Nedelja, 12. jan., ob 15.: Habakuk". — Ob 20.: „Lepa Vida“. Konec tedna v gledališču. V soboto pride po kratkem presledku zopet na oder priljubljena Verdijeva opera »Ples v maskah«, v kateri gostujeta gdč. Vera Majdičeva in odlični tenor ljubjanske opere g. Žan Franci. — V nedeljo popoldne se na ljubo okoličanom ponovi letošnji operetni »šlager« »Habakuk«, zvečer pa bo prva ponovitev pri premieri izvrstno sprejete najnovejše slovenske drame, Kozakove »Lepe Vide«. Klri o * Esplanade kino. Originalni rusko-sov-jelski film „Najdenček“. Dejanje tega filmu sc vrši na moskovskih bulevarjih današnje Husije .Glavno vlogo igra fenomenalna 5 letna Veronika Lcbedjeva. * Grajski kino. Danes zadnjič ,,Trgovci z dekleti", zadnjikrat pogrebi* svečanosti dr. Antona Korošca. Od sobote dalje „2cna brez preteklosti". * Kino Union. Od danes pa do vključno ponedeljka „Rajsld otok“, ognjena ljubav-na drama iz čarobno lepih južnih otočij. Divna havajska godba. Movita in Warren Ilull v glavnih vlogah. * Zvočni kino Pobrežje 11. in 12. jan „Tajni ager.t X*“ II. del. Smuearaka poroilla (Putuik, Maribor, 10. jan.) Poštarski dom: —G C, sneži, 15 cm pršiča na podlagi 15 cm. Pohorski dom in Mariborska koča: —C C, sneži, 20 cm pršiča na podlagi 23 cm. Sokolski dom: —7 C, sneži, :t0 cm pršiča na podlagi 35 cm. Sv. Lovrenc na Pohorju: —6 C, oblačno, •18 cm pršiča. Ribnica na Pohorju: —0 C, oblačilo, 30 cm pršiča. Senjorjev dom: —12 C, sneži, 30 cm pršiča na podlagi 15 cm. Kota pod Kopo: —15 C, sneži, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm. Rimski vrelec: -8 C, oblačno, 17 cit pršiča. Rogaška Slatina: —4 C, jasno, 17 cm pršiča. Grič (Oset): —5 C, oblačno, 5 cm pršiča na podlagi 30 cm. Smuka povsod odlična! RAZNO Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja, kj sem jih prejela ob' izgubi svojega mo?n Simona Cel&faga se prisrčno- zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Tezno, 10. januarja 1941. ŽALUJOČA ŽENA, SIN in sorodniki. Neuspeh? Zaklani kg din 22'— skladišče Koražija, Aleksandrova 51 Sodbe dveh velikih mojstrov Lani 31. X, je minulo 90 let od rojstva velikega ruskega mojstra Mihailo I. čigorina. K članku, ki smo ga že poleti posvetili temu velikanu, prinašamo še dvoje zanimivih sodb oz. izjav, in sicer izjavo bivšega svetovnega prvaka da E. Laskerja o pokojnem čigorinu ter izjavo čigorina o njegovih takratnih sodobnikih. DR. EM. LASKER O CIGORINU ""»Rad se spominjam Mihajla Ivanoviča čigorina, tega živahnega in ljubeznivega človeka, odkritega in iskrenega. V vsaki družbi je precej obrnil nase vso pozornost ne le zbog svoje ostroumnosti in bogastva misli, ampak predvsem s svojo prisrčnostjo. Čigorin je bil predvsem umetnik. Steinitz ga je sicer kot dosledni mislec presegal, toda po moči in krasoti šahovske umetnosti ga je Čigorin mnogo nadkriljeval. V obče govoreč, preživi praktična igra malokaterega mojstra več desetletij in bi bila zato kaj nehvaležna naloga, ako bi se mučili z dokazi, da-li so njihove misli ohranile svojo svežost ali ne. Tod. zanimiv in do ,,d,/ MMM J. v I pravem pomenu besede za šahovski svet Čl- 1 stanu ukvarjal z mislimi o temeljih, kdaj naj potem pride do stavbe same? V borbi z njim sem za šahovsko desko preživel zdaj minute najvišjih užitkov, zdaj moreče skrušenega duha. Steinitz je vsekakor, eden največjih ša-histov vseh dob, vendar mi je osebno nesimpatičen njegov pretiran dogmatizem. V boju z njegovimi načeli sem hotel dokazati, da sc je možno zoperstaviti njegovim pretirano so-licVm pozicijskim elementom in sicer s karakterističnimi elementi za umetnika, s svojim osebnim pretehtanjem pozicije, z intuicijo, nazadnje, s fantazijo. To se mi sicer popolnoma in dokraja ni posrečilo. Najini trije matchi so prinesli Steinitzu 20 točk proti mojim 16. Vendar morda točke le niso glavno. Sem namreč mnenja, da s Steinitzem predstavljava dve različni smeri v naši umetnosti ne parafrazno bi rekel, da spominja on na Salierija, medtem ko bi jaz hotel biti Mozart Tarraseh, naslednik Steinitza, je bolj gibčen in mani trdovraten pri zagovarjanju »za vedno osvojenih dogem.« V praktični igri še gorinov stil, ki nosi res pečat njegove osebnosti. Igra, ki ni osnovana na univerzalni, za vse splošnoobvezni logiki, ampak na individualni presoji je najbolj karakteristična posebnost njegovega ustvarjanja. Neomajno zaupati lastnemu mnenju in se po njem brezpogojno ravnati, se pravi tvegati, in vendar služi v otvoritvah njegova tvornost še danes šahovskim mojstrom, ki hočejo bojno logiko Steinitza združiti s Čigorinovo drznostjo. Tiadlcija Čigorina se je v Sovjetski Rusiji močno ohranila. Mladi mojstri verujejo « v svoje sile, zaupajo svojim dognanjem in zato ljubijo borbo. V tem praven jih vzpodbujajo njihovi učitelji in voditelji, ker taka pot naj-verneje vodi k uspešni razrešitvi nalog, ki so si jih zastavili in ki dvigajo življenje.«: ČIGORIN O SVOJIH SODOBNIKIH Za časa vseruskega turnirja v Kijevu 1903 ie Čigorin v krogu šahistov pripovedoval svoje vtise o srečanjih z največjimi tedanjimi mojstri. »Steinitz je nedvomno genijaien šahist in kar pri njem najbolj uvažujem, ie to, da -visoko ceni šah kot umetnost. Toda. kadar osebno sedi ža desko ali piše v šahu, »e nagiba na stran znanstvenega obravnavanja. To dvojnost Steinitz sam priznava, objasnjujejo pa s tem, da mora vsaka umetnost imeti znanstveno podlago. Ze, da ima končno prav, toda če se bo sahlst prepirat in se nepre- Janovski mi je bližji, ker ga često vodi intuicija. Zelo ga cenim in sem navdušen nad ! mnogimi njegovimi partijami. Velik in blesteč talent, toda nažalost njegova igra včasih kar nenadoma zaide v brezbarvnost in medlost. Mogoče, da je to preutrujenost ali slabost živcev. Lasker po mojem mnenju predstavlja tretjo smer, ker gleda šah v glavnem kot borbo. Njegova oborožitev je mnogovrstna in sijajna. O, Lasker bo še dolgo strašen nasprotnik tudi najnadarnejšim mojstrom. Tarraseh, ki ga pisano gleda, ga kai često pita z očitki, koliko jc dobil partij, ki so mu jih njegovi nasprotniki podarili.« Na niirnberškem turnirju 1.896 je po sodbi Tarraseha Lasker »po sreči« dobil nič manj kot pet točk! Res, v teh petih dobljenih partijah je bil gotovo v treh izgubljen. Tudi z. mano. Z oddaljitvijo dame iz igre sem ^kvaril dobljeno partijo. 'Tddajšdo razen'Laskerja'bi si bil zamislili nevaren napad na mbje'kraljevo krilo s tistimi malimi sredstvi, ki so mu še ostala na | razpolago. Ne, vse to je abotno! Niti s srečo, j niti ne yem s čim ne moremo razjasniti Las-1 kerievo šilo. Lasker je horben temperament I in izredno nadarjen. ' Steinitz je iz šaha hotel napraviti znanost, j jaz umetnost, Lasker borbo, če hočete šport, j Kdo od nas ima prav? Počakajte, domala vsi | trije; so pač to trije pravci, ki drug drugega ■ dopolnjujejo.« " Dr. Euwe se čudi... V božični številki nizozemske šahovske revije »De Schaakvvereld« je bivši svetovni prvak dr. Maks Euvve med drugim napisal tudi sestavek o turnirju za prvenstvo Sovjetske Rusije z ozirom na neuspeh prejšnjega ruskega prvaka Botvinnika. Dr. Euvve se čudi porazu, ki ga je doživel Botvinnik, in se zaman povprašuje po vzrokih. »Najverjetneje bo še«, pravi dr. Euvve, »da je bil Botvinnik ne-disponiran ali pa ga je tokrat popolnoma zapustila sreča, ki je koncem koncev vendarle važen element na vsakem turnirju.« Svojim razmotrivanjem jc ob koncu priključil dr. Euvve tudi partijo Lilienthal — Botvinnik ter jo izčrpno glosiral. Partijo v naslednjem prinašamo: 178. Dainsko-indijska obramba Beli: A. Lilienthal črni: Al. Botvinnik 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb7 5. L’g2, Le7 6. 0-0, 0-0 7. Sc3, Se4 (znani manever;- črnega, ki navadno prinese izenačenje) 8. Dd2, Sxc3 9, Dxc3, d6 10. Dc2, 15 (sicer bi beli nadljeval z 11. e4) 11. Sel, Sc6 (partiji Aijehin-Keres- v Buenos Airesu 1939 je K. igral 11 ... Lxg2 ter prišel v težave. Bolje je igral Keres v niatch partiji dr. Euvve-Keres 1940, ko je igral 11... Dc8 ter dosegel'izenačenje) 12. d5! (s to potezo si pribori beli trajno iniciativo), exd5 (na 12... Sd4? pride 13. Dd3, Lf6 14. e3 in figura je izgubljena) 13. cxd5, Sb4 14, Dd2, a5 15, a3, Sa6 16. b4! (zelo močno; beli prepreči, da bi mogel skakač via c5 v igro), Lf6 17. Lb2, Dd7 18. Lx!6, Txf6 19. Sd3, a4 (črni ie stoji zelo slabo; njegove figure na damskem krilu so takorekoč brez potez, a tudi kmet na c7 je izredno slaboten) 20. Tačl, Df7 21. Sf4 (tu stoji beli skakač izredno močno ter neprestano kontrolira polje e6,J, Lc8 22. Tc3, Ld7 23. Tfcl, h6 (priprava za 24. .. g5, česar pa beli ne dovoli) 24. hi!, Ta7 25. h5! (skakač na f4 je sedaj zacementiran ter bo stalno pritiskal na črno pozicijo),* Ta8 26. Te3, Kh7 27. Tcc3, Tab8 28. Dd3, Ta8 29. Sg6! (odločilna poteza! Beli grozi 30. Te7 ter tako izsili kvaliteto), Txg6 30. hxg6+, Kxg6 (na Dxg6 pride seveda Te7) 31. TeG-F (tudi ta jc po-veh vsega še mogoče radi Lg2 - Ta8), Kh7 32. g4, c5 (črni se hoče za vsako ceno znebiti slabotne točke na.c7) 33. b5, Sc7 34. gxf5, Sxt- 35. 16+, Kg8 36. Tc4, Tae8 37. Tcg4, g5 (na 37... Lxe6 sledi kajpada 38. dxe6, Dxf6 in 39 Dxb5) 38. Txe8 + , Lxe8 29, Tge4, Kf8 40. Te7, Dg6 (ne 40... D.xf6 rad!' 41. Txe8+ in nato 42. Dxb5+) 41. Le4, Dh5 42. Lf3, Dg6 (na 42 . .. g4 odloči 43. Dh7) 43. Txe8+ in črni preda, kajti na 43,.. Dxe8 odloči 44. Dh7. Df7 45. Dxh6 + , Kg8 46. Lh5. — (Glose dr. Euvve). TURNIR SOVJETSKIH MOJSTROV Kot poroča agencija Tass prične 12. t. m. v Moskvi turnir sovjetskih mojstrov, na katerem bodo sodelovali med drugimi tudi Botvinnik, Kotov, Lilienthal ia Levenfiš. Posebnost tega turnirja bo v tem, da bo oddajal radio ves potek. Velemojster Keres bo na tem turnirju - za razsodnika nedokončanih partij. 26. šahovski oreh Končnice vam znaoiti delajo včasih največ težav. Morda vprav radi tega, ker je v njih material silno skrčen in se vam zdi, da je vse tako jasno. In vendar ni tako; znabiti ste morali že drago plačati to krivo prepričanje. V naših orehih ste že videli, da so končnice zelo komplicirane in težke. Nekajeri mojstri trdijo,- .da je v njih največ šahovske umetnosti. Poglejti si današnjo. Prav gotovo vam bo vše četudi zmaga boste ob njej nekaj časa jezili, dokler ne boste i odkrili skritega mehanizma. Sestavil jo je Nizozemec H. G. M. Ween!nk. Beli: Ka4 in kmeta na a5 in- c6. črni Kad, Sd8 in kmet na a7. Beli na potezi zmaga. Poskusite! Rešitev 25. šahovskega oreha R Reti (Beli: Kg7, kmetje na dl, f4 in gS. Črni: Kd7, La5 in kmeta na c6 in e6). -Reh na potezi remizira: 1. Kf7!!, Lc3 2. d5T?, cxd5 3. g6, Kd.6 4. Kf8, Lb2 5. Kf7 in beli »vozi« kralja po poljih 78 in f7, kajti črni ne sme zapreti lovcu diagonale. Čudno, oreh je bil trd za marsikoga. Med številnimi rešitvami je bilo samo 9 pravilnih. Pravilno so rešili: Zoran Razboršck, dr, Roman Klasinc, Maribor; Tone Končan, Mežica: Lojze Zajc, Ljubljana; Andrej Sterle, feserit-ce-Fužine; čedomir Goršič, Šoštanj; 'Frani > Škarabot, Murska Sobota: mg. Mirko Hočevar, lekarnar, Radeče pri Zid. mostu; Ivan Kazjak, Sv. Lovrenc na Pob, Žreb je določil nagrado — knjigo o Japonski — čedomirju Goršiču Iz Šoštanja,- 'mmrnommm "■»»—■»»■ ■■■nwn—iiMi»r>—mn Kupon za šahovsko nagrado „Večerntk“, 10. januarja 1941 MALI OG du Zn besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaUnla bsacda 1.- din. Kdor Išic službo nlads ia tak oglas namesto 1*.— Ulit samo 12.-. din. Mali oalitsl za ženitve, dopise nuast. trzo "c in obrtno roklaoio pa Stanoio namesto 15— din 20— din. Vsaka nadallnia beseda ' teli obI-sIV stnue 2.— din. 7a pismene odgovore rledc naslovov v malih oelasib znaša Dosobna nristoibli:-1.— din. kateri znesek io treba nriloiltl v znamkah. Male oslafO io treba ntaSsil tako' nrl naročilu Pri olsntcpllt. uaročlilir sclabkn nlača v znamkah. Za vse male oirlase. So so debelo tiskani veli,-dvoinn taiila. ~~ F * SLUŽBO DOBI o 20 besed 15 din vsaka tiadallnn beseda I din BRIVSKI POMOČNIK dober delavec, se Sprejme. Mirko Zetovič. Ruše pri Mariboru. 21779-2 ,0**1 .** DOOC < a |JA KANC BLAGAJNIČARKO sposobno za kavarno, išče' kavarna »Astorla«. Maribor 21773-2 SLUŽBO IŠČE ■Io 20 beted 12 din. vsaka nadalinla beseda I 'Uk Iščem POSTREŽN1CO za popoldanske ure, lahko tudi za pisarno. Smetanova 46. vrata 4. 21719-3 STANOVANJE ODDA do 2Q besed 15' din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBA IN KUHINJA v bližini glavnega kolodvora, Praprotnikova ul., se odda takoj ali s 1. februarjem. — Vprašati Vetrinjska ulica 13. 21781-5 SOBA IN KUHINJA se takoi odda v Pušnikov! ulici, za kadetnico. Vprašati Meljska c. 65, v pekarni 21766-5 PREHRANA JO ?n IV aih. vsaka itaŽalJn1«* h.e setlat 1 din SPREJMEM OSEBE iia hrano in stanovanje. Smetanova 46, vrata ^ 217.68t7 SOBO IŠČE |o 20 besed 15 din. vsaka riadaljma beseda 1 din Iščem SOBO S ŠTEDILNIKOM v okolci Košakov ati oroti Kamnici. Naslov Prisojna 14-Košaki. 21767-9 POSEST do ?0 besed 20 din. vsaka tiadallnui beseda 2 din Kupim takoj dvostanovanjsko HIŠO (VILO) Ponudbe pod »Hiša takoj« na ogl. odd, »Vcčernika«. 21776-11 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsnku nadallnia beseda J din Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO iu stol. Ponudbe na osi., odd-»Večentlka« pod »Navedba cene«. 21221-17 Gratolog F. T. Karmah. sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. STEKLENICE '/s 1 in % 1 kupi Drogerija' Kanc. Maribor 21736-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besedp 2 din SMUČARKO želi spoznati gospod srednjih let v svrho skupnih izletov. Dopise obširno na oglasni oddelek »Večerpika« pod »Ideal na smuka«. 21769-19 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din - - 1 SMUČI skoraj nove- zelo poceni prodam, Zupanič, krojač, _ Barvarska 1, zraven »češkega magazina«. 21780-28 Spomnite se CMDi Sveža jajca! komad din V- do 1*25 pri Zigert, Gosposka 20 Prodam kompletno, novo MODERNO SPALNICO iz .prhkega lesa. V račun vtainem kolo, les, harmoniko ali kal sličnega. Naslov v uprav) »Večernika« Celle ali Maribor. ‘ 21786-17 ŽENSKI KOTIČEK In 20 brsed IS din. vaaka nadaljnia beseda t din NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna- pletenine- Oset »Mara« Koroška 36. poleg tržnice. 16799-18 želite oglaševati, pokličite telefon 25-67 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je včeraj naša ljuba in dobra sestra, teta itd., gospodična Ivanka Sernec po dolgem in težkem trpljenju v 74. letu svoje starosti umrla. Pogreb bo 11. januarja ob 14. uri iz hiše žalosti, Vrbanska cesta 20, na pokopališče v Kamnici. Maša zadušnica se bo brala 13. januarja ob 9. uri v križevi kapeli v stolnici. Maribor, 10. januarja 1941. Žalujoče rodbine SERNEC, KOPRIVNIK, RUDOLF Za vedno nas je zapustila naša najboljša mati, stara mati in pramati, gospa Elizabeta posestnica Pogreb pokojnice bo v soboto, 11. t. m., ob pol 3. uri na tnagdaler-skem pokopališču na Pobrežju. Ma r i b o r —R a d v a n j e, 10. januarja 1941. žalujoče rodbine: Jagodič, dr. Schofer, dr. Mladenovič, profesor Sever in ostalo sorodstvo tzda)a In arefujc ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik S l ANKO DE 1 ELA v Mariboru - Ogluši po ceniku - Rokopisi se ne vračalo- — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni ručuu štev. Al, 409.