319. štev.
V Ljubljani, petek dne 1 >. novembra 1912,
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
• 09
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
:::	Telefon	številka 118.	:::
Balkanska vojna.
V odločilnih trenotkih.
Avstrija je in mora ostati, ako hoče. je naše trdno prepričanje in tudi želja. Toda prenoviti se mora temeljito od tal do strehe, dobiti novo notranjo opravo in novo firmo, na pročeliu trdne stavbe. Politično misel merodajnih krogov mora navdahniti nova vsebina In politično delo narekavati nov značaj. Skratka; Zlomiti in streti se mora ves sistem, na katerem slone vegasti stebri vnanje in notranje politike. Treba je le dobre volje. Idealizma, požrtvovalnosti in demokratizma. Sedaj je čas, sedaj je Avstrija na razpotju, da njen orel strese staro košuljo in upre svoj pogled v mlado, veselo življenje. ali pa še dalje medli na kupu starih spominov, ki kot svinčena teža zadržujejo polet.
Te besede je zapisal v »Slovencu« posl. Žitnik in nimamo vzroka, da bi jih ponovili. Za sedanji čas ie v njih toliko resnice, da lih moramo vsi priznati.
V zadnjih dneh je po vseh nemških in drugih listili mrgolelo raznih člankov pod naslovom: »Na razpotju...« itd. Nemški listi so pisali: »zdaj ali nikoli.« Zdaj je čas, da Avstrija utrdi svoje pozicije na jugu. Zdaj je treba enkrat za vselej uničiti srbsko nevarnost — zdaj je treba pokazati, da se nikogar ne bojimo itd.« 'Vse to je imelo en sam namen: poskrbeti za razširjanje nemštva na Balkanu,
Tik pred vojno so nemški listi dvignili velik hrup zaradi trializma. Namigavali so na veliko nevarnost, ki preti od juga. Ljubljanski hrvatsko-slovenski sestanek se jim je zdel naravnost izdajalski. Opravičena zahteva po združenju južnih dežel v eno pravno celoto se jim je zdela protldržavna nakana. Sedal se jim zdi trializem še bolj nevaren. Zato sta se oba včerajšnja nemška graška lista zakadila v dr. Šušteršiča in v hrvatsko-slovenski klub.
Nimamo vzroka, da bi se zavzemali za dr. Šušteršiča — tudi slovenskim klerikalcem ne moremo mnogo zaupati — vendar moramo odobravati, kar je dobrega v njih boju za tri-»li/.cm. Čuvaj sedi sicer še vedno na Hrvaškem —- toda to ne uničuje pomena cele akcije. Proti trializmu se oglašajo tudi pri nas neza-upni glasovi, na eni strani zato, ker so vzeli o akcijo klerikalci v roke - na drugi .strani zato, ker bi se gotovo ne delilo pravično m bi se poskrbelo zato, da bi Nemci in Madžari ne bili prikrajšani. Nekateri pa so računali s praktičnimi razmerami, in so rekli, da je trializein
utopija.	...	,	,	.
Ako se razvijejo na jugu krepke m samostojne slovanske države — je naravno — oziroma pri nas samo ob sebi razumljivo, da bo Avstrija še bolj skušala vladati na jugu po pravilu divide et iinpera — t. j. deli in vladaj. Zato bo še bolj proti združenju avstrijskih Slovanov na jugu v eno celoto.
Nemški listi tudi z vsem svojim laži-patri-otizmom dokazujejo, kaka nevarnost preti Avstriji, ako bi s triallzmom zaprla Nemcem pot
do Trsta.	.
Toda vse to nas ne sme motiti m zdi se nam. da ie prišel trenutek, ko moramo zahte-
vati, da bo tudi pri nas konec turških razmer.
Graški »Tagblatt«, ki je s tako vnemo zagovarjal turška nasilja in branil Turčijo pred delitvijo, je seveda s tem večjo silo povzdignil svoj glas proti temu, da bi bilo pri nas konec turških razmer. Kajti na Turškem so imeli od razmer dobiček Turki — pri nas pa ga imajo Nemci, zato pravi ta nemški list;
»Heraus Alt-Oesterreich« t. j. »dvigni se stara Avstrija s, domačim narodom ne dai narodnih pravic in tam na jugu pobij one, ki so se s težkim bojem osvobodili. To je bila namreč politika stare Avstrije. V teh odločilnih trenutkih pa zahtevajo slovanski politiki v Avstriji prenovljenja — novega življenja. Zato se je ob enem zahtevalo izpremembo v notranji in zunanji politiki: prijateljstvo proti balkanskim državam in pravičnost do slovanskih narodov v Avstriji. Ali nc smemo tega zahtevati v državi, kier imamo večino? Ako je na Turškem konec suženjstva — zakaj bi ga ne bilo pri nas?
Kake dobičke ima država od krivic, ki se gode narodom? Zakai moramo poginjati ml Nemcem in Madžarom na ljubo?
In pri vsem tem moramo gledati nesramnost. ki ji ni enake pod solnccin, da se namreč z vso silo zavzemajo naši Nemci in Madžari za avtonomijo nekulturnega, poldivjega albanskega naroda, dočim doma ne dovolijo avtonomijo svojim kulturnim narodom, ki so sl ustvarili s svojo kulturo, tudi svojo narodno celoto. ALbanec, ki nima nikakega smisla za državo, za red in mir — je v očeh avstrijskih diplomatov bolj vreden avtonomije, kakor avstrijski slovanski narodi na severu in jugu države? Ali ni to sramota? Zato moramo ravno ob tem času, ko se Avstrija tako zavzema za avtonomijo raznih narodov v tuji državi — tembolj povzdigniti glas za svoje opravičene narodne zahteve — po združenju v narodno celoto in po narodni avtonomiji.
Karta Balkana se je izpremenila — izpre-menile se bodo razmere na jugu. Sedaj je čas, da se prenove razmere tudi pri nas. in da se začne novo življenje. V tem je bodočnost.
zasedel, se še ne potrjuje. Tudi Bitolj, zadnja večja turška pozicija na zapadnem bojišču, še ni padel v srbske roke, čeprav se to zgodi že v najkrajšem času.
Vojna se tako bliža svojemu koncu, ne da bi zgubila kaj na svoji zanimivosti. Ves svet z napetostjo pričakuje zadnji akt balkanske drame, namreč: vhod balkanskih armad v Carigrad.' Čimbolj se bliža vojna h koncu, tem večje zanimanje postaja za diplomatski boj, ki bo konečno določil usodo nekdaj tako mogočne evropske Turčije. Turčija je že tako obupana, da je pripravljena pogajati se kar direktno z balkanskimi državami. Po nekaterih vesteh so se pogajanja z Bolgarsko že pričela.
Središče evropskega zanimanja je še vedno konflikt med Avstrijo in Srbijo radi vprašanja srbske luke ob Jadranskem morju in konflikt radi albanskega vprašanja. Na Dunaju sodijo situacijo dan.es že malo ugodneje. Srbija še ni podala konečne izjave, ali zdi se, da se je trdo odločila niti najmanj odstopiti od svojih zahtev, ker je prepričana, da gre za rešitev vprašanja niene faktične slobode in popolne gospodarske neodvisnosti od Avstrije. V tem njenem boju jo podpirajo tudi njene balkanske zaveznice. O tem so se danes po Danevovem obisku v Budimpešti prepričali lahko tudi avstrijski in ogrski merodajni krogi. V očigled temu, da se
Volna.
Z vojnih pozorišč ni skoro nobenih vesti. Seveda se radi tega ne sme misliti, da je nastalo kako premirje, oziroma pavza v vojnih operacijah. Kar se tiče vzhodnega bojišča je čisto umljivo, zakaj ni nobenih poročil. Bolgari stoje pred zadnjo odločilno bitko in zato prikrivajo svoje načrte, dokler jih zmagovito ne izvedejo. Nekaj so krive tudi zapreke v brzojavnem prometu. Toda kljub temu vse vesti odločno trde, da je prišlo pri Čataldjfi že pred dvema dnevoma do zadnje bitke, v kateri se bo odločilo, ali ostane Carigrad v turških rokah, ali ga bodo zasedle združene balkanske armade. Poročila poročajo tudi o operacijah bolgarske artiljerije okolu Silivrija, mesto, ki je oddaljeno komaj 20 km od Čataldskih utrdb, kar dokazuje, da stoje bolgarske sprednje čete že tik pred turško obrambno črto.
V Macedoniji, na zapadnem bojišču, pobija srbska armada zadnje ostanke razbite turške armade. Vest, da je del srbske armade dospel že do Drača ob Jadranskem morju in luko
se
Avstrija sama nc nahaja v preveč ugodnem položaju in da ni izključena evropska vojna, je pričakovati, da se konflikt reši ugodno za Srbijo.
NOVI NAČIN REŠITVE VPRAŠANJA SRBSKE LUKE.
Dunaj, 13. novembra. Merodajni krogi poročajo, da so se zadnje dni odnošaji med Avstrijo in Srbijo znatno zboljšali. Tudi Belgrad je že precej pomirjen. Pri vprašanju srbske luke se misli doseči kompromis na ta način, da bi Srbija dobila ob albanski obali sicer svobodno luko, ki pa ne bi bila njena politična last.
ITALIJA ZA SRBSKO LUKO.
Rim, 13. novembra. »Popolo Romano«, poluradni italijanski »st prinaša danes senzacionalni članek, ki je prišel čisto nepričakovano. V Članku se izraža želia, da naj dobe Albanci avtonomijo, obenem pa tudi ugodi srbski zahtevi po svobodni luki ob Jadranskem morju. Srbija je edina balkanska država, ki nima še dostopa do morja. Naloga evropske diplomacije je, da uravna konflikte med Avstrlio In Srbijo.
ANGLIJA IN KONFLIKT.
London, 13. novembra. V tukajšnjih diplo-matičnih in političnih krogih se presoja položaj kot precej boljši kakor pred par dnevi. Nada, da pride med Srbijo in Avstrijo do sporazuma, posebno radi tega. ker podpira Srbijo tudi Bolgarska. ni izključena.
SRBSKI POSLANIK V PARIZU O VPRAŠANJU SRBSKE LUKE.
Pariz, 13. novembra. Srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič pripada onim diplomatom, ki so vedno zagovarjali zmernost. V razgovoru z nekim žurnalistom se je dr. Vesnič o vprašanju srbske luke na Jadranskem morju izrazil sledeče: Avstrija v principu ni nasprotna našim zahtevam, ampak le želi, da Albanija ne bi bila presekana z železnico, ker vprašanje glede albanske avtonomije še ni rešeno, a stoji že pred durmi. Mnogo se moramo boriti proti trditvi, da zahtevamo luko ob Jadranskem morju samo
radi tega, da bi bila kot predstraža kake vele-vlastl, ne pa v interesu naše trgovine. Srbija zahteva luko samo zase, samo za svojo trgovino in za nobene druge stvari. Srbija hoče voditi odkrito politiko z ostalimi državami, zahteva pa svojo popolno trgovinsko neodvisnost. Vprašanje srbske luke, ki je vzbudilo toliko prahu, se da čisto lahko rešiti, ako Avstrija vpošteva dejstvo, da mi ne težimo za ničemur drugim, kakor za legitimno obrambo naše trgovine in ekonomije, katere procvit interesira tudi monarhijo. Pogajanja se bodo naslanjala na misijo predsednika bolgarskega sobranja dr. Daneva, ki pozna intencije Srbije navnotako dobro, kakor inten-cije svoje rodne države, a uživa tudi zaupanje dunajskih in peštanskih krogov. Dr. Danev je prinesel par projektov, kako bi se mirnim potom rešil avstrijsko-srbski konflikt.
RUSKI POSLANIK HARTWIG O SRBSKI LUKI.
Pariz, 13. novembru. Ruski poslanik v Bel-gradu, Hartwig je podal »Tempsu« par informacij o srbski zahtevi po svobodni luki ob Jadranskem morju. Hartwig odločno naglaša, da je balkanska zveza trdna, ker so države odločno pripravljene se medsebojno podpirati, da se kolikor mogoče hitro napravi oporoka turškega evropskega cesarstva. Srbe bo zelo težko odvrniti od njih zahtev, ker si hočejo z luko zagotoviti svojo gosimdarsko neodvisnost. Hart-wig je nadalje naglašal, da je čisto izključeno, da bi se katera balkanska država zasebno pogajala s kako tujo državo, ker tvorijo vse skupaj eno celoto.
VPRAŠANJE MIRU.
Pariz, 13. novembra. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da bo Turčija odbila mediacijo velevla-sti in pričela pogajanja direktno z balkanskimi državami in sicer z vsako posebej.
TURČIJA SE OBRAČA NA BALKANSKE DRŽAVE.
Pariz, 13. novembra. Ker se akcija porte, da bi dosegla posredovanje velevlasti, ni posrečila, sc je otomanska vlada odločila, pogajati se direktno z balkanskimi državami.
BOJI PRI CATALDŽI.
Sofij, 13. novembra. Prva in druga kolona bolgarske armade sta pričeli včeraj z naskokom na turške pozicije pri čataldži. Vojska vspešno napreduje.
KABEL DO CARIGRADA PRETRGAN.
Atene, 13. novembra. Grški admiral Kon-duristis javlja, da je prerezal kabel, ki vodi iz otoka Tcncda do Carigrada in da čaka pred vhodom Dardanel, da se pojavi turško vojno brodovje.
SRBSKA VOJSKA ŽE ZAVZELA DRAC?
Belgrad, 13. novembra. Včeraj zvečer so došle semkaj vesti, da je srbska armada luko Drač že zasedla. »Štampa« prinaša brzojavko, da se v Draču že nahaja kavalerija generala Živkoviča, ki je došla od Skadra. Zekki paša hoče koncentrirati Albance okolu Dibra.
BOLGARI V SILIVRIJI.
Carigrad, 13. novembra. Kapitan neke grške ladije, ki je imela turško zastavo, poroča, da so Bolgari hudo obstreljevali njegovo ladjo, ko je šla mimo Silivrlje. Isti kapitan poroča, da je videi mesto Sultan-Ciflih v plamenu. — Angleški parnik »Chlo« je odplul proti Silivrlji, da
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Z zmerno naglico je jahal po Parizu, prehajale v korak, kadar je kak voz zapiral pot, umikaje se, da ne bi oškropil ženskih, in zroč srepo, z izrazom skrajnega izzivanja, na orožnike. ki jih je srečaval tupatam — z eno besedo, ne uporabljaj-, v ničemer previdnosti, ki mu jo je bil priporočil Lantnč z obširnimi dobrimi nasveti.
Zvil je bil svoj plašč na sedlu in si porinil
baret nazaj.
V njegovih očeh je sijala svetla predrznost napram ljudem in besna ironija napram usodi.
Jahal je velikolepnega rjavca in ga obračal s spretnostjo izkušenega jezdeca.
Smelo se mu je vzravnaval vitki stas.
In še smeleje mu je brenketal dolgi rapir ob l.onjevem boku.
Marsikatera markiza je občudovaje pogledala za njim iz svoje nosilnice.
In marsikatera ženska iz prostega naroda, ki je šla nakupovat, se je ozrla z nasmeškom ter dejala sama pri sebi:
»Sveta Devica! Kako krasen jezdec!«
Da! Res je bil krasen jezdec, četudi v njegovi trezni obleki — baržunastem jopiču in oklepu iz žoltega usnja — ni bilo nič tistega sijaja, v katerem so tiste čase tekmovali plemenitaši, da bi se prikupili kralju s svojo potratnostjo.
Brez zapreke je jahal skozi mestna vrata, in — kar nekam žal mu je bilo tega. Poveljnik
straže, ki je čuvala vrata, mu je celo salutiral, in Manfred je vrnil ta pozdrav s porogljivim usmevom.
Zunaj vrat je pognal svojega konja v galop in obstal šele na bližnjem griču.
Od ondot se je ozrl z dolgim pogledom na Pariz.
Hotel se je posloviti od velikega mesta.
Odhajal je na dolgo pot... v življenje prigod ob veliki cesti... po gorah in po dolinah ...
Kdaj se pač vrne nazaj?
Kljub svoji trdni volji je upal na tihem, da kmalu!
Jedva slišno, brez prepričanja, je zamrmral sam pri sebi:
»Morda ne bom videl nikdar več svojega starega Pariza!«
Njegov ostri pogled je prodiral megle.
V vsem tem širnem obzorju, polnem streh, stolpičev, slemen, zvonikov in zvoničkov je videl razločno samo eno, temno maso:
Nepravilno črto luverskih stavb.
In ob pogledu nanjo se je izvila mladeniču iz dna srca glofcokožalostna beseda slovesa:
»Z Bogom. Ziieta!«
Zdelo se mu je, da se v tem trenotku ločuje njegovo življenje na vekomaj od Zileti-nega, naj ostane v Parizu ali odide na konec sveta.
In vedar!
Toda ne! Nič več brezumnih sanj! Nič več mučilne ljubezni! Zdaj naj bo v srcu samo še prostora za radost, da se more gibati svobodno, kamor mu ukaže fantazija!
Okrenil je konja in zdrevil v iskrem diru proti Medonu.
»Tam«, si je dejal z ganjenim srcem, »najdem tolažilno besedo moža ki je razsvetlil mojega duha, moža, ki je s svojo silno in široko
mislijo izrekel kljub nesreči, žugajoči ljudem od zibelke do groba, bridke in hkrati zmagoslavne beseda: Smeh ie bistvenost človeka!«
Cesta se je vgreznila na tistem kraju skoraj nenadoma v gozd. ki je segal s svojimi košatimi izrastki tja do obrežja Sene — stoleten gozd, ponosen in taiinstven, ki občuduješ njegove ostanke še dandanašnji v takozvanem Medonskem gozdu.
Tla so bila vsa pokrita z velim listjem.
Neskončna žalost je dihala iz te jrokrajine, ki jo je odevala bližnja zima s plaščem obupa.
In Manfred si je mislil:
»Tud: moje srce je posuto z mrtvimi rečmi, in tudi mene so obvejale ledene sape ter porušile mojo mladost in mojo nado v bodočnost.«
Nc da bi prekinil svoj galop, je dospel v Medon.
Vas se je naslanjala ob gozdu.
Ob njenem znožju je tekla Sena, zavita v meglo.
V otožni zrak se je dvigala melanholična pesem podkovarjeva. spremljana s srebrnimi, umerjenimi udarci kladiva po železu.
Manfred je videl rdečo luč v notranjosti kovačnice: videl je kovača, ki je koval razbeljeno podkev, da so se usipale iskre na vse strani.
Pred vratmi so se igrali otroci.
Mlada, rdečelična ženska jih je gledala s srečnim smehljajem na obrazu.
Manfred je vzdihnil od zavisti spričo te vedre slike miru.
Dvesto korakov dalje se je ustavil pred osamljeno hišo, ki je stala sredi brežine, obrnjena proti solr.čnemu vzhodu.
Ždela ie samotarsko sredi lepega vrta, kjer l .so poganjale spomladi cvetlice, divja salata,
materina dušica in timijan.
Bila je vsa majhna in vabljiva.
Okna so bila podobna smehljajem, vsa obrobljena z divjimi trtami, zdaj oropanimi svojega gostega listja.
V pritličju te hiše je bila velika in lepa obednica z ogromnim kaminom, kjer se je zvijalo, prasketalo in plamenelo suho trsje.
Pohištvo je bilo kaj enostavno; veliko-lepna je bila samo jedilna omara, polna posode in vinskih steklenic.
Sredi sobe je stala miza, pogrnjena z blesteče belim prtom.
Piipravljeno je bilo za troje ljudi.
Dekla, mlada, čedna, spretna in prijazna, se je sukala v kratkem krilu in s polugolimi rokami okrog mize.
Tri korake od mize je stal mož zrele starosti. z glavo nagnjeno na ramo in mežikujo-čimi očmi- gledal, ali bolje rečeno, študiral je deklino delo kot poznavalec.
»Jerica dete moje, nastavek ne stoji prav! Vraga! Biti mora na vidnem mestu, saj je vendar darilo našega sirja, dobrega kralja Franca, Ti nesrečni otrok! Kai vidim? Ali nisi prinesla srebrne posode?«
»Moj Bog, gospod.«
»Kositrno si prinesla! O ti avšasto dekle, ti neumno!«
»Neumno!« je vzkliknila preplašena služkinja.
»Da, neumno! Stulta e§! Ali ne veš, ti vte-lešena naivnost, da gostim danes dva kralja pri svoji mizi!«
»Sveta Marija!« je zajecljala dekla, prebledela in zardela v SYOji osuplosti ter se stresla tako, da ji je padla košarica s srebrnino na tla.	.	..
(Dalje.
akrca tamošnje begunce, a se je mora! vrniti, ker ga Bolgari niso pustili v luko.
OBLEGANJE SKADRA.
Rieka, 13. novembra. Prebivalstvo Skadra je zaprosilo turškega poveljnika, naj preda mesto. Poveljnik je odgovoril, da hoče braniti mesto. dokler se bo dalo. O izročitvi mesta sedaj ni niti govora.
BOJ ZA TARABOŠ.
London, 13. novembra. »Daily Telegraph« poroča iz Cetinja: Slabo vreme silno ovira črnogorske vojne operacije, vendar pa so se Črnogorci odločili, da za vsako ceno zavzamejo Taraboš in so pripravljeni tudi na bajonetni naskok. Vojska je oskrbljena s posebnimi noži za sekanje žic. ki branijo dohod do trdnjave.
TURŠKI BEGUNCI V CARIGRADU.
Carigrad, 13.' novembra. Število semkaj došlih beguncev je doseglo 70.000. Od teh so jih 6000 odposlali v Malo Azijo.
DNEVNI PREGLED.
Za mežnarje jih naredite! Te dni so se vršili vsposobnostni izpiti učiteljev in učiteljic, ki so prinesli prav značilne rezultate. Kakor znano, morajo učiteljjščniki ne le maturirati iz krščanskega nauka, nego morajo tudi po dveh letih začasnega službovanja iznova polagati vsposobnostni izpit tudi za krščanski nauk. Tak je pač naš starokopitni šolski zakon, ki pa je klerikalni vladi še preveč liberalen. Tako se je te dni zgodilo, da jc bilo nekaj učiteljev pri spo-sobnostnem izpitu reprobiranih iz krščanskega nauka in z njimi tudi ena učiteljica. Čemu naj potrebuje ljudski učitelj, ki ima zrelostni izpit, v svoji definitivni službi še posebno vsposob-Ijenost za podučevanje krščanskega nauka, je nerazumljivo. Za krščanski nauk so vendar kateheti in povsod je kaplanov in župnikov dovolj, 'da uče krščanski nauk. Za to dobe tudi posebno plačilo. Zakaj se ne zahteva enakega izpita za srednješolske učitelje, ako je to glavni pogoj Ijudskošolskc vsposobljenosti? Ze zdaj primanjkuje učiteljev, a še ta pičli naraščaj se odbija od učiteljskega, beraško plačanega stanu. Kaj vse se že zahteva od učitelja! Pa za tako plačo, ki je slabša od dninarjev. Znajo naj celo katehetsko stroko, klerikalni Slomškarji naj bodo, župnikom naj škornje snažijo, pa v cerkvah nai še mežnarijo. Potem bo dosežen vzor učitelja po želji S. L. S. in našega c. kr. deželnega šolskega sveta. V Macedoniji bodo poslej resnično boljše razmere, kakor so danes na Kranjskem. Pa govore o evropski »kulturi« in zaničujejo »barbarski« Balkan!
Iz Ijudskošolske službe. Za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju je imenovana namesto obolelega nadučitelja Tvana Rihtaršiča, volon-terka Frančiška Rihtaršičeva. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je prestavil prov. učitelje na mešani šestrazrednici v Spodnji Šiški Ivana Kovača. Avguština Berglesa in Josipa Jeršeta na deško osemrazrednico ter prov. učiteljice Mileno Vencajzovo, Serafino Hubadovo in Antonijo Gbdcrerjevo na dekliško osemrazrednico v Spodnji Šiški.
Socialna Matica. Te dni se razpošljejo večjemu številu pristopnice, čeki in pozivi na pristop. Prosimo, da se slovenska inteligenca, dija-š'tvo itd. odzove v obilnem številu. Poverjeništva v Ljubljani, Trstu. Kranju, Celju, Mariboru, Idriji. Gorici prosimo, da se potrudijo. V ostalih krajih se bodo ustanovila poverjeništva po potrebi, ponekod že v kratkem.
Socialna Matica namerava pričeti z izdajanjem ročnih knjig (Handbiicher, manuali), zlasti za fizikalni zemljepis, politično ekonomijo, državno pravo, sociologijo, politiko, astronomijo, fiziko itd., čim bi se našli pisatelji, ki bi prevzeli taka dela bodisi sami bodisi kot uredniki s sodelovanjem strokovnih sotrudnikov. Slovenski znanstveni pisatelji, ki se zanimajo za to delo, se naj blagovolijo obrniti na društvo »Socialna Matica«. Gorica.
Cela družina obsojena zaradi nesnage. Pred mariborskim sodiščem je stal te dni mesar Franc Wreg iz Slovenje Bistrice s svojo ženo In z dvema odrastlima sinovoma. Okrožni živi-nozdravnik je pri pregledovanju zapazil, da vlada v mesnici splošna nesnaga, da leže celi kupi
Moje predavanje.
(Dalje.)
Nihče me ni več poslušal in jaz sem stopil zopet nazaj na prag svoje sobe. Gostilničar me Je pogledal ter zakričal: »Vse gre dobro; vaš honorar že imam — če hočete kaj imeti, pojdite kar k bufetu! — vse vam je na razpolago.«
Naenkrat začutim, da me zadaj za suknjo nekaj vleče. Obrnem se nazaj ter opazim pred sabo majhno deklico. Sedaj ni nič več pomagalo! Vzel sem jo na roke, jo odnesel nazaj v sobo ter se vsedel z njo za mizo.
Majhna deklica pred mano je bila gotovo sirota. Naenkrat mi seže v žep ter mi potegne uro iz njega. Ta se ji je gotovo dopadla. Obračala jo je semtertja, ter jo nosila k usesom. 1 o-tem je zaklicala: »Odpreti!«
»Da, poglej! — Ali ni lepo!«
»Zelo lepo in sedaj dobite poljub!«
Dala mi je poljub, potem pa je zajahala moje koleno ter zapovedala: »Konjiček! hop! hop!«
Potem se je glasno smejala ter vedno klicala: »Hitreje! Hitreje!« —
•»Bog v nebesih! Kaj tacega še ne,« se naenkrat oglasi nekdo tik mene; ko se obrnem, zapazim starejšo žensko, ki je bila precej fino oblečena. Dekletce zakliče: »O mama!« Zenska pa odgovori: »No, punčka, to verjamem^ da ti dopade,« na to pa pravi proti meni: »Ali jo je gospod vzel iz postelje?«
»Da. ker ni mogla spat!.«
"Fuj I to ni ieoo od tebe. Poidi, t&koi te
kostij blizu mesa, ki smrdi že po gnilobi, tehtnica in noži so bili zarjaveli, v predalih so se valjali razni črki, mrtve muhe itd. Vsled te nemarnosti je sodišče obsodilo mesarja In njegovo družino in sicer, njega na tri tedne, ženo na 14 dni, starejšega sina na 7, mlajšega na 5 dtii strogega zapora.
Ponoči vozil brez luči na kolesu^ Alojzij Sešek je 271eten mizarski pomočnik iz Šmartna pod Šmarno goro. Dne 18. oktobra ponoči je vozil brez luči na kolesu po cesti skozi Tacen. Ker je bila nevarnost, da koga povozi, so Šeška naznanili pristojnim oblastvom in včeraj se je zagovarjal zato pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Sešek se je izgovarjal, da ima sicer vedno ponoči na kolesu luč prižgano, samo ono noč je ni imel, ker je dal svetiljko popraviti. Ta izgovor pa je bil precej jalov in ni sodniji nikakor ugajal. Zato je obsodila Alojzija Seška na štiriindvajset ur zapora.
Pretep starcev. Ze večkrat smo omenili, da se posebno v zadnjem času pojavljajo žalostni slučaji pretepa med starimi ljudmi, ki bi že davno lahko imeli pamet v glavi in mirno kri v žilah. Pa ne in ne Čim bolj je star, tem bolj je srborid. Naslednja zgodba priča zopet o novem slučaju te žalostne sorte. Franc Bučar je hlapec pri posestniku Miklavčiču in je doma iz Gorenje Slivnice na Dolenjskem. Star je že čez petdeset let, kar pa ne priča o modrosti njegove sive glave. Ravno narobe. Kadar ga ima malo v glavi, in to se dogaja zelo pogosto, je tudi zelo nasilen. Ravno tak možakar je tudi Jože Viršek iz Vrbičja, Ručarjev stanovski tovariš. On ravno tako služi za hlapca pri Miklavčiču, ravno tako ga rad pije kakor Bučar in ravno tako rad je nasilen kakor njegov tovariš. Nič ne pomaga Viršku. da je že 70 let star in da je po glavi bel kakor golob. Oni dan je hotel Bučar pospraviti blato spred gospodarjeve hiše in je potreboval k temu lopato, katere pa ni imel takoj pri roki. Rekel je zato svojemu toyarišu Viršku, naj mu da lopato. Ta pa ni hotel ničesar vedeti o kaki lopati. Ker ga je imel Bučar nekoliko v glavi, so se mu misli nekako zmedle in menil je, da mu Viršek nalašč noče dati lopate in da jo je nekam skril. To se mu je zdelo silno grdo od svojega tovariša in jc Viršku to tudi naznanil s krepkimi besedami. Viršek pa še vedno ni hotel Bučarju razodeti, kje je lopata. Morda sedaj že zato ne, ker je bil Bučar siten in ker je vedno silil vanj. Tu pa je Bučarju nenadoma zavrela kri in je zamahnil s pestjo po Viršku, katerega pa ni zadel. Ko je Viršek spoznal kritično situacijo, se je udal v božjo voljo in se je zakadil v Bučarja. Človek bi niti do treh ne naštel, ko sta naša ljuba junaka že ležala na tleh in se ruvala da se bogu usmili. Tu se je spoznalo, da je Bučar večji korenjak od Vir-ška, zakaj kakor se je Viršek otepal in brcal okrog sebe, je bil vendar vedno spodaj pod zmagovalnim Bučarjem, ki mu je neprenehoma izkazoval telesna dela usmiljenja v^ malo drugačnem pomenu besede. Ker je Viršek slednjič spoznal, da ne bo na tak način nikdar prišel do bojne slave, je lepo posegel v žep po pipec in je odregal z njim Bučarja po glavi in po vratu. To je pomagalo, da se le rešil svojega nasprotnika in se zopet postavil na noge. Ker je Viršek prizadejal Bučarju lahke telesne poškodbe in ker je tudi Bučar obdaril Virška z njimi, je sodišče povabilo včeraj oba sivolasa možakarja k sebi in obsodilo Franceta Bučarja na deset dni zapora, Jožeta Virška pa na en teden ječe. Sedaj je prišla taka navada v naše kraje, da se bodo sedemdesetletni starci metali po tleh, ruvali se in pretepali z nožem. Od sile čudna navada!
»Prlmojduš, ali sva vkup!« če človek sliši ime Paradišče, se nehote spomni na paradiž. Spomni se tudi, da so v paradižu sami dobri in pridni ljudje, kar pa v že omenjenem Para-dišču na Dolenjskem pri Šmarju nikakor niso. Bomo precej dokazali, da niso. Oni dan sta jo mahala po cesti blizo Paradišča posestnik Janez Predalič in posestnikov sin Anton Mehle, po domače Jerajev iz Paradišča. Pogovarjala sta se o tem in onem. Nenadoma pa se je privozil po cesti za njima na kolesu posestnikov sin Matevž Zupančič iz Velike Starc vasi. Zazvonil je, da bi se mu zaradi ozke ceste že omenjena Mehle in Predalič umaknila. Ta dva pa se nista prav nič zmenila za zvonenje in sta moško korakala po cesti naprej, Ker se je Zupančiču mudilo in ker je videl, da se možakarja pred njim na noben način nočeta umakniti, je zavozil med
položim zopet v posteljo in potem moraš lepo spati!«
»Pri gospodu ostati!« zakliče punčka.
»Ne! Daj gospodu en poljub potem pa takoj v posteljo!« Pri teh besedah jo zgrabi ter Jo položi nazaj v posteljo.
Potem se obrne k meni ter me vpraša: »Ali imate dovolj čaja?«
»Da, hvala. — Vi imate krasnega otroka!«
»Da ampak pieveč razvajen je že. — Mati mu je prejšnje leto umrla, oče pa eno leto poprej.«
»Ali je vaša edina vnukinja?«
»Saj ni moja vnukinja. Jaz sem jih imela pet, pa so vsi mladi umrli.«
»Torej prevzet otrok.«
»Da! Tako ga smemo imenovati — tukaj v vasi smo imeli pred nekaj leti zelo revno družino. Oče j emoral biti preje gospod, mati njegova, zelo slabotnega zdravja, je hodila nekaj okoli šivat; potem pa je zaradi slabega vida morala doma ostati. — Potem je on umrl in reva je ostala brez vinarja na svetu. Nekaj časa je hodila prosit po vasi, a je morala radi bolezni kmalu doma ostati. Ko ji jaz nekoč prinesem nekoliko jedi, mi začne govoriti kar najprej o otroku in kaj naj postane iz otroka, da jo nekoliko potolažim ji rečem:	»Umrite
pa brez skrbi, vašega otroka bomo že mi v varstvo vzeli.«
»V resnici gospod! ni se mogla ločiti od tega sveta, ko pa je to zvedela, je kmalu nato umrla in za otroka smo mi začeli skrbeti.«
»Vi ste res dobri!« ji rečem jaz in ona se mi začne prijazno smejati in pravi: »Gospod, ili imate gotovo. ladi otroke?.*
oba ParadiŠčana. Tu pa se je Anton Mehle nenadoma obrnil. »Primojduš, ali sva vkup!« je zakričal nič hudega slutečemu Zupančiču na uho. Pri tem je tudi vporabil silno živahno gesto z roko, ki je prišla v tako ozko zvezo z Zupančičevo glavo, da se je ta vsled tega nežnega dotikljaja nenadoma znašel na trdi materi zemlji. In tako se je začel prepir, med katerim jo je moral ubogi Zupančič uvažujoč nasprotnikovo moč popihati na bližnjo senožet in teči pred preganjalcem Mehletom, kolikor so ga noge nesle. Ker pa je bil urnih krač je slednjič Mehletu tudi ubežal, hvala bogu. Mehle pa je stal včeraj kot napadalec brez vzroka pred ljubljanskim sodiščem. ki mu je prisodilo za njegovo surovo obnašanje deset kron globe ali v slučaju neizterljivosti štirindvajset ur zapora. Ta zgodba se ne sliši tako, kakor da bi se godila v paradižu.
Še en pretep. Dne 27. oktobra, t. I. je šel hlapec Lojze Bučar iz Stranske vasi pri Grosupljem v družbi več svojih tovarišev nekim dekletom naproti. Ona dekleta so se vračala v Stransko vas tudi v družbi več fantov, med katerimi je bil tudi posestnikov sin France Šeme. Bučar in njegova družba je dobro vedela, da se ona druga partija vrača iz neke gostilne. Ker je bil hudomušen, je predlagal svojim tovarišem, naj se skrijejo v mejo in naj prihajajočo družbo malo postrašijo. Predlog je bil soglasno sprejet in fantje so se poskrili za mejo. Isti čas pa se je ona druga držba počasi pomikala proti imenovani meji. Kar naenkrat pa so skočili izza meje Bučar in njegovi tovariši, ki pa niso one družbe samo postrašili, ampak ji tudi grozili. Posledica vsega tega je bil seveda prepir, med katerim je Franc Šeme z odprtim nožem občutno osuval Bučarja na roki in pod levo pazduho. Zato se je moral Franc Šeme včeraj zagovarjati pred okrajnim sodiščem, ki ga je vsled Bučarju prizadejanih lahkih telesnih poškodb zamehurilo na en teden zapora. Poleg tega bo moral plačati Bučarju tudi 40 K za bolečine in za zdravniško pomoč, ki jo je Bučar potreboval 7 K.
Samomor zlatarskega pomočnika. Predvčerajšnjem popoldne je skočil z melinškega prevoza v Mariboru v Dravo 171etni zlatarski pomočnik Ivan Ravnikar. Svoj čin je izvršil tako hitro, da mu ga niso mogli preprečiti drugi ljudje, ki so tudi bili na istem prevozu. Zakaj si je Ravnikar vzel mlado življenje, še ni znano.
V znamenju noža. Te dni so pili posestnikovi sinovi Babič, Sekolec in Menhardt iz Po-berša na Štajerskem v neki gostilni vino, ki jim je razgrelo glave in ki je bilo tudi posledica prepira, ki se je nadaljeval, na poti domov. Ko so šli iz gostilne, jim je prišla nasproti viničarjeva hči Marija Golob, katero je menil Sekolec spremiti domov. Tovariša pa mu tega nista pustila. Sekolec se je slednjič iztrgal obema z rok, vendar pa je pri otepavanju zadel Menhardta s pestjo v obraz. Menhardt je nato skočil z Babičem na Sekoica, katerega sta začela na vso. moč pre-tepavati. Ker se je Sekolc seveda branil, je Menhardt nenadoma potegnil iz čevlja dolg nož in je sunil z njim Sekoica v glavo; prizadejal pa mu je k sreči le lahko telesno poškodbo, dočim je Babiču, ki je skušal oba pomiriti, prerezal z nožem skoro celo roko. Babiča so nezavestnega prenesli domov.
Ljubosumnež. Posestnik Jožef Medved ;z Rajhenburga je sedel oni dan s svojim dekletom Uršulo Černogo pred neko gostilno v Rajhen-burgu. Oba sta sedla kmalu nato na bližnji travnik in sta se pogovarjala o tem in onem. Naenkrat pa je prišel za Medvedov hrbet delavec Anton Merkun, ki je silno ljubosumen na Medveda zaradi imenovanega dekleta. V roki je imel poleno, s katerim je začel Medveda pretepati na vso moč. Medved je zadobil pri tem na levi roki težko poškodbo. Ljubosumnega Mer-kuna so nato orožniki aretirali in ga izročili sodišču, ki je Merkuna zamehurilo na štiri mesece težke ječe.
Neljub gost. V pondeljek zjutraj so doživeli prebivalci gasilske hiše v Kirchdorfu neprijetno iznenadenje. Hišni oskrbnik je namreč odkril v nekem kotu stanovanja poleg kleti spečega vagabunda, ki je bil na oskrbnikov strah precej velik eksemplar. Posrečilo se mu je, da je pridržal potepuha v hiši do prihoda orožnikov.
Tatvina v vlaku. Založnik uniform Julij Barek se je peljal te dni iz Inomosta v Beljak. Ko je prišel vlak na beljaški kolodvor, je Barek zapustil za nekaj časa kupe. Po je prišel nazaj,
 	,	m rr	■	ir.	| .....
»Zelo!«
Ona pa se k meni nagne in me vpraša: »Oospod, ste že mogoče oženjeni!«
»Gotovo!«
»Imate tudi otroke?«
»Dva!«
»Dečka ali deklice?«
»Dečka!«
»Tako! potem ste za državo skrbeli — in greste vsak večer kam predavat?«
»Ne, kakega tudi izpustim.«
Naenkrat se skloni črez mizo položivši svojo roko meni na ramo reče: »Ali ste že kaj jedli predno ste šli od doma... Bog v nebesih to mi Šele zdaj pade v glavo!«
»Da, sem že!«
»Na potem je dobro — ali si s predavanjem kruh služite ali mogoče pišete še za kak časopis?«
Jaz nisem mogel več zadrževati smeha; saj je bilo tudi komično, kakor kak preiskovalni sodnik me je izpraševala prijazna gostilničarka.
Zenska se je naslonila na stol, mi pomežiknila z očmi in mi rekla: »Gospod pa res ni ponosen — in če zna gospod res tako dobro čitati, kakor vsi pravijo? Saj gospod je zelo znan. toda kaj tacega lahko vkljub temu zelo slabo izpade — saj veste?«
»Seveda!«
»Lansko leto smo imeli tukaj čarovnika, ki pa se ni posebno izkazal; mi smo namreč takoj vedeli, kako je svoje stvari delal. In sedaj hočemo videti, kako bo gospod svojo stvar opravil.«
»Upam. da bodete z menoj zadovoljni!« *MaJl linčem orav leno noslušati. Toda vi
je na svojo veliko zaiost opazil, da mu jc nekdfl ukradel njegovo službeno torbico, z vsebino vred, v ceni 300 kron. O tatu nimajo doslej niti najmanjšega sledu.
Samomor na žeiezničnem tiru. Predvčerajšnjem zjutraj se jc vrgel med postajama Studenec in Tackern na Štajerskem neki potujoč rokodelski pomočnik v samomorilnem namenu pod kolesa osebnega vlaka. Lokomotiva je nesrečnika čisto razmesarila, tako da je bil na mestu mrtev.
Poceni prodala svojo prostost. Iz Gonobic se poroča: Te dni je prišla k ječarju tukajšnjega okrajnega sodišča neka stara ženska, ki je rekla, da mora odsedeti štirinajstdnevno zaporno kazen. Ko jo jc ječar hotel že odpeljati v ječo, se je nenadoma spomnil, da je ženska, ki bi morala odsedeti to kazen, neka mlada kmetica iz bližnje okolice. Ječar je nato tudi starki o tem omenil. Ta je takoj priznala, da ji je dotična mlada kmetica dala eno krono in novo obleko in jo poslala v zapor, da bi tam odsedela njeno kazen. Starko so seveda gostoljubno sprejeli v ječo. Zaradi tega pa se bo morala zagovarjati pred sodiščem s svojo kmetico vred, ki jo je tja poslala.
Samomor dvajsetletnega dekleta. Na Dunaju je predvčerajšnjem zjutraj izvršila samomor dvanajstletna deklica Katarina Reich-hardtova, hči pekovskega prodajalca Viljema Reichhardta. Dekletce je skočilo s četrtega nadstropja na dvorišče in je bila na mestu mrtva. Motiv za samomor se navaja žalitev njene osebne časti. Deklici je očitala njena gospodinja, da ji je ukradla 16 K. Ker deklica ni mogla prenesti tega očitanja, je skočila z okna.
Velika železniška nesreča. V bližini India-nopolisa sta trčila predvčerajšnjem dva vlaka skupaj, pri čemur je bilo 25 oseb težko ranjenih, 14 pa ubitih.
Svojemu upniku odrezal glavo. Ne daleč od Bombaša na Francoskem so našli učenci v gozdu človeško truplo brez glave. Donalo se je, da je umorjenec neki Italijan Nannuzi. Policiji se je posrečilo tudi dognati, da je umor izvršil neki Italijan Paolo Dini po imenu, ki je bil umorjencu dolžan 900 frankov. Dinija so zaprli.
Prosluli rusinski glasbenik Nikola Licenko umrl. V Lvovu je umrl eden prvih rusinskih glasbenikov Nikola Licenko, avtor opere »Taras Buljba«, »Utopljenec«. Poleg teh njegovih naj-znamenitejših del, je bil Licenko avtor cele množice kantat, klavirskih piec. orkestralnih del in pevskih zborov. Licenka je bil vstano-vitelj rusinske narodne godbe.
O smehu. Neki belgijski zdravilih trdi, da je smeh najboljše preventivno sredstvo proti vsem mogočim boleznim, od nahoda počenši pa: do konpliciranih notranjih bolezni. Smeh je res imenitna notranja masaža naših organov. Ako se smejemo, se trebušni prostor krči in tlači jetra in želodec. Nato se zopet ta dva organa povečata. To dviganje in padanje je imenitna masaža, ako se večkrat ponavlja. Tudi pljuča sa pri smehu razširijo. Nobena gimnastika ne zna pljuč pripraviti k tako metodičnemu delu. kakor smeh. Smejte se torej, prijatelji, smejajte se, kolikor se kdo more!
Dolžnost jamstva pri amerikanskih gostilničarjih. Kakor znano, se pri nas policijsko kaz-njujejo gostilničarji, ki ne izpolnjujejo zakonitih predpisov glede točenja opojnih pijač. V Ameriki gredo v.tem oziru zelo naprej in delajo gostilničarja odgovornega tudi za škodo, ki jo napravi pijanec, ki se je pri tem opil. V Mas-sachusettu 1 ahko pozovejo stariši, poročeni, otroci in varuhi vsakega gostilničarja, da ne sme dajati nikakih opojnih pijač človeku, ki ie udan pijači. Ako bi se gostilničar skozi 12 mesecev ne oziral na to prepoved od privatne strani, se lahko od njega zahteva odškodnine od 100 do 500 dolarjev. Več kot polovico države je pod krajevno prepovedjo točenja. V Illinoisu mora vsak gostilničar založiti 3000—5000 dolarjev kavcije, iz katere se poravna škoda, povzročena tretjim osebam od ljudi, ki so se napili pri gostilničarju. Ako v Ohiju ponesreči pijanec, potem je dotični gostilničar odgovoreit njegovim sorodnikom za škodo. Podobna določila veljajo tudi za mnoga druga mesta Severne Amerike. Pri nas bi s takimi drakoničnimt postavami ne bili preveč zadovoljni.
morate biti pravi čarovnik, ako hočete boljše narediti, kakor učiteljev Barend. Da, da. Ce ta v nedeljo tukaj kaj pove, potem je drugi dan tako hripav, da še govoriti ne more. Da. da', Barend, ta razume!«
»Jaz se bom potrudil,« obljubim slovesno.
»In gospod nas more danes dobro zabavati. Jaz sem namreč opazila, da ljudje polovico manj izpijejo, če se čitajo resne stvari —• kaj o mrtvih, ali kaj tacega — če pa so vesele stvari, potem pride dosti vina na mizo. Gospodi mora malo misliti na moj bufet... A, tukaj je gospod župnik. Deber večer gospod župnik!1 Tukaj sedi gospod van Maurick; midva sva se že seznanila. Sedaj mora gospod župnik tud! kaj z njim govoriti; saj je popolnoma navaden človek...«
Še predno mi je bilo mogoče gospej Jan-sen zahvaliti se za dobro mnenje, ki ga je imela o meni, se je izgubila; in župnik je smehljaje rekel: »Ona meni, da ste tak, kakor drugi ljudje — saj razumete!«
»Seveda!«
Župniku, staremu, častitljevemu gospodu, ki je bil morebiti nekoliko pokmeten, toda s simpatičnim, jovialnim obrazom je sledil župan, pol kmet, pol gospod. »Zelo me veseli, Vas tukaj videti« in »hudičevo vreme«, so bili edini stavki, ki sem jih čul ta večer iz njegovih velespoštovanih ust. Učitelj, imeniten tip, tudi že precej star. ie prišel za njim, me pozdravil z precej neokretnim poklonom ter rekel z hrL1 pavim glasom: »Gospod je gotovo že slišal od Jansena, da — hm! hm! — jaz govorim malo! težko, vrat me boli — hm! — pravzaprav ni orav. na « iu notri .v» vratu me boli, veste —*
Ljubljana.
Slovensko gledališče. Sinoči smo videli Komedijo: »Če frak dobro pristoji. To je imenitna komedija. Nekje v neki krojaški delavnici živi neki krojaški pomočnik Melzer. Ta Melzer je brihtna glava in je spoznal, da se doseže_ velike cilje z odločnostjo in brezobzirnostjo. Čuti, da je tam nekje zunaj delavnice krasno življenje. Socializem in druge take stvari ne vodijo tja — ako bi imeli vsi ljudje enako denarja, bi denar ne imel vrednosti. Sele v razliki ljudi pride cena do veljave. Mnoge ničle sede na visokih mestih — zakaj bi ne prišel tja navaden človek z istimi sredstvi, kakor drugi. Melzer napravi svoj načrt, obleče se v frak. ki ga je naročil pl. Grahi za večer pri ministru — tako pride Melzer v židovsko bogato hišo na večer, tam se seznani z ministrom in njegova karijera se začne. Kot ministrov znanec je takoj spoštovana oseba, ker ga hvali minister — postane autoriteta — ker ima slavno ime, postane poslanec in nazadnje trgovski minister. Na vrhuncu slave bi ga skoraj razkrinkali — toda ne posreči se jim — kajti sila časti in denarja je večja — nego javna resnica. Prav veseli smo bili, da smo dobili to delo na naš oder, ker je časovno zanimivo in duhovito. Igralo se je splošno zelo dobro — le sufler je moral včasih precej pomagati. Glavno ulogo je igral g. Bo-huslav. ki je zopet pokazal, kako izborno moč ima v njem naše gledališče. Njegova naravna, dovtipna in premišljena igra je oživljala prizore in jim dajala pravi izraz. Druge uloge so bile primerno razdeljene. Pohvaliti nam je posebno g. Povheta in g. Danilovo, ki sta dobro podala 'dvoje židovskih tipov. Enako gosp. Bratino. Pri nas nimamo Židov, zato jih je tem težje na odru kreirati. Vkljub temu so bili tipi prav posrečeni. Gosp. Danilo je bil izboren Silberberg. G. Fišer je igral Sounberga in je podal prav dobro mladega nepriznanega učenjaka. Tudi druge uloge so pripomogle, da je bil celoten užitek izboren. Gledališč je bilo razmeroma dobro obiskano, upamo, da bo drugič še bolj in — pravočasno.
— V koncertu »Glasbene Matice«, dne 19. t. ni., nastopita kot solista: naš domač klavirski umetnik g. Anton Trost, učitelj »Glasbene Matice«, in c. kr. dvorni godbenik, gospod Alfred Holy, prvi solist na harfi c. kr. dunajske rdvome opere. Gospod Trost bo igral ob sprem-ljevanju orkestra svetovnopriznani, krasni Lisztov klavirski koncert v Es-duru. Efektno 'delo, blesteče invencije in polno pianističnih vrlin. Ta skladba napravlja povsod, umetniško izvršena, na poslušalca mogočen vtis. Gospod Trost ga je izvajal z največjim uspehom in priznanjem merodajnih dunajskih glasbenikov lani v konservatorijskem koncertu in v koncertu v »Narodnem domti« v Trstu. Gospod Alfred Holy bo na harfo sviral dve skladbi:	Rubinstcinov »Kanienoi ostrov« (Reves angeliques) in svojo lastno skladbo: »Pomladno veselje«. Gospod Holy 3e na glasu kot velik mojster svoje stroke nc ic v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji, v Rusiji in v Londonu, kjer je z največjimi uspehi koncertoval. Pri Bayreuthovih slavnostnih predstavah je Holy skozi celo desetletje solistično sodeloval. Iz dvorne opere berolinske ga je Mahler pridobil kot izvrstnega zastopnika i^r° ’rn na harfo za dunajsko dvoino opeio.
— Junaški sen črnogorskega kralja Nlklte I., ko je 1. 1867. gledal v duhu zmagovalno osvobodilno vojsko ter v proroškem duhu spesnil himno »Onani* onamo«, ki sedaj tako razvnema duše Jugoslovanov, lepo alegorično sliko o tem, besedilo te himne in napev s sprem-ljevanjem za glasovir ter 16 zanimivih slik z vojne na Balkanu priobčuje včeraj izišla štev. »Siov. Ilustrovanega Tednika. Ta številka je znamenita že zaradi besedila in napeva himne »Onom’, onamo«, ki se ne dobi drugod ter bi si naj vsakdo kupil to številko zanimivega »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Stane le 18 v ter se dobi po vseh knjigarnah in tokarnah.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 15. novembra: Specialni večer. 1. V vodah Cey-lona. (Kolorirana potna slika.) 2. Ljubljenec moje žene. (Humoreska.) 3. Beethoven. (Ginljivi prizori iz življenja velikega umetnika). 4. Skoraj junak. (Burka.) 5. Umirajoča ljubezen. (Amer. drama.) — Samo zvečer. 6. Moderni otroci. (Velekomično.) Jutri »Most čez prepad«. (Zruši se železniški most z vlakom vred) in najnovejše jz balkanskih bojišč. V torek »Pohlep po zlatu«. (3. dej. Kolor.) »Maks hoče postati večji.« (Komična f^kovitost z Linderjem.)
toda mi upamo, da niste zaradi tega hudi! — Hm. to je že strašno, če nima človek zdravega vratu. — Ali ste vi vedno zdravi? — hm, hm!«
Dobri učitelj res ni vedel, kako bi diploma-iični čin svojega sina najbolje opravičil, zaradi tega je pristavil: »Na vsak način pa je on tisti, ki nam je pripravil čast vašega cenjenega obiska!«
»To je res,« je potrdil župnik, »njemu se tnoramo zahvaliti za to, četudi je način, oo katerem je to izvedel... nekoliko čuden.«
»Pa si je vendar stvar prav zvito’ izmislil.« rečem smehljaje; hotel sem namreč dobremu Učitelju olajšati zadrego. »Med odmorom se hočem z njim seznaniti.«
»Ah,« odgovori učitelj. - Hm, hm! — fant Je malo preženijalen! — hm — hudičev vrati —- on je velik prijatelj literature in eden izmed jvaših najtoplejših častilcev in — hm, hm!«
*Si lahko mislite, kako sitna m! je stvar!«
Jas sem moževo zadrego popolnoma razumel. Olajšano sem vzdihni! ko je župnik vstal in rekel: »2e dobro, gospod učitelj, gospod vati Maurlck sedai razume stvar — v desetih minutah bo osem. če vam je prav. cenjeni predavatelj, se stvar lahko prične.«
»laz sem prlptavljen.«
*
Dvorana je bila natlačeno polna. Ko sem otopil na oder, sem bil od množice burno pozdravljen in sredi dvorane je nekdo zaklical* aVan Maurick nai živil*
DRUŠTVA.
»Nar. Soc. Zveza« v Ljubljani, ki je pričela 3. t. m. poslovati, že šteje nad 100 članov ter se jako lepo razvija. Sedaj v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne otvori v svojih društvenih prostorih v Nar. Domu ljudsko čitalnico ter uljudno vabi k otvoritvi vse svoje člane in sploh vse, ki se zanimajo za njo. Delavci in prijatelji delavstva pridite v obilnem številu.
Odbor društva »Bratstvo« ima nocoj v društvenih prostorih ob polu 8. uri zvečer važno sejo. Udeležite se je gotovo polnoštevilno.
Napredno politično in gospodarsko društvo za I. Poljanski okraj opozarja že danes svoje člane in sploh somišljenike, da priredi tekom prihodnjega meseca javno predavanje o davčnih zadevah. Dan in lokal se naznanita pravočasno. — Dalje naznanja društvo svojim članom, da je društvena knjižnica vsako soboto od 7.—8. ure zvečer otvorjena in članom na razpolago.
— Čitalnica v Šiški priredi v nedeljo, dne 17. t. m. Martinov večer v salonu gostilne pri Kankertu v Spodnji Šiški. Sodelujeta Čitalniški moški pevski zbor in tamburaški zbor. Petje, godba, komični nastopi. Martinova gos. Vstopnina 40 v za nečlane, člani so vstopnine prosti. Začetek ob 7. zvečer.
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo 17. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani »pri Jelenu« na Savi »Lokalno železnico«, komedijo v treh dejanjih. »Lokalna železnica« je bila že na repertoarju vseh velikih gledališč in tudi v Ljubljani, ki je dosegla po-polen uspeh. To je letos prva igra za prijatelje smeha. Upa se torej obilne udeležbe, kar se posebno jeseniški inteligenci polaga na srce.
Akadeuiično društvo »Slovenija« se je preselilo v svoje nove prostore, Dunaj VIII. Le-naugasse 7/13.
Carigrad.
Kako je danes v Carigradu nam poročajo dnevni časopisi. Ulice so polne lačnih ljudij, na obrazih se čita strah in obup, po vogalih či-tajo ljudje razna oznanila — v gručah si ljudje šepečejo o novicah z bojišča, ki jih baje ni v časnikih. Vojaške čete gredo po ulicah, toda ne spremlja jih več navdušena množica kakor s početka vojne. Vse je poparjeno — dan za dnem se bolj čuti, da se bližajo grozni dnovi.
Carigrad, slavno mesto. Kako velika zgodovina leži v njem. In krasno je to mesto. Nekateri pravijo, da ima najlepšo lego na svetu: Neapel, Carigrad, Praga... Tisoč in tisoč potnikov je občudovalo to mesto. Občudoval ga je tudi naš pesnik Aškerc. L. 1893. je šel Aškerc na potovanje, na vzhod. Njegov cilj je bil Carigrad. S tega potovanja je spisal svoj »Izlet v Carigrad«. Popisi so izhajali kot podlistki v »Slov. Narodu« in so potem izšli v knjigi. Tu podajemo niegevo poglavje o Carigradu. Nekateri podatki sc zastareli, Carigrad šteje n. pr. sedaj nad miljon prebivalcev. Drugače jc popis zelo ?ai)imiv.
Carigrad s tlčje prespektive. — Na Galalskera mostu. — A{a Sofija. — Druge džamije. — Velik! bazar.
Selam aleikum! Tu ležiš torej pod menoj ti stari Byzanc. ti slavjanski Carigrad, ti grška Konstantinopolis li turški Stambul! V sanjah sem te gledal Bog ve kolikokrat že, hrepenel po tebi in želel te videti! Sedaj te gledam v resnici. Selam aleikum! Ljubi čitatelj, stopi v duhu k meni na takozvani Galatski, 50 m visoki stolp, vrhu katerega stojim sedaj jaz. Stolp ta se dviga 100 m nad morjem. Ozriva se z višine doli — glej, vse velikansko mesto leži pod nama kakor na kaki reliefni karti geografski. Tam od jugozahoda proti severovzhodu leskeče se Bospor, od jugovzhoda proti severozahodu pa Zlati rog.
Na jugu ob morju razprostira se predmestje Galata, proti severu Pera. Tam onkraj Zlatega roga leži prava Carigrajska »city« S.tambul, izmed katerega kipi proti oblakom tisoč belih minaretov. Tam dalje od Stambula proti severu leži ob Zlatem rogu grški kvartal Fener ali Phanar in više židovski predel Balat. Še više leži ultraturški Ejub. Še dalje se vidi od tod —• celo v nov del sveta! Glej, tam le onkraj Bospora kopiči se od morja po hribu navzgor amfiteatralno mesto Ueškiidar ali Sku-tari. Dalje proti jugu vidiš na istem azijskem bregu čedno mesto Kadikoj (»Sodniška vas«) stari Chalkedon:	in	daleč tam doli rasto iz
Marmarskega morja Princevski otoki. Nepopisen razgled! Glej, po Bosporu in po Zlatem rogu stoji cel gozd jamborov! Na vse strani piha in puha množica parnikov, med njimi pa, šviga na stotine in stotine čolnov in čolničkov! Tu in tam stoji mirno in ponosno na sidru kaka velika trgovska ali vojna ladja — kakor velikan med pritlikovci. In ta hrum in šum tu doli! Parobrodne piščalke kakor da imajo ravnokar kako poskušnjo za velik koncert! To je cela skala zvokov, od globokega basa, da najvišjega tenora!... Na stolpu stoji oddelek gasilnega društva, da signalizujc vsak požar, čim ga zapazi. Dajmo slugi-vratarju obligatni »bakšiš« in stopajmo po nerodnih in sila ozkih stopnicah k tlom ...
Ako prašaš priprostega Turka, kako velik je Carigrad, poreče, da je pač »bojiik« t. j. velik, zijalasti >Frank« pa hoče vsako veličino imeti v dolgočasnih številkah izraženo. No, turški učenjaki so leta 1885. izračunali, da šteje ves Stambul s svojimi deseterimi okraji 873.565 duš. Med temi je baje 384.910 Turkov (Moha-medanov), 152.714 Grkov, 149.590 Armencev, (6442 katol. Armencev), 4377 Bolgarov. 44.361 Judov, 819-Protestantov, 1082 Latincev, t. j. katol. državljanov turških in 129.243 inozem-cev. Dovolj suhoparne statistike!
Po strmi in slabo potlakani ulici pridemo boljše rečeno: prerijemo ali prerinemo se skozi pisano množico doli do mesta, ki drži čez Zlati rog. Ta most se zove Galatski, tudi most Valide ali novi most imenovan, ker. leži više.
tega še eden, stari most. Taisti, čez katerega gremo mi. Je 450 m dolg in leži na železnih ladjah (pontonih).
Kdor hoče vedeti, kake narodnosti stanujejo v Carigradu, ali vsaj prihajajo tu sem in skozi to mesto, ta naj postoji na Galatskem mostu kake pol ure. Ni ga na svetu mesta, ki bi se, kar se tiče etnografske mnogovrstnosti, moglo meriti s poglavitnim mestom turškega cesarstva! Stoj in opazuj! Glej, tu mimo gospoda v črni obleki in s cilindrom stopa samozavestni Turčin v dolgem plašču in s turbanom na glavi. To je Staroturek. Tam le gre gibčni Grk v narodni noši in s fesom. Mimo njega prikoraka giavitetski Arabljan ali kak Beduin s temnorjavim, klasično rezanim profiljem. Glavo mu pokriva nekaka pisana, čez pleča segajoča ruta. ki si jo je privezal okrog senc z nekakim pozlačenim motvozom. Tam le hiti burni Arnavt. Vrhu hlač ima neko ženskemu krilu zelo podobno stvar iz bele volnine, ki mu sega do kolen in pri halji pleheče okol njega kakor obleka — baletni plesalki... Glej, v elegantni kočiji pc'ie se tod neki mlad čerkeski knez s krasnoj črnoj bradoj. Na sebi ima belo volneno obleko in takisto veliko belo kučmo na glavi. Tega je zdaj-le srečal drug fijaker, ki pa vozi —• nekega japonskega grofa. Sinoč sem slišal '.ega Japonca v restavraciji hotela »de Pest« govoriti s sVojim sosedom v gladki — nemščini. Zdaj gre mimo nas par črnih Sudancev. Tam-le pa prihaja kar cel — harem turških žen s črnimi rcbinjain > Ogrnile so se v svilene plašče različnih lat v, obraze pa si no-krile s sila finimi prozornimi koprenami, tako, da ne vidiš samo lahko njihovih velikih črnih očij. ampak tudi ves obraz... In tako se vrti ta etnografski kalejuoskop uro za uroj, poln zanimivosti, poln kontrastov — brez konca in kraja. Prava narodopisna razstava!...
Na Stambulskem koncu mosta zagledamo visoko džatr.ijo, »Jeni džami«, no ne utegnemo v njo iti. ker se nam mudi dalje — k Aji Sofiji. Po raznih ulicah, večinoma ozkih in slabo po-tlakanih, pridemo mimo zanimivega, po celem svetu znanega poslopja, čegar vhod se zove — Visoka Porta. V palači sami nameščeni so razni bureaus: velikega vezirja, ministerstva notranjih in vnanjih del in državnega soveta. Mimogrede si ogledamo kos Serajskega vrta, kjer stoje razni antični kipi ter cele vrste velikih marmornatih sarkofagov, prinesenih večinoma iz Male Azije. Poleg vrta stoji muzej in 1. 1889. ustanovjlena ecole des beaux arts. Dalje pridemo na neko teraso, na tako zvani Janičarski dvor. Tu stoji stara velikanska platana. Na debeli veji zabit je še žrebelj, kjer so obešali uporne Janičarje. Ker nimamo vstopnic. ne moremo, ko bi tudi utegnili, ogledati si Serajskega dvorca; zatorej gremo raji v slavno A jo Sofijo ki stoji na Justinijanovem trgu. Prvotno cerkev zgradil je že cesar Konstantin Veliki 1. 326. ter jo posvetil sv. Modrosti božji.
V krasno cerkev pa jo je prezidal in povečal car lustinijan. Hotel je postaviti baziliko, ki bi v krasoti svoji presegala vse cerkve sveta in — posrečilo se mu je. Ko so Turki 1. 1453. prihruli v Carigrad, zaprlo se je več tisoč kristjanov v sv. Sofiji. Divjaki pa so vlomili vrata in poklali vse. ki so notri zavetja iskali... Stopimo v prostrano dvorišče, potem še v veliko in malo preddvorano (narthex), plačamo lep bakšiš za vstopnino in hodža nam odgrne na srednjih — »kraljevih« — vratih velikansko usnjato zaveso - - v »sveti« Sofiji smo, t. j. v džamiji mohamedanski. Veličasten tempelj! Cerkev ima tri ladije. Na sredi nad celim poslopjem stoji velikanska kupola, ki ima sama 32 m v premeru in visi 65 m dolga in 70 m široka. Ne mislim je dalje opisavati. Strokovnjaki pravijo, da se v krasoti, veličastnosti, sme-losti-aihitekture in divnosti mozaikov niti slavna St. Peterska cerkev v Rimu ne more kosati z Agijoi Sofijoj! V štirih kotih pod kupoloj vidijo se štiri veliki kerubini v mozaiku; na oboku nad bivšim velikim oltarjem pa se baje razpozna še glava Kristusova. Jaz je nisem mogel najti. Velikanski zlati napisi iz korana »diČijo« stene in kupolo — drugače je vse prazno. Crnobradati hodža pa nam je zmerom za petami ker se menda boji, da bi tudi mi po angleški navadi izruli si kak košček mozaika za spomin. Sv. Sofija ima 4 minarete... Kakor sv. Sofijo, tako so moslemi še veliko drugih krščanskih cerkva spremenili v džamije. Vae vic-tis! Stara pesem. Najbolj so ohranjene krasne ^ fresco-slike iz starega in novega testamenta v džamiji »Kharije«, bivši cerkvi sv. Zveličarja. Tu vidiš še slike in mozaike ki kažejo: Rojstvo Jezusovo, Tri kralje, pastirje Betlehemske itd.
Čeprav je sv. Sofija najveličastnejša in za krščanskega Evropca najzanimivejša džamija, vender največja ona v Carigradu ni. Največja je Sulejmanova, poleg katere stoje mavzoleji s sarkofagi Sulejmana I. in II., Ahmeda II. in nekaterih princesini. Bogato okrašene te krste lahko vidiš skoz okna mavzolejska... Vseh džamij je baje v Carigradu 891, mej temi 227 velikih ali cesarskih. Najelegantnejša se mi je zdela džamija Hamidije. ki si jo je sezidal pod svojoj rezidenco] Jildiz Kiošk sedanji sultan Abd-ul-IJamid II.
Na sprehodu svojem pridemo na takozvani Hippodrom ali Atmejdan, ne daleč od sv. Sofije, To je precej velik trg. kjer so se vršile v starih, byzantinskih časih . razne narodne slavnosti, igre itd. Na tem trgu stoje trije spomeniki, mej katerimi je najzanimivejši 30 m visoki granitni obelisk (monolith) carja Teodozija Velikega. Pokrit je od vrha do tal z reliefnimi hieroglyfi, ki so še tako debro ohranjeni, kakor da so bili šele pred par leti vsekani. A ta obelisk je stal že 1600 let pred Kr. v Egiptu. Jeden ostalih dveh spomenikov pa je sestavljen iz kamnitih kock in junak se je že odločil, na katero stran bo telebnil, nekega lepega dne, ker že sam us ve, čemu bi tu stal brez namena; ali samo zato, da bi hodili radovedni turisti zijat vanj? — Tod v bližini je tudi nekoliko podzemskih vodnjakov, ki so tako velikanski, da se raztezajo kot mala jezera kar pod celim mestnim kvartalom. Ti vodnjaki so. vsi seveda
izza bizantinskih časov. Videl sem takozvani vodnjak »1001 stebra«. Vodnjak ta je sedal suh in zdi se ti, kakor da si prišel v kako podzemsko katedralo. Visoki marmornati stebri s korintskimi kapiteli .podpirajo obok. Čudno’
Zatem smo prišli do palače vojnega minil sterstva (seraskerata), poleg katerega stoji impozantni seraskerski stolp, podoben onemu v, Galaci. Na stopmcah neke džamije videli smo sila komičen prizor. Star derviš je s handžar-iem gladil staro turško babo po hrbtu in mejtem nekaj molil. Nemara je »izganjal« iz nje kako trdovratno bolezen, n pr. — »hudoben jezik«, l o ulicah »Merdžan-jolu« in, ne vem, kod še, dospeli smo naposled do velike znamenitosti Carigrajske, namreč do velikega mestnega ba-zara. 1 a bazar je prav za prav mesto zase, to Je cel labvunt, kjer se ne moreš orijentiratl brez Arijad ... pardon! brez voditelja drago-mana. Vse ulice v tem trgovskem mestu par exellence so nokrite, obokane in svetloba prihaja »v mesto« skoz steklene strehe. Na prodaj je v resnici vse, s čimer se sploh tržiti da. Od škatljice švedskih »žveplenk« (utan svafel och fosfor!), ki^ velja četrt piastra, do zlatega prstana s pravimi briljanti, ki je vreden morebiti 100 turških mošenj (circa 5000 gld.); od žepnega robca za jeden piaster do dragocenega perzijskega čilima (preproge), za katero hoče imeti kakšen Sulejman effendi cel tisočak, vse dobiš! V odprtih ducanih sede trgovci, seveda a la turca, s podvitimi nogami na preprogah pušeč cigarete. Narodnosti so različne; tu so Turki, Armenci. Grki. Španjoli itd. Ako se katcrem i približaš in želiš kaj kupiti, povabi te s ponosnoj uljudnostjo v svoj ducan da ti prinesti črne kave in ti ponudi cigareto. Prašaš za ceno (po dragomanu, seveda!). Gospod Ibrahim ceni blago za dve tretjini više. nego ie vredno Nejevoljen zmaješ z glavoj in greš dalje. Ali Ibrahim pride po prstih za tebofter te potegne nazai v svoj »brlog«. Zdaj si ujet Tisti dve tretjini ti odpusti od ccne, a ‘i si nikar ne domišljaj, da si res Bog ve kako no ceni kupil! Pa če tudi ne misliš ničesar kupiti, ogledati si ga vendar moraš ta čarobni trgovski labyrint; hodiš po teh polutemnih ulicah in gledaš na desno in na levo in ko pridtš naposled ven v odprto ulico,*misliš, da si se sprehajal po bazam samo kake pol ure, a bil si notri — tri ure! Okrog pokrite;^ bazara teko imee. ki še tudi spadajo k njemu. Po teh uticah ie tudi vse polno prodajalnic, v katerih pa se r.e prodaje samo, ampak tudi dela. Rokodelce najdeš tukaj vse! In vsako delo sc opravlja javno. Orijentalec ljubi javnost in čim več iju-dij ga gleda pri delu. tem urneje mu menda gre izpod rok. Nemara si misli, češ, le glejte me, kako znam!... Predno pridemo po strmih ulicah mej pestroj množicoi pešcev, jahačev in nosačev spet deli do Galatskega mostu, mo-piskati tudi takozvani egiptovski bazar (Misr caršiisi). Grede skozi ta bazar čutiš da so tukaj združene vse vonjave sveta, prijetne ko rožno olje in pikantne ko mošus. Vsi parfumi sveta združeni so tukaj v veliko blagodi-šečo »simfonijo« ... Ko je tako tudi nos dobil »svoj del« na današnjem ekskurzu, odidemo — ura kaže 11. t. j. jedno pred sofnčnim zahodom — »domov« v Pero... Kalespeza—Konstantinopolis.
*
• ,.^ej£eY >>Izlet v Carigrad« je poln lepili misli. O Carigradu sodi sledeče:
»Ob Zlatem rogu je moralo veliko mestfl nastati In to mesto mora Imeti v bodočnost? še večji pomen. To bo takrat, ko se spoji anatol-ska železnica z indskltnl železnicami In ko Turčlti ne bo Imel več oblasti v »Evropi«. Kadar bode kak kulturen narod zapovedoval oh Zlatem rogu — n pr. bratje Rusi, takrat bodo gotovo zvezali Carigrad s Skutarljem s takšnim velikanskim mostom, kakoršen stoji med New-Jorkom In Brooklynom ...«
Tako je pisal Aškerc leta 1803. Od takrat je že dvajset let. Aškerc je bil na svojem povratku tudi v Bolgariji, videl je mlado cvetočo državo -- toda ni si mogel misliti, da bodo čez 20 let stali Bolgari pred Carigradom. Ni bilo dano dočakati velikega dne pesniku bolgarskih rapsodij
Na koncu svojega »Izleta« pravi Aškerc: »Ako potuješ Iz Slovenije preko Hrvaške. Srbije In Bolgarije — voziš se do Adrljanopolia nepretrgoma po čisto slovanski zemlji. Lep kos ie le.«
To čutimo danes bolj nego preje — kaiti vojni dogodki so nas prisili, da smo se naučili nekoliko zemljepisja in smo zopet enkrat spoznali svoj slovanski Balkan, katerega najsevernejši del tvorimo mi in segala bo poslej ravna črta od Trsta, — do Carigrada. Zato ie prav, da ga spoznamo.
Volna.
Nainovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIR.
Carigrad, 14. novembra. Uradno se potrjuje, da se je otomanska vlada obrnila na Bolgarijo in Grško s prošnjo za mir. Pogajanja so. že v teku. Govori se, da so zlasti pogajanja t Blgarsko že zelo napredovalo.
London, 14. novembra. »Daily News« je danes priredil posebno izdajo, v kateri poroča, iz Carigrada, da je pričakovati konec vojne ia da je vsled tega otomanska vlada odpovedala vsa vojna naročila na Angleškem.
Dunaj, 14. novembra. »Wlener Allgemciua Zeltung« poroča, da je vsak čas pričakovati konec vojne brez posredovanja velevlastl. Bolgarska Je dosegla to, kar je želela, namreč, da se je Turčija nanjo direktno obrnila s prošnjo za mir. Vzroki, ki so napotili otomansko vlado do tega koraka, so sledeči: 1.) Razmere v Carigradu, kjer je situacija skrajno nevarna in vrb
tega kljub vojni še neprestano divjajo politični boji. Mladoturki skušajo celo položaj Izkoristiti in priti zopet na krmilo. 2.) Vlada je prišla do prepričanja, da je nemogoče vzdržati čataldsko pozicijo, še manj pa preprečiti pohod bolgarske armade v Carigrad. 3.) Razsajanje kolere v turški armadi, ki ae pri Cataldži zadnje dni zahtevala nič manj kot 500 žrtev.
Sofija, 14. novembra. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je veliki vezir Kiainil paša obrnil direktno na kralja Ferdinanda s prošnjo, da se prenehajo sovražnosti.
DRINOPOLJE PADLO?
Sofija, 14. novembra. Iz Mustafe paše se poroča, da so Turki včeraj popoldne zopet poskusili izpda iz mesta. Vnela se je strašna bitka, posebno na krilu, kjer stoji srbska armada pod genera.l Stepanovičem. Srbom in Bolgarom se je po krvavem boju konečtio posrečilo pognati Turke nazaj in jim prizadejati velikanske izgube.
Belgrad, 14. novembra. »Agence Havas« poroča Iz Sofije, da je padlo Drlnopolje v bol-garsko-srbske roke. Vest se uradno še ne potrjuje.
Belgrad, 14. novembra. Semkaj je dospela Iz Sofije vest, da je včeraj ob 5. uri popoldne padlo Drlnooolje v bolgarsko-srbske rjoke. Vest se uradno še ne potrjuje.
BITKA PRI ČATALDŽI.
Pariz, 14. novembra. Semkaj je dospela vest, da so Bolgari po strašnem klanju predrli turško čataldsko linijo. Turške izgube so velikanske. Turki sc v največjem neredu umikajo proti Carigradu.
Dunaj, 14. novembra. O bitki pri Cataldžl ni dospelo semkaj še niti eno sofijsko poročilo. Srbija popolnoma molči, vsled česar so vesti Inozemskih listov, da so Turki pri Cataldži že premagani, najbrže prenagljene.
NE PROTI DRAČU.
Pariz, 14. novembra. Od kompetentne strani se poroča, da sta Anglija in Francija Srbiji nasvetovali, naj preneha s prodiranjem proti Draču.
Petrograd, 14. novembra. Tu se govori, da je ruska vlada sporočila Srbiji, da je njena želja, naj srbska armada preneha s prodiranjem proti Draču.
Pariz, 14. novembra.V tukajšnjih diploma-tlčnih krogih se zatrjuje, da je vsa Evropa edina v tem, da mora dobiti Albanija svojo avtonomijo. Na tem stališču ne stoji samo trozveza, ampak tudi tripelententa. Francija je popolnoma solidarna z Rusijo, ki je odločno za avtonomijo Albanije.
ODLOČILNI BOJI PRED SKADROM.
TARABOŠ PRED PADCEM.
Cetinje, 14. novembra. Danes je črnogorska artilerija pričela z vso silo bombardirati trdnjavo Taraboš in Skader. Vnel se je strahovit artilerijski dvoboj, tekom katerega se je Črnogorcem posrečilo eno baterijo na Tarabo-šu popolnoma uničiti. Več utrdb na Tarabošu je popolnoma razrušenih, Večji del posadke je trdnjavo že zapustil.
Cetinje, 14. novembra. Današnje bombardiranje Skadra je imelo velik vspeh. Črnogorske granate so naredile v mestu ogromno škodo in uničile več poslopij. Položaj v Skadru je obupen.
KRALJ N1KITA IN ALBANSKE LUKE.
Cetinje, 14. novembra. Avstrijski poslanik na Cetinju je na ukaz zunanjega ministra grofa Berchtolda danes sporočil kralju Nikitl, da želi Avstrija, naj črnogorska armada preneha z operacijami okolu Leša in Sv. Ivana Medivan-skega, kateri luki spadata pod Albanijo. Poslanik je kralju tudi sporočil, da Črnagora kljub temu, če zasede te dve luki, še ni gotova, da ju tudi dobi. Kralj je odgovoril, da se še ni posvetoval s svojim srbskim zaveznikom in da za to ne more dati nobenega natančnega odgovora. Pač pa bo črnogorska armada luki na vsak način zasedla in ju toliko časa obdržala„ dokler ne pade končna odločitev.
»I, seveda; za sobotna številko »Slovenca« je napisal tako kolobocijo, da se je še Štefetu zdelo preneumno, čeravno ni preveč izbirčen,« je dejal Radirka.
»Res, izbirčen ni. Anipak napisano je bilo, da je zaradi vojske izostal Boltatu Pepe. Zato je naša dolžnost in naša korist, da se. zmeinmo, kako to tudi dokažemo. Menim, da bi ustanovili rudeči križ. ki bi bil v dohodkih jednak onemu našili nasprotnikov. Zato se tudi jaz strinjam z Radirko, da gremo tukaj sem,« pravi Šorfšic in pokaže na vinsko klet.
»Ja, ampaK kaj pa naše politične razmere v Ljubljani?« sem v skrbeh vprašal.
»Figi«, pravi Šorfšic, »glej. da si že tiho od teh razmer. Smo se prepozno spomnili. Z novim letom pride državna policija in potem bo naše stališče tako otežkočeno, da je že zadnji čas, da si zbijemo iz glave ta naš napad na napredno Ljubljano.«
In zopet sem se moral udati prijateljema, katera nista imela prav, ampak bila sta v večini.
V kleti smo pri dobrem vinu pozabili koliko človek sme piti za svojo potrebo, in ponili smo že precej litrov, ko vstane s pomočjo šorfšica Radirka in pravi: »Prijatelja! Lastnik te kleti je dal napisati po stenah: in vino veritas! Tudi jaz se pridružuiem njegovemu mnenju in kličem: v vinu je resnica! In zato mi nihče ne bo zameril, če odkrito povem, da smo ga mi z našim »rdečim križem« tako polomili, da bo sram te naše akcije še zanamce. — Toda, to se da še popraviti. Turki bodo pognani iz Evrope in jim torej tisti tisočak, ki smo ga nabrali, ne moro koristi. Da pa ne more ostati med nami, je tudi jasno. Kaj storiti? — Srbom ne damo niti vinarja, ker če damo. nas bodo grdo gledali na Dunaju; bolje je, da nas grdo gleda Srb, kakor pa dobrotljivi Dunajčan. Črnogorci se izdajic boje. in bi ne bilo za nje nič nenavadnega, da nam pošljejo denar nazaj. Bulgari so velik narod, in bi jim bil ta dar premalenkosten. Grki pa niso Slovani. Meni bi bilo še mtjliubše, če dobim ti to svoto; ampak so zooet ljudje, kateri bo'1o dejali: »Slovanom nič. drugim vse!« — Kai nam torej kaže? Pustiti Balkance in njihova bojišča in dobiti kaj primernega. Za svojo osebo bi bil zadovoljen kakor mi je priporočal župnik 01 o-davec. Dejal je, da imamo ljudi, kateri veliko trpe, ter so potrebni denarja. To so naši očetje — jezuiti. Zidajo tudi v Ljubljani novo cerkev in stroški bodo veliki. Če darujemo tem, se ne zamerimo nikomur na Balkanu, kar je prav, ker je mogoče, da bomo še kcdaj koga potrebovali.
Ob jednem pa je to naša nova trdnlava, ker lastniki takih trdnjav so naši najboljši agitatorji!«
Soglasno sva vzela od prijatelja-somišlje-nika priporočilo in ga bova tudi podpirala, da prodre.
Tako. smo zopet pokazali svoje nagnenje do slovanskih bratov, in ne kakor naši nasprotniki, kateri so ponosni na visoke številke darov za njihov rdeči križ. Našemu novemu rdečemu križu naj pa krepko poinosrnio vsi, ki jun je mar. da rešimo naš avstrijski vilajct.
Odgovorni urednik Rarlivol Korene.
I.asf In tisk »UčlMlste tiskam'’*.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška Iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Naš rdeči križ.
Sporočil Lipe Figi. Korigiral Pepe Radirka.
S prijateljem šorfšicom sva stala v ponedeljek popoludne pred Mestnim domom m premišljevala, kako bi bilo najložje pridobiti ljubljansko občino za S. L. S., nc da bi bilo treba letati po sodniji radi kakih goljufij ali podobnih grehov, ko pristopi Pepe Radirka, ter naju povabi na kratek razgovor v Fabijanovo klet.
Tam na ovinku sem zagledal Bol tatovega Pepeta in dejal sem prijateljema: »Poglejta Pepeta, pokličimo še njega, ker on se tudi dobro razume na volitve in zna kaj primernega nasvetovati.«	.
»Kaj pa še!« pravi Radirka, ter me tako nezaupljivo pogleda, liakor bi hotel reči, da tudi
jaz nisem boljši.
»če ga vodstvo stranke ne mara, ga tudi mi ne sinemo vabiti, ker ta človek za denar vse naredi.« pravi Šorfšic.
»Kaj, g?t ne mara?« sem vprašal začuden.
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta. Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo letečim p-ostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem.
Natančnejše se poizve:
v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“
nasproti giavne pošle.
w
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“.
" oi
m. </)
ca cj
n*>
1 & I2
O T3 JO
N C
CD
cd
N U
<U
n 'v
2%
cd
C/5 O)
<v v-
= Gostilna „LEON“ =
Florijanska ulica 6.
iraa na razpolago -vsals: četrtefc in nedeljo
purana, srno, divje zajce in drugo divjačino
najokusneje pripravljeno. — Vse druge dneve razne Specialitete.
Vsako sredo in soboto najfinejše riževe in krvave klobase.
Točijo se zajamčeno pristna dolenjska In štajerska vina ter dvojno marčno pivo iz sodčka. — Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
O
c/>
"O c/x
-» pr
o —
o-2
w. Ui
n «■ a o
</>
o
' B
CD
’• 2 • o
. <
.• o
I
Pri nakupu „pra-vega Francka"
| izvolite paziti rta to-ifc varovalno znamko.
Tovarna
v Zagrebu.
\	>)	i:n
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „ pravi Franck
Proizvod najboljših siro vin.
201, do 301»
■\
znižane cene radi preogromne ziloge oblek, nglanov in zimskih su-keni za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5
ii
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
. =s Ceniki zastonj in franko.
Seznam ljubljanskih javnih knjižnic in čitalnic.
Knjižnica, zavod, čitalnica.
Licejska knjižnica (v prostorih 11. državne gimnazije).
Knjižnica ljubljanskega mestnega arhiva
(na magistratu).
Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica In čitalnica (v Wolfovi ulici).
Javna ljudska knjižnica gosp. naprednega društva za Šentjakobski okraj (v Draga-
tinovi hiši).	_____
Javna ljudska knjižnica polit. In Izobraževalnega društva za dvorski okraj
(Pred igriščem št. 3).
Javna ljudska knjižnica za napredno politično društvo za kollzejskl okraj. (Pri Rusu na Marije Terezije cesti).
Ljudska knjižnica Sokola I. (v društvenih prostorih na Taboru).
Odprto.
Vsak dan izven nedelj in praznikov od 10—12 dop. in od 2—4 popoldne (izAen ponedeljka).
Vsak dan od 9—12 dopoldne.
Knjižnica v nedeljo in praznik od 9—11, vsak dan od 5—7'h.
Čitalnica v nedeljo in praznik od 9—12, vsak dan od pol 4—8 zvečer.
V nedeljo od 10—12 dop. Vsako sredo od 7—9 zvečer.
V nedeljo od 10—12 dopoldne, v sredo od pol 7—8 zvečer.
Odprta vedno.
Slovenska Matica (Kongresni trg).
Deželni muzej (Rudolfinuin).
Odprla v torek, Četrtek in soboto od 8-9 zvečer.
Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
V nedeljo od 10—12 in v četrtek od 2 _4 za vse brezplačno. Sicer vstopnina 60 vjn Muzejska knjižnica ob uradnih uraj, otj 8—1 dopoldne.