O citiranju in avtorskem pravu s tega področja Author(s): Breda OGORELEC Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 114-115 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180587 Accessed: 24-10-2018 12:22 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:22:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms it. 16, 17/1991 Breda OGORELEC O citiranju in avtorskem právu s tega področja Ne le urbanisti, ki delajo v praksi, tudi nekateri urbanisti raziskovalci ne citirajo, tj. navajajo vira, od koder so prevzeli določeno misei ali po- datek. Temu je delno vzrok nezna- nje, saj neka tere fakultě te svojih slušateljev v dodiplomskem študiju ne seznanijo z metodami znanstev- nega dela*, nekateri pa vire zamol- čijo namenoma. Zato na králko predstavljamo pravila citiranja, nato pa tudi avtorsko pravo s tega podro- čja. Čemu citiranje? S pravilno navedbo avtoija dosežemo dvoje: - bralcu omogočimo dostop do ori- ginalnega vira, - ločimo lastne misii in podatke od prevzetih. Iz vsakega besedila (ņajsi bo razi- skovalna naloga ali strokovne pod- lage) mora biti jasno razvidno, katere misii, podatki itd. so piščevi, katere paje prevzel od dnigod. Vire lahko navajamo: - v ceļoti med besedilom, - z opombo pod črto ali - z oznako vira med besedilom in navedbo vira v seznamu na konců besedila. Navedba vira mora vsebovati vsaj naslednje podatke: - priimek in ime avtoija, - naslovdela, - naslov revije, številko in letnik (če gre za článek), - kraj izdaje in - letnico izdaje; priporočljivo je navěsti tudi stran in izdajatelja, zlasti kadar ta ni obi- čajna založba. Kadar gre za dobeseden přepis, je potrebno tako besedilo postaviti v nadvednice. To velja tudi za dobe- sedne převode. Kadar pisec ne navede uporablje- nega vira, se kiti s tujim peijem, saj misii drugega avtoija ponuja kot svoje. Tako ravnanje ni v skladu z etiko, a o etiki morda kdaj drugič; tokrat predstavljamo črko zakon a. Doslej kršitve običajno niso imele hujših posledic, pričakujein pa da so ti časi mimo in da bo vse več avtorjev svoje pravice ščitilo tudi pre- ko sodišča. Nadaljevanje prispevka je priprav- ljeno na podlagi pravkar izšle knjige Mihe Trampuža Avtorsko pravo v praksi. Izb rala sem tiste člene za- kona in primere sodné prakse, ki najbolj neposredno zadevajo avtor- sko pravo na področju znanosti, pa tudi s področja umetnosti, ki nepo- sredno omenjajo arhitekturo, in to predvsem tiste, ki zadevajo moralne avtorske pravice. Seveda pa bralce vabim, da se seznanijo s celotno vse- bino knjige, ki navaja tudi druge předpise in številne mednarodne ankete. Morda jim bo to znanje po- magało, da ne bodo zabředli v nepo- třebné spore - kot verno, nepozna- vanje prava ne odveze od odgovor- nosti! Navedeni so členi oz. deli členov za- kona o avtorski pravici (Ur. 1. SFRJ 19/78, 24/86, 75/89 in 21/90) in sod be republiških vrhovnih sodišč (oznaka SP). Za avtorska dela se štejejo zlasti: - pisana dela (knjige, brošure, član- ki in drugi sestavki); ... . - dela s področja ... arhitekture ...; - načrti, skice in plastična dela, ki se nanašajo na zemljepisje, to- pogralìjo, arhitekturo ali kakšno drugo znanstevno ali umetniško področje; ... (3. člen) Šteje se, da je kršena avtorska pra- vi ca, kadar ena oseba napravi znan- stevno pripravo z zbiranjem in analizo podatkov, druga oseba pa brez dovoljenja iz tega naredi článek in ga objavi. (SP) Če je avtorsko delo, kije bilo ustvar- jeno v sodelovanj u dveh ali več oseb, nedeljiva ceļota, gre vsem sodelav- cem na njein nedeljiva avtorska pra- v ca. ... Ce avtorsko delo, ki je bilo us tvarjeno v sodelovanj u dveh ali več oseb, ni nedeljiva ceļota, ima vsak sodelavec avtorsko pravico na svo- jem prispevku. (10. Tlen) Avtorjevemu sodelavcu ni mogoče přiznali lastnosti stvaritelja dela niti ob soglasju avtorja, če med njima ni obs tajało intelektualno sodelovanj e, spodbujeno s skupnim ciljem in in- spiracijo. Sodelovanje pomeni stro- kovno-tehnično delo, ki ni kreativno, pa če je bilo še tako strokovno, saj vse to strokovno-tehnično delo ne d je rešitve znanstvenega problema, ni njegova teoretična obrazložitev in tudi ne postavlja problemov, ki so zanimivi za znanost. (SP) Prispevek sodelavca, ki dela pri re- alizaciji arhitektonske zamisli objek- ta v komponentall, ki pomenijo uporabo tehničnih pravil pri izvedbi objekta, se ne šteje za avtorstvo v smislu 1 6. člena zakona o avtorskih pravieak. (SP) Avtorska razmeija glede avtorskih del, ustvarjenih v delovnem razmer- ju v podjetjih in drugih pravnih ose- bah, ureja splošni akt teh pravnih oseb v skladu s tem zakonom. (20. člen) Podjetje in druga pravna oseba ali delodajalec ima izključno pravico, da v okviru svoje redne dejavnosti pet let izkorišča avtorska dela, ki jih je pri izvrševanju svoje delovne obvez- nosti ustvaríl delavec v tem podjetju ali drugi pravni osebi oziroma de- lodajalcu (delo, ustvaijeno v delov- nem razmerju), ne da vpraša za dovoljenje delavca kot avtoija. ... Delavec kot avtor dela ustvarjenega v delovnem razmerju obdrži na ta- kém delu druge avtorske pravice. (21. člen) Če delavec, kije v delovnem razmer- ju v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma pri delodajalcu pri izvrše- vanju svojih delovnih obveznosti iz- dela strokovno poročilo, referat, u ra- dni akt ali podobno delo, ne pridobi na takém delu nobenih avtorskih pravic. (23. člen) Kadar ena ali več oseb organizira ustvarjanje avtorskega dela, pri ka- terem sodeluje več sodelavcev, ki ni- so z njo oziroma z njim v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik av- torske pravice na delu kot ceļoti 114 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:22:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Tehniķe in metode št. 16, 17/1991 naročnik, razen če ni v pogodbi dm- gače določeno. Sodelnvci při avtor- skem delu ... obdržijo avtorsko pra- vico vsak na svojem prispevku. Naročnik ne sme brez dovoljenja vseh sodelavcev znova objaviti av- torskega dela ... in ga ludi ne upo- rabiti v drnge namene. (25. člen) Avtorska pravica vsebuje premo- ženjske ozirotna materialne (mate- rialne) in osebne (moralne) avtorske pravice. (26. člen) Moralne avtorske pravice so: avtor- jeva pravica, da ga priznajo in na- vedejo kot ustvaritelja dela, pravica, da se upre vsaki skazitvi, okmitvi ali drugačni spremembi svojega delà, in pravica, da se upre vsaki uporabi dela, ki bi žalila njegovo čast ali ugled. (28. člen) Taka uporaba avtorske fotograílje, pri kateri se deli lika s fotograílje spremenijo z drugimi likovnimi obli- kami, pomení kršitev avtorskih pra- vic. (SP) Kdor izda, predela, obdela, přikáže, prevede ali kako drugače javno iz- korišča avtorsko delo, mora vsakok- rat naves li ime in priimek avtoija. (29. člen) V SFRJ je dovoljeno brez odobritve avtoija: - objavljati in reproducirati posa- mezne dele književnega, znan- stvenega ali umetniškega dela za pouk; - ponatisniti v periodičnih publika- cijah aktualne članke, v katerih avtor obravnava splošna vpra- šanja, ki zanimajo javnost, če ni izrecno prepovedal ponatisa; - reproducirati v časnikih in peri- odičnih publikacijali posamezne aktualne fotograílje, ilustracije, tehnične náčrte ipd., ki so bili ob- javljeni v drugih časnikih ali dru- gih periodičnih publikacijah; ... V vseh primerih ... je třeba jasno navěsti ime in priimek avtoija, iz- virņo delo in odkod je stvar vzeta. ... avtor (ima) pravico do piacila in vse druge pravice po tem zakonu (48. člen) V SFRJ je dovoljeno brez avtoijevega dovoljenja in brez piacila honoraija: - priobčiti porocüa o objavljenih kryiževnih, umetniških in znan- stvenih delih, v katerih je njihova vsebina na izviren in skrajšan náčin po vzeta; - dobesedno navajati ocllomke iz objavljenega .. znanstvenega dela, če skupna navedba vseli odlom- kov ne presega četrtine dela, v katerem so odlomki navedeni;... V teh (op.av.) primerih obdrži avtor vse druge pravice, ki jih ima po tem zakonu. (49. člen) Tisti, čigar materialna ali moralna avtorska pravica je kršena, 1 ali ko zahteva varstvo pravice in povračilo škodě, ki mu je bila s tem prizadeta. (95. člen) Za kazniva dejanja iz ... tega zakona se storilec preganja na zasebno to- žbo. (102. člen) Upamo, da bo naš poživ k bolj ko- rektnemu navajanju avtoijev pádel na plodná tla in se bo število zlorab zmanjšalo. * Bralccm priporočamo gradivo za študij pri předmětu prof. Kurcnta Melode in organizācija dela v znanosü, ki ga je zbrala Maja Črcpinšek, izdala pa FAGG -Arhitektūra v Ljubljani letá 1989. mag. Breda Ogorclcc, dipl. geog. Vir: Ťrampuž Miha: Avtorsko pravo v prak- si, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1991, 236 str. Ksenija KOVAČEC Primer uporabe metode večrazsežnega lestvičenja V letu 1988 je Projektivni atelje iz Lj ubijane připravil študijo enajstih variantnih rešitev za avtocesto Razdrto - Vrtojba na odseku Pod- nanos - Selo, ki jih ponazaija slika 1 . Med drugim je bilo opravljeno tudi vrednotenje izbranih variant glede na negativné vplive na okolje, ki bi jih povzročila izgradnja cestnega od- seka. Pri tem so upoštevali naslednje elemente (kriterije) obremenitve oko- lja, ki jih povzemamo po študij i: (1) zrak: emisija škodljivih plinov, prali, (2) hrup: bližina pozidanih po vršin, stanišča di'jadi, (3) vode: posegi v vodni režim, ogro- ženost kvalitete vode v fazi ek- sploatacije ceste, (4) erozija: kot posledica fizičnega posega in vetrovna erozija, (5) flora, favna: zmanjšanje kvali- tete pogojev bivanja, prehranje- vanja in eksistence avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst, (6) naravna in kulturna dedisčina: direkten fizičen poseg ali nega- tiven vpliv bližine trase, (7) urbanizirani prostor: cesta la- hko postane element povezova- nja obstoječe in planirane orga- nizacije dejavnosti, laliko pa povzroči prekinitve lokalnih funkcij povezav, (8) estetski, vizualni vplivi: spre- membe vizualnih kvalitet na račun zmanjšane krajevne prvo- bitnosti in pestrosti prostora. Območje po teka variantnih tras so razdelik na prostorske celice velikos- ti 500 m X 500 m in za vsako célico določili ocene stopenj škodljivosti za vsakega izmed obravnavanih kri- terije v. Na podlagi teh ocen dobíjena matrika vrednotenj je v tabeli 1. Vrednosü v posameznem stolpeu so ocene obremenitev posameznih va- riant za izbrani kriterij (večja vred- nost pomeni večjo obremenitev). V tabeli so tudi uteži za posamezne kriterije. Uteži predstavljajo pomem- bnost posameznih kriterijev (večja utež pomeni večjo pomembnost kri- tērija). Skupno oceno za vrednotenje va- riant so določili kot seštevek ute- ženih ocen (zadnji stolpec v tabeli 1). Glede na to oceno so variante raz- delili v naslednje štiri skupině (v ok- lepaju je navedeno odstopanje od najugodnejšega seštevka): 1. skupina: 1 (0%), IV (2%), IX (2%), X (2%), 2. skupina: VIII (5%), XI (5%), 3. skupina: VII (9%), V (13%), 4. skupina: II (18%), VI (19%), III (24%). 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Allpapier 115 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:22:02 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms