gospodarske, obrtniške in narodn.. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo maja 1867. Gospodarske stvari. sladkorni (cukreni) pési Spisala sinova Avgnsta Tschinkela v Ljubljani. (Dalje.) Kako je péso prvič okopati in opléti. Ako se hoče pridelati dosti lepe pese, naj se njive usnažijo plevéla in prst naj se prerahljá. To se delà ponavlja, tudi po trikrat skrij ? če Je treba ? dokler nát ne njive Ker je zdaj pésa debelejša, kakor je bila prvič, naj se tudi globočje okop To koristi y da bolj raste Ce tudi je plevél že zatrt, vendar okopavaj, dokler je njivo videti iz pésne natí, zlasti kader suša dalje časa pritiska Dokazano je, da okopavanj Star prigovor učí, da pési motika daje rast in sladkor redi peso Okopavanje z motikami, ki so po 5 palcev široke. Da začne seme tekój lepo rasti ter da se korenine potem zgodaj zredé, mora kmetovalec ta posel pridno in čisto opraviti. Dostikrat je samo v njegovi moči, da, ako se on ne ustraši srkávajo. Rahljanje mlj tako prerahljá, da je kakor goba, in da z láhka v se pije mokroto, posebno jutranj tanke pésne koreninice v slast po 7 roso, ktero mnoge mena ne truda ne stroškov, če je tudi letina slabšega vre- , pésa vendar lepo rodi, in da mu obilo povrne delo in stroške. Torej naj se pésa okoplje ter z okôpom usnaži in kamor lehko padej ahaj mlj tudi pomaga, da v prsti mokrota in solnčna gorkota > y raz- ter potem gnojé péso tudi tište stvari, ktere do daj še niso bile do dobreg peréle. Kdor ne ver- upleve , rval jo uiuguuo mu kj , tu jo , ivauci jo v palca visoka zrastla. Naj gré na njivo delavcev kar je mogoče hitro to je kader je do dva jame, kakšno korist pési rodi okopavanje, ta naj sam poskuša, in gotovo bode preverjen. likor more ? da j posel hitreje z vršen. ? ko Kdaj je péso iz kopati. Okopavanje pesi pokončá nevarni plevél, ter ji po maga, da se poprej in bolj zředí. Kako in kdaj je péso prepuliti in zopet okopavati. kopati Navadno se začne sredi kimovca (septembra) pésa Poprej se tega del ni lotiti ker pésa največ Ce kmetovalec si potem lepo pomaga pesi pridno střeže, naglo vidi, kako Pésa iz vrlega semena delà sladkorja zředí velicega srpana (avgusta) in v začetku kimovca meseca. Najboljše se koplje z loparji, kteri morajo biti že-ter vsi podobni navadnim žitarskim loparjem, lezni y precèj dobre šopičke. Ko bi ti šopíčki dalje časa ostali tedaj ne smejo na konci biti jeziku podobni. vkupe j rvarvui ov/ um v oaj ^1x1 y jjw jll^Jl/wli kškjlinuli ux ——. , ^^^ j- —- ~ ~ " ~ ^^v—.j v pili zemljo in branili bi rasti, debeléti in sladkor delati polti naj ji z nožem odrezavajo nát. tako kakor so bili vsaj eni, po nepotrebnem bi Izruvano péso naj otroci snažijo prsti, in tesno pri da ima ostati na sta- tisti korenini, ktera je odločena, rem prostoru. Za to je treba nagle pomocí. Jako škodljivo je, zavoljo živine čakati y da Nát je dobra živini za krmo. Tudi ne škoduje, ako jo pustiš na njivi, đa se podorje in takisto zemlji pesa precej vrne nekoliko izgubljene moči. veča zraste, predno se presadi, kajti korenina tište ktera ostane tam, kjer je bila, potem navadno , ^^HBHH m H ^Hi boléha ter ne doraste, ker se je prepozno iznebila nepotrebne družbe. Kakor se pésna nát (perje) lehko z rokó zatne naj se precej presadi. Delavec naj z levíco trdno prime največo Po Kranjskem je slaba navada daje. y raste, obírati, da se péso y dokler v se nát y • w 9 živini ni od te ce se i Veče nepameti je j kajti nobena reč pèse bolj ne ustavlja, kakor nát obere. Premodri stvarnik ni nobene reči ustvaril, ne védi zakaj ; navadno, kader je po 3 palce visoka vzroke. Vsi vse ima svoje velike in važne umni gospodarji, kteri sadé peso y povsod péso, ter vse druge, kar jih je pognalo iz tište jamice, ima od narave (nature). ostro skrbé in pazijo, da se ji ne vzame zavetje, ktero naj populi z desnico, ter potlej zemljo zopet potlačí , ktera ostane na starem prostoru. Kader Ce izkopane pése ne mores precej z njive domů nazaj pesi vzeti, pa ce se je bati mraza, spravi jo na kupe, ki so se přesaj a v susi, naj přesaj evalec s kratkim, na konci zdolaj na štiri ogle narejeni in zgoraj zašiljeni (pirami-dasti), pa jo nekoliko palcev na debelo pokrij s prstjó, ob koreninah nekoliko razrahljá, ker drugače bi se po- in tako se^ ti lepo ohrani čez vso zimo. Kopica ne smé trgala suličastim (špičastim) lesom, predno peso puli y zemljo sama nát, korenina bi pa ostala in spet ozelenéla. biti na tleh nad 5 črevljev široka, ne nad 4 črevlje vi- Če ni pésa povsod izkalila seme, koder je ireua, an pa, Kar je se uoijse in ku- va-l«,j_uo, «rw jo xw^i^«, ristnejše, naj se tjekaj posadé najmočnejše korene izpu- pésa ostane vso zimo na Je treba , naj^ ali pa, kar je se posadí drugo še boljše m ko- soka, a dolga vname naj bode, kolikor hoče. Pésa se večkrat ako je kopica predolga in preširoka. Kader kúpu, trebé večkrat pogledati y ljene pése Nekoliko dni potem y ko je pesa presajena y trebé nam- reč po 5 palcev širokimi. To delo naj se po dvakrat če morda ni začela kje goniti. Ako je bila mokra lé- tina y posebno rada gnije zopet okopavati z motikami, s kakoršnimi prvič (Konec prihodnjič.) y 144 Národní običaji. > Vencanje (kronanje) ogerskega kralja. Î. Popis ogerske krone in druzih venčalnih pridevkov. Preteklo je že 36 let od zadnjega venčanja oger-* skega kralja Ferdinanda. Ker se bliža čas, da bode naš cesar Franc Jožef venčan kot ogerski kralj, in ker imajo „Novice" navado, da svojim bralcem raz-lagajo bolj na tanko, kar se po svetu zanimivega godi, tedaj jim podamo tudi popis, kako Ogri svojega kralja venčajo (kronajo). Pred vsem hočemo govoriti o sveti ogerski kroni in druzih znamenjih, ktera se rabijo pri venčanji. v Sv. Stefan, vojvode Gajze sin, je bil v Pragi 994. leta krščen. Krstil ga je sv. Voj teh (Adalbert), praški Škof. Nastopil je ogersko vladařstvo 997. leta in vladal do 1038. leta. Da bi trden temelj postavil omiki in družinskemu življenju, zato je sklenil, pokri-stijaniti vès svoj narod. Ustanovil je 12 škofij in slavno benediktinsko opatijo v sv. Martinu, ktere je obdařil z obširnimi zemljiškimi posestvi. Pri priliki, ko je do papeža Silvestra II. poslal poslance prosit potrditve teh cerkvenih ustanov, dodal je po višem navdihnjenji še prošnjo, da bi mu papež dodelil kraljev naslov in mu poslal krono kraljevo. Papež Silvester mu usliši vse prošnje (1000. 1.) ter mu pošlje kraljevo krono; dá mu pravico, da se ima pred njim nositi križ ter mu poděli naslov „apostolskega poslanca." Sedanja krona ogerska je sestavljena iz dveh kron. — Zgornji del je prav tista krona, ktero je Stefan prejel od papeža Silvestra II., imenuje se „latinska" krona zarad latinskih napisov na slikah, ktere so na njej. Ta krona je na pol okrogla zlata Čepića (to je prava krona) ; nad njo sta dva oboka, navskriž postavljena, nad njima pa je obr oček, vrh kterega stoji zlati križ. — Spodnji del te krone je zlat obroč z vdelanimi dragimi kamni, kterega z zgornjim delom , to je s pravo krono, veže zlat trak, z biseri okinčan. Spodnji del se imenuje ,,grška" krona zarad grških svetnikov slik z grškimi napisi. To krono je kralju Gajzi podařil grški cesar Duka. Res je sicer, da ta neprecenljiva zastava národnega življenja na Ogerskem nima posebne umetniške cene, toda jako sveta je Ogrom zarad več ko 8001etnega svojega obstanka. Ta Ogrom sveta krona tehta devet mark in šest lotov ; dražih kamnov ima 100, in sicer 50 safirov in 50 rubinov; kinČa jo 338 pravih biserov in 9 majhenih zlatih verižic. Tej kroni se še prištevajo: a) kraljevo žeslo (buzogany) iz čistega zlatá; od kedaj je to venčalno znamenje, to se ne vé ; pri venčanji ga kralj v roki drži ; b) zlato jabelko, vrh kterega stojita dva križa; tudi to se rabi pri venčanji; c) meč sv. Stefana; ogerski zgodovinarji^pripovedujejo, daje to isti meč, kterega je sv. Stefan imel pri bitki zoper upornika Kupo. S tem mečem kralja opašejo ; d) plaše sv. Stefana; to je star plaše po obliki nekdanjih mašnih plaščev, ki so zagrinjali vès život. Ta plaše je neprecenljivo staro rokodelo, s slikami in napisi, z zlatom vezenimi; delala ga je in Stefanu podarila njegova žena Gizela, bavarska kraljičina in sestra nemškega cesarja Henrika Sve-tega. Zgodovinarji trdijo, da sv. Stefan ni nikoli nosil tega plašča in da je bil še le pozneje pri- družen venčalnim znamenjem sv. Stefanu in njegovi ženi v spomin. e) apostolj ski križ s v. Stefana. Križ, kterega je bil Silvester II. poslal Stefanu s priznanjem kraljevega naslova, kakor tudi zastava sv. Stefana sta se zgubila. Križ, ki se sedaj kot apostolsko znamenje pri venčanji nosi pred kralji, je iz dobe kralja Matije. Po stari šegi ta križ pred kraljem na konji nosi najmlajši škof; hrani se v zakladnici ostrogonskega kapiteljna; ondi se hrani tudi križ, na kterega prisega ogerski kralj. Ta križ je deloma iz Stefanove dobe in prelepo delo. Ondi se hrani tudi mali križ, s kterim ogerski primas kralju mir (pax) pošilja pri venčalni maši. Ker je ta križec iz časov Szelepscenyi-ja, zato se imenuje „Szelepcsenyi-jev" križ. 2. Venčalni obred se izvrsuje tako-le: Ko je dan venčanja doloČen, pošlje se sijajna deputacija, ki navadno šteje 50 mož, večidel boljarjev, kralja vabit; enaka deputacija kralja sprej me na deželni meji. Predno kralj dospè v mesto, kjer ima biti venčan, pozdravljajo ga na treh krajih: prvič na deželni meji, drugič pred mestom in sicer na polji pod zelenim krasno okinčanim šotorom, v tretje pred mestnimi vratmi. Tu ga pozdravi mestna gosposka (magistrat) ter mu izroči ključe mestnih vrat. Drugi dan kralj osebno odpre sklicani deželni zbor, kteremu se predložé kraljeve propozicije in venčalna „inauguralna diploma." Ta diploma je isto važno pismo, s kterim apostolski ogerski kralj obeta, v vsem držati se deželne ustave, braniti privilegije, pravice, svobodě, nedotekljivosti ogerskega národa, deželne meje in celoto deželno, ter se zaveže tako, da ga ogerski narod more venčati s polnim zaupanjem. Palatin (ali če njega ni, njegov namestnik „judex curiae") pred venčanjem tisti dan z veliko slovesnostjo prenese sveto krono v zakri-stijo tište cerkve, ktera je določena za vencanje. Tu se vojaki posta vij o na stražo. Dan venčanja se snidete zgornja in doljnja hiša deželnega zbora, državni veljaki in plemenitniki se pa sni-dejo pri palatinu. Nekoliko boljarjev jezdi v kraljevo poslopje, druge pa predsednik spodnje hiše deželnega zbora pelje v cerkev, kjer se ima vršiti kronanje. Ob določeni uri tje pride tudi kralj s sijajnim spremstvom. Tu ga sprej me primas (prvi ogerski škof) z drugimi škofi in deželnimi stanovi; primas ga nagovori ter pelje v svetišče na krasni kraljev oder. Zdaj se prav za prav pričné venčalni obred. Pred vsem kralj moli vero po besedah tridentin-skega zbora in prisega. V tej prisegi — ki se loči od pozneje — obeta, braniti katoliško vero in cerkev. — Po litanijah vseh svetnikov primas s s v. oljem kralju mazili desno ramo,^prsi in zatilnik, ogrne mu blagoslovljeni plaše sv. Stefana in kralj se podá na svoj sedež. Potem se prične slovesná sv. masa. Po odpetem listu kralj iz rok primasa sprej me sv. Stefana meč, s kterim s svojega sedeža v podobi sv. križa trikrat mahne po zraku. Pomen teh mahljejev je ta, da kralj spozná za svojo dolžnost vero, cerkev in domovino, če je treba, tudi z mečem braniti; po tem slo-vesnem trenutku primas kralju meč opaše govoreč naslednje besede: „Přepáši svoje ledje z mečem, mo-gočni ! in vedi, da svetniki niso zmagovali z mečem, ampak z vero. (Konec prihodnjič.) 145 Narodne stvari. Stranka posredovanja. veljati > ako nisi saj pri vsakem drugem stavku neko liko Dancev v salati pohrustal. Ko bi mi imeli ta de nar ? ki se je potratil zadnjih 30 let volj Ako hoces narod popolnoma zatreti, udari s sekiro na steblo njegovih aol, izrini mu tam njegov jezik, vpeljaj ptujega in prepričal se bodes, da v y nesrečnih severnih dvojčekov v vseh "nemških časnikih in brošu- na papir, na crnilo, peresa in tisk, in to zarad volj x a>ii , xxa> ^«.JJIX , LIO, VaIIIIIU y UCIC&tt 111 W»lS> y IL ravno teh pravic, zarad is tega predmeta ravno taist stvari v kratkem Času bos svoj namen dosegel. se mi Slovenci Še od 1848 Iz Miihlfeldovega govora v reichsratu na dan kej zadevi, zarad ktere in to strašno pohlevno >> leta 1861. Gospodje grof Barbo, vitez Gariboldi, baron sešli in porazgovorili, da ne bodo Zois več opero upamo, prav lahko bi si narodno gled z vred > vseučilišče v zvezi s tehniko v Ljublj in železnico do Belaka brez in Trpinec so se z narodnjaki glasovali, ampak večidel z vlado z na- Se ve, da S1 to ke podp in pa Sleswig-Holst apravili in lz- mero posredovanja med poslanci velikega posestva volienimi kmečkih sosesk in mest." Tako je pisal pred J______-9 m .. • S~Sé m W . • i/ • T • 1 4 iz Ljubljane, ker potřeboval je ravno nekaj „kebrov"; ker za Je nekoliko časom neki možic „Gr. Tagespošti m vse kaj druzega v očeh nemških narodnjakov ; nje veljá princip narodnosti iz tega obzira, kakor ga jbolje v predzadnjem broji humoristični berolinski da čvrsto držijo, kar imajo Kladeradatsch" naznačil s kušaj o si prisvojiti ? kar Je mogoce man zlodja ni moč nič novega v Ljubljani vloviti, zato si fest halt, was man hat, und zu kriegen sucht, was man da je to satira na vsako pravo bomo eno debelo zmislili u u m u uiiu ucuciu ZiiJLiio-iiii, — pozneje, uv ^ w ^^ va« j preklicati, bo spet nekaj vrstic, in sopet bo honorara al kaj se če, ko se v praks ko bo treba to kriegen kann) Se tako (nekaj grošev). Ako človek poprej omenjene poslance enmalo vem tiče 7 da bi bili mi Slovenci za precej dolg ? kar svrsuje Al to se 77 casa i\Lv0 ClOVcK uupicj u uic lijene jjuoiam^ ad ^xixxicnv hoo , tic» ^v^^j uuigu u , vax. kj u. j^Wiac* JV^AIA » IWVU IAJ. mi V« s^jj kj l_i_l iV • kjx^c« axjvxc* zjckkjkj- ali pl. Wurzbacha omenil, lahko bi bil clovek mislil, leti vsacega od nas, ki ima še kaj čuti za svoj narod, da se ,,Tagespošta" pripravlja postati organ ljubljan- ko čez Sotlo pride in vidi, da je v njegovi domovini skih „Girondistov", kakor je nekdaj njen brat „Tele- ravno vse narobe, da je bilo vse pisanje po časnikih in govorjenje v zborih bob v steno, da se nismo ne priliko gosp. pl. Langerja, dr. Suppana jezik v vseh adnijah brez izjemke. Srce mora zabo graf" pisal za znane štajarske avtonomaše. Pa pustimo šalo na stran in privoščimo s pravim, za en sam korak dalje pomeknili, da stoj v se čist pomirljivim, kršćanskim srcem teh par južin, ki si jih na taistem temelj i kakor pod Bachom! Človek za- : ---X „».li A rs m i Cl m í Ir r» TV/Ti 4-4- /"kl n n T~w d n 1 n ~rr t 1 ^ StOnj prCniiŠlj lij A lri OM a TTTk Ko 11 Ir O 1 ri O *1 Ck ft O 5 TOrzilr naš sredi posta pusta. vrli dopisnik z „Mittelpartei-jo" zaslužil, ker ima včasih Človek še bolji tek, kakor sredi Spravimo se pa na predmet sam in vprašajmo m si beli grešil 7 ostal da j , kaj da je naš jezik tako dalječ za hrvaskim v javnosti za- ? ali je morebiti manj izobražen, bolj neotesan kakor miroljubni Slovenci: ali je res pri nas mogoče Jaz poznam obsežek oběh literatur popolnoma dobro obe ste skoraj enaki, samo da so si naši bratje zadnjih posredovalno stranko napraviti? Mislim, da brez premišljevanja mora vsak poštenjak na kratko odgo- voriti, da to UI Uli Jjupuiliuillčl ,,ilUll»tJllS", Ul'USl llUUlUUg, oaaixa , «n-v ml uo.oo» uiunu^iaua ocoia v jljcuct, kajti kako se more iz pravniškega obzira o pogodbi da bi po broji knjig morebiti še svoje sorodne sosede bi bil popolnoma „nonsens", prost humbug slim let nekoliko šolskih knjig več oskrbeli ako bi bila enkrat ; sicer pa mi naša bibliografia sestavlj govoriti, če ni na eni strani nobenega prava pa 7 še več Zakaj > na ko vse?! drugi „narodna stranka", to vrti? se imenujejo poslanci slovenskega naroda prekosil vprašal Toraj 7 ako nikj drugod 7 bi človek lahko pravic teh dveh bratovskih jezikov ultraslovenci 7 okoli cesar se vse Graf Orindur Erkláret mir diesen Zwiespalt der Nátur > Tù bi bilo vsako kvašenje o posredovalni stranki Vec ali manj gotovo okoli Bleiweisovega predloga o pomirjenji zdraženih strasti itd zavoljo vpeljave našega jezika: „um den ungluckse- stva na narodu, ker posredovat maskiranj se more daj med li gen Sprachenstreit44 pravijo naši miroljubivi, sen- politiškimi strankami, ne pa tam, ko se združeni timentalni sovražniki. Ta nesrečna pravda zavoljo je- vsi narodni poslanci borij za zika ungluckseliger Sprachenstreit u aljtvck jjuugllh/ftovll^ujl kjjj a «ivli. tílio li tíat vcljci o cv 111 v zjcai * , v vxía v a-uiw xav xtjçjluu , «w vu^iwu nas Slovane, kadar je nam treba košček pravic dati, njegov^ jezik zanimiv predmet s keltiškim vred pri Sleswig-Holsteincih, kterih je za pol milijona manj učene jezikoslo samo za roda bstanek svojega na- da popolnoma ne izgine, da ne bi enkrat postal za od nas Slovencev 7 pa ni bilo nobenega govora o „un-bili so večni nesrečni gluckseligen Sprachenstreit-u" : dvojčeki (ewige Schmerzenskinder) vseh Nemcev tega sveta. Zadnjih 20 let nisi mogel za pravega Nemca Da to niso prazne fraze, temuč žalostné resnice • \y -tt" v/ i 1 • • 1 • 1 v 1 ^ i 7 to nam priča Korošk leti so bila še ne pred 350 LVĆIl JLV kj i kj O XV ćti , 1\1 I v^ kjlloi OV 1-1 V-* JJ1 V^ V Slovenije, Celovec čisto slovensko mesto ojvodi pri nastopu vlade slovenski prisegali; « 7 dan 146 danes je Celovec tako nemšk kot Solnograd in v de- kterih so se Magjari do danes s takim vspehom držali, želi smo že na pičlo tretjino reducirani. Gospod K., namreč teh: Pomislite, ako narodnost enkrat profesor povestnice v Zagrebu, mije neko staro knji- izgubite, da je nikdar več nazaj ne dobite v • 1 1 / i • • li A \ i • i • « • • i • i i i á i ) žico pokazal (natisnjeno leta 1808), kjer neki avstrijski ako se vam pa svoboda tudi desetkrát vzame general po imenu Polak svoje dogodke iz francozkih more vamjo vsak trenutek ugoden slučaj povoj ská pripoveduje; med ostalim opisuje tudi Mariborvrniti! ~ — -in pravi, da je snažno mestice , da ima lepo okolico Dr. V. Z arnik. íu , viov jv uutv/jiiv/ mv>o uvjo , uai xuact it/jju uivuhuuj sladko vince, lepa dekleta; dodaja pa na koncu to-le: Vse bi bilo lepo, samo da bi se mogel člověk ker govori j o vsi z ljudmí laglje razumeti le slovenski (windisch) in nemškemu je málokdo kos! To je bilo v začetku tega stoletja. Dan današnji je pa Maribor skoraj čisto nemško mesto m temu gnjezdo najbolj zakletih sovražnikov slovenstva, kakor so renegatje povsod! Bral sem v „Grenzboten" *) leta 1859 jako zanimiv dopis iz južne Štajarske, kjer nekdo matematično dokazuje, kako lepo na Slovenskem germanizacija napreduje, kako da se nemška meja za vsak z ar od (to je 30 let) dalje za eno miljo pomakne, in po imenu našteva vsa po francozkih vojskah do danes ponemčena sela. Pisatelj prav lepo in včasih še humoristično opisuje, kako gre vse to najvspešneje po šolah kakošno mešanico iz obeh jezikov od konca narod govori, da do čiste (? !) nemščine pride. očigled takih neovrgljivih dokazov } v očigled tega, da nana je več kot polovica našega naroda na Koroškem in Stajarskem že ponemčena, nam se drznejo z nepopisljivo nesramnostjo možje trditi, da so tudi oni „dobri" narodnjaki y da so to laži da nas misli kdo na svetu ponemčiti; v tem hipu pa zoper vpeljavo našega jezika glasujejo, kterega nihče od njih ne zna. To je res, da to ne gre na enkrat in da se germanizacija v dvajsetih letih čisto malo pozná; taka čarobnija tu ni mogoča, da bi se kot Slovenci še zvečer vlegli y e resnica in drugo jutro kot Nemci vstali. Al tudi to ko bi bili dalje še tako smrčali, kakor do leta 1848 matematiško gotovo v 200—300 letih slovenskega y y bilo več na svetu. Naši protilniki s naroda ne svojim trdenjem, da nas ne misli nihče ponemčiti zdé se mi kakor naš narod iz turških vojská pripoveduje, da je sèm ter tjè janičar kristjana zgrabil za lase in mu z handžarom v desnici toliko časa vpil : brate ne velik boj se! brate ne boj se!" da je bila glava sek! Kadar gre za obstanek naroda, naj je ali majhen, ne sme biti nob ene stranke, nobenega deljenjamed narodnjaki, nobenega posredovanja, noben e ,,Mittelpartei-e". Med nebrojnimi drugimi izgledi videli smo leta 1814., ko je šio za eksistencijo Francozke, ko se je že med diplomati govorilo, jo tako razdeliti kot Poljsko, da je stopil vès narod na noge kot en mož, da so najzakleteji republikanci, kakor Carnot, se sopet Napoleonu v službo ponudili, samo da narod pogina rešijo. Ko bo naš jezik zadobil po ravnopravnosti mu pri-padajoče pravice v šolah in uradnijah, ko bo národno vprašanje pri nas „ein krat razdelili i se bomo iïberwundener Standpunkt^ ( 7 ta- sami po sebi y kakor povsod v konservatilce , liberalce y radi- cc olitiške stranke alee itd. in prišle bodo med temi tudi ,,Mittelpartei-e na dnevni red. Zdaj bi bile pa take stranke popolnoma nesmisel, ker ne zahtevamo niti posebnega mini- sterstva, niti posebnega kancelarja, niti ne jahamo na posebnem državnem pravu. Držimo se pa čvrsto besedi, ktere je slavni grof Stefan Szechény leta 1826. v Požunu v zboru svojim sorodnjakom v glavo vpilil in Slovansko slovstvo. Rusko-slovenska čitanka. Naznanja se nam, da se tiska v Budišimu rusko-slovenska čitanka, to je, knjiga, iz ktere se bodo Slovenci lahko brez učitelja v kratkem času ru skega jezika naučili. Ta knjiga obsega kratko prispodobno rusko-slovensko slovnico (na 32 stranéh), berilo rusko-slovensko in pa slovarček, v kterem so zazna-movane vse besede, ki po ruski kaj druzega pomenijo, kakor po # y slovenski. Berilni del je tako vredjen, da bo na nekoliko stranéh slovenska vrsta pod rusko slovenska prestava precej pod ruskim tekstom. tekst, na desni y to je. Drugi pa slo- pa bo imel na levi strani ruski vensko prestavo. Temu delu bodo vvrstena nektera trgov s ka pisma, ker namenjena je ta knjiga vsaki vrsti ljudi. Na koncu bodo navedene tudi ruske mere, vage in denarji v primeri naših mér, vag in denarjev. Knjiga bo obsegala kakih 8 tiskanih pol in bo v formatu osmerke. Cena bo, kar le mogoče, nizka. Domorodec uoluuí ivu« vou« KJ\Jj iv uliv^vu^ uiLirva« ki je že pred dvema letoma misel sprožil, tako knjigo za Slovence izdati in ki se je od takrat za njeno izdanje trudil, in po čegar nacrtu je Čitanka sestavlj ena in na čegar stroške se zdaj tiska, je bil napeljan na to misel posebno po važnosti, ktero ruski jezik zdaj v trgovini pa tudi sploh dobiva. Naznanilo družbe sv. Mohora. Meseca julija t. 1. razpošlje družba sv. Mohora svojim udom sledeče bukve: yy Življenje svetni- kov in světnic Božjih" od dr. J. Rogača (1. zvezka II. polovica 17—18 pol); Fr. Jančarja (6l/Q pôl); „Umni vino rej ec" od Fabiola ali cerkev v katakomba h" kardinala Wisemana (lôl/2 Slov. Večernice" XV. zv. pol); pol); Pobolj- l vj v • f JJL1UU aJL f « £J 1 • J^WI J y vy y y JL VJ kj V šani sosedje ali sadjereja v pogovorih" od Tomšiča (3y2 pol) in yy Koledarček za 1868 a z imenikom vseh družnikov (11—12 pól). To se na- znanja s tem pristavkom, da poteče Čas, v kterem se mora Še letos v družbo stopiti, že s koncem te- kočega meseca; kdor bi se še le meseca junija ali pozneje oglasil, dobil bi za poslani denar samo toliko bukev kakor po bukvarnicah in se ne bo mogel šteti Vabimo s tem vse čast. Slovence in Slovenke. za uda. da se jih do 31. majnika še prav veliko število oglasi. Celovcu maja 1867. Družbin odbor. Šolske stvari Dr. W » \eue fr. Presse' t in pa naravopis v srednjih učilnicah slovenskih (Dalje.) dr. W Kar se posebno tiče naravopisa, moramo o-u reci y da ni res y kar on trdi y v kterem koli jeziku se ta nauk začenja: da je vse eno y „jener Grenzboten" so bili eden najstarejih in najizvrstnejih nemških Schiller , welcher" ein Thier unter dem slovenischen tednikov v Lipsiku, vredovala sta ga takrat glasovita pisatelja Julij an Schmidt in Gustav Freytag. Ali be izhaja, in kdo ga zdaj vreduje , tega ne vem videl. » ker ga že 6 let nisem Pis. Namen Z a j c kennt, wird beim Vorzeigen desselben in natura oder in der Abbildung sogleich lernen, dass Zajc und der vorgefuhrte Hase identisch sind. sem Es 14? ist ein leeres Gerede, wenn man behauptet, der Lehrer entfremde dem Schiiler die bekannten Objecte, welche nur einen winzigen Bruehtheil der za erlernenden ausma-chen, dadurch, dass er sie unter einem fremden Namen bespreche" itd. O tem dr. W —o-a zavrnemo posebno na „0. E."str. 170., kjer se bere: „Der naturgeschicht- liche Unterricht findet bei den Schulern auf der unter-sten Lehrstufe schon ein mehr oder minder reges Intéresse fur die umgebende Nátur vor, namentlich fur die belebte..." in str. 171: „Fur die Auswahl in den untersten Stufen der Naturgeschichte geben das Vor-kommen des betreffenden Gegenstandes in der eigenen Umgebung der Schuler einen besonderen Nutzen oder Schaden ... bestimmende Momente." To je vendar lo-gicen unicum, da je za učenca in učitelja brez važnosti, ako se po izrečenem imenu, na pr. jelše ali javora ali žabe itd. tudi to rastlino ali žival koj stavi pred duševno okó?! Komur ni napr. botanika izključljiv predmet učenja, ta si gotovo tudi poznejih let, ako je kot Slavjan odrastel in le veči del ostane med Slavjani, na pr. pri besedi A horn koj še le to ime prestavlja na materinski jezik „javor", in sedaj še le idejo stavlja v zvezo z imenom. Ta duševna funkcija pa za majhne ga učenca ni šala, in to je pravi razlog, zakaj so po dosedanji osnovi naših srednjih šol avstrijski Slovani zaostali več kakor Nemci. Da še dr. W—o-u damo vsaj e n primer, naj mu bo sledeče : Leta 1857., ko je nemški jezik p«^ zahtevah dr. W—o-a svoj blagoslov levai v vsako rupico avstrijskih narodov kakor nikdar popred, potoval je pisatelj . teh vrstic blizo Rogatca z nekim slavjanskim dijakom, ki je dovršil bil 6. razred. Pr'ašam ga, pogledavši na jel š o stoječo kraj ceste, kako se zove nemški to drevo? Odgovori mu, da ne vé, ampak da je to „jelša." Dalje gredoc po naključbi začnem govoriti o „Erli", in moj tiček je začel jo peti kakor nas uči Prešern v znani pesmi o tičkih in org-larju, to je, zbrbljal mi je ves opis itd., kakor se ga je bedasto naučil, ker profesor ni prinesel cele jelše v šolo, botaniške slike pa so večidel take, da je bob skoro enak koprivi. In ta učenec ni morebiti imel drugi red v botaniki! — Ali ni to greh na človeškem umu? ali ne mora biti poštenega učitelja sram, ako pomisli , da bi njegovo protinarodno postopanje moglo imeti tako sadje? Le strast more Člověka tako daleč zaslepiti, da tega ne vidi! Ce pa dr. W—o misli, da učenci njegovi in drugi, ki pri učenji ne slišijo nikdar „proklete" besede „Zajc" (tako dr. W—o piše zajca), ampak le „Hase", nikdar „hrast", ampak le „deutsche Eiche", se radi preme-njajo v gole botanike, naj nam pové, koliko se ljubi-teljev te znanosti odgoji na gimnazijah? Naj nam nikdo ne očita, da ne bi razumeli važnosti naravopisa v srednjih učilnicah; al tako modro vanje, kakor gaje izustil dr. W—o, je le prazna čenčarija, kteri noben pošten Nemec ne more pritrditi. Pri tako žalostnih nasledkih smemo tedaj prašati: ali ne bi bil dr. W—o sè slovenskim razlaganjem svojega predmeta več dosegel? Pokus ne bi bil prevec nevařen; ako bi bilo izpadlo prav hudo, izgubil bi svet le enega botanikarja! To napominjamo zato, ker dr. W—o pravi: „Die literarische Leere (in der Richtung von Fachwerken) geht, wie uns die Statistik bei einer so kleinen Bevol-kerung begreillich macht, jetzt und wird noch in der Zukunft so weit gehen, dass man nicht einmal ein slovenisches Hilfsbuch zur Bestimmung der Naturprodukte dem Schuler zur Befriedigung seiner Lust und Liebe die Nátur kennen zu lernen, in die Hand geben konnte. Ein Deutscher wird es nicht verstehen, und in dieser Beziehung moge Herr Dr. Bleiweis nur selber etwa eine Flora zur Einsicht nehmen und sich uberzeugen , wie viel er — der allgemein gebildete Mann — aber nicht Fachmann —• davon zu verstehen vermag, obwohl er der deutschen Sprache machtig ist. .." Ravno tako je boso njegovo kramljanje o zvezi med naravopisom, kemijo, fiziko in tako dalje. Na to mu odgovarjamo le dvoje: Kar se šolskega učenja tiče, vsi so predmeti v ozki zvezi z narodnim jezikom učencev; kdor tega ne vidi, temu je vse eno, ali učenec zmiraj tako sadje pokazuje o kulturi, kakor bomo pozneje nekoliko predložili iz djanskega življenja. Naj dr. W —o pogleda na „O. E." str. 6., za tem na str. 122—3, na pr. „man braucht nur das Ziel, welches dem Unterricht in der Muttersprache vorgesteckt ist, genau zu erwàgen und die daraus sich ergebenden Bedingungen zu folgern, um zu sehen, dass gerade dieser Unterricht nur in seiner engen Beziehung zu andern Seiten des IJnterrichtes einen giinstigen Erfolg erreichen kann." — Kar pa govori o notranji zvezi naravopisa, fizike, kemije, naj to pravi deci nedorasli, nevpa ljudém, ki še tudi kaj znajo o ustanovi naših šol. Clo vek bi res misiil, da dr. W—o v drugem razredu učí Schleiden-ovo delo „das Leben der Pflanze" ali kaj druzega tacega. To so bose kvante, da so vse te znanosti v taki znanstveni zvezi, kakor dr. W—o misli; to gotovo tudi vé dr. Bleiweis, dasiravno dr. W—o mu ne dovoli besede, ker ni „Fachmann", če tudi je znano, da je g. Bleiweis, kar je dobil dohtarski klobuk, se pečal veliko let s šolstvom, in tudi „Novice" pričajo, da je vredniku njihovemu bilo za šolstvo vedno mar, in da, kar se tiče kmetijstva, zna on najbolj presoditi, koliko v našem narodu deluje znani uni nemški nauk o kmetijstvu, ki se plačuje na ljubljanski gimnaziji učitelju! (Konec prihodnjič.) Veliko vojvodstvo Luksemburg. Ker se zarad te dežele žuga vneti vojska med Francozom in Prusom (beri današnjega „novicarja") in ker ta vojska utegne še druge velike homatije po svetu napraviti, treba, da bralci naši vsi nekoliko bolje po-znajo to vojvodstvo, v kteri je zeló imenitna trdnj a va, in sicer tako imenitna, da se šteje med najimenitnejše evropske. Dandanes je Luksemburg lastnina kralja ho-landskega. Na vzhodni strani ji je Pruska meja, na jugu in zahodu Francozka. Iz tega že se lahko vidi, zakaj ,se pravdata Francoz in Prus za-njo. Se veče pomembe pa je trdnjava, ki je ob enem glavno mesto vojvodstva Luksemburškega. Reka Abzette, ob kteri stoji ta trdnjava, ktero je Bog sam ustvaril po silnih pečinah, delà večkrat zavito dolino. Trdnjava stoji deloma na samih visocih pečinah, deloma je v pećine vzidana. Imenujejo jo zato „drugi Gibraltar." Silno težko je obsesti to trdnjavo, ker skor povsod moli le golo skalovje. Zato je ta trdnjava tolike važnosti že od nekdaj. Rim ci so jo naredili; pozneje so imeli svojo posádko (armado) v nji Spanjci, za njimi Francozi, potem Avstrijani, zdaj pa biva pruska posadka v nji. Dunajski kongres leta 1815. je to trdnjavo oklical za trdnjavo nemške zaveze s prusko posádko. Dokler ima pruska posadka to trdnjavo v svojih rokah, je Ne m čij a varna; ako pa trdnjavo dobi Francoz v roke, more vsak hip francozka armada napasti nemške kraje na levem bregu reke Rajne. In ker je svetu dosti znano, s kakoršnim poželenjem Francoz že od nekdaj škili na reko Raj no, in kako MS — se Nemci bojé za to reko, đa so celó pesem naredili: „Nak! ne bote je ne dobili!" vsak lahko razume, kako zeló pri srcu je Luksemburg Francozu in Prusu. Ker pa nobeden z lepo ne odjenja od nje: Prus hoće vsled sklepa dunajskega posádko imeti ondi, Francoz pa hoče vso deželo s trdnjavo vred kupiti od holand-skega kralja — tedaj ne bo drugače, da se bota zgrabila in da bo potem sila odločila pravico, kakor je to že navada o političnih zadevah. — Sicer pa ima trdnjava Luksemburška še zato posebno vrednost, ker 4 železnice se stekajo v nji, in to je v dandanašnjih voj-skah zeló važno. Iz Pariza 20. aprila. z= Letošnja tukajšnja izložba (razstava) je zgolj le špekulacija, da bi se Parizu po ptujcih, ki je pridejo ogledavat, naklonilo veliko do-bička. Vsi odkritosrčni možje in časniki so si o tem edinih misli, da namen je le bil ljudem ponuditi veliko gledališče namesti prave obrtnijsko-kmetijske razstave in Parižanom privabiti denarja. Veliko in zlasti iz An-gleškega napovedanega blaga je zato izostalo, in nekteri razstavniki celó niso imeli pravega veselja, da bi bili izložili svoje izdelke. Vojska pa bo še le veliko klo-futo dala razstavi, in potem tudi špekulanti ne bojo zadovoljni. Iz Zagreba 28. apr. Cez 2 dni se tedaj začne deželni zbor hrvaški. Velike pomembe bo! Předložil se mu bo ogerski predlog; al kakor radostni slišimo, padel bo z veliko većino, kajti ,,Hrvaška još nije propala!" Kaj se zgodi potem, tega ne vemo. Brž ko ne bojo zbor razpustili kakor soVašega v Ljubljani. 30. dne t. xn. se zberó vsi poslanci za posvèt pred zborom. — V Moskvo grejo k izložbi dr. Sub o tic, prisednik kr. više sodnije, gosp. Veber, ravnatelj gimnazije, bivši župan križevski g. Vukotinović in prof. dr. Mat-ković. — Stokrát napovedani ogerski komisar Cseh je 24. dne t. m. došel na Reko. Reka magjarska — kaj pa še?! . Iz Celja 28. apr. Om. — ,,Verfassungstreu-i" zdaj zvonec nosijo pri nas. Pri volitvi mestnega odbora ne enega slovenskega domoljuba niso izvolili. Tako so sklenili v kazini. Od narodne stranke še nobeden ni volit šel, kçr smo] videli, da vspeha ne bi imeli. Vendar zato nikakor ne obupamo, da ne bi pravica kdaj zmogla ; pravica pa zahteva, da na slovenskem Sta-jarju tudi Slovenec ima besedo. Saj tudi „Pratika" kaže, da po oblačnem vremenu zasije milo solnce! Iz Celja. (Vabilo čitalničino.) V tukajšnji čitalnici bode se 5. maja t. 1. po češki „Ceha Nemec" po dr. Bleiweisu predelana šaloigra „Tat v mlinu" predstavljala, h kteri se čitalničini udje uljudno vabijo. Začetek igre ob osmih zvečer. Odbor. Iz Kranjskegore 18. aprila. *) — Strašna nesreča nas je zadela preteklo noč. Okoli dveh popolnoči, ko smo bili v najboljem spanji, zabuči plat zvoná in sliši se krik, da gori! Goreti je začela neka gostilnica hišna št. 21, kjer so poslopja tesno skupaj. Zatega del in zato, ker je bilo izprva premalo gasilcev, pa tudi za to, ker so vsa poslopja z deskami kri ta in nektera tudi z deskami zagrajena, se je ogenj naglo razširil. Se le, ko ljudjé iz bližnjih in daljnjih vasi (Korenci in Ra-tečani so svoje gasilnice sabo pripeljali) pritisnejo na pomoč, in ko se obmeji ogenj s tem, da se na gorenji straní vasi proti cerkvi z dveh hiš, in na doljnem kraji tudi z dveh hiš ostrešje pomeče, smo še le z združeno močjo ogenj k tlam spravili in ga pogasili. *) Po nakljuČji zakasnjeno. Vaščani, sosebno v bližnji okolici ognja bivaj oči, so hiteli iz svojih poslopij obleko, hišno opravo, živino in druge reči, kar je bilo mogoče, na prosto spravljati in ognju odtegniti. Zato je od začetka gasilcev manjkalo. Pa pri vsem prizadevanji in trudu so nekteri prav malo odnesli, nekterim je večidel vse zgorelo. Pogorelo je 12 hiš z 9 hlevi in gospodarskimi poslopji. Kar je bilo zgolj lesenih, ta so do tal zgorela. Med vsemi pogo-relci je bil menda le en sam za ogenj zavarovan* Skoda je velika; sama poslopja, da se zopet postavijo in pod streho spravijo, bojo gotovo nad 10.000 do 12.000 forintov stala. Koliko je pa še druzih reči revežem zgorelo! — Kdo je požara kriv, se ne vé. Ker-se tukaj z domačimi pridelki komaj kake 4 do 5 mesecev preživimo, in ker je zaloga živeža in spomladan-ske setve večidel zgorela, zato so oni temveč milovanja vredni, čem več tukaj zaslužka manjka, in toraj celó ni mogoče si kaj prislužiti. Pri vsem tem nas pa še tlačijo visoko narastli davki s prikladami, davščine za sekvestracijo gozdov in za logarje. To nas že čez 12 let sem na vse strani tare, in pri vsem trudu se teh nadlog ne moremo odkrižati. Vrh vsega tega je pa večina pogorelcev jako zadolžena, toraj bo težko kaj na pósodo dobiti; oni so tedaj na vsako stran usmi-ljenja vredni. Naj blagovolijo toraj „Novice" *) potrkati na srca našega radodarnega naroda in druzih dobrotnikov, ki so že tolikokrat revežem nadloge polaj šali, da bi tudi našim pogorelcem milodarov naklonili, ki so jih v resnici potrebni. S hvaležnim srcem bojo sprejeli vsak dar, in prosili večnega Boga, naj dobrotnikom povrne stoterno, kar jim bodo dobrega storili! BorovČan. Iz Kranja 30. aprila. — V nedeljo 5. maja ob 8. zvečer bode v tukajšnji čitalnici „beseda"' s plesom, h kteri uljudno vabi čitalničin odbor. Iz Ljubljane. — Danes teden, 8. maja, ima kme-tijska družba svoj letni zbor. „Oglasnik" razglaša stvari, ktere se bojo obravnavale v zboru. Ker se bodo sklepala tudi nova družbina pravila (statute), in ker so pravila vsakej družbi važna stvar, zato je priča-kovati, da pride mnogo udov v zbor. — Kdor vé za posebno pridnega sadjerejca, kije vreden častne sre-berne svetinje, naj ga s popisom njegovega delovanja brž naznani poddružnici svojega okraja ali pa glavnemu odboru v Ljubljano. — (Iz kupcijsko-obrtniške zbornice J) V seji 18. aprila se je med drugim sklenilo, da gospoda odbornika F. Resman in G. To ni es, ktera gresta na svoje stroške k razstavi v Paris, se pooblastita za poroč-nika kranjske zbornice. — Prošnje Zagračanov in Fužincev žužemberškega okraja zarad 41etnih sejmov zbornica ni mogla podpirati, ker je v tem okraji že 13 in v sosednih okrajih 93 sejmov; sila veliko sejmov pa národnemu gospodarstvu sploh več škoduje kakor koristi. — Gosp. tajnik dr. Toman kot poročevalec do-tičnega odbora je poročal zarad plačila tistih 800 gold„ ktere je zbornica g. L. C. Lukmanu dolžna. Odborov nasvèt je bil, naj zbornica naznani g. Lukmanu, da dobi plačilo, kakor hitro bo mogoče. O tej zadevi poprime podpredsednik g. Horak besedo in misli, da-si ravno so računi po ministerstvu potrj eni, naj se vendar veliki znesek ne poplaća pred, dokler se na tanko ne pregledajo računi preteklih let. Po odgovoru g. tajnika je bil odborov predlog sprej et. — Konečno stavi predsednik gosp. V. C. Župan predlog, naj se ministerstvo prosi, da se z niža cenilo davkovske plače, po kteri za zbornico přejme kupee ali trgovec volilno pravico, *) Rade bojo ,,Novice" sprejemale , kar jim doide iz milosrcnih rok; revščina je res silna! Vred. 149 ali pa naj se volilna pravica podeli vsem trgovcem in simpatiji, ki jo farani pa tudi drugi mestjani imajo do obrtnikom. S tem bi se pomnožili dohodki zbornice in svojega novega dušnega očeta. Cesar pa o tej sveca- se tudi princip volitne pravice v svobodném smislu nosti nobena živa duša ni stàknila, stàknil je en uresničil. Predlog je bil sprejet. Po dopisu c. kr. deželne vlade, ki ga je přejel te dni deželni odbor, Njih Veličanstvo cesar vsled sklepa od 18. aprila t. 1. ni uslišalo prošnje deželnega zbora kranjskega , da ne bi se že letos nabírali vojaški no-vinci (rekruti) po novi postavi od 28. decembra 1866. Po sklepu lanskega deželnega zbora je deželni odbor z gorkim priporočilom prošnjo sosesk v Prese rj i, Rakitni, Studenca, Vrblen in Tomišlj a podal glavnemu vodstvu^južne železnice na Dunaji, da se na železnici pri Žalostni gori med Ljubljano in Borovnico naredila postaja (štacija). Vodstvo po dopisu od 12. aprila ni vslišalo te prošnje, če tudi, kakor pravi, je na tanko preiskovati dalo vse okolščine. vélikih Laščah, Ribnici in Kočevji bi ta postaja nič ne pomagala, ker imajo dobro cesto za kola do Ljubljane, tudi Studencu, Vrblenom, Tomišlj u, Preserju in Rakitni za vožnjo v Trst ta postaja ne pomagala. Preser, Podpeč itd. imajo bližnje ceste do Borovnice. Rakitna je res v zadregi, ker je cesta v Borovnici tako grozno slaba, da grejo raji na Rakek; zato pa si prihranijo vožnino po železnici za 3% milje. Za Preser, Podpeč, Tomišel, Vrblene, Studenec bi res postaja pri Žalostni gori za les priložna bila; al samo za to bi stroški za napravo zaželene postaje preveliki bili; ljudi pa bi se tukaj ne vsedalo veliko na železnico. Iz teh vzrokov pravi železničino vodstvo — ne more vslišati prošnje imenovanih sosesk, čeravno jo je deželni odbor gorko priporočal. jutri Juristično društvo ima svoj veliki zbor maja popoldne ob 5. uri v mestni dvorani. Iz mesta in pa okraja ljubij anskega so uni teden vzeli 216 rekrutov. Se zidanim obrežj em (ke-om) poleg Ljub-ljanice ne bo nic. Stroški so prevdarjeni na 253.000 fl. Toliko stroškov pa mesto ne zmore. ljani cesarski véliki colnii (Hauptzollamt) v Ljub- se bo v petek dne t. m. dopoldne od 12. ure prodalo 18 centov živin s ke soli. Kdor soli kupi, jo mora brž odpraviti. bralca naznanilo, ki ga .je Osupnilo je gotovo vsacega 1 i r 1 1 i • t y t 1 iznenada v 47. listu priobčilo si. vredništvo „Slo- venca" tako-le: „Ravno danes 24. aprila opoldne nam Kleinmayr-jeva tiskarnica )) pismeno naznanja, da more Slovenca" najdalje do 1. maja t. 1. še tiskati. Zatoraj dobijo čč. gg. naročniki danes poslednji list „Slovenca" in skoraj se jim po „Novicah" naznani bode s „Slovencem" ? kaj m naprej u kako Kje bode vprihodnje izhajal in kdo mu bode vrednik, ni menda še odločeno. Spoštovani pisatelj gosp II P ki biva Ein- sendler" Laibacherčin, namreč to, da med mnogobroj-nimi zastavami ni bilo videti nobene črno-rumene! Ima morebiti le-to denunciacija biti St. Jakobških faranov, da niso dobri Avstrijani ali kaj ? Morebiti ta národně „demon- ,špice lj 9 a a celó išče zopet kakošne stracije" v tem? Da vpeljanje kakega novega fajmoštra v njegovo faro ni nikakoršna dogodba, ki se zapiše v zgodovino avstrij skega cesarstva, to mislimo, nam bo vsak trezen člověk pritrdil j ki 9 vé 9 čisto da to je lokalna in deželna dogodba, in taki dogodbi zadostujejo zastave domaće. Ce pa misli „Einsendler" s svojo interpelacijo očitati komu pomanjkanje avstrij- „merks", da se v nasi skega čutja, mu damo ta deželi nobeden bolj iskreno in pošteno ne poganja za edino in skupno Avstrijo, kterej simbol ste črno- in to vsa naši rumena barva, kakor ravno narodnjaki leta in ravno zdaj, ko taka Avstrija žalibog! čedalje bolj zginjuje, kar so Ogri slovo dali cesarskim orlom v „svojem kraljestvu" y nam pa 9) C is laj tanij o a pu stili, za ktero še ne vemo, s kakošnimi barvami se zaznamuje. „Einsendlerju" Laibacherčnemu in „Laiba-cherci" sami stavimo tedaj mi nasproti to vprašanje : kako da on in ona ništa, kakor bi se bilo spodobilo grajala početja magjarskega, ki je mahoma odstranilo avstrijskega orla in avstrijske barve? Saj zavoljo tega v „Laibacherci" ■inÁ^B nismo našli nikakoršnega 99 Ein gesendet." Dokler ne beremo tega v njenih listih, moramo protestirati zoper take denunciacije, ker smo tega gotovi, da St. Jakobčani so brez črno-rumene zastave še dokaj zvestejsi Avstrijani kakor — marsikdo drug, ki ima polna usta avstrijskega čustva! Moskvo k razstavi, kjer bojo tudi zasto-pane slovenske noše: iz okolice ljubljanske (fant in dekle v krasni narodni obleki od nog do glave), iz zilske doline (ženin, nevesta itd.), grejo, kolikor nam je dozdaj znano, slavni pisatelj g. Matija Majar, Ivan Vilhar in g. Hudec. „Feuilletonist" v sabotni Laibach." se prav abotno norčuje iz izložbe v Moskvi, čeravno sam pravi, da (ako se ni zlagal) ne vé več o njej i kakor Ko bi bile so mu „ruski ali hrvaški časniki povedali. Novice" v svojih listih kak Turner-, I^kj ui unu v ovuJlu «o««* ^ 99 » Schutzen"- ali „Sángerfest" tam zunaj v „rajhu" tako ob-širno popisovale kakor so etnografično razstavo v Moskvi . da bi se ve v lanskih listih 30., 32., 38., 39. in 42., jih bil „Feuilletonist" marljivo bral in za svoj časnik še kakošno iz njih 9) original-noticijo" prinesel. raz- stavi ruski pa ga mrzlica trese, zato raji ne bere. Sploh so nemški in magjarski časniki grdo začeli kričati zavoljo te razstave, kakor da bi jih strah bilo, najbrže, ker — nimajo dobre vesti. Nekteri listi, kakor zdaj zopet v Ljubij I/CIJ guajj. -lj.. x cuu, ivi ui v ix „Presse", „i^cučiLtc uciu uli v JOJ vj ; iu uanaj ; — u »tu, dodělal je v slovenskem jeziku ker, kakor neprenehoma evropejske države napravljajo Debatte" celó divjajo ! In zakaj ? zato 9 izvirno naslovom aloigro iz povestnice slovenske v 4 djanjih pod razstave, tudi mogcfčna ruska država enkrat napravi T l i i o kmečk; i- « « i - " ™ ____+ v.™^ „O^Í™;™ ^a^X^^ uaoiu » um „Ilija, js. jlu. c; vj jv x. an. vioioo i