GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ uredništvo ik uprava ptuj. mlo. u. nadstropje - telefon si 156 Čekovni račun pri narodni banki, podružnica ptuj. stev 643-t 206 UREJUJE uredniški odbor — odgovorni urednik vrabl joze ROKOPISOM N"E VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 din, ČETRTLETNA 100 DIN Cena din 8.— štev. 9 — Leto VI. PTUJ, 27. februarja 1953 Naša pot je pot v socialisem Četrti kongres Ljudske fronte Jugoslavije Je konCal z de- lom. Nakazal nam Je nove naloge, pot, po kateri bodo narodi Jugoslavije še krepkeje stopali bliže velikemu cilju, v resnično socialistično družbo, povezani v mogočni organizaciji — Socia- listični zvezi delovnih ljudi V nedeljo, 22 februarja ob 16.05 je otvoril kongres pred- sednik republike, Josip Broz-Tito, navdušeno pozdravljen od delegatov, domačih in tujih gostov Val vzklikanja In ploska- nja se ni polegel skoraj četrt ure šele na njegovo posebno prošnjo so utihnile ovacije. Tovariš Tito ie nato pozdravil de- legate, domače in tuje goste, med njimi predstavnika laburi- stične stranke Velike Britanije, predstavnika burmanske so- cialistične stranke, socialistične stranke Francije, socialdemo- kratske stranke Nemčije, socialistične stranke Švedske, delav- ske stranke Norveške, predstavnike KP STO in predst.avnike demokratične fronte Slovencev v Italiji in na Koroškem Nato je maršal Tito imel govor, v katerem je med drugim dejal: Iz pozdravnega govora torarišn Tita Ljudska fronta Jugoslavije je nastajala in se razvijala v naj- usodnejšem obdobju zgodovine naših narodov. Dogodki tik pred vojno, med vojno In v povojnem obdobja so dokazali njeno veli- ko zgodovinsko vlogo in delež pri prlborjenlh uspehih v vsej na8i stvarnosti. Usmerjena po pravilni liniji Komunistične partije Jugoslavije, je bila tisti organizirani činltelj, ki je že v začetku vojne omogočil združe- vanje vseh poštenih rodoljubov v boju proti okupatorjem in kvizlingom. V celotnem procesu boja za osvoboditev države, je bila ne le rastoča sila oborožene borbe, pač pa tudi neprecenljiv činitelj za odstranjevanje na- rodnostnih nasprotij in prepre- čitev bratomorne borbe, činitelj za dosego bratstva in enotnosti naših narodov. Čeprav je bila Ljudska fronta v zadetku ustanovljena s dolo- čeno omejeno nalogo — za bor- bo proti faSizaciji države, med okupacijo pa za borbo proti okupatorjem in domačim izda- jalcem, se je vendar čedalje bolj in bolj spreminjala v vse- Ijudsko napredno organizirano politično sflo, katere naloge so se čedalje bolj kopičile, tako v procesu osvobodilne in revolu- cionarne oborožene borbe, ka- kor tudi v procesu nadaljnjega revolucionarnega razvoja v na- gi državi. Toda pri sedanji stopnji gra- ditve socializma se je pokazala potreba da Ljudska fronta spre- meni svojo organizacijsko obli- ko in dobi ustrezni naziv, ker Je nastala potreba po novi vse- bini njenih nalog. Dobiti mora tako orsraniiacijsko obliko, ki bo dovolj prožna, da bodo lahko v tej organizaciji zbrani vsi de- lovni ljutl.jc naše države, ki na kskri^en koli način delajo v ko- rist prraditve socializma, ki spre- jemajo koncepcijo našega druž- bcnejt=3 rozvoja. V tej novi organizaciji, v So- cialistični zvezi delovnega I.Im'!- st%'a J«!?oslavije bodo imeli čla- ni Zvezo komunistov Jugoslavi- .ic kot pripadniki te organizacije veliko in odgovorno nalogo, na- lojTo idejnega vzgojitelja in no- silca resničnega socialističnega duha tudi med članstvom te n^nijonske socialistične organi- zacije. Cclolcn naš razvoj v smeri či'.7i ši-še in pristnejše deniokra- ci,^e zahteva, da se v Socialistič- ni c!e!cvnega I,judstva Ju- goslavije goji in svobodno raz- vija borba mi5Hfnj kot edino pravilni socialisiični način za dosego er.f^tnosti akcije pri na- daljnji cradit\M socializma v na- ši državi. ljudska fronta je imela do danes v našem razvojn velikan- sko vio^o prepričan pa sem, da bo sedaj, v določenem smislu rcor^?r.izirana in spremenjena v cf!f>- ito tr..jno politično orga- ni?:3ci>o vseh socialističnih de- lovnih tj:idi naše države, izpol- nila še bolj uspešno svojo ze.o- dovinsko vlo^o pri uresničeva- nju soc5a!i7ma in da bo zaradi svoje množiTnosti in politične zovecSnoEt! tisti čin;t?1j. ki bo tr-ino zidal našo socialistično si^:5}pnost. Kar flt??va vlogo Socialistič- ne 7ve7o delovnoifa ljudstva Ju- ^cia-^n.-i ra nodrr.fju medna- rnd»iefi;a so'3e!ovan.i3. bo le-ta nedvomno zelo velikega pomena \ vsakem !>ozledu tako za našo stvarnost kot za napredna ei brtn.ia v svptn dede na mračne pc-rspektjvo inlorrabirojskega iz. rojevanja marksističnih idej na eni strani in glede na krepitev fašistično-reakcionarnih nosil- cev vztrajne borbe prot. vsemu kar je napredno na svetu Pitd vsa napredna gibanja na svetu se imner^tivno postavlja naloga, da združijo svoje sile v bcju proti škodljivi koncepciji najreakcionarn^iših krosov in njihovim poskusom, da bi raz- delili svet na ideološke bloke in začeli križarsko vojno proti na- prednim gibanjem pod plaščem borbe proti komunizmu Prepre- čiti zmago teh reakcionarnih sil, ki pehajo svet v ideološko cepitev, pomeni hkrati prepreči- ti tudi zmago mračnega sovjet- skega imperializma z njegovimi srednjeveškimi metodami v od- nosih do človeka in narodov To je danes najvažnejša na- loga, ki se imperativno postav- lja naprednemu človeštvu Na tem mestu lahko izjavim da se bo Socialistična zveza de- lovnega ljudstva Jugoslavije ki bo na tem kongresu dobila do- končno organizacijsko obliko posvetila z vso svojo močjo tu- di delu na nierlnarodnem področ- ju, v so«lelovan1u z vsemi na* prednimi gibanji, zlasti sociali- -Stičnimi, da bodo zmasrale na- predne sile nad mračnimi, ki si vztrajno pri7adevajo. da bi pah- nile človeštvo v kit^strofo. še hu,išo kot jo je doživelo v zad- nji vo.ini Prepričan sem, tovariši In to- varišice, da bo VI kongres Ljudske fronte sprejel predlog o spremembi naziva in nalog Fronte in da bn ta, v določenem smislu nova organizacija vseh graditeljev socializma v naši dr. žavi, tudi v nadaljnjem obdob- lu častno izpolnila svo.le zgodo- V!n«ko poslanstvo za duhovno In stvarno preobrazbo naše dr- žave.« •k Po govoru maršala Tita so kongres pozdravili tuji gostje, beograjski pionirji in delegacije nekaterih naših delovnih kolek- tivov V ponedeljek zjutraj Je kon- gres nadaljeval z delom Burno pozdravljen je tovariš Edvard Kardelj prečital referat o vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva JugosJavi.ie Referat tovariša Kardelja objav- ljamo v nekoliko skrajšani obliki. Referat lov. Kardelja Tovariši In tovariSicel Raz- dobje med III in IV kongre- som Ljudske fronte predstavlja nadvse važno obdobje v življe- nju naše države In v razvoju naše borbe za socializem Izpol njeno Je z najtežjimi bitkami za neodvisnost naSih narodov in za ohranitev pridobitev naše socialistične revolucije Toda to obdobje Je izpolnjeno tudi z največjimi, najodločilnejšimi zmagami za zagotovitev in okrepitev neodvisnosti naših narodov ter za nadaljnji razvoj socializma. V teh bitkah je naše delovno ljudstvo na čelu s svo- jo Komunistično partijo in to- varišem Titom uspelo krepko obdržati v svojih rokah ne sa- mo zastavo socializma, temveč je tudi izredno okrepilo svoje sile in z njimi svojo neodvisnost ter svobodo, kar je nujno po- večalo notranje napore za zgra- ditev socializma. Ti rezultati so vidni tako v izgradnji material nih in političnih predpogojev za socializem, kot tudi v medna- rodnem političnem položaju na- še države in njeni vlogi v svetu. družbeno misel pri nas in nam omogočila nadaljnjo graditev socialističnih odnosov. Zatem se je referent zadržal ob vprašanjih države in socia- lizma, socialističnega upravlja- nja v gospodarstvu ter sociali- stičnega družbenega samouprav- ljanja v naši državi, obenem pa omenil tudi oblike politične borbe v obdobju izgradnje so- cializma. Referat o vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnih lju- di Jugoslavije je podal tov. Ed vard Kardelj Mmm težnje msdiiarodriega eeliiišneg^ razvo:a Tov Kardelj je zatem dejal, la je za današnji mednarodni X)ložaj predvsenri inačiino skraj DO zaostrovanja hladne voj- ne, Njeni vzroki so v ogrom- nem osredotočenju ekonomske, (.)0litične in vojne sile v rokah nekoliko držav Nato je tov Kardelj govoiil o državno-kapitalisličnin tež- njah in njihovih notranjih pro- tislovjih Poudaril je med dru- gim, da so v Sovjetski zvezi državno-kapitalistične oblike re- zultat degeneracije proletarske revolucije, t. J. popolnoma re- akcionarni proizvod birokratske kaste, ki je postopoma iztrgala oblast Iz rok delavskega raz- reda Zato seveda predstavlja - je dejal tov Kardelj — za sistem v SZ vsako in najmanj- še samostojno politično ali eko nomsko gibanje delovnih mno- žic smrtno nevarnost V nadaljevanju referata Je Kardelj govoril o razvrstitvi mednarodnih političnih sil in je med drugim poudaril da so bili sporazumi okrog razdelitve sve- ta na interG.sne sfere tudi v preteklosti zelo kratkega živ- ljenja in da so privedli že do dve!^ svetovnih vojn Imperia- lizem je sicer dosegel danes svoj največji razmah v obSIkl svetovnega hegemonizma toda prav ta je manifestacija njcgo ve glohnlte notranje krize, ob enem pa težnje za svetovno hegemonijo vseJej naletijo na nepremostljive težave Clove- čanstvo bo ?ato morahi na.itl izhod k miru nft osnovi demo- kratičnih odnosov med narodi in na osnovi enakopravnega so- tlelovanfa neodvisnih narodov V tei b(Mb! bodo morale soda listične sile v vseh državah od igrati svoio zgodovinsko vlogo in 7nati povezati to borbo za mir 7 borbo 73 «oc'all7em. ki v skrajni meri edini labko reši čjovečanstv« fitrchu pred vojno. Zatem je tov Kardelj govo ril o sredstvih borbe proti hlad- ni vojni in napadalnosti, o ne- uspehih sovjetskih hegemoni- stov in o vlogi Jugoslavije v borbi Za mir in socializem Omenil je, da je nazadnje ena največjih zmag miru tudi po- lom sovjetske napadalne akcije proti Jugoslaviji, ki je bila usmerjena k njenemu notranje mu podkopavanju in k njeni mednarodno politični osamitvi. Po obširnih Izvajanjih o tem vprašanju Je nato označil tri najvažnejše smernice naše zu- nanje politike, ki so na kratko v tem, da se moramo boriti pro- ti osnovnim izvorom obstoječih mednarodnih nasprotij, torej proti osnovnim vzrokom vojne. Dalje, če hočemo, da bo naša zunanja politika zares učinko- vita, mora le-ta počivati na analizi realnih dejstev in odno sov in na zoperstavitvi realne obrambne sile realni napadalni sili Končno smo vedno izjav Ijali in bomo vedno ponavljali, da smo pripravljeni združevati se z drugimi državami samo za obrambo miru in da ne bomo podpirali nobenih napadalnih teženj, niti sodelovali v kakršni koli napadalni vojni. Taka mora ostati vsebina naše zunanje po- litike — je poudaril tov. Kar- delj — in končno bodo narodi, ki bodo združeni na teh nače- lih, vedno čvrst branik miru, čvrst jez proti napadalnosti in nikoh orodje tuje politike. To politiko Je doslej podpirala Ljudska fronta in jo bo vseka kor podpirala tudi Socialistična zveza delovnih ljudi, ker je se stavni del naše borbe za sociali- zem in za sociali.stične odnose med narodi, ki bodo nekega dne morali obvladati svet, če hoče- mo, da bo vojna prenehala biti sredstvo za ureievanie odnosov med narodi ©sno^e fičfle 50cpa!i«ih notranjih sil, je moral najprej ' Tf^^icf-^Tfj in Partije od delavskega razreda, od ljudstva. To pa je lahko dosegel samo s postopno birokratiza- ci.T'« 00 - - mc^hi- nacl.i s cil.lem, da bi jim odvzel pravice In da bi delovne mno- žice depolitiziral — tako. kakor se je zgodilo v Sovjetski zvezi s tako imenovanim »blokom partijcev in Izvenpartl.icev« — da bi s tem odvzel delovnim množicam možnost odnora proti socialnemu in nacionalnemu za- sužnjevanju in da bi za tem oslabljeno in zbirokratizirano vodstvo države in Partije pre- tvoril v svoie poslušno orožie ali bolje rečeno da bi vsilil drugo, ki bi bolj odgovarjalo n.fegovim hegemnnIsHčnim po- sel sovjetskeJTa napada na našo I.judsko fronto. Karakteristično je. da je bila Ljudska fronta tudi stalen cilj vseh notranjih birokratskih te- ženj. Vsi tisti elementi, ki so v naši Partiji podlegli birokra- tlzaciii in ki so zavestno ali nezavestno hrepeneli za sovjet- skimi birokratskimi vzgledi — za katere je mišljenje delovnih množic postranska stvar, samo če je »načelnik« zadovoljen — vsi ti so občutili Ljudsko fronto kot breme kot neprijetno kon- trolo. kot »neumno ustanovo«, pred katero je treba ooiasnje- vati In braniti svoje nostor>ke. In kakor ponižujočo obveznost, da se morajo oni - kot ne- kakšna družbena elita — družiti z ljudmi, ki imajo svoja miš- ljenja in s katerimi je potrebno zaradi tega diskutirati ter jih prepričevati. V resnici so se za takimi mišljenji prav tako skri- vale objektivne težnje k biro- kratskemu zasužnjevanju de- lovnih množic. Res da nismo imeli mnogo takih ljudi - in še od teh je šel večji del po kominformovski poti — toda bili so Ravno ti pojavi, njihov oopoln neu?p"h ra bo - rrpprič IJivo dokazujejo, kako ogromno vlogo je odigrala naša Ljudska fronta v borbi proti vsem ♦"ž- n,1am birokratske deee^r- ije naše socialistične revolucije. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptui, 27, febniaria 1953 jRazvoj ljudske fronte Nato je Edvard Kardelj osve- tlil /.godovino razvoja Ljudske fronte v naši državi in dejal, da Ljudska fronta ni bila plod ne- kega politikantskega taktiziranja ali nekih prehodnih koalicij raz- nih strank, ker bi v tem primeru ne aogla odigrati te vloge v razvoju naše NOB in sociali- stične revolucije, ki jo je od- igrala, prav tako pa ne bi mogla izdržati takih udarcev, ki jih je naši državi zadal napad hege- monistov. Zatem je tov. Kardelj kritič- no ocenil povojno obdobje in dejal, da je poleg uspehov po- trebno omeniti tudi to, da so s tem obdobjem povezane še ne- katere negativne težnje, težnje birokratizma. Obstajala je nam- reč težnja, da naj se Ljudska fronta omeji samo na delovne akcije in na politično podporo raznim administrativnim ukre- IX)m oblasti, kot so odpuk, davek in podobno. Čeprav je bilo vse to takrat nujno in čeprav Je to de- lo prineslo pozitivne rezultate, je vseeno jasno, da se je poja- vila nevarnost oslabitve politič- ne vloge Ljudske fronte. Ni manjkalo niti zavestnih teženj — ki so očividno imele koren v pojavih birokratiziranja držav- nega aparata — češ, naj se Ljud- ska fronta postopoma likvidira in da je — po teh gledanjih — svojo vlogo odigrala. Tov. Kardelj je nato poudaril, da so vse to izrabili sovjetski imperialisti, da bi vsilili svojo voljo narodom Jugoslavije. To- ta kot je znano, so se zmotili v ocenah stanja v Jugoslaviji. Težave so bile samo prehodne- ga značaja in kmalu po resolu- ciji Informbiroja, ki je vsebo- vala ponoven napad na našo Ljudsko fronto, je bil njen III. kongres kjer je bil glavni re- ferent tov. Tito. Ta kongres je vse težnje, ki so stremele k raz- bitju Ljudske fronte, politično prekinil In onemogočil. Zato je ta kongres pomenil težak uda- rec birokratizmu v naši državi in obenem poraz sovjetskih pro- tijugoslovanskih načrtov. Kljub vsemu neposredno po III. kongresu še ni bilo mogoče zatreti vseh negativnih teženj. To se je zgodilo v letu 1950 — je dejal tov Kardelj — ko so se pojavili vsi tisti ekonomski in politični ukrepi In spremembe, ki pomenijo novo obdobje v razvoju naše borbe za sociali- zem. V zvezi s temi spremem- bami, ko smo obenem razbili vse sovjetske poizkuse, da bi se Jugoslavija zadušila v medna- rodni osamitvi, je ponovno oži- vela politična aktivnost Ljudske fronte In večine njenih organi- zacij. Na koncu se je celo po- kazalo, da je aktivnost vodilnih organov Ljudske fronte že da- leč zaostajala za procesi, ki so se odigravali na terenu, v na- ih mestih in vaseh. Vloga Z%eze liomunisio^ Komunistična partija Jugo- slavije se je razvijala — a v pogojih stare Jugoslavije se dru- gače niti ni mogla razvijati —- kot štab revolucije, kot organi- zacija z zavestno ali trdno, sko- raj vojno disciplino, ki je svoje člane vzgajala za revolucionar- ne naloge na čelu delovnih mno- žic. Revolucionarni vojni štab je bila Partija tudi v NOB na čelu Ljudske fronte. Ta položaj so narekovale potrebe borbe, pri- znavale so ga delovne množice in upravičili rezultati. Po zma- goviti revoluciji je prišla Par- tija kot vodilna sila Ljudske fronte na čelo oblasti delovnega ljudstva. Njeni člani so pre- vzeli vodilne položaje v držav- nem izvršilnem aparatu ter pri- čeli na čelu delovnih množic težko delo na obnovi opusto- šene dežele, organizaciji držav- ne administracije, vzpostavlja- nju elementarnih pogojev za normalno ekonomsko življenje itd. Te naloge so bile tako ogromne in težke, da so tudi iskali metode dela. ki bi odgo- varjale revolucionarnim meto- dam v borbi za pripravo in ustvaritev revolucije. Te metode so prav tako še vedno lahko dale pozitivne rezultate v težki borbi prvih let uresničevanja nalog Petletnega plana, ker so zadane naloge zahtevale od nas in od vsega ljudstva izredno disciplino in velike žrtve. Medtem so že v tem času te metode dela pričeli spremljati tudi negativni pojavi, proti ka- terim se je Partija tudi pričela takoj boriti, ki so pa že sami po sebi signalizirali, da je treba zamen.lati stvari tudi na tem področju. Pred vsem je prišlo do določenega združevanja dr- žavnih upravnih funkcij s Par- tijo in partijskimi organizaci- jami. To je na eni strani do- vedlo do pojava birokrati-mia in birokratiziranja nekaterih par- tijskih kadrov, na drugi strani pa Je onesposabljalo posamezne partijske organizacije za aktiv- no politično delo z množicami. Vodstvo naše Partije s tov. Titom na čelu je takoj nasto- pilo proti takim pojavom. Pod- vzeta je bila vrsta ukrepov, da se takim težnjam posekajo ko- renine. Vi veste, da je takrat Centralni komite odločno udaril po vseh oblikah privilegijev, za tem oddvojil narti,i«!ke sekre- tarje DO okrajih od okra.inih l,iudskih odborov in prekinil s tendenco, da se okrajni partij- ski komiteji postavijo nad okrajne ljudske odbore kot nji- hove komande Centralni ko- mite le začel akcijo odprtih par- tijskih sestankov, da bi na ta narin tudi nekomiinisti lahko poda.iali javno kritiko posamez- nih komunistov. Ta hitra reakcija vodstva naše Partije je v veliki meri onemogočila birokratske ten- dcnce in preprečila veliko ško- do. ki bi jo daljnji razvoj teh teženj lahko prinesel naši državi kot celoti in političnemu ugle- du ter moči same Komunistične partije in Ljudske fronte. VI. kongres Komunistične par. ti,je je v tei smeri šel še dalje. Ko le tov. Tito govoril o druž- benih spremembah, ki so na- stale v naši državi in o potre- bi na.iširše mobilizacije množic v izgradnji socializma z vsemi mogočimi demokratičnimi obli- kami samoupravljanja, in ko .je začrtal nadaljnjo perspektivo našega socialističnega razvoja, je pokazal istočasno na nujnost sprememb v metodi dela Ko- munistične parti,je in celo njene splošne naloge v politični borbi zz r^cializem Take spremembe so neobhod- ne zato ker so se spremenili tudi objektivni pogoji. Obdob.ie neposrednih revolucionarnih procesov je minilo Oblast de- lavskega razreda v zvezi z vse- m« ostalimi delovnimi množi- cami ie utrjena in nastopilo je obdob,ie sistematične praktične socialistične izgradnje. taktnih oosrojih oa je aktiv- n< '^fl'' na ra^vijania •sociali- stične družbene zavesti ia na mobilizaciji najširše praktične iniciative delovnih množic v demokratičnih organizacijskih oblikah neobhoden pogoj za za- gotovitev socialističnih osnov družbe. To pa je nemogoče do- seči: 1. če so proizvajalna sredstva v rokah državnega upravnega aparata, a ne — kot splošno- Ijudska imovina — pod upravo neposrednih proizvajalcev; 2, če je socialistična družbena misel monopol katerekoli, pa čeprav najnaprednejše politične organizacije, a ne proizvod svo- bodnega delovanja vseh sociali- stičnih sil. V naši državi smo prvo ne- varnost preprečili z ustanavlja- njem delavskih svetov in vseh ukrepov v pravcu demokratič- nega družbenega samouprav- ljanja, drugo pa z mobilizacijo množic v Ljudski fronti. Zato naš politični sistem nikdar ni postal tako imenovani — »eno- partijski sistem«. Vedno je bil v bistvu vladavina delovnega ljudstva v pravem pomenu te besede. Medtem so tudi ostanki sta- rih metod v novih pogojih po- stali v napoto. Zato je bilo po- trebno narediti spremembe tudi v zunanjih organizacijskih obli- kah in v metodah dela Kom- partije, spremembe, ki jih je izvršil VI kongres Zveze ko- munistov Jugoslavije. Zveza komunistov .Jugoslavije ne smatra, da Je utrditev poli- tične linije borbe za izgradnjo socialističnih odnosov v naši državi samo njen monopol. Ta borba in n.jena smer se tičeta vseh, ki dostojno doprinašajo svoj delež k skupnim naporom, to je ogromne večine našega delovnega ljudstva. Zaradi tega bo politična linija naše borbe za socializem rezultat zavest- nega in aktivnega sodelovanja delovnih množic organiziranih v Socialistični zvezi, najbolj na- predni ljudje pa. predvsem ko- munisti, se morajo boriti za to, prvič da bo ta linija zares do- sledno socialistična, drugič da Jo bo sprejela zares večina de- lavskega razreda in delovnih množic. To je pravzaprav bistvo pred- loga o spremembi imena Komu- nistične partije in o ustanovitvi Socialistične zveze delovnih Mudi, ki ga je tov Tito dal na VI. kongresu ZKJ Ali mar to pomeni, da vloga Zveze komunistov izgublja na svojem družbenem pomenu? Ne, ne pomeni! Nasprotno, n,je- na prava dnižbena vsebina v pogojih praktične socialistične izgradnje prihaja šele sedaj — ko se osvobaja raznih državno- upravnih primesi — jasno do izraza. Sedaj ko se je Zveza ko- munistov osvobodila tudi zuna- njih oblik politične partije in političnega monopolizma, po- staja še bolj vidna kot idejni prvoborec in inspirator sociali- stične prakse in socialistične politične akcije najširših de- lovnih množic. Njeni uspehi so odvisni sedaj bolj kot kdajkoli poprej od njene moči prepriče- vanja in njene tesne povezano- sti z občutki in težnjami delav- skega razreda in ostalih delov- nih množic To pa prav tako pomeni, da bo Zveza komuni- stov ocenjevala svoje člane po tem, kako priznanje so dobili za svoje delo z množicami, ne pa obratno, da bi si s pomočjo legitimacije člana Zveze komu- nistov pridobivali pravjlce na kakršenkoli družbeni položaj ali vlogo S spremembo imena Komuni- stične partije je jasno vidna tudi sprememba njenih metod dela in politične vloge. Zveza komunistov — je aktivna in or- ganizirana socialistična družbe- na misel, zasnovana na znan- stvenih pridobitvah marksizma in poznejšega razvoja družbe- nih ved: aktivna in organizi- rana misel zato, da bi ta misel lahko postala sestavni del prak- tične vsakodnevne družbene akcije delovnih množic v socia- listični družbi. V kratkem po- vedano: Zveza komunistov nima pretenzij, da bi vladala name- sto delovnih množic, temveč hoča inspirirati in vzgajati množice, da bi same znale vo- diti oblast Njeno mesto je torej mesto med delovnimi množicami, med organi njihovega samoupravlja- nja, v sredini njihovega politič. nega življenja, v Ljudski fronti, ki mora postati osnovni organi- zacijski nosilec celotnega naše- ga političnega življenja na splošni socialistični osnovi. V tem se naša Zveza komu- nistov — tako v ideološkem po- gledu kakor tudi po svojih or- ganizacijskih oblikah in prak- tičnem delu — v temelju razli- kuje od komunistične partije Sovjetske zveze in od ostalih kominformističnih partij. Ob- enem je s tem zadan odločen udarec tako imenovani Stalinovi »teoriji o Komunistični partiji kot partiji novega tipa«, ki je v resnici poizkus maskiranja apo- logetike državno-kapitalističnih odnosov in »teoretično« opravi- čevanje odstopanja od socia- lizma. Ustanovitev Zveze komuni- stov Jugoslavije in določitev oblik in metod njenega dela bo za gotovo pripomogla, da se bo- do znotraj kominformističnih partij prebudile določene pozi- tivne sile 'v smeri razbijanja okovja, s katerim jih danes tla- či Stalinova »teorija« o partiji. V vsakem primeru pa Zveza komunistov Jugoslavije na tem področju izvršuje pionirsko delo. V oga Socialistične zveze delovn h Mudi V zvezi z vsemi temi proble- mi se je moralo postaviti tudi sledeče vprašanje: ali odgovar- ja Ljudska fronta v celoti takim nalogam? Po svoji širini, po svojem vseljudskem značaju vsekakor odgovarja Njena tradicija pa jo veže na preteklost, na dru- gačne pogoje, na druge metode politične borbe in družbene ak- tivnosti Razen tega pa se v go- tovem smislu vendarle sedaj menja tudi njen značaj. To se odraža posebno v njenih sle- dečih nalogah: 1 Ona postaja množična Jav- na tribuna socialistične politike in misli organizacijska oblika svobodne borbe mišljenj na «pIošnl socialistični osnovi. 2 Ona bo morala biti politič- na osnova za vse državne in družbene samoupravne organe; tu bodo v široki diskusiji in kritiki ti organi pod stalno kon- trolo množic 3 Ona hi) moraia biti dovolj široka po svoji politični plat- formi, da bo omogočila sodelo- vanje vsakemu državljanu, ki ima pošten odnos do družbene skupnosti in sprejema splošne socialistične cilje brez ozira na ideološke in druge razlike v mišljenjih 4. Po metodah dela bo mo- rala delovati kot vseljudski parlament, ki stalno zaseda, v katerem bo vsak dobromisleči državljan vedno lahko povedal svoje mišljenje, svoje predloge in svojo kritiko o katerih koli vprašanjih družbenega življe- nja. Jasno je, da tu ne gre samo za formalno izmenjavo imena, ampak za bistvene spremembe v značaju in vlogi Ljudske fronte v novih družbenih po- gojih. Razen tega govore za takšno spremembo še trije raz- logi. 1. Potrebno bo končati s ta- ko imenovanim »podvojevanjem poslov« med Socialistično zvezo in Zvezo komunistov, to je tisto prakso, da na sestankih partij- skih organizacij rešujejo vsa politična in druga važna vpra- &dnja, za tem pa te rešitve samo prenesejo na potrditev organi- zaciji Ljudske fronte. Naloge Zveze komunistov se morajo orientirati predvsem na ideo- loška vprašanja, na vpra- šanja splošnega idejnega vod- stva v borbi za socializem, na zavarovanju enotnosti de- lovnih množic v tej borbi, na pomoč komunistom v politič- nem in vzgojnem delu v mno- žicah in podobno, medtem ko se morajo reševati konkretna politična in druga družbena vprašanja neposredno v organi- zacijah Socialistične zveze. 2. V Socialistični zvezi morajo priti do izraza tudi interesi druž- benih organizacij. Socialistična zveza bo često morala koordini- rati njihovo delo. Statut predvi- deva tudi institucijo kolektiv- nega članstva družbenih organi- zacij. S tem se še bolj poudar- ja značaj Socialistične zveze kot stalnega, širokega družbenega parlamenta. 3, Sodelovanje z mednarodnim delavskim oziroma socialistič- nim gibanjem, kakor tudi z drugimi demokratičnimi in na- prednimi gibanji je v interesu našega celotnega delovnega ljudstva, zato morajo v bodoče vse naloge tega sodelovanja pri- pasti Socialistični zvezi. Pri tem bi vas takoj hotel opozoriti na nekatera nepravil- na pojmovanja in tolmačenja teh izprememb, ki so se pojavi- la tu in tam v naših vrstah. Na eni strani obstajajo miš- ljenja. da pomeni Socialistična zveza zoževanje Ljudske fron- te To so zelo napačna mišlje- nja. Tudi Ljudska fronta ie bila socialistična organizacija de- lovnega ljudstva s socialistič- nim programom. Tu se torej ni- česar bistvenega ne izpreminja. Spremenijo se stvari samo v tem pravcu, da postaja vloga Socialistične zveze v našem družbenem življenju večja, ak- tivnejša. Na drugi strani se pojavljajo tudi druga — nič manj napačna mišljenja — da je Socialistična zveza delovnih ljudi vendar ne- ke vrste partija. Nekateri misli- jo, da je to neke vrste sinteza komunizma in socialdemokra- tizma. Ni mi treba mnogo dokazova- ti. da sta vsebina in smisel naše Sociali-st^čne zveze delovnih Ija- di povsem drugačna. Mi ne ustanavljamo neke delav>ke partije nove vrste, ^mpak po- stavljamo orsanizacijske okvire, v katerih zavedne delovne mno- žice v pogojih socialistične iz- gradnj«» T^nvedo fn oblikujejo svoja mišljenja in zahteve ter tako vplivajo na družbeno živ- ljenje. Ona torej ni politična organizacija socialistov, ampak politična zveza delavskega raz- reda vsega delovnega ljudstva, ki je vladajoča sila v tej socia- listični deželi, da bi s pomočjo te zveze politično uresničeval to oblast in odrejal politiko te oblasti, kakor tudi vseh drugih družbenih organov. Vsi zavedni socialistični borci — skupno z Zvezo komunistov — se bodo razumljivo borili za to, da bo ta politična Unija socialistična. DeSifavacifa o ciEiih in nafogali Socialistične zveze in statut ^veze Glede deklaracije in statuta Socialistične zveze je tov. Kar- delj naglasil: Komisija Izvršnega odbora Ljudske fronte za Izdelavo pro- grama se je odločila za kratko dek^sra^Mo o ciljih in nalogah Socialistične zveze delovnih lju- di — a ne za podrobni program — zato ker je smatrala, da to bolj odgovarja duhti nalog, ki so pred Socialistično zvezo. De- klaracija se omejuje pravzaprav samo na tri principe, ki se po- stavljajo kot politični pogoji za članstvo v Socialistični zvezi: socializem, neodvisnost in enot- nost države, demokratizem. Ne spušča se v ideološka vpraša- nja, ne zahteva od članov, da se odpovedo svojim verskim pre- pričanjem, niti ne nalaga svo- jim članom obvez nasprotnih njihovim osebnim prepričanjem. Tekolle naloge Soclalisllčne zveze delovniti lliii Organizacijski mehanizem dr- žavne in družbene ureditve, ka- kar tudi temelji, na katerih je ta mehanizem zgrajen, in ki jih danes izgrajujemo, so dovolj demokratični in dovolj široki, da se lahko vsaka konstruktiv- na družbena iniciativa svobodno razvija. Ta menanizem je treba izpolniti z živo politično vse- bino. Zadržati živo socialistično misel, realistično reševati nalo- ge tekočega razvoja — v skladu z objektivnimi pogoji naše in mednarodne stvarnosti — toda posvetiti se predvsem glavni nalogi borbi za množice, borbi za njihovo zavestno in aktivno sodelovanje v izgradnji socialističnih odnosov in njiho- vih materialnih temeljev — predvsem to je pot, po kateri moramo hoditi v naši vsako- dnevni politični borbi. Ce bomo znali delavskemu razredu in de- lovnim množicam neprestano kazati jasno perspektivo razvo- ja in če se bodo te na lastnih izkušnjah prepričale, da se ta perspektiva ostvarja hitreje ali počasneje — kar je odvisno od pogojev, katerim nismo vedno mi gospodarji — samo takrat bodo te množice zares sposoben in iniciativen udeleženec velike- ga dela socialistične graditve in v borbi proti vsem antisociali- stičnim težnjam. Ce bomo "ed- no našli takšne metode borbe in dela, ki odgovarjajo zavesti in mišljenju množic, bomo lahko aktiven faktor v oblikovanju te zavesti in v vodenju njihove družbene aktivnosti — kar je konec koncev glavni cilj naše politične akcije. In končno, v svojem delu nam ni treba zače- njati pri predpostavki, da ima- mo vedno prav. Da imamo prav, to se naj ugotovi v praksi, v množicah Zavestna aktivnost najbolj naprednih družbenih sil in spontano družbeno gibanje množic delujeta skupno. Drug drugemu sta vzgojitelja in uči- telja. odnosih. Oni so agentura oziroma oporišče tujega hegemonističnc- ga pritiska proti neodvisnosti naše države in kot taki nam laii- ko resno škodujejo, če ne bomo budni. Če bi bila mednarodna situacija — drugačna, mirnejša in če na naših mejah ne bi ob- čutili pritiska agresivnih groženj osvajalcev, se nam danes ne bi bilo treba toliko ozirati na Sizi- fov posel posameznikov in po- sameznih krožkov, ki ne morejo pozabiti svojih starih privilegi- jev, ali ki se ne morejo osvobo- diti starih shem in mišljenj. Sedaj je naša borba proti njim sestavni del naše borbe za ne- odvisnost države, za mir naših narodov. Toda naša borba proti njim bo dala solidne rezultate samo, če bo predvsem politična, to se pra- vi, če bo borba za njihovo poli- tično izolacijo od ninožLc. Usmer- jena mora biti predvsem proti izvirom, iz katerih oni lahko črpajo svoje moči. Kominformi- zem moramo tolči predvsem z borbo proti birokratizaciji naših ljudi in proti pojavom strahu in kolebljivosti zaradi zunanjepo- litične napetosti. Staro-jugoslo- vanske reakcionarne garniture moramo politično izolirati pred- vsem s pravilno politiko na vasi, pravilno nacionalno politiko in pravilno politiko ekonomskega sodelovanja socialilstičnega go- spodarskega sektorja in sektorja individualne drobne blagovne proizvodnje. Razen tega mora biti ta borba konkretna, to je usmerjena proti konkretnim ma- nifestacijam antisocialistične ak- tivnosti, ne sme pa dobivati zna- čaja kampanj in samovolje. Akclfa protisQc'a!ističnili sil Samo dva činitelja sta lahko v tej fazi našega razvoja aktivna in bosta skušala biti aktivna in delovati organizirano proti iz- graditvi socialističnih odnosov v naši državi: kominformizem, kot politični zastopnik restavracije državno-kapitalističnih odnosov in despotije birokratizma, razen nJega pa tudi politični zastopni- ki kapitalizma in političnega stanja stare Jugoslavije. Prvi od teh dveh činiteljev lahko računa na oporo pri kolebljivcih. pre- strašenih z grožnjami in hladno vojno ter pri zbirokratiziranih elementih, ki sanjajo o stalin- skem kraljevstvu birokratske vsemoči in privilegijev; drugi pa v ostankih starega sistema, v zaostalosti in konservatizmu. Tako prvi kot drugi imata skup- ne instrumente borbe: izkori- ščanje naših težav, slabosti in napak za kompromitiranje sa- mega sistema, hlastanje za raz- nimi drobnolastniškimi in malo- meščanskimi slabostmi, za po- jav! nerazumevanja interesov družbene skupnosti, ozkega ego- izma, nacionalizma, lokalizma itd. in končno operiranje z raz- ličnimi zunanje-političnimi »ar- gumenti«, kot so to grožnje z voj no, intervencijo in vsemi mogo- čimi božjimi biči. Toda gledano samo z vidika notranjega razporeda političnih sU, niti en! niti drugi ne pred- stavljajo neke resne nevarnosti za obstoj in razvoj ljudske obla- sti in socialističnega sistema. Po- sebno še v zadnjih letih so pred- vsem zaradi družbenih spre- memb, ki smo jih sprovedli in zaradi materialnih rezultatov, ki smo jih dosegli v naših naporih — postali popolnoma nepomem- ben činitelj v našem političnem življenju. To dokazujejo med drugim že sami podatki in števil- ke, ki jih je povedal tov. Ranko- vič na Vi. kongresu ZKJ v po- gledu naše administrativne in- tervencije na področju borbe. Kominformovska antijugoslo- vanska propaganda neprestano grmi o terorju v Jugoslaviji, o neredih in uporih in o vseh mo- gočih podobnih neumnostih Medtem ko v deželah kominfor- mizma na vse strani rasto vešala in ubijajo komuniste pa celo tudi dovčerajšnje staliniste ni bila izrečena pri nas še niti ena smrtna obsodbi za kakršne koli povo.fne politične krivce To dejstvo ne govori samo o različ nosti sistemov, ampak tud! o razlikah v pogledu urejenosti političnega stanja. Oni gredo v vse večje nasilje, nam pa so ukrepi državne sile vse manj potrebni. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da bi vsako podcenje- vanje akcije protisocialističnih elementov bilo zelo škodljivo in celo nevarno. Čeprav le-ti ne predstavljajo in ne morejo pred- stav''^ti silo v notranjih odno- sih, pa so činitelj s katerim mo- ramo računati v naših zunanjih Ideini ostanki preteklosti Na poti izgradnje socialistič- nih odnosov se srečamo kakor z eno, tako tudi z drugo proti- socialistično silo — z idejnimi ostanki preteklosti. To so vsi tisti pojavi dekadence, špeku- lantstva, partikularizma, karie- rizma, nacionalizma, šovinizma, lokalizma ozkosrčnosti, biro- kratskega centralizma, egoizma, tehnokracizma, nestrpnosti, sek- taštva itd itd. s katerimi se v našem delu zelo pogosto sre- čujemo in sicer na vsakem me- stu Sami po sebi ti pojavi ne morejo bistveno otežkočati raz- voja naše socialistične demo- kracije, vendar kljub temu osta- nejo resna ovira zaradi svoje številnosti, posebej če se spre- menijo v orodje organizirane antisocialistične dejavnosti. Oni, so posebej škodljivi, kadar de- lujejo v smeri oslabitve notra- nje enotnosti naših narodov, enotnosti delovnih množic, ali kadar kompromitirajo sistem demokratičnega družbenega sa- moupravljanja na področju go- spodarstva in na drugih pod- ročjih družbene dejavnosti. Jasno ie da se proti tem po- javom Socialistična zveza mora aktivno boriti. Ta borba ne sme Mu kampan.iska, a posebej ni potrebno prehitevati pojmovanj, ki vladajo v množicah. Števil- ni od teh Idejnih ostankov te- meljijo še na globoko vsidrani tradiciji vrste generacij ter se ne morejo odstraniti edino s samim družbenim razvojem, s samim razvojem materialnih pogojev, v katerih družba živi. Zato od nekih frontalnih akcij, praznih deklaracij in izumetni- čenih konstrukcij v tej borbi ni mnogo koristi. Ta borba mora biti stvarna, a to pomeni, da mora biti posebej usmerjena proti pojavom, kicr ti reakcio- narni ostanki povzročajo nepo- sredno škodo družbeni skupno- sti in našim socialističnim na- porom Samo tako našo borbo bodo delovne množice vedno dojele in ji nudile podporo. Pfcll polillčiiti!! žšžrasai versklli tmlm ifiiiislva Posebno vprašanje s tega področja je vprašanje našega odnosa do cerkve oziroma do verskih čustev ljudstva. Ker se je v zadnjem času o tem zelo mnogo pisalo, pri nas in v tu- jini. dobiva to vprašanje za nas tudi poseben značaj. Za Socialistično zvezo in za njene člane so verski občutki zasebna zadeva posameznika V vrstah Socialistične zveze so lahko ateisti pa tudi ljudje, ki verujejo in ki pripadajo raznim veram. Vsakemu .je znano, da verska čustva niso bila pridob- ljena pred nekaj leti o/.iroma desetletji. Ta pojmovanja >o globoko vsidrana v družbenih pogojih, v katerih danes živi cIj- veštvo, a oblikovala jih je tra- dicija mnogih in mnogi-n sto- letij. zato bodo šc dol^o žive!^. V vsakem primeru bo s^n družbeni razvoj oziron^.a rar^oj njegovih materialni'! si! tr i činitelj. ki bo o tem vpra^r^-J dokončno odločil, ne pa pcii- Piu';. 27. februar-a 1953 PTUJSKI TEDNIK Strnn 3 titrii in idejni forumi kaliršni koii b: že bžli. 1'stavni dražbe- n; rei niiSe države ljudem za- Rotavl.u svobodo vesti: ateistom da branijo svoja pojmovanja a vernikom, da branijo svoja Ustava zagotavlja vernikom svobodo v njihovih verskih za- devah ateistom pa. da jim nih- če ne b3 vsiljeval niti verskih pcjm.)varj niti kakršne koli obvp^nofti do cerkve in vere Za člane Socialistične zveze de- lovnega ljud«tva pa eno vpra- šanj? ni zasebna stvar, a to je vpra^šanje zlorabe verskih ču- stantske židovske in drugih stcv na^^ih l.iudi v politične, to pe pravi za antisocialistične ci l.ie. To vprašanje je pravzaprav povzročilo spor katoliške cer- kv? in države v Jugoslaviji Pra- vim, samo katoliške cerkve, za- radi tega. ker so odnosi pravo- slavjie, muslimanske, prote- cerkva v glavnem urejeni ali so na dobri poti, da bodo urejeni Tuii z njimi so prej bili spori, k: so izhajali iz teženj nekate- rih reakcionarnih političnih kro. f:ov. da bi izkoriščali cerkev in verska čustva za svoje cilje — 7,a rušenje socialističnega siste- nva in družbenega reda v Jugo- slaviji Hkrati s slabitvijo poli- tičnih pozicij te gospode v na- ši državi, je popuščala tudi nji- hova vloga v cerkvi Zato so se spor' med temi cerkvami in bi zoper politično zlorabo cer- kve in verskih čustev si mora- mo hkrati prizadevati, da ver- našo državo polagoma zmanjše- vali, a danes obstajajo vsi po- goji, da se dokončno likvidirajo. Drugače je s katoliško cerkvi- jo, ker so se tukaj, poleg no- tranjih, vmešali tudi zunanje- politični momenti. Očitno je, da nekateri tuji krogi, ki danes posebej želijo, otežiti medna- rodni položaj Jugoslavije, na- merno onemogočajo normalizi- ranje položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji Zoper take tež- nje smo se seveda borili in se bomo borili tudi v bodoče Zo- per take tendence se bodo bo- rili tudi VSI člani S«»cialistlčne zveze delovnega ljudstva, ne glede na to ali verujejo ali ne Tudi ta borba ne sme biti kampanjska a posebej ne sme žaliti čustev tistih, ki verujejo .\ kar je posebej važno: v bor- skim skupnostim zagotovimo ne moteno opravljanje njihovih verskih poslov in običajev. To delo pa se bo odvijalo toliko laže, kolikor bodo cerkveni vrhovi hitreje dojeli, da cerkev lahko samo izgubi, v kolikor dovoli, da jo kdor koli spreme- ni v svoje politično orodje. Z druge strani pa se moramo boriti tudi zoper tista sektaška pojmovanja v naših vrstah, ki pogosto ovirajo pravilno postav- ljanje tega vprašanja. Gre za pojmovanje, da je vprašanje vere vprašanje vsakodnevne politične Norhn ali celo nekih administra- tivnih omejitev. To so ljudje s kratkovidnim pojmovanjem, ki se niso ničesar naučili, niti iz zgodovine niti iz marksizma. Cilj naše borbe zoper politično zlorabljanje verskih čustev ni neko uničenje cerkve aH vere. Gre za dve stvari: prvo. zago- toviti vsem državljanom svo- bodo vesti in drugo, zagotoviti, da verska čustva za nikogar ne bodo ovira za sodelovanje v so- cialistični izgradnji. Zgodovina ,ie pokazala, da se je cerkev vedno znala prilagajati novim družbenim sistemom in poli- tičnim stanjem. Vsekakor bo potrebno, da tudi katoliška cer-^ kev v Jugoslaviji najde pot in način, da se pomiri s stanjem stvari, ki vlada v socialistični .fugoslaviji To je edino, kar od nje zahtevamo Za viif© s€5C!eii$eoo zavesi tie^ovnili ffii2io:ric Naslednja Izredno važna na- loga Socialistične zveze delov- nega ljudstva je njeno stalno in uporno delo pri dvigu socia- listične družbene zavesti naj- širših delovnih množic. Ta naloga je tem važnejša in tem nujnejša glede na dejstvo, da celotni organizacijski meha- nizem našega družbenega živ- ljenja vedno bolj temelji na demokmtičnem samoupravlja- nju državljanov v njihovih osnovnih, državnih in družbe- nih organih in v njihovih viš- jih združenjih. Da bi delavci v delavskih svetih, kmetje v kme- tijskih zadrugah, državljani v svojih samoupravnih ustanovah, v ljudskih odborih, svetih dr- žavljanov, prosvetnih ustano- vah }n v ravodih za socialno zavarovanje zares lahko čim več prispevali k družbeni skup- nosti, a s tem tudi sebi osebno, in da bi lahko najuspešneje upravljali z materialnimi in upravnimi vrednostmi, s kate- rimi razpolagajo — zato je po- trebno ne samo, da se čiitijo svobodne, samostojne v svoji iniciativi, temveč odgovorne tu- di do drugih delovnih liudi, od- govorne do družbene skupnosti. Danes imamo v vseh teh or- ganih in ustanovah zelo mno- go pojavov, ki zavirajo razvoj spcialističnega samoupravljanja, ki ga vlečejo nazaj. O tem je bilo govora tudi na VI kongre- su ZKJ, zato se na teh pojavih podrobno ne bom zadržal. Zoper vse take pojave se mo- ra Socialistična zveza delovne- ga ljudstva aktivno boriti Nje- ni sestanki, konference in kon gresi mora,io biti šola za vse državljane, kako je treba de- lati. da bi na.jveč koristili sa- mim sebi. pa tudi družbeni skupnosti kot celoti Delo So- cialistične zveze delovnega ljudstva lahko zamenja števil ne predpise In administrativne ukrepe Sistem dela mora težiti za tem. da se v našo družbeno stvarnost vnašajo moralne nor me in običaji, ki bodo postali na.imočnejši vodnik za delo ko pravilno odgovorili na teko ča vprašanja, katera pred njih posameznikov in za medseboj- ne odnose državljanov in druž benih organizacij, Hkrati mora Socialistična zveza omogočiti delovnim ljudem, da lahko stal- no pridobivajo vedno več ma- terialnega znanja, ki jim .ie po- trebno. da bi' posamezniki lah- postavlja živl.ien.ie. Vse to so velike naloge vzca- ianja množic, o katerih je go- voril tov. Tito na kongresu ZKJ. od katerih uresničitve .ie v veliki meri odvi,sna hitrost razvoja socialistične družbene zavesti. Politično de^o na vas« V zvezi s tem. bi hotel pose- bej naglasiti potrebo aktivnega političnega in vzgojnega dela. predvsem na vasi. Samo po sebi se razume, da mi ne moremo z nikakršnimi vzgojnimi merami pridobiti in- dividualnega proizvajalca za take ali drugačne oblike socia- listične kooperacije. To je stvar ekonomskega razvoja in svo- botlne opredelitve kmeta. Vendar tudi poleg tega naša politična dejavnost na vasi lahko da raz- meroma velike rezultate. Usmer. jena pa mora biti predvsem na demaskiranje protlsocialističnih gesel, na politično Izolacijo pro- ti?r,cialistirnih elementov, na borbo preti zaostalosti, škodlji- vemu konservatizma in mrač- na dvig kulturne ravni itd. Omogočiti mora delovnim kmetom vpogled v ekonomsko in družbeno problematiko naše skupnosti izven njihovega kra- ja. Iz njih mora napraviti ak- tivne činitelje v reševanju te problematike. To je danes po- sebno olajšano s tem. ker bodo kmetje poleg delavcev močno zastopani v svetih proizvajal- cev in bodo preko njih dejan- sko prevzemali odgovornost za reševanje mnogih gospodarskih nalog, ki se nanašajo samo na kmetijstvo in vas. Razume se, da se mora poleg tega intenzivno razbijati tudi tisto drobno delo na političnem obveščanju, ki povezuje vas z vsakodnevnimi napori družbene skupnosti, zdi se mi. da bo od- tegnitev vasi Iz n.iene zaprtosti ena od najvažnejših metod in nalog naše politične akcije na vasi. Poli^ič s^a pomoč flpužli^^nim of^^anizaciiam Naloga Socialistične zveze de- lovnih ljudi bo vsekakor tudi v tem. da nudi aktivno politič- no In vsako drugo pomoč ter podporo tistim družbenim orga- nizacijam. ki s svojim delom pomagajo graditi socializem. Po niojem mišljenju je to potrebno Posebno Iz dveh razlogov: Prvič, mreža naših družbenih organizacij je zelo velika In '■^^š-rjena snujf na se na široki decentralizaciji In samo- stojnosti posameznih organiza- »"ij. Kolikor to z ene strani, »^-širja pobudo, toliko z druge stkani oto^uje organizirano po- f^oč družbene skupnosti od zgo- '"^j in ustvarja razne nespora- ^iJiTie. spore itd Drugič, imamo mnogo zelo ^'«ristnih družbenih organizacij. ki s svojimi napori mnogo do- prinaša jo skupnosti. Toda pogo- sto so prepuščene same sebi In ne dobivajo dovolj nitl mo- ralne, niti materialne pomoči. Kot primer lahko navedem sa- mo organizacije, ki usmerjajo svoje delo v smeri zaščite otrok In njihove vzgoje; Take orga- nizacije si zasluži.io podporo Socialistične zveze. Razumljivo je. da bi bilo po- polnoma napačno, da bi se se- daj Socialistična zveza posta- vila tem organizacijam kot ne- ke vrste varuh ali da bi jim na ta ali oni način predpisovala, kako morajo delati fn kako se morajo organizirati. To Je stvar samih članov teh organizacij. Naloga Socialistične zveze Je samo v tem, da jim pomaga. in dtugimi orf^ani Zelo važna naloga organiza olje Socialistične zveze ie sode lovanje % ljudskimi odbori In z višjimi organi ljudske oblasti prav tako pa tndl / raznimi or- gani družbenega samoupravlja nja. To sodelovanje se mora odvijati Istočasno in kot poli- tična kontrola vseh teh orga- nov od strani delovnih množic Na dnevnem redu teh orga- nov nikoli ni nobenega proble- ma. ki ne bi v podrobnostih za- nimal vseh delovnih množic naše države. Naloga organiza- cije Socialistične zveze bo. da v svojih organizacijah in med delovnimi množicami razgiblje diskusi.io prej nego se spreje- ma.io sklepi, da zagotovi demo- kratično obravnavo vsakega dobronamernega mišljenja, ka- kor tudi prenašanje rezultatov teh disktisij na ljudske poslan- ce na odbornike ljud«ke odbo re In na druge državne in druž bene organe Socialistična zve- za mora prav tako razvijati zdravo demokratično obliko de- la teh organov, kakor tudi dela posameznih ljudskih poslancev, odbornikov in drugih predstav- nikov državljanov v raznih dr- žavnih In družbenih organih Tovarlšice In tovariši! Navedel sem samo nekoliko "splošnih vprašani na katera bo morala odfovoriti Socialistična zveza delovnega Ihulstva v svo- jem političnem delu in izvrše- vanju svoiih političnih nalog. Razume se da jih izdaleč nisem izčrpal To niti ni bil moj namen Hotel sem prikazati na- čin. kako se bodo te naloge po- stavljale, a stvar samih vodil- nih organov Socialistične zveze bo. da te naloge konkretizirajo po potrebah politične prakse. Razume se da ne b;» lahko tiko hitro prekiniti / metodami, ki so prešle v navado, toda bilo bi napačno, če bi te težave pre- čen jevsii. Ogromna večina na- ših zavestnih borcev za sociali- zem. komunisti in nekomunisti so se oprijeli linije, ki leži v osnovi našega socialističnega razvoja Potemtakem ne more biti nobenega razloga za strah da prav tako ne bJ razumeli no vi h nalog, ki sedaj Voje pred njimi. Razumljivo je. da bodo vsi izvoljeni organi Socialistič- ne zveze morali čimbolj nepo- sredno pomagati aktivu Zveze v osnovnih organizacijah. Skratka Socialistična zveza delovnega ljudstva mora biti osnovna in glavna sila sociali- stične politike in borbe za nje- no praktično uresničitev, to se pravi, glavna množična mate- rialna sila socialistične misli. Zveza komunistov pa mora te- žiti za tem, da bo njen idejno najdoslednejši del. V Girišnici so- izvolili za IV. renubliski kcror^s OF Dne 18. februarja popoldne je bil v Gorišnici občinski ple- num OF, ki se ga je udeležilo 59 delegatov iz vseh vasi s pod- ročja Gorišnica. Plenu inu je prisostvoval tudi predsednik Okrajnega odbora OF tov. Jože Tramšek. Referat o razvoju, nalogah in delu Osvobodilne fronte je imel predsednik občinskega odbora, ki je prikazal nalogo Osvobo- dilne fronte med narodnoosvo- bodilno vojno ter veliko nalogo, ki jo je odigrala OF ix) osvo- boditvi, zlasti pri mobilizaciji članstva za obnovo porušene domovine. V svojem referatu je tudi prikazal pomen in vsebino dela, ki bo združena z novo množično politično organizacijo Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije. Kaže, da še naši ljudje pra- vilno ne pojmujejo toka časa, da se preveč spuščajo v proble- me, ki zadevajo vsakega posa- meznika, premalo pa upošteva- jo našo novo državo, kot celoto, ki z velikim sodelovanjem ogromne večine ljudi Jugosla- vije gradi socializem. Na razna vprašanja in trditve nekaterih delegatov, da davki in razni ukrepi, ki jih izvaja naša ljud- ska oblast, uničujejo in škodu- jejo našemu kmečkemu gospo- darstvu, je v daljšem razprav- ljanju tolmačil tov Tramšek, da je vzrok takemu stanju zaosta- lost in zastarelost našega kme- tijstva, da s takim načinom go- spodarstva ne bomo mogli kon- kurirati na svetovnem trgu, ker bodo naši produkti mnogo pre- dragi. Edina naša rešitev bo pocenitev naše kmečke proiz- vodnje, kar pa bomo dosegli le z zmanjšanjem režijskih stro- škov, z mehanizacijo in večjim upoštevanjem umetnih gnojil, Z zanimanjem so zlasti delegati sledili izvajanjem tov. Tramška, ko je govoril o vtisih in orga- nizacijah dela, ko se je kot član udeležil ekskurzije po zapadno- evropskih državah. Na plenumu sta bila kot de- legata za republiški kongres iz- voljena tov, Petrovič Janez, predsednik OLO in tov. Stane Stanič, predsednik občinskega odbora OF Gorišnica. Poleg vseh težav in skrbi, ki jih ne zmanjka v Halozah, so na mastno nedeljo mladi in prilet- ni na vse pozabili, ko jih je kratkočasil kolektiv kulturno- prosvetnega društva iz Cirku- lan. Ker tega zabavnega sporeda niso vsi videli in slišali, že- lijo, da se ponovi in privošči nekaj zabave in razvedrila tudi tistim, ki se ne veselijo samo pred pustom ampak tudi pozne- je, ko vsaj začasno odrinejo dnevne skrbi in težave. O fiteJnarodrsem Socicifis^ifuse y%efe liuclsiva fugoslii^ige Oh koncu svojega referata se je tov Kardelj zaustavil še ob vprašanjih sodelovanja Socia- listične zveze delovnih ljudi ,lugos!avije s socialističnimi, demokratičnimi In drugimi na- prednimi gibanji v drugih drža- vah, »Naša Socialistična zveza« — .le dejal Edvard Kardelj — ^^ polna tradicij, ki jih prevzema od Ljudske fronte In Komuni- stične partije, kakor tudi idej resničnega proletarskega inter- nacionalizma in demokratične- ga ter enakopravnega medna- rodnega sodelovanja.« Dalje Je tov. Kardelj dejal, da stoje mednarodni problemi, ki so pred nami, istočasno tudi pred celotnim delavskim giba- njem, pred zavestnimi in orga- niziranimi socialističnim! sila mi vsega sveta. Njihova moč je danes v svetu tolikšna, da bi njihova beseda tudi tukaj lahko odigrala odločilno vlogo. Ko je omenil, da preživlja to gibanje resno krizo, zaradi ka- tere zaostaja za objektivnim razvojem, za objektivnimi mož- nostmi borbe za socializem in zsradi katere tudi ne igra tiste vloge v sodobnem mednarodnem dogajanju, ki bi ga moglo in moralo odigrati, je tov Kardelj dodal da se ta kriza odraža predvsem v n,iegovi veliki med- narodni In notranji razcepljeno- sti, v njegovi globoki idejni dczorientaciji. kakor tudi v zmešn.iavi in nejasnosti glede metod borbe za socializem, to se pravi glede poti k socializmu in socialističnim oblikam, v ka- terih naj bi se odrazil resnični družbeni napredek. Potem ko je osvetlil vzroke sodobne krize mednarodnega delavskega gibanja, ki so pred- vsem v političnem in idejnem polomu mednarodnega komuni- stičnega gibanja zaradi reakcio- narne sovjetske hegemonije v njem in v pomanjkanju jasnej- ših socialističnih koncepcij v nekominformističnih delih de- lavskega gibanja glede vprašanj, poti in sredstev borbe za socia- lizem, kar je posledica dolgo- trajnih prakticističnih metod politične borbe, je Kardelj po- udaril, da komunistične partije — z izjemo — ni- so mogle nuditi rcsnejše.^a od- pora vzpostavljanju sovjetske hegemonije v komninlstiSnein gibanju. Nato je tov. Kardelj reke!, da zanemarjanje teoretične druž- bene misli v socialističnem gi- banju — v današnjem položaju delavskega razreda v svetu — v mnogočeni otežkoča iistvarja- njc socialističnih koncepcij, ki bf bile st>ose,bne mobilizirati delavski razred za obračun s kominformi^mom In ustvarit? krepko, obnovljeno in enotno delivsko gibanje, »Ce ne drugo — je de,ia! tov. Kardelj — že sedanja medna- rodna napetost zahteva naše korake v tel smeri. Izhod iz sedanje kri/e mednarodnega delavskega gibanja in dvig nje- gove vloge, da prepreči novo svetovno vojno katastrofo, mu lahko nudi samo borba za ši- roko in zdrnženo socialistično fronto, ki bo dovolj demokra- tična. da bi v njej lahko našla mesto vsa socialistična gibanja; dovoli združi»na, da bi mogla ta gibanja združiti v skunnem ci- lju: dovolj politična in idejno pro'1nUtivna. da hI lahko ra?:bi- la lažisocialistična gesla kom- fnfermizma. in dovolj močna, da se lahko uspešno zoperstav- Ija hladni vojni in agresivnim težn.lam. Ce bi to vlogo lahko odigrala socialistična internacionala, bo pokazala bodočnost. Da bi lahko izvršila to nalogo, bi se po na- šem mišljenju vsekakor mora- la krepkeje oprijeti konkretnih problemov socializma v zaosta- lih in odvisnih deželah. Delov- ne množice so v vseh deželah nezadovoljne s politiko komin- formijma. toda prestrašene za- radi perspektiv kapitalizma in hladne vojne. Te množice išče- jo socialističnega izhoda. Gre torej za to, če bodo socialistič- ne sile sposobne pokaz;ati ta Iz- hod in mobillr-iirati mKoSice zanj ali pa bodo dovolile, da posta- nejo te rjnožice raradi pomanj- kanja kakršnekoli socialistične in demokratične perspektive • j.-^n j^s; raznih drugih, skrajno reakcionarnih akcij in manevrov. Gre tudi za to, ali bodo socialistične sile sposobne iztrgati iz sovjetskih rok zastavo obrambe pravic od- visnih narodov, ali pa ne bodo sposobne, s čimer bi dovolile, da bo sovjetski he^emonizem še nadaljs izkoriščal narodno- osvobodilna gibanja, kot svoj inKtrument.« Svoj referat je zaključil tov. Edvard Kardelj z besedami: »S tovarišem Titom na čelu naše borbe za socializem in neodvis- nost države čvrsto združeni v Socialistični zvezi delovnih lju- di Jugoslavije — bomo tudi v bodoče zmagovalci in srečnejša bo naša dežela! Naj živi in srečno ustvarja nova dela Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije!« ČETRTI KONGRES UUDSKE l-RONTE Jugoslavije ne pred- stavlja 'iomo izreden dogodek v VMŠem notranjepoliiičnem življe- nju, temveč tudi za napredne kroge v tujini. O tern govore prisotnost nekaterih predutavni- kov socialističnih strank iz Evro- pe in Azije, pa tudi obširna po- ročila m komentarji o govorih maršala Tita in Edvardu Kar- delja ki jih zasledimo v tujem lisku in radiu. Pof^ebno dve stvari sta, ki jih svetovni tisk — razen kominfor- mističnega — poudarja v svojih poročilih: jugoslovansko teinlo, da se združijo vse napredne sile sveta v skupno fronto miru in sodelovanja, ki se bo lahko uprla vsakršnemu napadu kornin- lorma ter zahteva, naj »e so- cialistične sile združijo na široki, demokratični osnovi, da hodo dovolj močne pred svetom raz- krinkati dozdevni socializem kominiormistov, s katerim hočejo preplaviti svet. Referat tovariša Kardelja smatrajo nmogi ugledni dnevniki kol izreden prispevek za boljše razumevanje dejanske- ga položaja v svetu. Zanimivo je, da o delu kon- gresu poročajo tudi iredentistič- ni časniki v Italiji. Kakor kaže, jim pri tem ne gre toliko za pra- vično in pošteno oceno pomena Ljudske fronte, temveč za boja- zen, da ne bi njeno delo in sklepi premočno odjeknili med svetovno javnostjo. Gre jim torej spet za omalovaževanje fn pa za nove prijeme proti jugoslovanske gonje. V torek popoldne je pričel drugi del VIL ZASEDANJA GE- NERALNE SKUPŠČINE OZN z delom. Dosedanji dnevni red de- setih točk se za sedaj še ni iz- premenil. Po zadnjih vesteh bodo zahodne države zaradi številnih nesoglaf^ij glede bodoče skupne politike na Koreji zaprosile Skupščino, da obravnavo korej- ''kega vprašanja preloži za nekaj dnf fn da jo s prve točke dnev- nega reda premesti na tretjo alf četito. V tem času bodo zainte- resirane države skušale vskla- diti svoja stališča in nastopiti z enotnim mirovnim predlogom. Ni dvoma, da bo imela pri tem pomembno vlogo tudi indijska delegacija, ki si je pred odhodom iz New Delhija po^^tavila rešitev korejskega vprašanja za svoj osnovni cilj. V krogih OZN poudarjajo, da zavisi korejsko vprašanje pred- vsen} od dobre volje SZ in Ki- tajske. V njo pa večina že kar sedaj na početku dvomi, ker se prav dobro spominja dosedanjih izkušenj. Razen tega so se raz- širili glasovi, da je sovjetski zunanji minister Višinski osebno dopotoval v Ncw Vork ne zaradi zasedanja Gen. skupščine, temveč zaradi razgovorov z ameriškim zunanjim ministrom. Po končanih poročilih o AV- STRIJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH je povečala število svojih v resnici samo socialistič- na stranka Usp?}o ji je prido- biti 42,2% v-eh volivcev, med- tem ko je dosedaj najmočnejša 'Stranka — ^Ijud^-ka« stranka — zdrknila od prejšnjih 44% na 41,2% Po zaslugi volilnega si- stema pa je kljub temu obdržala v skupščini en mandat več kot socialisti, namreč 74 napram 73. Prerokovanja, da bodo tudi pro- nacibudo večine svojega članstva. 1. aprla bo popis prebivalstva Kot je našim čitateljem že znano, bo 1. aprila 1953 v naši državi spIo.šen in obvezen popi.s prebivalstva. To bo po letu 1931 prvi roden popis, če ne upošte- vamo popisa iz let'! 194ft. ko ga je bilo treba izvesti zaradi ugo- tovitve žrtev narodnoosvobodil- ne borbe in da je državna upra- va sploh prišla do podntko\r o številčnem stanju prebivalstva. Popis leta 1931 jo bil v korist državni upravi stare Jugoslavije šele po letu 1938. ko so ji bili dostopni prvi konkretni in točni podatki. Ce bi torej upoštevali popis iz leia 1943. bi letošnjega ne bilo, ker se taki popisi oprav- ljajo le vsakih de.set let in bi bil popis šele leta 1958. Zaradi velikih družbeno-ekonnmskih sprememb, ki jih Je doživela n«Sn država tekom zadnjih let ter da bi vskladili popi.o- godili. Takrat jo bilo tudi v vnfli Mostečno precej interesen- tov. Mnogi iz te vasi pa so na- sedli ljudem, ki so jih iz ško- doželjnosti ali nevoščljivosti prepričali, da .se bo delo pozne- jf* opravilo mnogo ceneje ali celo napol zastonj. Dane.s .so pričeli povsem dru- gače misliti, ko so videli, da ti svetovalci niso imeli prav. Pri- jeli so na misel, da bi si ustano- novili elektrifikacijski odbor Pridružile so se .^e vasi Ložni- ca, Statenberg ter Kamcnke. Odbor je resno prijel za delo in danes so /e pripravljeni po- trebni drogovi pa tudi nekaj denarja so -^e zbrali. Vendur kljub vestnemu delu prebival- ci sami ne bodo zmogli vseh iStfo.Skov. če ne bo pomagalo ljudska oblast. Ustanovljen je tudi ndbor za plckfrifikncijo Ane, .Jelovca ter del Dežnega, Tudi tukaj bo tre- bn postaviti trafopnstaio. Kot drugje, se tudi tu poiavlja vpra- šanje kreditov, posebno, ker .so to pasitmi predeli. V bližini Makol je le^.išf.e premnoa ter nodze^^eljska jama s kanniki Treba je še ozreti se na pri- rcdno bogft.?tvo v na.5i okolici, posebno na kamnolome v Segi, kjer bi se dalo pridobivati ka- men za posipanje cest. Potrebno bi bilo zgraditi samo nekaj sto metrov ceste, ki bi povezovala Sego z glavno cesto in kamno- lomi bi bili dostopni vsakemu vozilu. V Segi se nahajajo tudi bogata ležišča rjavega in črne- ga premoga, ki segajo vse do Kleč, kakor so pred vojno ugo- tovili strokovnjaki. Z gradnjo teh objektov, ozi- roma s puščanjem v pogon kamnolomov in izkopavanjem premoga, bi se nudil okoliške- mu prebivalstvu lep zaslužek. pa tudi skupnost bi imela od tega koristi. Sega bi lahko po- stala lep turistični kraj. Od tam vodijo poti na Boč, v bližini kamnolomov in ležišč premoga je krasna, do danes še maloko- mu snana pod/emeljska jama z neštevilnimi lepimi kapniki. Vhod v jamo je seveda primi- tiven, vendar bi se to vse dalo lepo urediti in marsikateri tu- jec bi lahko občudoval stoletno delo narave, ki je trenutno še zakrito in nedostopno. -P Judi Viiomarčani si želifo eielilričEie Vitomarci, 23. 2. 1933. V za- četku februarja t. 1. so se na po- budo Iniciativnega odbora tu- kaj.5nji vaščani polnoštevilno udeležili sestanka z namenom, da si postavijo prve temelje za elektrifikacijo svojega okoliša. Za tako akcijo so dale pobudo Vaščanom sosedne vasi, ki že imajo clektrifikacijske predpri- prave v teku, sosedna vas Cer- kvcnjak pa celo že sveti z elek- triko! Po socialni strukturi prevla- dujejo tu manjši posestniki, ki lim je znana praktična, gospo- darska vrednost električne ener- gije, zato so sklepe iniciativnega odbora soglasno sprejeli. Malo, ponekod veČ godrnjanja pa je izhajalo od strani večjih po- .=5estnikov, ker je bil med drugi- mi sprejet sklep, da se bo prvi denarni delež v svrho elektrifi- kacije odmerjal po hektarski površini zemlje hišnih gospo- darjev. Istega dne je bil izvoljen osrednji odbor elektrifikacijske- ga odbora, ki ima od ustanov- nega občnega zbora pa do da- nes vidne uspehe. Ta ima svo- je redne seje, na katerih kon- trolira izvršena dela in daje na- vodila va.škim odborom za na- daljnje delo. Ljudstvo samo in vaški odbor- nilci elektrifikacijskega odbora Si prizadevajo, da bi bile čim- prej izvršene predpriprave za elektrifikacijo. 5 odst. hišnih gospodarjev ^.c do danes napram akciji ni pokazalo interesa, to se pravi, ni prispevalo finančno, materialno niti z delovno silo. Za take primere je elektrifika- cijski odbor sklenil, da jim bo onemogočeno izkoriščanje elek- trične energije za dobo 10 let. Do danes je zbranega preko 150.000 din in 100 električnih drogov za daljnovod ter nekaj drogov za lokalno omrežje. Naj- slabše oziroma nobenega pri- spevka pa niso dale vas Rjavci in delno Vitomarci-vas ter Der- betinci-vas. Tu leži krivda predvsem na vaških odborih elektrifikacijskega osrednjega odbora. Z ozirom na uspehe v kratki pripravljalni dobi pa gre vsekakor zahvala poedinim inte- resentom in agilnim odborni- kom Za njihovo prizadevanje in požrtvovalnost v ostalih vaseh. Elektrifikacijski odbor se je za podporo in posojilo že obrnil na oblastne organe našega okra- ja, kjer so bile izrečene neke formalne obljube. Zato prosimo oblastne organe ponovno, da nas upoštevajo pri razdelitvi fi- nančnih sredstev. Tokrat pa bo načelo »Kdor skupnosti daje, lahko tudi od nje prejema«, za Vitomarčane moralo priti bolj do izraza. C©si@ m »usioirl Dejstvo je, da se je v zadnjih letih posvečalo cestam in mo- stovom kot najvažnejšim pro- metnim žilam premalo skrbi. Posledic tega ni mogoče prikri- li. ker o tem priča že sam po- gled nanje, prehitro razbita vo- zila pa dopolnjujejo tozadevno sliko. V lanskem letu je 285 km cest III. reda. kolikor jih je bilo pod nadzorstvom Cestne upra- ve pri OLG Ptuj, oskrbovalo 85 oseb, vendar od tega le 62 ce- starjev. Na teh cestah jc 41 mo.stov več kakor pet metrov dol.c;ih. 98 propustov dolžine do 5 metrov ter 1144 cevnih propu- stov. Posipni material je upra- va črpala v lanskem letu v 14 gramoznicah in dveh kamnolo- mih ter ga navozila na ceste 11.514 kub. metrov. Ze sam po- .c;led na teh nokaj .številk nam jarno pove. da predstavljajo cpsto in ostali tozadevni objek- ti (mostovi, Frramoznico, kamno- loma itd.) obsežen gospodarski problem, katerega vzdrževanje zahteva velika denarna sred- stva. Tako jo bilo v lanskem letu upor n bi i "no zn o^^cbne iz- datke 3,272.590 dinorjcv in za tvarno (priprava in navpžanje Gramoza, obnova in vzdrževa- nje mor-tov. c^mont. les. železo itd.) 7(^98.861 dinarjev. V teh i,'.datkih pa niso .^e v.štcti izdat- ki za vr-iTi-in-anje 91 km cest, ki jih je u-inva malo nred kon- cem leta 19')2. ni-evzf.-la od »Cr-- gradT - Mčiribor in za katerih v7dr?i?var^e ,so bili porabljeni r-ošchni zne.-^lci. Lrv'3 bo no sklepu Svcfa za ^^(^'T-^nc in ^'^■■TT.irialnr' zndevo vs:^]-: Cfstsr 4 km c^- p Uprava namerava uno- rn^Mati Intns p-^i obnovi cr^stiSč enega svojih valjarjev, ki sta pri Gradisu v Strnišču. Poseb- no vprašanje je tudi obnova oziroma novogradnja ptujskega dravskega mosta, ki je v obup- nem stanju in katerega gradnje ni mogoče več odlašati. Neka- teri strokovnjaki sicer menijo, da bi most vzdržal še kak.šno leto, treba bi pa bilo računati s tem, da bo nevarnost takrat tem večja, posebno še za mo- stova na Borlu in v Ormožu. Svet za gradbene in komunal- ne zadeve je sklenil tozadevno že intervenirali pii republiških mcrodajnih faktorjih. Poleg novogradnje ptujskega dravskega mosta, je potrebna ?e temeljita obnova osmih mo- stov in desetih mešanih propu- stov. Tudi vprašanja kažipotov. Itrajcvnih tabel in varnostnih znamenj nI mogoče več odlašati. Glede teh znamenj nI odvcč po- vedati nekaj besed o njiho* vem čuvanju. Res je sicer, da se določen odstotek žnamenj ne- namerno poškoduje zaradi tega, ker ni postavljen na najprimer- nejšem mestu aH pn že zaradi tega, ker je pač na prometnem kraju. Res pa Je tudi, da se Jih velik del poškoduje namerno, s strani raznih neodgovornih o.seb in ljudi hrez v."?akršfte dr- žavljanske zave.sti. Večkrat po- škodujejo znamenja tudi otro» ci, ko jih obmetujejo s kame- njem. Vendar ta znamenja predst.avljajo ljudsko imovino, ki jo je treba čuval! prav tako kot svojo, kar v bistvu tudi je. M!adina Nove Gorice pozdravlja mladino mesta Ptuja v zadnjih dneh nas je prese- netilo pismo iz Nove Gorice, ki so ga pisali v imenu slovenske in italijanske mladine člani mestnega komiteja mladine v Solkanu. V pismu sporočajo bratske pozdrave vs«n mladim Ptujčanom in vsemu prebival- stvu mesta Ptuja in da z vese- ljem sprejemajo našo tekmoval- no napoved v čast V. kongresu LMJ z željo, da bi se tekmova- nje nadaljevalo vse do meseca maja. V sporazumu z njimi je sk>njeno. da .so bo tekmovanje nadaljevalo v čast rojstncgn dne predsednika rr-Dublike Jugosla- vije tov. Tite. Ob tej priliki pi- šejo. da 7. vpjcilem pričakuirjo obisk na.^e mladine mladini No- V? Goric?. Ob zaključrku tekmovanja v začetku lunija bo Mestni komi- te ptujske mladine organiziral skupin.«)ki izlet v Novo Gorico in sploh na Primorsko. Ob tej pri- liki bo prijateljsko tekmovanje v šahu, odbojki in za prvenstvo v streljanju. Pozivamo mladino mesta Ptu- ja, d« s podvojenim! .sllsmi na- dalje tekmuje in da poživi svo- je delo zavedajoč se, da se v tem tekmovanju borimo zn ča.ot mladinske organizacije mesta Ptuja. Mladina, vptopaj v druStva Svobod in Partizan ter druga. Povsod aktivno sodeluj, posebno pa v izvrševanju nalog Sociali- stične zveze delovneaa ljudstva Naše delo in naši uspehi bodo najlepše darilo našemu tovari#u Titu! Vse sile za imago v naSem tekmovanju! MKLMS Ptuj V Trnovski ¥asl i® isi iia¥ciyieiii la eiekiricn® razsifs£l|a¥0 Trnovska vas, 23. febr. (FT). Pred tukajšnjo KZ in občino je vrsta nerešenih problemov, ki i?o bili v zadnjem Času predmet glavne diskusije. Organizirana borba članov KZ in ostalih sad- jarjev proti uničevalcu sadnega drevja, uresničevanje spreme- njenih zadružnih pravil, elek- trifikacija in izvolitev delegata ZA republiški kongres OF spa- da že med načeta ali rešena vprašanja. Na zboru zadružni- kov in občinski konferenci OF jc bilo odločno poudarjeno, da si želi ljudstvo tega dela Slo- venskih goric napredka in da se bo zavzelo z vsemi svojimi moč- mi. da ga bo tudi doseglo. Na zadnjem zboru zadružni- kov so 8e domenili, da bosta občina In KZ skupno organizi- rali škropilno akcijo in so za- htevali, da se KZ pobriga, da bo Škropivo ven kvalitetno in raztopina pravilno pripravlje- na, da ne bi \'eč ponavljale slabe Izkušnje ob Skropenju z durlo, k! Je pospeševala pro- pflst drevja, mesto da bi ga re- ševalfj propasti. Poudarili so tudi, da zahtevajo popolnoma trezne Škropilee sadne,ga drev- ja, sicer nimajo nikaklh zago- tovil, da ho akcija garantirano pravilno in koristno opravljena. Glede na dopolnjena zadružna pravila bodo v marsičem raz- širili in okrepili zadružno de- javnost, ker končno vidijo, da j« res v slogi moč in da bodo s skupnimi napori laže dosegli, česar posamezniku ni mogoče V ospredju vsegH raznravlia- nja pa Je elektrifikacija Pri tem se vidi, da sosed ne bi rad Juaf^sf^vih ie dobila posojil" M^Hnarodne banke Pred dnev! Jo M^dnnroi^na hanka odobriln .Tu?oktov naJe industrijske gra- ditve. To Jc ŽP ♦rpfio nn^oii^n narodno b^^^k«^ .Tu^oplnviji, ven- dar ^c prvo od teh že v celoti vrnjeno. PotoMlo M Irniflfano v av- strijskih šilingih belgi^okih franVih funtih štorlin^ih. frm- co«kih frsn^rih zohodnon^^m^^-^ih markah itaH<^n«:kib Urah ni- gol-^fni^iih. norvr- 5Vjh Vfpi^noVi k^o^i^b in f-3nV/-'Vi. torej skunno v d°?:etih valutah. Ohres^n?! mera za posojilo znaSa 4,875prvi obrok pa za- pade v odplačilo v avgustu 1956. zaostal za sosedom, da bi radi vsi svetili z elektriko in si z njo tudi pomagali pri delu. Dve tretjini prebivalstva se sma- trata zmožni plačil v zvezi z napeljavo omrežja, ostali pa razmišljajo, kako bi si do te pomagali s posojili. Pripravlje- nih imajo Se več drogov, trans- formator stoji na Gomili in vse kaže, da bo sčasoma sledilo še vse ostalo. Odprl se jim bo široki svet potom radia, manjša bo nevarnost požarov, marsiko- mu bo električna energija de- lovna pomoč. Na občinski konferenci OF so z izvolitvijo določili za dele- gata za republiški kongres OF tov. Jožeta Vidica, obenem pa raztolmačili svoje misli in na- črte v zvezi s KZ in občino. Poleg vseh teh vprašanj pa so še vprašanje prosvetnega dela in dograditve zadružnega doma. O teh problemih in re- gulacije Pesnice bo še govora na bodočih sejah in sestankih. Pregled motornih mnl - ukrep za zmanjšanje števila prometnih nesreč Mnoge prometne nesreče v preteklem letu pričajo o po- manjkljivosti mnogih motornih vozil, ki so v vsakodnevnem prometu. Zato ni odveč posve- titi več skrbi temu, da bi bil promet na cestah varnejši in neoviran. Tehnični pregled motornih vo- zil je ena zadnjih instanc, ki naj odločno rešujejo vprašanje varnosti v prometu, v kolikor gre ta na rovaš tehnične po- manjkljivosti vozil. Ta se naj- večkrat odraža v slabih zavo- rah, pomanjkljivem krmilnem mehanizmu, nedostatkih raz- svetljave, smerokazov, signalnih naprav itd. Tudi na zavorne lu- či se ne sme pozabljati, ker jih mora imeti vsako vozilo preden gre v reden promet. Mnogo je tudi pomanjkljivosti pri raz- svetljavi prikolic ter osvetlitvi evidenčnih številk. Te morajo biti nameščene na mestu kjer so zavarovane pred poškodbami, rumeni trikotnik, ki pomeni pri- klopljeno prikolico, mora biti prav tako osvetljen ter gibljiv. Pri letošnjem tehničnem pregle- du bodo izločene iz prometa pri- kolice, ki nimajo vzmeti, ker kvarijo cestišče. Pri mnogih vozilih predstav- ljajo poseben problem šipe. Pra- viloma bi bilo. če bi bile iz se- kurit ali tripleka stekla ter se- veda — cele. Mesto ,šip ni dovo- ljeno uporabljati kakega druge- ga ntprozornega materiala in pa takšnega, ki lomi svetlobo. Tehnični pregledi bodo v pri- hodnjem meseci! in sicer 10., 11., 12., 13. v garažah SAP v Ptuju, 14. III. v tovarni aluminija v Strnišču ter 16. III, v Ormožu, vtakikrat ob 7,30. Pregledana bodo vsa vozila, ki se bodo upo- rabljala v javnem prometu v le- tu 1953. Pred tehničnim pregledom mora biti urejeno vprašanje lastništva vozila, ker bo v na- .sprotnem primeru uveljavljen 13 člen Pravilnika o registraciji motornih vozil in priklopnikov. V ČAST V. KONGRESA LMJ BO SV^ECANA PROSLAVA Bliža se zgodovinski V. kon- gres Ljudske mladine Jugosla- vije, ki prične s svojim delom 6. marca v Beogradu. Vsa mla- dina Jugoslavije se marljivo pripravlja na svoj kongres s tekmovanjem, kar bo najlepše darilo V. kongresu. Mladinska organizacija Ptuja se je v predkongresnem času močno razgibala v svojem delu. V osnovnih organizacijah so sa zraven svojega dela prav mar- ljivo pripravljali na svečano akademijo, ki bo 5. marca v ptujskem gledališču ob 8. uri zvečer. Tu bodo nastopali fol- klorna skupina iz Hajdinc, ki bo prikazala 14 narodnih plesov, mladi harmonikarji, tamburaški zbor vajencev, pevski zbor gim- nazije, mladinska godba iz glas- bene gole in recitatorji. Program bo dobro pripravljen in bo ptuj- ska mladina tako svečano pro- slavila praznik mladih Jugoslo- vanov. Ob tej priliki bo na sve- čan način podeljona diploma CK LMS osnovni mladinski orpni- zaciji na Bregu »Ivo Lola R^bar« in priznčtnia na:bol:šim članom liudsko mlad'>.e. ' Ob tci priliki vabimo prebi- Ptui a, dn se TX)lnoštc- vilno udeleži akademije! Feliks. Dop^sii^te v iednik Ptuj, 27. februarja 1953 .PTUJSKI r h I) N I K. Stran 5 SkTBOstna otforiteT dvorane in odra Zotožnepi doma v Gorišnici (Nadaljevanje in konec) O Linhartovi veseloigri: »Ve- seli dan ali Matiček se ženi«, t)om skušal podati nekak splo- šen vtis celotne igre in se le na- lahno dotaknil igralcev, kajti bilo bi napHČno postavljati na- stopajoče v isti okvir ocenjeva- nja, saj so bile vloge zasedene od človeka, ki se je posvetil igralskemu poklicu, učiteljice itd. do preprostih kmečkih lju- di. Kjub tej, rekel bi neenotno- s.ti glede zmogljivosti posamez- nikov, se je režiserju tov. Stani- ču posrečilo vskladiti nastopa- joče v harmonično celoto, tako da ni bilo preveč vidnega izsto- panja, niti v to niti v ono smer. Razumljivo, da gre priznanje tudi igralcem, saj se je vsak iz- jned njih skušal kar najbolj po- truditi. V vlogi barona je nastopil k. g, slušatelj Akademije za igral- g;,o umetnost tov. Zlatko Sug- nian. Čeprav jo še mlad, je po- dal barona stilno zelo dobro, s potrebno eleganco, lahkotnostjo telesa in jezika ter jasno dikcijo. Njegov govorni organ je sicer prej majhen kot velik, a ga igralec ne sili k volumino.znosti, kar je tehnično popolnoma pra- vilno zato ostane jasen in pri- jeten. Ker je igralec še mlad, se bo gotovo tudi v to smer še po- sebno razvil, če se bo držal za- čete poti. Vsekakor nam raste v Zlatku Sugmanu resno stremeč in talentiran igralec. Njegovo »večno zvesto« baronico je s fi- nim občutkom za humor igrala vsestransko uporabna M. Ter- bučeva — tako pojava kot igra sta se skladali z njeno vlogo. Osrednji par Matiček (Lojze Ma- tjašič) in Nežika (Micka Matja- šič), živa in temperamentna v igri in kretnjah, sta rešila svoji vlogi zadovoljivo, le govor je bil pri Matičku včasih preveč melodiozen s precej fonetični- mi napakami, a z dobro dikcijo — Nežika pa je imela nekoliko prerobat glas za to vlogo, ver- jetno od prevelikega napora zadnjih vaj. čeprav je v ostalem ustrezala. Ostale vloge Žužek (Petek Tomaž), Zmešnjava (Pre- log Stanko), Budalo (Levanič Jože) in Jerica (Micka Vese- njak), so doprinesli vsak svoj delež k celotnemu uspehu igre. Vrtnar Gašper (Golob Drago) je bil podan zelo dobro. Bil je pra- vi original, posebno dober v »pijanih < scenah, ostal je v okvi- ru in ni pretiraval — nič pa ne bi škodovalo, če bi znal tekst malo boljše. Študenta je podal tov. Lojze Roškar prisrčno in okvirno dobro, čeprav je bil za to vlogo nekoliko preobilen. Nikakor pa ne smemo prezreti čudovite scene, ki je bila izde- lana v Ljubljani, sestavil in iz- popolnil pa 1o je Lojze Matja- šič. Tako lepe scene pri omenje- nem komadu v našem okraju še nismo videli. Maske so bile v glavnem slabe, kar pripisujem novi močni osvetlitvi odra. Do- bri v maski so bili edino Mati- ček, baron in mlade vloge. Tre- ba se bo torej navaditi na novo razsvetljavo. Tudi lasulje iz- vzemši Matička ni imel nihče pritrjene. Izredno živ in tempe- ramenten je bil ples (naštudira- la Terbuc), ki je zelo poživcl dejanje. Prav pri plesnih vložkih redko vidimo toliko življenjske sile in zanosa. Ce omenim še glasbene vložke, ki jih je že pred leti napisal podpisani za isto družino, in ki so bili zado- voljivo izvedeni, sem Izčrpal svoje poročilo. S to uspele predstavo, ki jo .smemo šteti v okrajnem merilu med zelo uspele, jo končal ofi- cialni kulturni del sporeda, pri katerem je sodelovalo nad sto oseb, v čimer se odraža velika kulturna aktivnost Gorišnice. Jože Gregorc. Kulturna dejavnost v VItomarcIli Vitomarci, 23. febr, V vasi obstaja »Izobraževalno-umctni- ško društvo«, ki je samo delno vredno svojega naslova. Ljudsko knjižnico, ki šteje lepo število kn.iig, obiskuje malo število či- tateljev. Ti so pa zelo malomar- ni do knjižniškega poslovnika, ker vračajo knjige z veliko za- mudo ali pa jih sploh ne vrne- jo. Prvi je takšen sam predsed- nik društva. V vasi so sposobni strokovnjaki, ki bi lahko ljud- stvo v obliki predavanj se.^.na- nili o napredni živinoreji in sadjarstvu. Tozadevno se je te že naprosilo, vendar do danes še ni bilo odziva. Kljub mnogim pozivom in vabilom pa dru.5tvu še danes ni uspelo organizirati izobraževalnega tečaja. Ljud- stvo posebno pa mladina raje prireja hišni zabave, »bale«, kjer ne sliši niti se nauči ničesar človeku koristnega. Take zabave večkrat prinašajo škodljive po- sledice. To je negativna stran kulturne dejavnosti Večje uspehe pa je društvo doseglo pri dramski sekciji, kjer aktivno deluje okrog 10 oseb starejše mladine. S finančnimi in materialnimi sredstvi, ki so bila nabavljena ob priliki nabi- ralne akcije, se je društveni oder delno obnovil. Pri tej na- biralni akciji so se prav dobro izkazali nekateri člani društva. Graje pa so zopet vredni in po- trebni darovalci in to največji in večji po.=estniki tega delovne- ga področja, ker so darovali manjše zneske kakor nekateri poljski delavci in viničarji. Taki ljudje imajo malo ali pa sploh nobenega smisla za kulturo. Na tem odru z novimi kulisa- mi sta uprizorila društvo in pio- nirji že več prireditev in pro- slav, vendar obisk še ni zado- voljiv Zakaj to, .se vprašamo? Ne čudimo se govorici, katero je slišati večkrat: »Ce pa smo loili bolj vajeni v gostilni«, — ki je tu še pravzaprav danes ni. Značilno je tudi to, da na kul- turnih prireditvah vidiš le ljudi srednjega in siromašnega sloja. Z novim letom se je v okviru društva formirala godbcna sek- cija z manjšo zasedbo. Tudi tu so bile gotove težave predvsem zaradi tega. ker društvo trenut- no ne poseduje lastnih inštru- mentov. Znano pa nam je. da v kraju obstajajo društveni tam- buraški inštrumenti, ki so si jih, izgleda privatniki za stalno iz- posodili Društvo se bo pa mo- ralo vsekakor pozanimati in ukreniti vse potrebno, da bodo ti inštrumenti našli zopet prave- ga gospodarja. Pred kratkim se je v sklopu društva organizirala šahovska sekcija, ki je na šahovskem tur- nirju 23 t. m s Cerkvenjakom prinesla zmago s 5:2 za Vito- marce. Ob tako ugodnih pogojih in raznovrstnem področju kultur- ne dejavnosti pa je želeti, da se v društvo vključi čim več čla- nov da ne bodo morali sedanji člani delovati v vsaki sekciji na- šp!?a društva. Ob koncu je zaželeno, da se med člane društva uvede boljša disciplina, doslednost in požrt- vovalnost, ker le s takimi last- nostmi bomo želi uspehe in lah- ko primeriali kulturno dejav- nost v Vitomarcih, ki je bila pred leti. IZUD „Alojza štrafela" v Markovcih je podal obračun svojega dela 21. t. m. je bil v Markovcih občni zbor IZUD. Društveni od- bor je članstvu prikazal potek svojega lanskoletnega dela za kultumi dvig domače vasi. Iz poročil funkcionarjev je raz- vidno, da ima društvo 162 čla- nov. Najaktivnejša je bila dramska sekcija, ki je uprizo- rila tekoan leta tri dobro na- študirana kvalitetna dramska dela ter z njim gostoval tudi drugod. Poleg tega je uprizo- Veliko zanimanje za Dedijerjevo knjigo ^Življenjepis maršala Tita" Ptuj, 24. februarja (LP). Med ptujskim prebivalstvom in pri ustanovah je veliko zanimanje za Dedijerjev življenjepis mar- šala Tita in je v par dneh pre- jetih 70 naročil za knjigo. Ob- staja bojazen, da bo knjig zmanjkalo, zato se hočejo vsi zasigurati. da bodo knjigo za- gotovo dobili. Opozorilo bralcem knjig iz Okrajne knjižnice Od 1. marca t. 1. dalje bo Okrajna čitalnica in knjižnica odprta dnevno od 8. do 12. in od 16. do 18. uro. V soboto knjižnica ne bo po- slovala Uprava. rila še nekaj veselih enodejank za razvedrilo in zabavo. Odbor je tekom preteklega leta oskr- bel najnujnejša popravila odra, uredil zunanje lice prosvetne dvorane ter nabavil klopi, V okviru društva obstajajo tri ljudske knjižnice, od katerih najbolj uspešno deluje borov- ska. Knjižničarji so poročali, da imajo vse premalo knjig da bi mogli zadovoljiti razvedrila in izobrazbe željne člane. Novo izvoljeni odbor čakajo v tekočem letu velike naloge Predvsem bo treba agilno sode- lovati pri do.graditvi in ureditvi nove prosvetne dvorane v za' družnem domu Dalje bo treba na novo zbrati pevce ter pokli- cati v življenje pevski /bor, ki je pred leti utihnil Tudi šahov- ska sekcija bo pričela z delom Svoje delo bodo povezali z de- lom TVD »Partizan« in tako z združenimi nanori telesno, kulturno in ideo'oško oblikovali naš rod. V Markovcih imamo tečaj Rdečega križa za žensko kmeč- ko mladino, v katerem delo do- bro napreduje Deklet? obisku jejo tečaj nad 90-odstotno Istočasno ie tudi tečaj kme- tijsko gospodinjske šnle. v terem predavaio splošno izobra- ževalne predmete učitelji žole, gospodarske predmete p-ri razni strokovniaki. Veliko te zanitna nje mladmk za triteden.ski ku- harski tečaj. -3-3 VESELT VEČER IZUD ŽETALE Zetaie 21 febr (Ak) Na pust- no nedeljo ]e IZUD Zetaie pri- redil Veseli večer ob dobri ude- ležbi Vsem je ugajala enode- janka »^Kaznovana ljubezen« in duet »Železna cesta«. Bilo je več šaljivih točk Nastopili so tudi lamburaš] in priljubljeni žetal- ski pevski zbor. Občinstvo je dalo priznanje tamburašem. ki so pod vodstvom tov Stanka Zemljič^i prvič nastopili in nam dokaj sigurno zaigrali nekaj slovcn.«;kih narodnih pesmi, nev- POHORSKI BATALJON Pred kratkim je izdala založba »Mariborska obzorja« zanimivo knjigo Franceta Filipiča »Po- horski bataljon«. Ki^Jiga je eno redkih povoj- nih del, ki poskušajo na osnovi dokumentarnega gradiva lepo- slovno obdelati borbo naših na- rodov v času NOB. Za nas pa je zanimiva predvsem za to. ker nam poskuša približati razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v naši neposredni okolici, prikaza- ti nam hoče rast partizanskih edinic na Štajerskem od leta 1941 dalje. Pisec nas na zanimiv način seznanja s prvimi borci za svobodo, ki se sredi okupiranega Maribora niso ustrašili dela, ki jim ga je narekovala ljubezen do domovine. Dalje nam slika ustvaritev posameznih čet, ki so številčno sicer slabe, toda s svo- jim junaštvom vezale sovražni- ka na ozemlje tako imenovane »Untersteiermark«. Iz knjige »Pohorski bataljon« spoznamo, kako je kljub neprestanim bo- jem raslo osvobodilno gibanje pri nas, dokler ni razraslo tako, da ,ie bila formirana II. grupa odredov, ki je bila sestavljena iz več bataljonov, od katerih je za- radi svojega brezmejnega juna- štva vzlDujal celo sovražniku spoštovanje predvsem »Pohorski bataljon«. Iz knjige spoznamo pobliže znane partizanske bor- ce: Staneta Rozmana, Dušana Kvedra, komandanta Pohor_ skega bataljona Mcdcta-Grogo ter vse osebe, ki so delova- le v tem bataljonu. Kljub skopemu dokumentarnemu gra- divu zadiha iz knjige ži- va podoba legendarnega po- horskega junaka, sivolasega kmeta Sarha in njegovih treh mladoletnih sinov, ki so si utrli pot v svobodo iz otroškega taborišča. Pisatelj nam podrob- no opisuje borce, življenje, boje in trpljenje junakov Pohorskega bataljona od njegove ustanovit- ve pa do tragičnega konca, ko je ves bataljon padel po večur- ncm boju 8. januarja 1943 in ko je 65 junakov ponovno po- trdilo, da je boj proti okupator- ju nujen tudi za ceno lastnega življenja. PtujČane bo knjiga zanimala tudi zato, ker na.stopa.io v njej tudi borci iz ptujske okolice, ki so bili povezani z delovanjem tega bataljonu. Knjiga ima sicer nekaj po- manjkljivosti. Tako n. pr, pisatelj telj ni dokumentarnega gradiva, ki ga je imel na razpolago, upo- rabil za leposlovno delo, ki bi iz gradiva lahko nastalo. Včasih vzbuja knjiga celo vtis. da jc pisatelj v gradivu ni prav /na- šel, čeprav pravi v opo!r.!:uii da ga je zbiral od osvobcjditvi' dalje. Res je, da ie s leni dip- lom postavil t(. ?.:^o n iloA ': i/.lu- ščiti iz obilice f;radiva le bis!ve- no važne stvari zii ra/.voj do- godkov in znati potc,qniM od četka razvoja po do konca t;.;to razvojno nit, ki je potrebna z:; razumevanje dela. Zal se mu jt ta' nit večkrat pretr,ual.i. Kljui) vestnosti, s katero se je pisats-l; lotil dela, se mu je zgodilo, d;; krajevna imena niso točna. Kljub tem in še nekaterim po- manjkljivostim pa ,ie knjiga dragocen dokument naše pretek- losti in bi se morali z njo sezna- niti vsi, ki jih zanima n^š-i bor- ba za svobodo. U. M. V soboto, 21. t. m. je bil v dvorani »Pri slonu« v Ptuju ustanovni občni zbor sindilcalne podružnice gozdnih delavcev iz ptujskega okraja. Z združitvijo Gozdne manipulacije in Gozdne uprave so bili dani pogoji za ustanovitev samostojne sindi- kalne podružnice, ki šteje to- časno 52 članov. Občni zbor je bil pred polno udeležbo čla- nov, navzoč je bil tudi zastop- nik republiiškega odborn sindi- kata kmetijskih in gozdnih de- lavcev in ptujskega sindikalne- ga sveta. Vsi udeleženci so z veliko zadovoljnostjo in voljo sledili izvajanjem sindikalnih predstavnikov in drugih poro- čil 7. ozirom na dejstvo, da bo- do mogli odslej kot samostojna podružnica zboljšati svojo dc- dali k mariborski sindikalni podružnici, v kateri pa iz ob- jektivnih razlogov niso dosegli vidnih uspehov, dasi so bili tudi kot grupa zelo vestni pri svojem delu. Na občnem zboru jc članstvo enoglasno sprejelo sklepe, da bo usmerilo vse sile v pogozditev vseh za to dolo- čenih površin, da bo najvest- neje vršilo čiščenje in negova- nje gozdov, zavedajoč se, da so gozdovi nenadomestljiva drago- cenost ne samo za nas, temveč tudi za vsa bodoča pokolenja. Ostro so obsojali vsako nevestno delo, ko se s podiranjem in se- kanjem dreves istočasno zaradi nepazljivosti dela velika škoda mladim nasadom. Gozdarji so predvsem poklicani, da vodijo strogo kontrolo nad kulturnim načinom dela v gozdovih, tako da v bližnji bodočnosti izgine v.sa škoda, ki je nastala v težkih medvojnih in povojnih letih. Gozdni delavci pa so na svo- jem občnem zboru tudi sklenili, da se bodo mesečno sestajali na svojih revirjih in poskrbeli za svoj kulturni dvig in politično izobrazbo. Zato se bodo v veli- kem številu naročili na Delav- sko enotnost. Nova sindikalna podružnica bo nedvomno dosegla obilo uspe- ha pri svojem plemenitem delu pri obnovi in negi gozdov, ka- kor pri svoji osebni izobrazbi, ker bo kljub raztrescnosti po vsem okraju in oddaljenosti od kulturnih in industrijskih cen- trov uspešno sledila našemu družbenemu razvoju. RK občinskega ljudskega od- bora Polenšak je zadnjo nedeljo na občnem zboru podal lep ob- račun o delu in denarju in si zraven zadal potrebne naloge. Pred navzočimi člani in gosti je odkril, kako se je prikopal do nujnih sredstev, s katerimi je nabavil lekarno za prvo pomoč, ki deluje na petih mestih širo- kega okoliša. S ponosom je po- kazal na uspel tečaj prve pomo- či, iz katerega jc izšlo prvih 35 mladih ljudi,-ki sa' opravili po- trebni izpit in odnesli osnovno znanje o zdravem življenju in prvi pomoči v nesrečah. Tudi te- koči tečaj za izvenarmadno vzgojo kmetiške ženske mladine je posebna skrb krajevnega RK, Zgledne slušateljice, kakor Jan- žekovič Frančiška iz Polenšaka, Janžekovič Marija iz Brezovec, Visenjak Marija iz Strmca in Petek Anika iz Braslavc jo zna- jo ceniti, za kar jih bo nagradilo znanje samo. Izmed 17 nedelj so bile trikrat navzoče prav vse tečajnice, drugače pa sta po ena ali dve izostajali. Pristopile sov društvo RK in so namenjene delovati po njegovih načelih. Izčrpno blagajniško poročilo je odkrilo društveno gospodar- ski zbor pa je najbolj navdušil poslušalce s pesmijo »Žabe«. Razveseljivo je, da smo videli nastopati tudi mladino, ki se si- cer vse premalo udeistvuje^ v kulturnoprosvetnem delu. če- prav so dani za to vsi pogoji Pri nastopajočih se je pa poka- zalo. da jim za igran.io ne manj- ka sposobnosti, le dobre volje je treba Vse priznanje si zasluži tud' pevovodja Stanko Žemljic^ ki v svojem prostem času požrtvo- valno vodi pevce in tamburaše Igralska družina že pripravlja v režiji učiteljice Marin Frančiške Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi <. -ak. stvo, ki ima kljub občutnim iz- datkom še nekaj gotovega de- narja. Brezplačno in požrtvo- valno delo nabirateljev članari- ne, kjer je bila posebno pohva- ljena Mica Šešerkova, in listih članov, do katerih se obračamo po prvo pomoč, je pravi znak RK, ki se tudi s širjenjem zdravstvene prosvete nesebično kaže v najoddaljenejših vaseh. Tukaj ni govora o kakšnem spravljanju v lasten žep. Zato je glasna . obsodba tiste zadeve s prašičkom pri lanskem srečolo- vu res umestna. Zal, da takrat- ni odborov član Martin Bec ali kdo drugi ni bil navzoč, da bi jo razjasnil.., Naše društvo RK pogumno stopa v delovno obdobje novega leta. S prizadevnimi novoizvo- ljenimi odborniki in požrtvoval- nimi člani hoče povečati ?voje vrste, da bo kot množično dru- štvo moglo množicam koristiti. -v. ZAKLJUČEK POSLOVNEGA LETA KZ liAJDINA V nedeljo, 22. februarja 1953 je polagal odbor KZ Hajdina obračun svojega marljivega in vestnega dela, ki je v svojem končnem efektu zadovoljilo vse člane-zadružnike. S priznanjem so sprejeli poročila zadružnih funkcionarjev, ki na občni zbor tudi niso prišli praznih rok. Zadruga si je nabavila poleg traktorja in avto-prikolice še razne kmetijske stroje, ki bodo mnogo prispevali k izboljšanju in dvigu tukajšnjega poljanske- ga kmetijstva in lajšali delo seveda predvsem članom-kme- lovalcem, pa tudi nečlanom, Upodna bilanca je omogočila poleg drugega šc razdelitev brezplačnega dušičnega gnojila med zadružnike. Po končanem občnem zboru jc domači IZUD povabil zadovolj- ne zadnižnike šc h kulturni va- ški zabavi. Pripravil jim je vc- IPO mšnjfJnov Statistiki družb za življenj- sko zavarovanje predvidevajo, da se bo prebivalstvo Združenih držav v letu 1953 povečalo na nad 160 milijonov ljudi. Lani se jo povečalo za okro.g 2,675.000 oseb ter je koncem leta prese- glo 158,400.000 oseb. scloigro »Svojoglavček'<. Z ved-^ nim zadovoljstvom so zadruž- niki sledili gladki in dobro na- študirani igri; nekateri bi bili najraje stopili kar na oder in sodelovali še z — icrrnlci... zla- sti takrat, ko so prav ubrano in lepo zapeli nekaj domačih, okroglih ... Se je pa marljiva hajdinska igralska družina res tudi postavila s to igro, ki je svoj namen: nuditi urico pri- jetne zabave in smeha, v polni meri dosegla. Vsi igralci, od Kohna do tepčka so se zelo do- bro vživeli v svoje vloge in jih tudi brezhibno podali, kar je zasluga ne le izredno delavnega domačega naprednega gospodar- stvenika, ampak tudi požrtvo- valncrra in vztrajnega delavca na polju ljudske prosvete tova- riša Vobič Ivana. RT Janez Petrovič: Vinogradn ški kongres v Freiburgu Od tod je tekla naša pot vse do Salzburga, dobrih 500 km. Po avtostradi. Na tej poti smo sc z avtostrado dodobra spo- znali. Pri vsej ogromni množici Avtomobilov, ki sc je kot kača yila v obe smeri, nas je čudila ^^•redna discipliniranost vozačev, ^ ziičotku smo mislili, da se Pfomet sam od sebe odvija tako redu, kmalu pa smo ugotovili, je za tako stanje vzrok med ^^•'"ugim tudi številne in budne Cestne policije. Pri pregledu na mala in veli- vozila, ki so nas neprestano Pi"ehitevala, smo pričeli pritis- ^■'^ti na šoferja našega počasnega »OM--a, naj se vendar no da ^3r tako. Mož se je res potrudil poskušal iz vozila iztisniti, ^'sc sile. Naravnost uživali smo spoznanju, da nam le ni ^'sakdo kar tako kos, toda ne "^^Igo. Nenadoma se je pred na- ustavil osebni voz iz katere- ga je iztopil uniformiran človek in nam dal znak za stoj. Zc je držal knjižico v rokah, a jo je takoj spravil, čim je ugotovil, da smo Jugoslovani. Vljudno, toda resno nas jc opozoril, da se nam kadi iz Izpušne cevi in se za tak prestopek plača ka- zen 50 DM, Ko je videl naše začudene obraze, nam je pojas- nil, da je laka reč resen cestno -prometni prestopek, saj si lahko predstavljamo meglo, v katero bi se zavila avtostrada, če bi vsa ogromna množica avtomo- bilov »kurila« za seboj. Morali smo sc vdati v usodo in spet smo cijazili s 60-kilometrsko br- zino naprej. Noč smo prespali v velikem industrijskem središču in naj- večjem rečnem pristanišču na Reni. Manncheimu. Pri bežnem ogledu mesta smo vsepovsod vi- deli ogromno razdejanje iz mi- nule vojne. 31 avgust 1952 Pred seboj srno imeli pot do Munchena Z avtostrade smo za- vili samo dvakrat. Prvič pri Hcidelbergu, kjer je sedež za- vezniške vojaške uprave za Za- padno Nemčijo To staro mesto, v katerem je bila leta 1386 usta- novljena prva nemška univerza, je edino med vsemi nemškimi mesti, preživelo minulo vojno brez bombnih napadov. Baje so ga zavezniki že v naprej dolo- čili 7a sedež svoje vojaške upra- ve, Na nadaljni poti smo nekaj časa z zanimanjem opazovali pokrajino in vzorno poljedel- stvo, večino poti pa smo. zaradi ubijajoče enolične vožnje, pre- dremali. Ob strani smo puščali vsa velika mesta Stuttgart, Ulm (rojstno mesto Karla Marksa), Augsburg Z avtostrade smo drugič zavili šele tik pred Munchenom, proti zloglasni bavarski vasi Dnchau. Kot posebno značilnost moram omeniti, da smo v tej vasi teže našli pot do nekdanjega kon- centracijskega taborišča, kot v kateremkoli velikem mestu še tako zakotno ulico. Ustavljali smo mnogo ljudi in jih izpraše- vali za pot, toda dobivali smo zelo nejasne odgovore: Zdi se mi, da tam Mislim, da morate voziti v tej smeri itd. Videli smo, da se ti ljudje zelo neradi spominjajo hitlerjevih časov In jih je močno sram ob spominu na grozote, ki so se godile v njihovi .soseščini. Slednjič smo le prišli do ta- borišča. od katerega je danes ohranjen le še tisti del, kjer so gestapovci mučili, ubijali in se- žigali svoje žrtve. Vsa značilna mesta v tem prostoru so ozna- čena z marmornatimi ploščami, na katerih je v nemškem in an- gleškem jeziku obrazloženo zverstvo, ki so ga na dotičnem mestu uganjali z interniranci. Sli smo mimo smrek, na katerih so jih obešali, mimo ograde, kjer so jih trgali psi-volčjaki itd. Nenadoma smo stali pred spomenikom okostnjaka-interni- ranca. ki .«;mo se ga skoraj prc- stra.šili, saj to nI človek, to 1e podoba groze in troljenja. Na podstavku je v beli marmor vklesano naslednje posvetilo: Mrtvim v spomin — živim v opomin. Oči okostnjaka so uprte v kre- matorij, ki ima izgled manjže industrijske zgradbe. Tesno nam je bilo pri srcu, ko smo vstopili v prvi prostor — slačilnico. Na vratih je napisano: Kdor jc sto- pil skozi ta vrata, ni nikoli več videl sonca Sem so gonili iz- črpane internirance in Zide v »čredah« Vsaki »čredi« so po- jasnili, da je premeščena v ta- borišče za bolne in je potrebno, da se pred odhodom okoplie in preobleče. Slečene okostnjake so nato nagnali v temen prostor, ki je ves prcprežen ? cevmi, Cim- so bila vrata hcrmetično za- prta, so odprli ventile in ne- srečne žrtve so se zadušile v strupenem plinu. Mrliče so nato s posebnimi železnimi kleščami zvlekli v »skladišče«, kjer še danes stojijo štiri velike peči. v katerih so se kosti (mesa je bi- lo malo) izpremenile v pepel, s čimer je bila končana pot v »zdravilišče V posebni sobi je urejena stalna razstava dokumentarnega materiala, ki ga je zasegla za- vezniška vojska. Tu smo med drugim videli, da je bil Dachau le ena izmed stoterih podnbnih hitlerjevskih mučilnic. Po slo- nah so obešene z:istave vseh ti- stih di-žav tudi juf/islovansk:-, katerih državliani !:;o v tem peklu pustili svoja življenja sa- mo zato, kor so bolj ljubili svo- jo domovino kot nemški milita- rislični škorenj. Scle izven bodeče žice in stražnih stolpov smo svobodne- je zadihali, toda vse do Mrm- chena smo spregovorili le maic besed .. Tudi Miinchcn je še veclm močno razdejano mesto, kljub temu pa se življenje po ulicah razvija bolj živo in tempera- mentno kot v vseh drugih me- stih, ki smo jih videli po Nem- čiji 1. 9. 1952. Ta dan se nam je zdel od vseh. ki smo jih preživeli na pol', najbolj turoben, čeprav smo ■'^e spet vozili skozi prelepe alnske predele Edina ž: Ija. ki je tlc-ln v slehernen izmed n-? je domov — či'-^."-''^ domov. Kcnec. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 27. februana 1953 Katastrska uprava na zimonfem poslovanju v odgovor dopisniku iz Cirkulan Po dosedanjem davčnem siste- mu — pri dohodnini so se kra- jevni Ijudsl-.i odbori delno opi- rali na takozvane SG liste, v katerih so bile po katastrskih podatkih izpisane površine po- cdinih kultur za vsako gospo- darstvo posebej. Te kulture pa 7.e po takratnem stanju v ka- tastru niso odgovarjale taktič- nemu stanju v naravi, kar ni za davek predstavljalo nobenih občutnih razlik, pač pa za ob- vezno oddajo poljskih pridcl- Icov, ki pa je bila v lanskem letu ukinjena V letih 1948 in 1949 se je pristopilo k reviziji kultur po- tom nameščencev katastrskih uradov na sedežih krajevnih ljudskih odborov na osnovi ust- menih piijav zemljiških posest- nikov Te prijave pa so bile večkrat popolnoma napačne nevednosti ali iz špelculativnih namenov, kar se je pokazalo iz kontrole na terenu. Tako se je n. pr. pokazalo (po reviziji kul- tur), da je posestnik, užival pr- vovrstno plodno njivo, dočim jo je prijavil kot pašnik ali celo neplodno. V okraju Ptuj se je izkazala naenkrat za 2000 ha večja površina pašnikov, kate- rih pa stvarno v tem okraju v taki površini ni Iz teh vzrokov so se te admi- nistrativne prijave kulturnih sprememb iz leta 1948 in 1949 v letu 1952 brisale po nalogu VI.RS iz katastrskih listm. Iz istih vzrokov se tudi v bodoče ne bodo in tudi ne smejo spre- jemati niti v katastrskem uradu niti na sedežih občin ter regi- strirati in popravljati kulturne spremembe in jih popravljati v katastrskih listinah. Izcgibajmo se noptrcbnih poti in stroškov Ptuj, 24. februarja (LP). Na katastrsko upravo v Ptuju pri- haja dnevno večje število kme- tovalcev in posestnikov z zahte- vo prepisa posestnih listov in se sklicuje na poziv uprave za dohodke, ki je bil tudi ob- javljen v tedniku. Ta poziv pa so ljudje preširoko razumeli, čeprav je bilo mišljeno, da so prepisi posestnih listin potrebni v zapuščinskih zadevah in pri ureditvi zemljiške knjige. Pri preverjanju pravilnosti podat- kov davčnih zavezancev niso potrebni prepisi posestnih listov, ker uprava za dohodke s po- močjo katastrske uprave te po- datke preverja na samih sede- žih občin, kjer so na razpolago vse katastrske listine Zato v bodoče ne bodo pri katastrski upravi upoHevane želje glede prepisov, kjer potreba res ni upravičena. Po katastrskih predpisih mo- ra geometer vsako kulturno spremembo na terenu samem komisijsko ugotovili, ali je cela parcela spremenila svojo kulturo ali pa samo delno, zato se mora po istih predpisih tudi odmeriti ter z načrtom in na- znanilnim listom dostaviti ka- tastrskemu uradu in zemljiški knjigi v izvedbo. Vsaka površinska sprememba in trajna kulturna ter objektna sprememba se pismeno javi ka- tastrskemu uradu. Prijave se izpiše s črnilom in izpolni z imenom posestnika, kata.strsko občine, številke parcele, njene površine, prejšnje kulture, kdaj in iz kakih vzrokov je nastala ta sprememba, ali se jo v celoti kultura izpremenila ali samo delno, v zadnjem slučaju v kaki površini je ta delna sprememba nastala. Več takih prijav je že v lanskem letu sprejel katastrski urad. Ko so bodo glavna dela na meritvah, predvsem definitivna izvedba agrarne reforme končala, se bo pristopilo k reviziji kultur po prijavah, NekolekovDne prijave pošljejo po pošti ali pa od- dajo osebno nn katastrski urad. Katastrski urad, Ptuj. Zadnje vesti iz Ptuja in drugod V Ptuju je tretji« zasedal IJud^ odbor mestne občine v četrtek 26. t. m., ocenil izvriene sklepe, potrdil i)okopaliSčni red in pravila mestnih komunalnih ustanov ter rešil razna gospo- darska vprašanja, nazadnje pa se poslovil od dosedanjega taj- nika tov. Jožeta Kolšeka in upo- kojenega uslužbenca tov. Jožeta Domanjka Na osem mesecev strogega za- pora pred okrožnim sodiščem v Mariboru ob.sojcnl Janez Sola- rič iz Dobrovnika v Prekmurju je v preiskavi pred sodi.sčem opisal nezavidno življenje in de- lo Izdajalcev domovine in na.^e ZK Majcena Franceta iz Bo- rove, Pcter.^lč Vlada iz Dornave in Ču.ša Mirka tz Mezgove, ki živijo v Budimpešti in hlapču- iejo madžarski obve.Soevalni, ra- dijski in časopisni službi, —o— V soboto 7. marca bosta .sve- čano proslavila Mednarodni praznik žpn<) terena OF Breg jn Vičavfl. ki se temeljito priprav- ljata da lii s petjem, recitacija- mi in pogo,«-.tilvijo poča>tli:i žene svoMh terenov in povr-z,iIe do- mače praznovanje praznova- njem tcpa dne v v.-em napred- nem svetu. —o— Na prihodnicm občnem ihom čebelsr^ikrga dni.^lva v Pl.uja bo med drugim tudi rešen spor, ki Je nasUl med čebelarsko druži- no Ptuj desni breg in Lovrenc na Dr. p zaradi vprašanja, kje naj ena ali druga družina pase svoje čebele, da ne bi prišlo do poseganja v interesne sfere te- ga ali onega društva Sodniku za prekrške pri OLO Ptuj bodo odgovarjali Kurcš Stanko iz Hajdoš, Sever Janez iz Rogoznice. Senčar Martin iz Ptuja, Kosi Franc iz Stukov, Kramcr Anton iz Maribora, To- manič Rudolf iz Ptuja, Gajzer Avgust iz Ptuja ter Arnuš Sre- čko iz Ptuja, ki so jih orgiani LM obtožili zaradi kaljenja noč- nega miru v Ptuju. Predpustne neprijavljene pri- reditve s pijačo in godbo so imeli Topal Neža iz Podvinc, Scruga Stanko, Kranjc Franc. Kranjčič Marija, Bezjak Marija in Ciglar Jože iz Kicarja, ki so prijavljeni sodniku za prekrške pri OLO in se bodo tudi zago- varjali zaradi neupoštevani^ predpisov o prijavljanju prire- ditev in zborov;mj. —o— V Makolah so nad lOO-cdptot- no povečali število čl.rinov H K. na kar so nah-eč vplivale fc,- čdinice RK, V.''e kaže, da bodo leto.i s pomoč"o vseh nino>:i(';nih orf?an-'7:!ci; do;;radili zadru.^ni dom dva transfonnatoria -/.a elekfrifikacMo celoinej;,-!! pocl- ročia Pvlakol. Zini'-' 2n<-)l! nai- lwlie izr'biti pionirii ki so imeli graučar:-'r: too.ii Pripr^ni- li sc .=i .s-kakalnico in riionir.iev je v telcniovčuvi'.! dosepl'! že le- ne uspehe in bilo nasrdienjh Dobro obis.kani r(;rJ-!»p;isk: stanUi po poicazuli da je star^oin mnogo do pravilne šolo- obvcziiih otrok. — o— Na zadnjem obisku v Mure- tincih sta Matjašek in Marulek obljubila, da bosta zopet prišla Muretinčene zanimajo njune najnovejše življenjske izku.šnjo zlasti ob pustu in bi rad- vedeli, kdaj bosta zopet prišla na ob- isk. V torek zvečer ob 21 uri je podrl tovorni av^o št. 5439 Transporta Maribor po krivdi opiteg? šoferja ograjo Maričeve hi.še na Zg. Bregu pri Ptuiu in k sreči obstal pred velikim ku- pom gnoja, sicer bi zdrčal v strugo Studenčnice. Pri sprav- ljanju avtomobila nazaj n^ ce- sto je podrl skladi.ščna vrata na i.sti hiši. Množica ljudstva, ki jc šla z množičnega sestanka, se ie umaknila na rob ceste, sicer bi prišlo do človeških žrtev, ko se je avto zaganjal z enega roba ceste na drugef.a in končno pri- stal na dvorišču. —o— V štirih dneh je obiskalo do 700 Ptujčanov razstavo maribor- skih upodabljajočih umetnikov v Ptuju, ki bo odprta fe do ne- delje 1. marca t. 1. Veliko zani- manje jo zlasti za dela slikarja Pandurja, Trstenjaka. Kaučič.-i, Mežana, Eltjana in med kiparji zlasti za Vojska, Opaža se, da bo razstava končala z velikim uspehom glede na zanimanje ljudstva za razstavljena dela. V torek, dne S. marca 1953. ob 20. uri bo v Ptuju V TITOVEM DOMU KONCERT dveh državnih prvakov sopranistke Vande Gerlovičeve in fagotista Boiidara Tumpeja. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Vabilo I. teren sekcije AF2 vljudno vabi vse matere in žene na ča- janko, ki bo prirojena na čast Dneva vseh žena-, dne 7. mar- ca 1953, ob 20. uri v prostorih iDoma JLA« v Prešernovi ulici. Kmetijska zadruga Juršinci pri Ptuju VABILO Na občni zbor, ki se bo vršil (v nedeljo) dne 1. marca 1953 ob 8. uri v zadružni dvorani Dne\Tii red je pismeno do- stavljen vsem članom zadruge. Predsednik uprav, odbora VARILO OkrajJil odbor Ljudske pro- svete Slovenije za okraj Ptuj bo iniel redno letno skupščino, ki bo v Domu železničarjev Ptuj (Ormo.ško cesta> dne 2 rnarc.i ob 9 un zjutraj. — Rcizpo- slana so vabila. L.frOSKA VKKZ.A Pn'davanje v dvorcini Zveze knniuui.^^tov Ptuj Titovem tr- gu - V ponedeljek 2 marca t 1 oh 20 uri o »Vtisih s poto- vanj,i po Amerik!« Predavatelj tov Franc Simonič iz Maribora -■ Skioptične .sliko Vabljeni go- ;-pod3rsf\cniki in vsi. ki se za- nimajo /,a razmere v Ameriki. nii POIZVEDI JE: Nemški urad za obveščanje svojcev vojakov bivše nem.ške vojske nas je zaprosil za po- datke Vcldin Gabriela roj. 9. 2 1926 pri To.mažu. Pismji, katera je navedeni urad naslavljal na njegovega očeta Veldin Gabriela, dbrež št 115 p. Središče ob Dravi, so bila zavrnjena. Zato prosimo, da se navedeni zglasi zaradi zahtevanih podatkov na okrajnem Rdečem križu v Ptuju, Vošnjakova ulica 3 (Narodni dom). MESTNI KINO PTUJ Predvaja 27. in 28. februarja AiMERISKl FILM TEREZA (THERESA) Filip je živel doma v New Vorku v zelo tesnih razmerah, pri tem je trpel tako zaradi last- nega značaja m nesogla.sja v dražim Oče je bil slabič, mati pa prav sebično navezana na svojega sina, Filipa Quasa tudi vojna ni utrdila. V Italiji je do- živel zaradi svoje slabosti na fronti pravi živčni zlom; srečal jo pa tam nekje v hribih ljub- ko. toda skoraj enakrt brezmoč- no deklico Terezo. Srečala sta se dva otroka, dve čisti življenji. Po nekem sovražnem napadu je moral Filip v bolnico, medtem je pa bilo konec vojne. Filip se je vrnil k Terczi in nežna ljubezen med njima se je naglo zaključila s poroko. Filip jc od- šel nato domov. Tereza je ča- kala na dovoljenje za vselitev v Ameriko. Doma je bil Filip spet stari slabič, bal se je matcve in se- stre, zamolčal je svojo poroko s tujko. Toda mati je slučajno našla poročno sliko. Začela se je borba matere in žene za Filipa. Tereza je po daljšem času Ic prišla za možem v New York, ni pa našla tistega, kar je pri- čakovala Tašča in snaha sta jo gledali po strani, Filip je bil brez službe, nato je prišel še otrok Tereza je videla, da je Filip prešibek, da bi sc iztrgal iz materinega vpliva in tudi službe ni nikjer dobil zaradi svojega glavobola, pozabljivosti in raztrescnosti. Ko ni hotel z njo stran od družine, ,ie šla sa- ma proč od njih in si služila kruh kot prodajalka. Sele ko je rodila, je našel k njej pot tudi Filip. Postal je samostojen člo- vek, pustil je svoje domače, na življrnie je začel gledati stvar- no. Filip, Tereza in mili Filip Quas so po.stali srečna družina. čem s 13,5 točkami, Kumer F. in Horvat F. 11 itd. Odigran je bil tudi brzoturnir za januar, na katerem je zmagal tov. Hržič pred Kumerom F. in Zunec .L Sekcija bo propagirala zani- manje za Š3h med kmečkim pre- bivalstvom. posebno med mla- dino. V poletnih mesecih ima na programu več moštvenih dvobo- jev z novoustanovlienimi dru- štvi kakor tudi z JLA. Vabimo vse priičitelje šaha, posebno mladino, da se udeleže druc^eea turnirja ki se bo od- igral po ckur-inah Igralni dnevi so v pordeljek in četrtek ob 6. uri zvečer. Vabilo na redni letni občni zbor Čebelarskega društva v Ptuju, ki bo v nedeljo, dne L marca 1953, ob 9. uri dopoldne v go- stilni »Zupančič« v Ptuju s sle- dečim dnevnim redom: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Izvolitev delovnega predsed- stva. 3. Poročilo upravnega In nad- zornega odbora. 4. Sklepanje o letnem računu in podelitvi razrešnice, 5. Razmejitveni spor s Čebe- larskim diuštvom Lovrenc na Dravskem polju. 6. Volitev članov upravnega in nadzornega odbora. 7. Volitev delegatov za občni zlx>r Zveze CD. 8. Sprejetje pravilnika za Če- belarske družine, 9. Sklepanje o ev. predlogih in pritožbah članov. 10. Letni gospodarski plan in ev. najvišja dopustna zadolžitev dmštva. 11. Slučajnosti. Vabimo vse člane k udeležbi! Odbor PREKLIC: Podpisani Franc Ponikva^ na- meščenec iz Nove vasi, pošta Markovci obžalujem, da sem go- voril o Stanku Rogini, trgov- skemu poslovodju iz Ptuja, Bu- dina 25, neresnične klevete, ka- tei-e so zadevale zasebnega to- žilca in Kolarič Zinko iz Bu- kove. Izjavljam, da nisem imel za to nikakega povod-' in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega progona. Ponikvar Franc OBJAVA: Porpisani Arnečič Andrej, po- sestnik v Velikem Vrhu, prekli- cujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel napram France- tu Erjavcu, posestniku v Sel- škem vrhu ter se mu zahvalju- jem, da je odstopil od kazenske obtožbe. ~ Arnečič Andrej. Zahvala Vsem, ki ste spremili v tako lepem številu na zadnji poti našo predobro mamo Kristino Letonja roj. Topolovsc ter darovali vence, najiskreiiejša zahvala. Posebej se zahvaljujemo Ga- silski četi Ptujska gora, pevcem ter g. duho\mikoma za sprem- stvo ter poslovilni nagovor in vsem, ki so imeli kaki-šnokoli skrb, za njihovo naklonjenost. Ptuj.ska gora, 20. febr 1953. Žalujoča hčerka in sin ter ostalo sorodstvo MALI OGLAS! Ugodno na prodaj! Izvrstna nova kitara znamke i^Roma«, ročna železna blagajna, železni (ročni) stroj za zamašenje bu- teljk s plutovinastimi zamaški (ugoden za vinarska posestva, zadruge itd.). Informacije in ogled pri: Zorčič Franjo, zaloga piva Ptuj, Trstenjakova ulica 2. KUPIM MOSKO ALI .ŽENSKO DOBRO OHRANJENO.KOLO. Vprašajte v upravi lista. STAVBNI PARCELI v 'Tumišču in dva zidana štedilnika pro- dam. Vprašajte pri Cučku, Slovenski trg, Ptuj. BOLNIŠKI VOZIČEK na treh kolesih prodam. Vprašajte v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične go- vorice o tov. Jakopinu Val- terju ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Emer- .šič Krisiina, Ptuj. Sprejmem ma,terja s tremi de- lovnimi močmi. Naslov v upravi lista pod »Slovenske gorice«. Preklicu jem izjavo o Petku Fer- dinandu. — Jošt Kari, Ptuj. Razveljavljam sindikalno izkaz- nico na ime Kaučevič Jožica, Ptuj, Kapucinska ul. 9. Iščemo vesinecra posJovod jo pro- dajalne. Ponudbe takoj poslali na Kmetijsko zadrugo, Jur- šinci. Kupim 4 voze hlevskega gnoja za gorice. Vprašati v upravi. Prodam aH zamenjjm za hišo v mestu 7 ha vinogradniškega posestva v občini Vid. Naslov v upravi lista. Vdova brez otrok iščem osebo, ki bi mi posodila 15.000 din. Lipič Terezija, Rjavci 33, p- Vitomarci. Prodam p^snTialnik. Vprašati v upravi. ceitaiiB pB^Ijm-si^^liiife cevi, vsseann pa — ■^•ocfe t - Naši čitatelji gotovo z zani- manjem berejo poročila Prosto- voljnih gasilskih društev (PGD) Saj so vendar čuvarji naših do- mov, naših gospodarskih poslo- pij, naših podjetij itd., skratka, brez njih bi nihče ne legel brezskrbno k počitku Koristno je. da polagajo PGD vsako lelo na s\'ojih letnih zborih obračun svojega dela. si izprašajo vest, v koliko je bilo njihovo notra- nje delo pomanjkljivo V tem pogledu je bila zelo zanimiva skupščina 3. sektorja. Gorišni- ca, ki je bila I februarja v novozgrajenem gasilskem do- mu, ki je ponos in krona vztraj- nega dela Male vasi Prikupno urejeno dvorano so napolnili člani 9 gasilskih čet v unifor- mah. Skupščino so počastili s svojo navzočnostjo in pridnim sodelovanjem podpredsednik re publiške zveze tov Milan Kle- menčič, poveljnik gasilcev me- sta Maribor, okrajni poveljnik tov. Horvat in še drugi, nadalje zastopnik notranjega oddelka OLO tov. Stanko Gregorič, re- ferent PLZ tov. .Janez Ošlaj. za- stonnik DOZ tov. Prelog, pred- sednik občinskega ljudskega odbora Gorišnica. tov. Franc Jsnžekovič prod^^^tavniki PLZ in driigi. D'-^!ovno pred.sed.-^^tvo je bilo v rok-tb tov .Innka Zni- dariča, poveljnika 3, sektorja POD. ki je vzorno in z rutini- rano di?:cip'.ino vodil tri ure trajajočo skup.ščino. Poročila posameznih funkcionarjev so bila zanimiva, živahna in raz- nolika ter plodna diskusija. Razveseljiv je bil dosežen uspeh na festivalu v Ljubljani In s tem v zvezi je prejelo 5 članov, med njimi ses,ooo r';n za čevljarsko delav- nico. Ce po takem izdatku ne ho od n.-e koristi, ne ponieni to 7..( K7 vsrčcv!^nja. Ali ie vzdr- žr-a^ie teh obratov res črpalo »•>-<-,--Iki hi siror služila 't- h.-''"^T-^^a^sU-ra. vinogr?''!- ni. ;va in živinoreje in da bo potem boljše, čim se to ukine? Drugod v okraju člani KZ razpravljajo o dobičku in njega razdelitvi. Pri dobičkonosnih zadrugah so glede na slalK) lansko letino in resne posledice te opustili nagrajevanje usluž- bencev. V KZ Juršinci bi naj kljub tem posledicam in požaru vseeno nagradili predsednika upravnega odbora, knjigovod- kinjo, lesnega manipulanta in upravnika zadružne ekonomije z nagradami od 4000 do 25.000 dinarjev? Ali naj res občutijo škodo samo člani KZ, po.^mez- nikl pa naj dobijo nagrade, kot bi se jih lanska su.ša in povrh še požar nič ne tikal! Lnže bi nadoknadila zadruga .'Škodo, če bi bolj zaposlila poslovodjo in odpravila me.sto skladiščnika, ki ni polno zaposlen. V okraju je malo KZ, ki bi moralo imeti posebej zaposlenega skladiščni- ka. Cemu le poleg skladiščnika in po!?lovodje potrebno, da mora biti predsednik upravmega od- bora in upravnik kletar.eki klju- čar? Vrsta pomislekov nast.nja med člani KZ tudi v tem da bi bili v bodoče uslužbenci KZ tudi člani upravnega odbora, kar Je protizakonito in nemogoče, snj vendar ne morp biti uslužbe- nec sam sebi nadrejen. V?i ti pomisleki članov K7 bodo raztolmačeni na občnem zboru in podprti s predlogi, da zbor odpravi vse ovire, ki no koristijo zadružništ^nj, temveč mu Jemljejo zaupanje in one- mogočajo .široko orgnnizaciio kmetovalcev na podlaj»i skupnih ciljcv, zaupnnia in prizadevanja, da bi bila KZ res največji po- budnik nnnredne^a sadjarstva, vinogradništva in živinoreja, kar bi pomenilo bolje žlvljen.ie ljudstva Slovenskih goric. ŠPORT Druaa tekma Drave v Jetošnjem letu Drava ~ Aluminij 11. 7:3 Strnišče, 22. februarja Piuj- ska Drava je odigrala danes svojo drugo trening telano v le- tošnjem letu. Topot sta se sre- čali moštvi Drave in dnigo mo- štvo Aluminija, ki jc moralo kloniti z visokim rezultatom 7:3 Drava je zaigrala mnogo bolje kot prejšnjo nedeljo proti ptuj- ski garniziji, saj je bilo tudi \Teme nadvse ugodno in čeprav je bil teren težak za lepo i.gro Tudi igralci Aluminija so po- kazali, da vestno in marljivo trenirajo, tekma sama pa je po- kazala, kako lahko dve društvi izhajata brez medsebojnega ro- varjenja. Branik ~ Aluminij 5:1 .Maribor, 22, februarja. — V Mariboru pa sta se v r^rijatelj- ski trening tekmi srečali moštvi domačega Branika in .stmiške- ga Aluminija. Domačini so bili vseskozi boljši, toda niso za- igrali po .svoji moči in tehniki. Tudi Aluminij ni kar tako klo- nil, saj je bil rezultat prvega dela le 2:1 in jo Branik dosegel dva gola iz kazenskega strela- Sodil je dobro BoJičev. -ik S\H PRI VELIKI NEDELJI Vplika Nedelja. 21. febr. (HA), V januarju je bila pri Veliki Nedelji ustanovljena šahovska sekcija s tov F Kumerjem kot predsednikom na čelu. V sekcijo se je doslej priglasilo 17 članov. V zadružnem dom.u si ie uredi- la svoj šahovski kotiček. Tekom februarja je bil kon- čan prvi kvalifikacijski turnir Zmagal 'c kot gost tov Zm-^^c J. s 14 točkami pred tov. Hrži- NESRECA NE POCIVA - Pmjska bolni.šnica je v zad- njih dneh nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Francu Ko- driču iz Makol (nesreča pri kla- nju krave). Mariji Hcrvnt i?: Ze- tal 5 (noškodbc roke). Neži Mur- ko -7 Pob-^pžia lOO (ro.^kodbd^pri padcu^ Nf-^i IMikulec Iž PtujS (poškodbe kolena). RszOiM IreMPfs srečk 39. kola Jugoslo- vanske loterije 23. februarja 1953 v Šabcu 800.000 din je zadela srečka štev. 592971; 300.000 din je zadela srečka štev. 663198; 200.000 din je zadela srečka štev. 488168; 100.000 din so zadele srečke štev. 079587, 057613, 614477, 432322, 194379, 222453, 172999, 016043; 70.000 din so zadele srečke štev. .25572; 50.000 din so zadele srečke štev. .23781 in 78371; 30.000 din so zadele srečke štev. .77540, .34591, 32746, .71525. .552.50; 20.000 din so zadele srečke štev. . 14753. 40029, 43150, .0;v561, .48110. 50429, 32601 .91031. .48436, .85152; 12.000 din so zadele srečke štev. ,94413, .72409. 21642 . 417^3, 0,'^397, .79714. 33738. .8^278, 17108, 94839, 695.50 .S':)C1. .92885, .56434! 03284 !'1.000 din so zadele srečke šn^v. .1623, ..9004, .7904; .'^.000 din so zadelo srečke .-■'V. ..3126. ..3020. ..9451. ..in.-t. .8;;6.=.: 3.C0a din so zadele srečke v .1916. ..9316. "."■no ri'- jc zadela srečka Ktr v. ; L' n d" , je ?.;-.dela srečka št--. <•!■•' si ■ --doli srečki šf ' .. 1?); 7''"O d'-- 1o lo sre^-ka ^tov . ; " • ie 1.. sr< 'ka -Mn r'- : iT- ''ev ..........3