Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.500
Trie s te, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Wk
Leto XI. - Štev. 18
Gorica - četrtek 30. aprila 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Štirideset let KPJ	senat
V nedeljo 19. in v ponedeljek 20. aprila je komunistična partija Jugoslavije obhajala 40-letnico svoje ustanovitve. V vsej državi so to proslavili z velikimi uradnimi manifestacijami. Glavno slavje se je vršilo v prestolnicah jugoslov. zveznih republik, posebno v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Beogradu je bil uradni govornik predsednik Tito, v Ljubljani pa Fran j j Leskošek. Vse je izvenelo v samohvalo tega, kar je partija storila, in v zaničevanje vsega, kar ni partijsko. Omenimo tudi, da so povsod okrasili Titove slike s cvetlicami in zastavami, kakor da bi v njem častili malika. Kaj podobnega naši kraji niso videli razen v davni preteklosti, ko so iz Ogleja vladali rimski imperatorji Panoniji, Noriku, Liburniji, Histriji, Dalmaciji. Pozneje ne več. Tudi Mussolini si ni pustil tako kaditi kakor Tito. Na množičnih zborovanjih po mestih pravijo, da je bila udeležba ogromna. V Ljubljani da se je zbralo na trgu revolucije sto tisoč ljudi, v Beogradu da jih je bilo 400 tisoč.
rugače pa znajo ljudje povedati o podeželju. Tu so take manifestacije povečini zelo klavrno uspele. Udeležba pičla, Poleg partijcev da je prišlo le malo drugega ljudstva.
NEKAJ RESNIC O KPJ Na omenjenih slavjih v jugoslovanskih Prestolnicah, ki so vsa potekla tako, kakor morajo poteči slična slavja v diktaturah, smo vendarle slišali nekaj resnic o partiji, ki so jih do sedaj zamolčali.
1. Z\cdeU smo, da so partijo v glavnem sestavljali in vodili poklicni revolucionarji, torej možje, ki jim je bila revolucija Poklic, namen pa doseči oblast. Ni bil torej idealizem in požrtvovalnost, ki sta jih gnala, temveč poklic (meštir) in želja po Oblasti. Priden delavec dela, da si prisluži hišo in si ustanovi dom; partijci so pripravljali revolucijo, da pridejo na oblast ta sedejo h koritu.
2. Pri tem so se odigrale težke notranje borbe, kdo bo vodil partijo in kdo bo Pozneje prišel na oblast in h koritu. Borba je bila težka in neizprosna. Manj pogumni ali manj brezvestni so propadli in bili likvidirani. Med njimi nekdanji voditelj KPJ Gorkič.
3. Zgled borbi za oblast je dajal Stalin, ekdanji idol Stalin je v nedeljo dobil
Prav od Tita novo klofuto, podobno oni, ki mu jo je dal Hruščev na XX. kongresu KPSZ. Razkrinkal je namreč Tito Stalinovo postopanje v borbi za oblast. Dejal ie med drugim:
Zaradi politike Stalina je naša partija fegubila velik del svojih kadrov, bodisi *aradi politične demoralizacije, bodisi za-fadi fizičnega iztrebljenja med velikimi Stalinovimi »čistkami« v Sovjetski zvezi, jj*v katerih je padlo nad sto prekaljenih komunistov, ki sta jih več let vzgajala ^ša partija in mednarodni revolucionar-"l boj. Med njimi je bilo več desetin in biv-■M* partijskih voditeljev, izmed katerih naj ®**Jenhn samo nekatere, kakor Filipa Fi-%oviča, Stjepana Cvijiča (»štefeka«), Vladimirja čokiča, Rada Vujoviča, K. Hor-Vi,tina itd., ki so skupaj s stoterimi drugimi vodilnimi komunisti iz naše dežele smrt v Stalinovih zaporih in tabori-^lh. Danes, ko proslavljamo 40-letnico na-Partije, potem ko smo se seznanili s st|-ašnimi dogodki iz tistih časov, je naša i> dolžnost, tla se spomnimo naših tovarišev da se jim oddolžimo. Doletela jih je '°stna usoda, najhujša, ki more zadeti tevolucionarja, in sicer, da pade nadolžen krogle svojih ljudi kot izdajalec ideje, katero se je boril in ki ji je posvetil 8v°Je življenje.
ie
tej dobi življenja v sovjetski Rusiji ^ dejal Tito, da je bilo tudi zanj težje kor med vojno. Med vojno si vsaj ve-j6 ’ kje je sovražnik, pod Stalinom pa nisi vedel.
vendar so vsi partijci med vojno in ^ ‘oliko časa po vojni vpili: Stalin naš Tito naš! četudi so vedeli za Stalinove °člne
toVi
ne. Zakaj so tako delali? Nedolžne
jjl ar*še jim je pobil, kot sami priznavajo, ^ samim je stregel po življenju, pa so
ga kljub temu častili kot malika. Za nas, ki nismo komunisti, je tako ravnanje podlo. Zato bi mi za 40-letnico posvetili KPJ Cankarjevo romanco Sultanove sandale: V nji pravi Cankar, da so paše in vezirji poveličevali sultana Ibrahima kot največjega, kot sonce in svojega boga. Tarnali so: Kaj bo, če tebe izgubimo? Tedaj jih je Ibrahim potolažil: Pa častite moje sandale! In res sandalom so se klanjali kot prej Ibrahimu. Zato jih sultan nažene:
»Deni jih na osle, suženj, pa jih ženi naokrog po bazarjih: „To so hlapci in sandale so jim bog!”«
Ker so ob 40-Ietnici jugoslovanski partijci izpričali, da so predvsem hlapci, so molčali o onem, ki se je edini uprl v njih hlapčevanju: Molčali so o bivšem tovarišu Črnogorcu Milovanu Djilasu. In prav so imeli, da so molčali, zakaj pravi borec za svobodo se ne klanja pred nikomer, ne pred Stalinom ne pred Titom, kakor se ni pred Hitlerjem in ne pred Mussolinijem. Borec za svobodo služi narodu in njegovi svobodi. Kdor pa malikuje pred tirani, je hlapec in suženj.
V nedeljo so v Franciji izbrani volivci volili senatorje po novi u-stavi. Izid volitev je dal drugačno razdelitev sil kot v poslanski zbornici. V novem senatu sicer gospodari desnica, vendar pa je v njem več levičarjev kot v narodni zbornici. Na splošno so volilni možje dali svoje glasove prejšnjim senatorjem. Druga novost je v tem, da ima senat pete republike več pravic in oblasti kot prejšnji, tako da tekmuje z narodno zbornico. Ker je po novi ustavi predsednik senata druga najvažnejša osebnost v državi, ki nadomešča predsednika republike v primeru njegove smrti, pričakujejo z velikim zanimanjem izvolitev predsednika novega senata.
Novi francoski parlament ne izraža tistih sprememb, ki jih je zadnja leta doživela Francija in ki se kažejo v poslanski zbornici, katero so izvolili v novembru. Medtem ko ima v narodni zbornici degolska stranka veliko večino, je v senatu šele na petem mestu.
Zaključil se je kongres neposrednih obdelovalcev
Desetletnica Evropskega sveta
Letos praznujemo poleg Atlantskega zavezništva še eno desetletnico, in sicer ono Evropskega sveta. Evropski svet je mednarodna evropska organizacija, ki je vzra-sla iz potrebe po poenotenju, koordinaciji ter sodelovanju med raznimi evropeističnimi gibanji in pokreti, ki so se pojavili po vojni. Ustanovno listino Sveta so podpisali v Londonu 5. maja 1949; do sedaj je vanj pristopilo petnajst držav. Evropski svet predstavlja danes neke vrste svobodno tribu-no; kjer se obravnavajo najrazličnejši problemi, ki so kakor koli povezani z Evropo; poleg tega je tesno povezan z vsemi ostalimi evropskimi ter svetovnimi organizacijami (OZN in drugimi). Tako se v to vzporeditveno organizacijo stekajo vse pobude in oblike sodelovanja med evropskimi "državami, v čemer je njen glavni pomen ; njen končni cilj pa je pripeljati nekoč Evropo do politične združitve.
Pretekli teden so v Strassburgu sklicali jubilejno zasedanje, katerega so se udeležili številni zunanji ministri. Na njem je govoril tudi avstrijski zunanji minister Leopold Figi, ki je hotel to priliko izkoristiti za sprožitev južno-tirolskega problema na tem mednarodnem forumu. Proti temu pa se je odločno uprl italijanski poslanec Lucifero ter zahteval od predsednika zborovanja, Belgijca Dehousseja, naj to prepreči. Ta je ugodil italijanski želji ter je zato moral Figi izpustiti oni del govora, ki se je nanašal na vprašanje Južnega Tirola. Besedilo govora je dal namreč avstrijski minister prej razdeliti med udeležence.
Spričo že itak slabih odnosov   .....
Dulles osebni svetova-lec Eisenhcwerjev
Ameriški kongres je potrdil imenovanje Herterja za ameriškega zunanjega ministra; predsednik Eisenhovver pa je imenoval Dullesa za svojega osebnega zunanjepolitičnega svetovalca. Vse kaže, da bo ameriška zunanja politika sicer prožna, ne bo pa odstopala od splošnih dosedanjih načel, ki jih je izdelal John Foster Dulles.
med Italijo in Avstrijo je bil takoj ogenj v strehi. Minister Figi je iz protesta še isti dan odšel domov. Po tem diplomatskem incidentu so avstrijski krogi zagnali . v javnosti velik hrup ter grozijo, da bodo južnotirolsko vprašanje spravili pred OZN.
Večina javnega mnenja smatra, da je Avstrija neokusno ravnala, kajti jubilejno slovesno praznovanje tako pomembne organizacije res ni primeren trenutek za podobne medsebojne zdrahe. — Prav je, da se branijo manjšine, toda avstrijski minister bi si moral zapomniti, da živi v njegovi državi slovenska manjšina, kateri sam odreka najosnovnejše pravice. S kakšno moralno pravico se potem oglaša pred mednarodno javnostjo? Koroški Slovenci, ki so bili z zadnjim šolskim zakonom smrtno prizadeti, bi morali pravzaprav Avstrijo postaviti na zatožno klop. — Dokler bodo države tlačile narodne manjšine ter uganjale nacionalizem in uporabljale
Od 22. do 24. aprila se je vršil v Rimu kongres Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, v kateri je včlanjenih milijon in 700 tisoč kmečkih družin. Za to priliko se je zbralo v prestolnici 35 tisoč kmetovalcev iz vseh pokrajin, med njimi tudi trije bratje in trije nečaki sv. očeta.
Glavno poročilo je imel na kongresu predsednik vsedržavne Zveze neposrednih obdelovalcev Paolo Bonomi. V njem se je dotaknil vseh temeljnih vprašanj, ki se tičejo kmečkega življa ter pri tem iznesel svoj načrt za dostojen dvig življenjske ravni kmečkega prebivalstva ter kmečke proizvodnje. Opozoril je, da četudi se v Italiji dobra tretjina ljudi bavi s kmetijstvom, odpade nanje komaj 22% skupnega narodnega dohodka; dalje, da znaša srednji dnevni dohodek kmečkega delavca komaj 980 lir, medtem ko se dohodek ostalih delavcev v industriji in drugod vrti okrog 1720 lir na dan. Zato je glavni problem kmetijstva ta, da se ta velika razlika med dohodki v kmetijstvu in industriji izravna ter odpravi. Šele tedaj se bo zaustavil beg z dežele v mesto ter se bo naš kmečki človek osvobodil občutka manjvrednosti.
ZELENI NAČRT
Za dosego tega cilja ni zadostna samo dobra volja kmetovalcev, ampak je potrebna tudi finančna pomoč države. Kmetijstvo ni šlo namreč vzporedno z industrijskim razvojem, zato je danes v krizi; tudi davki se odmerjajo še po starem kriteriju, kakor da bi bili kmetovalci kapitalisti, medtem ko je v resnici čisto drugače; s svojim trdim delom komaj, komaj ohranjajo svoje imetje. Zato je Bonomi razložil svoj tako zvani »zeleni načrt« za preureditev ital. kmetijstva, za katerega je potrebnih v začetku vsaj sto milijard: »Zahtevamo izvedbo večletnega načrta, ki bi kmečkemu svetu zagotovil mimo bodočnost fer postopno izenačenje dohodkov z o-stalimi delavci.« Pravilno je tudi
dvojno mero, je zaman govoriti ' poudaril, da to ni v škodo privat
ni pobudi. Saj je vprav kmečko
o evropski združitvi.
Polemika med Indijo in Kitajsko
Tibetanski Dalaj Lama se je v preteklem tednu sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem ter ponovil obtožbe proti kitajskim komunistom. Pekinški radio pa je v odgovoru odrekal Tibetancem pravico do samostojnosti ter dejal, da ima protikomunistični upor v Tibetu izhodišče v sami Indiji. Zaradi tega so se odnosi med Indijo in Kitajsko precej poslabšali. — Ob tej priliki pa se je pokazalo še nekaj drugega, namreč da Nehrujev nevtralizem ne more biti vedno kos položaju ter zajeziti komunizma. Nehru stalno brani svojo nevtralnost in se sklicuje na pet bandunških načel. — S svojim u-dorom v Tibet so kitajski komunisti nevarno omajali bandunško pogodbo; okrog Nehruja pa se je porušil bambusov grad, s katerega je oznanjal svojo nevtralnost vsem azijskim narodom. Indijski predsednik Nehru bo sicer moral nadaljevati svojo nevtralno politiko. Vse kaže pa, da so se azijski narodi prvič prebudili in prestra-
šili pred napadalno ekspanzijo komunistične Kitajske; polagoma začenjajo spoznavati, da je nevtralizem danes draga stvar, ki se ne vedno izplača.
Priprava na Ženevo
Vsa mednarodna politika že nekaj tednov poteka v znamenju priprav za sestanek štirih zunanjih ministrov 11. maja v Ženevi. — Delovna skupina zahodnih strokovnjakov je v Londonu sestavila poročilo za štiri zahodne ministre, ki so se v sredo sestali v Parizu. Poročilo je sicer tajno, vendar se zdi, da so dosegli kompromis glede načina, kako se predstaviti v Ženevi Sovjetom.
Tudi obe noti, ki jih je poslal Hruščev v Bonn in Washington, lahko vključimo v ta širši okvir priprav za Ženevo. V notah opozarja Hruščev bonnsko ter ameriško vlado, da naj se Zah. Nemčija ne opremi z atomsko oborožitvijo, ker da bi to bilo lahko usodno za Nemčijo.
prebivalstvo najbolj odporno proti komunizmu.
Bonomijev načrt sta si osvojila tudi kmetijski in prosvetni minister, Rumor in Medici. — Kongres se je zaključil v petek; udeležence je sprejel tudi papež Janez XXIII., ki je tudi sam iz skromne kmečke družine.
POKOJNINA OBRTNIKOM
Iz italijanskega notranjega življenja omenimo še zakon o pokojninskem zavarovanju obrtnikov. Ta zakon je skoro soglasno sprejela poslanska zbornica in je sedaj pred senatom, ki ga bo tudi gotovo odobril. Zato je starostno zavarovanje obrtnikov že gotova stvar. Po tem zakonu bodo obrtniki kakor kmetje uživali starostno in drugo zavarovanje. Prve pokojnine bodo začeli izplačevati prihodnje leto 1. januarja, in sicer vsem moškim, ki so dopolnili 65. leto starosti, in vsem ženskam, ki so dopolnile 60. leto starosti, ako bodo le plačali 12 mesečnih prispevkov. Prve pokojnine bodo še nizke, pozneje pa bodo višje, v sorazmerju s plačanimi prispevki.
Tudi ta zakon o zavarovanju o-brtnikov je nov korak na poti vedno večje socialne varnosti ital. prebivalstva. Saj je danes že skoro vsem kategorijam prebivalstva zagotovljena vsaj minimalna pokojnina. To je vsekakor dober u-speh mlade ital. demokracije.
Arabski kongres za petrolej
V Kairu se je zaključil prvi arabski kongres za petrolej; kongres so že deset let pripravljali. Udeležilo se ga je sedem držav Arabske lige ter še Kuwait, Qet-tar in Perzija, čeprav slednja ni arabska država. Veliko zanimanje je vzbudilo odposlanstvo iz Venezuele, ki je na petroleju najbolj bogata dežela v Južni Ameriki. Odsotni so bili Irak, Tunizija in Jordanija.
Pred kongresom se je mnogo govorilo, da bodo arabske države zahtevale takoj večjo udeležbo pri dobičku kakor doslej, ko so se ravnale po načelu fifty-fifty (vsakemu pol). Toda izkazalo se je, da sta bila prevelik pesimizem ter upanje neutemeljena. Delegati a-rabskih držav so bili v tem oziru' zelo previdni ter niso sprejeli kakšnih izrednih sklepov. V glavnem so se zavzeli za postavitev novih petrolejskih čistilnic na Srednjem Vzhodu.
Istočasno so v egiptovski prestolnici priredili tudi razstavo a-rabskega petroleja, katere se je udeležilo 40 razstavljalcev, med njimi vse velike svetovne petrolejske družbe. Najlepši in najveličastnejši oddelek na razstavi je pripravila italijanska ustanova za tekoča goriva ENI. — Sploh je egiptovska javnost zelo naklonjena italijanskim pobudam. Veliko popularnost žanje ital. lahka glasba. Neki časnikar je zapisal, da ni Modugno nič manj priljubljen kakor inž. Mattei.
Ukinjen vizum za Španijo
Špansko zunanje ministrstvo je s 13. aprilom ukinilo vse vizume za vstop v državo državljanom nekomunističnih dežel. Španija se sedaj pogaja z nekomunističnimi državami za uvedbo enakega postopka tudi s španskimi državljani.
NAS	TEDENl/
3.5. nedelja, 5. povel. n.: Najdenje st'. Križa
4.5. ponedeljek: sv. Florijan, m., sv. Monika, vd.
5.5. torek: sv. Pij V., p.
6.5. sreda: sv. Benedikta, dev.
7.5. četrtek: sv. Stanislav, škof, m.
8.5. petek: Prikazanje sv. Mihaela
9.5. sobtoa: sv. Gregor Naciaksi, škof.
*
NAJDENJE SV. KRIZA. Rimski cesar Konstantin Veliki je, še kot pogan, bil naklonjen krščanstvu. Imel pa je nasprotnika Maksencija. Pred odločilnim bojem leta 313. je Konstantin s svojirni vojaki zagledal na nebu blesteč križ z napisom: »V tem znamenju boš zmagal.« Takoj je ukazal dati na vojaške zastave znamenje križa. Zmagal je nasprotnika pri Milvij-skem mostu.
Konstantinova mati Helena, kristjana, je potovala v Jeruzalem, da bi dobila križ,
na katerem je bit križan Jezus Kristus.
Na gori Kalvariji so izkopali tri križe in tudi napis I.N.R.J. Niso vedeli, kateri križ je Kristusov. Škof jeruzalemski, Ma-karij se je s prvim in drugim križem dotaknil zelo bolne osebe, brez uspeha. Ko se ji je dotaknil s tretjim križem, je hipoma ozdravela.
Cesarica - mati, sv. Helena, je dala takoj zidati na kraju krasno baziliko. Nji je dala en kos križa, drugega je poslala sinu Konstantinu, ki je sezidal v Rimu cerkev: Sv. Križ v Jeruzalemu.
Odredil je cesar tudi, da je odtedaj bilo prepovedano kaznovati zločinca s križanjem.
Tako je križ prinesel svobodo obtožencem, pa ne samo njim — ampak nam vsem. S krišem je Jezus odrešil svet. Napori za dobrobit sveta bodo imeli uspeh, v kolikor bodo ožarjeni z lučjo križa Kristusovega.
5. ned. po Vel. noči
Pred nami je veličasten praznik Gospodovega vnebohoda, praznik Jezusovega zmagoslavja in krščanskega zaupanja. Današnja je zadnja nedelja pred tem pomenljivim praznikom.
Ko je Zveličar končal svoje odrešilno delo in dodobra poučil apostole, je odšel v nebesa. Odšel je v nebesa kot človek, ker jih kot Bog ni nikoli zapustil, čeprav se je resnično utelesil in učlovečil ter bival na zemlji kot učlovečeni Bog. Večni božji Sin, ki je prišel odrešit človeški rod, se je po svojem zemeljskem poslanstvu zmagovit vrnil v nebesa, v slavo nebeškega Očeta. »Vpričo apostolov,« pravi sv. pismo, »se je vzdignil in oblak jim ga je vzel izpred oči. In ko so ob Njegovem odhodu gledali v nebo, glej, sta stopila pred nje dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.«
Jezusov vnebohod je za nas ljudi čudež in skrivnost, ki je ni mogoče na naraven način razložiti. Bil je delo božjih rok, božje vsemogočnosti. Je pa to tako trdna resnica, da je nihče ne sme niti
zanikati niti o njej podvomiti. O njej poroča sv. pismo, o njej poročajo apostoli, ki so to na lastne oči videli, in po apostolih potrjuje to dejstvo in našo vero ustno izročilo in Sv. Duh, ki vodi katoliško Cerkev. Odrešenik je torej zares odšel v nebesa, in sicer 40. dan po svojem vstajenju. To je bil čudovit dan, nadvse slovesen dan in velik praznik za celo stvarstvo, ko se je nezmagljivi božji Sin, poln božje moči in nesmrtne slave, poln nadnaravne časti in nebeškega zmagoslavja vračal v večno božje kraljestvo.
Gospodov vnebohod je torej veličasten praznik Jezusovega zmagoslavja in hkrati praznik našega velikega zaupanja in vesele nade. Tudi mi smo namreč poklicani, da doživimo podobno zmagoslavje, podoben vnebohod. Vse dobre in verne ljudi čaka vnebohod in nebeška sreča. Ne izgubimo te vere, ne pozabimo nikdar te velike in nadvse tolažilne resnice. — Dobri ljudje na tem svetu trpijo, medtem ko se hudobni veselijo. A veselje na zemlji kratko traja in hitro mine. Nebeško veselje pa je večno, vekotrajno. In to čaka vse dobre in verne ljudi. Zatorej proč z vso hudobijo, vstran z grehi in grešnim življenjem! Živimo za nebesa! Izprosimo si nebesa!
življenja
Začetek romanja fatimske Marije po italijanskih mestih
Nad sto tisoč oseb je prisostvovalo v soboto zvečer prihodu kipa fatimske Marije iz Fatime v Neapelj. Fatimska Marija bo iz Neaplja začela svoje romanje preko 92 italijanskih mest. To romanje se bo zaključilo dne 20. septembra v Trstu, kjer že pripravljajo fatimski Mariji posebno svetišče.
Marijin kip je prispel na letališče v Ca-podichino iz Lizbone. V nedeljo so fatim-sko Marijo prenesli v pompejsko svetišče, nakar bo začela svoje potovanje po vseh večjih italijanskih mestih. V Gorico prispe dne 13. julija.
vernikom vsega sveta preko vatikanskega radia ter jih povabil, naj v mesecu maju, posvečenem še na poseben način prebla-ženi Devici, veliko molijo za uspeh ekumenskega koncila. Še posebno naj se te važne zadeve sv. Cerkve spomnijo v devet-dnevnici k Sv. Duhu in na binkoštni praznik sam.
Umrl je Pierre L’Eremitte
Veličasten sprejem v baziliki sv. Petra
V soboto 25. aprila opoldne je sv. oče Janez XXIII. sprejel v baziliki sv. Petra nad 40 tisoč vernikov iz vse Italije, najmanj 10 tisoč pa jih je ostalo na trgu pred cerkvijo, ker niso mogli vstopiti in so po mikrofonu poslušali prenos vse slovesnosti. Največjo skupino je tvorilo 4 tisoč rudarjev iz Masse Marittime in z otoka Elbe, ki so prišli v Rim na konjih v svojih tradicionalnih srednjeveških oblekah in ki so sv. očeta ob prihodu pozdravili s fanfarami. Drugo večjo skupino so tvorili tekstilni delavci iz Prata s škofom Fiordellijem na čelu. Verniki so ga prepoznali in mu navdušeno ploskali. Navzoče je bilo tudi veliko število drugih, številna so bila tudi darila, ki so jih romarji prinesli sv. očetu. Tekstilni delavci iz Prata so sv. očetu poklonili 5 tisoč metrov blaga, toskanski rudarji velik kos dragocenega svetlega kamna, turistični piemon-teški center 150 kg težak srebrni zvon, ki se je oglasil s svojimi srebrnimi udarci ob papeževem prihodu v baziliko ter nešteta druga darila, ki vsa pričajo o ljubezni otrok do skupnega očeta.
Dne 27. aprila je sv. oče spregovoril
Prejšnji četrtek je v Parizu umrl znani pisatelj Pierre CEremitte, s pravim imenom mons. Evgenij Edmond Loutil, župnik velike župnije sv. Frančiška Šaleškega. Dosegel je visoko starost 96 let. Od leta 1889 je bil sodelavec pri znanem listu »La Croix« in pisatelj številnih romanov in črtic, polnih življenjskega optimizma in krščanske miselnosti. Mnoga njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Poleg tega je bil od leta 1919 goreči dušni pastir velike pariške šupnije sv. Frančiška Šaleškega. Pokopali so ga preteklo nedeljo.
Slovesno praznovanje sv. Marka v Benetkah
Letos je bilo praznovanje sv. Marka v Benetkah še bolj slovesno kot ostala leta, saj imajo prav te dni v svoji sredi velikega svetnika, nekdanjega patriarha Jo-šefa Sarta, sv. Pija X. Ob navzočnosti velikanskega števila domačih in tujih vernikov je pontifikalno sv. mašo ob njegovem svetem truplu daroval beneški patriarh Urbani.
Britanska kraljica - mati in prin-cezinja Margaret pri sv. očetu
Pretekli teden sta se mudili v Rimu visoki gostinji, britanska kraljica mati in princezinja Margaret. V sredo 23. aprila ju je sprejel sv. oče Janez XXIII. v svoji privatni knjižnici. Očividci so povedali, da se je pred sprejemom na obrazu mlade Margaret brala velika radovednost. Ko pa se je po 20-minutnem pogovoru s sv.
očetom z materjo vrnila, je bila globoko ganjena in v očeh so ji lesketele solze. Prav tako pravijo, da jo je zelo presunil obisk rimskih cerkva, katere si je v velikem številu ogledala. Zadnje čase, pred prihodom v Rim, je princezinja Margaret prebrala mnogo knjig, ki so bile, po besedah njenih najblišjih, »stoodstotno katoliške«. Ni čuda, če so se v zvezi z vsem tem razširile govorice, da misli Margaret prestopiti v katoliško Cerkev.
Visoki gostinji sta v soboto, vidno zadovoljni nad obiskom v večnem mestu, zopet odpotovali v London.
da jih bodo prepeljali k njihovim domačim, so jih komunisti v državljanski vojni leta 1936 na poti proti Madridu spravili z vlaka in po hudih mukah pobili.
Kardinal Agagianian na Japonskem
Na svojem nedavnem obisku na Daljnem Vzhodu je kardinal Agagianian obiskal tudi misijonske ustanove na Japonskem. Mogel je ugotoviti, da zanimanje za katoliške šole silno raste.
Preobljudenost na svetu
Westminstrski nadškof, kardinal Godfrey je govoril po francoski televiziji o preob-ljudenosti na svetu. Poudaril je, da bi morali voditelji narodov skrbeti za bolj pravično razdelitev zemeljskega bogastva. Velika mera krščanske ljubezni in bratskega razumevanja bi morala prevejati mednarodne konference, saj le vera v Boga in ljubezen do Boga dajeta možnost, da bo svetu dan mir in večje blagostanje.
Kristus Kralj v Lizboni
Spomenik Kristusa Kralja, visok 117 metrov, bodo blagoslovili 17. majnika v pristanišču v Lizboni ali bolje nad pristaniščem. Dela za ta kip so začeli že leta 1952 s prispevki vernikov, pobudo za njegovo postavitev pa so dali portugalski škofje. Kip Kristusa Kralja je točen posnetek tistega kipa, ki kraljuje nad pristaniščem južnoameriškega mesta Rio de Janeiro. Ob tej priliki se bo portugalski narod posvetil Srcu Jezusovemu in Marijinemu.
Vprašujete - odgovarjamo
Lurška statistika
Iz posebne statistike, ki jo je izdal romarski urad v Lurdu, je razvidno/da je od aprila do oktobra lanskega leta obiskalo Marijino božjo pot štiri milijone 800 tisoč romarjev najrazličnejših narodnosti. Iz statistike je tudi razvidno, da so romarji potrošili približno 10.000 frankov vsak in da je povprečno vsak pisal po tri razglednice iz Lurda.
Prve svetniške proglasitve novega papeža
V nedeljo 12. aprila je sedanji papež izvršil svoje prve svetniške proglasitve. Za svetnika je proglasil blaženega Karla a Sezze in blaženo Joahimo Vedruna de Mas. Slovesnosti so se začele ob osmih in pol v vatikanski baziliki.
Španski mučenci
V škofijski palači mesta Ciudad Real se je začel informativni proces o muče-ništvu 15 mladih bogoslovcev, članov kla-retinske misijonske družbe. S pretvezo,
Kako da avstrijski Nemci ne razumejo?
Gotovo so Vam znane, g. urednik, zmede, ki so jih povzročili skriti hitlerjanci na Koroškem glede pouka slovenščine na šolah. Začeli so z umetno insceniranimi šolskimi stavkami. Te stavke so prirejali skriti nacisti. Pa niso uspele, ker pametni ljudje le želijo, da se njihovi otroci čim več naučijo.
Bližal se je čas državnih volitev. Takrat pa gre za glasove. Zato so ti nestrpneži dobrodošli strankam, tako socialistični, kakor tudi ljudski stranki, in te so se naslonile nanje. S tem namenom so začeli gonjo po svojih časopisih proti Slovencem in predvsem proti pouku slovenščine. Medtem je deželni glavar Koroške Wedenig izdal čuden odlok. V njem poziva, naj se starši pismeno izjavijo za ali proti slovenščini v šoli.
Takoj se je pokazala vsa gniloba te burke. Vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, so bila uporabljena in, kar je še posebno čudno, v zadevo so posegali celo državni organi ali pa so brezbrižno opazovali te nerede. Delalo se je, pretilo, hujskalo, da so mnogi iz strahu pred posledicami podpisali odjave. Celo občinski denar je bil na razpolago za potrebno kolko-vanje odjav (n. pr. v Podkloštru).
Po razsodbi Najvišjega sodišča ima pravico pri izvedbi 7. člena avstrijske drž. pogodbe samo centralna avstrijska vlada. S tem je postal Wedenigov odlok protiposta-ven. A namesto da bi bil ta odlok, ker
protizakonit, razveljavljen, tvori sedaj nekako podlago za izvedbo 7. člena drž. pogodbe.
Juridično tega postopanja ne more nihče odobravati. Neki turist mi je hudomušno rekel: »Kjer velja krilatica, kakor pri nas: Večina ima vse pravice, manjšina pa „de-mokracijo”, je tudi to mogoče.«
Kaj pa Vi pravite k temu? Kakšno je Vaše mnenje?	s.	K	Koroška
Odgovor : Naše mnenje je, da so Nemci veliki in temeljiti zgodovinarji, se pa iz zgodovine prav ničesar ne naučijo. Zanje: »Historia magistra vitae« nič ne velja. Zato vztrajajo v svojem preživetem šovinizmu, kakor da bi ne imeli za sabo ne prve ne druge svetovne vojne.
Prav tako se avstrijski Nemci ne zavedajo, da »fundamentum regnorum iustitia est«, države temeljijo na pravičnosti. Oni so to spremenili v Fundamentum regnorum vis est, ali države temeljijo na nasilju. Zaradi tega so krivi, da se je razbila avstrijska monarhija in da je propadel Tretji Reich. Gotovo bodo še marsikaj hudega zakrivili sebi in drugim. Vendar ostane res: Svaka sila za tri dana. Tudi njihovega nasilja bo še kdaj konec.
j ..Katoliški glas" v vsako ; :	slovensko	družinoI |
Za petek 1. maja je sv. oče odvezal vernike od zdržka mesnih jedi.
Nova cerkev svetega Janeza Boška v Rimu
Na gornji sliki vidimo cerkev sv. Janeza • Boška v Rimu. Veličastno hišo božjo bodo posvetili letos 2. maja. V nedeljo 3. maja in naprej skozi ves teden bodo v novi cerkvi slovesne službe božje. Istočasno se vršijo v Rimu mednarodni kongresi različnih salezijanskih organizacij. Kakcr je že znano, so pripeljali v Rim zemske ostanke sv. Janeza Boška, kateremu je salezijanska kongregacija posvetila to monumentalno cerkev. Sliši se tudi, da bo verjetno v nedeljo 3. maja novo cerkev obiskal sveti oče, papež- Janez XXIII.
Vsi, ki so že videli to izredno cerkev, pravijo, da je nekaj edinstvenega, še tako bistro oko modernega arhitekta ne more najti pogreška na ogromni stavbi. Salezi-
janci so razpisali javni natečaj in dobili nad sto načrtov za Don Boskovo cerkev. Končno so iz več drznih načrtov izbrali najboljše predloge in tako je inž. Rapis-sardi izdelal dokončni načrt, ki je danes uresničen. Splošno mnenje rimskih časopisov je, da nova izredna cerkev ni le ponos krščanskemu Rimu, ampak vsemu krščanskemu svetu. Svojevrstna prednost te cerkve je v lem, da ima drugo največjo kupolo na svetu. Kakor je vsem znano, ima največjo kupolo bazilika sv. Petra, druga po velikosti je sedaj kupola na cerkvi sv. Janeza Boška. Cerkev ima v notranjosti velikost 78x45 m; glavni oltar je v sredini ogromnega podolgovatega prostora, približno Jcakor smo videli podzemsko baziliko v Lurdu. Okrog glavnih sten je raz-
meščenih dvanajst velikih kapel. 41 umetnikov je v teh dneh dokončalo dekorativno delo v veliki notranjosti cerkve in po mnenju rimskih časopisov je nova cerkev pravi biser cerkvene umetnosti. Vatikanski dnevnik čestita Salezijanski kongregaciji, da je mogla svojemu velikemu ustanovniku postaviti tako veličastni spomenik, ki je hkrati mogočna zahvala vse-i ga sveta Bogu za svetnika mladine, sv,j Janeza Boška.
Nova cerkev ima izredno lepo lego sredi modernega rimskega predmestja. Ob novi cerkvi je postavljen moderni salezijanski: zavod. Z glavnega kolodvora v Rimu sei pripelješ do te cerkve s cestno železnici za »Cinecitla«.
Veličastna moderna bazilika sv. Janeza Bcska v Rimu
L.Santucci, Kajnov angel
Santucci je sodoben italijanski dramatik, ki se med redkimi sodobnimi dramatiki zanima tudi za verska vprašanja in za versko problematiko. Iz tega zanimanja je izšlo tudi delo Kajnov angel, ki smo ga preteklo nedeljo videli v slovenskem prevodu J. K. v dvorani Brezmadežne ter v režiji M. Komaca. Dramo je Pripravil dramatski odsek SKPD v Gorici. Santuccijev Kajnov angel ima od znane svetopisemske zgodbe le malo ali nič v sebi razen imen in tragičnega konflikta ®ed bratoma Kajnom in Abelom. Vse dru-je plod umetnikove fantazije, ki je v drami hotel poudariti povezanost tostranskega n onostranskega sveta: angelov in ljudi, umrlih duš in usode živih. Pri tem tiu ni šlo za točnost verskih resnic in še rianj za vernost svetopisemski zgodbi, saj bi se njegovi ljudje lahko imenovali titdi kako drugače, ne ravno po svetem Pismu. Tudi čas je pravzaprav sedanjost ali, če hočete, vedno. Tega in onega je to lotovo motilo, ker je pričakoval svetopisemsko zgodbo, a je ni našel. Pisatelj je 'se take opozoril. Kajnov angel je mode-ten misterij. Prikazal je zato Kajnovega tigela varuha, ki se upre božjemu debetu, da bi mali Kajn utonil v reki. An-M Kajna kljub temu reši, mora pa zato Zgubiti svojo nevidnost in prebivati v A-famovi hiši kot neznanec v pomoč Kajnu P Abelu.
Čez 20 let se zgodi, da se oba brata, tajn in Abel, zagledata v isto dekle, Floti. Med njima mora priti do obračuna.
jn pahne Abela v reko, da utone. Angel '1 lahko pomagal, a noče; enkrat se je tiper božjo voljo uprl, v drugo se noče. W mu Bog odpusti, zopet postane an-S in zopet more kot nevidni svetovalec agati Kajnu, ki ga pretresa obup zaidi zločina. Kajn se hoče umoritit, ker ti pretrese tudi očetova kletev. Ali materna roka pridrži nož in mu ga iztrže iz [°k. Mati Kajnu odpušča, naj mu tudi 'g tako odpusti. Tu priskočijo na po-tioč umrli; duše v vicah molijo za Kajna, tied njimi je tudi umrli Abel. S skupno tiolitvijo izprosijo Kajnu usmiljenje božje. Ta resni misterij smo pretekli petek in tideljo videli v Gorici. Drzna je bila miši tako zahtevno igro postaviti na cder Dako skromnih razmerah, kot jih nudi korana na Placuti. Režiserju in igralcem je namera povsem posrečila. Povablje-tiip gostom v petek, številnemu občinstvu nedeljo so prikazali na odru idilo srečka življenja Adama in Eve, ki ju razdeljujeta dva dečka, Kajn in Abel, ka-°r tragične zaplete ob sovraštvu o-eti sinov in ob Kajnovem zločinu. Adama ti Evo sta dobro prikazala V. Prašnik in
A. Calligaris. Poleg njiju sta stala oba sinova, Kajn I. Bolčine in Abel D. Černiča. Oba sta dobro podala svoji vlogi, vendar moramo posebej poudariti vlogo Kajna. Ivo Bolčina jo je podal doživeto, s posebno tragičnostjo, obupom. Vse dogajanje je pa povezoval angel v osebi M. Komaca. Ta je imel najtežji del v igri. Je pa svojo vlogo odlično podal. — Tri umrle duše so predstavljale F. Vižintin, L. Komac in A. Vetrih. Tudi te tri so se dobro odrezale.
Kajnov angel je zahtevna igra, misterij, ki ni za kratek čas. Gledalca sili, da misli, igralca, da živi svojo vlogo, a tudi tehnik in rešiser imata tožko odgovornost. Zato moramo omeniti tudDoba ta dva. Režiserja, da je znal rešiti težavo dvojnega odra in zatemnitve, tehnika, ker je z lučjo in glasbo pomagal dejanju do večjega izraza. Take globoke igre gotovo niso za otroke. Zahtevajo pač zrelega in -razsodnega človeka, ki zna dojemati tudi globlje misli in spoznanja v igri. Gotovo moramo zato čestitati SKPD v Gorici in njegovemu dramatskemu odseku tudi za to zadnjo, tako zahtevno in vendar tako dobro podano igro.
(r + r)
F I L M
Grešniki v bleu jans (Peccatori in bleu jans) je zadnji film francoskega režiserja Marcela Carneja. Obravnava pereč problem današnje mladine.
Koliko je pokvarjene mladine v tem filmu? Ogromno in ravno tako, kakor lastno taki mladini: se ne uči, ne dela, pleše, se zabava, krade. Igra se eksistencialiste in prezira vsak drušbeni predsodek: pije, preklinja, se dolgočasi, govori o samomoru.
V	celi družbi izstopajo štiri glavne o-sebe: štiriindvajsetletna Cio, ki daje na razpolago svoje stanovanje in celo spalnico svojih staršev, ker, »vsak dan, ki ga uživamo v popolni čutni prostosti, je pridobljen dan za življenje, ki nas čaka.« Njena najboljša prijateljica je Mic, kateri ugajajo »iste plošče, isti lokali in isti fantje« kot Cio. Zapustila je učiteljišče, ker se ji je zdelo neumno truditi se, da potem druge uči to, čemur sama več ne verjame. Njena mati in njen brat, ki delata, ji gresta na živce, zato živi sama v najeti sobi. Alain je tudi zapustil šolo, zato mu je oče odrekel vsako pomoč. Tudi on ne verjame več ničemur, kajti delo »kvari človeka in mu samo pripomore k večji lakoti. Uživati je treba čim-
več, dokler se more. Ljubezen, zvestoba... to so pojmi, ki so za nas že zastareli.« Vendar pa ob neki priliki tvega življenje, da reši mačko, ki je v nevarnosti. Mic mu nekoč zakriči, da hoče presenečati samega sebe s tem, da preseneča druge, da so vse njegove podlosti in njegovo obnašanje le obramba proti dolgočasju. Nazadnje je še Bob, dijak, ki se zaljubi v Mic in prav tako ona vanj. Toda obema se zdi smešno, da bi si to čustvo razodela. Zato varata same sebe, dokler se Mic v obupu ne ubije z avtomobilom. Prepozno Bob spozna, da je vse zamudil.
Ne more se zanikati, da obstaja zares taka mladina, kakršno film prikazuje. Za to pokvarjenost nosi veliko odgovornost družba, kar Čarne v svojem delu poudarja... Vendar pa film ne more rešiti problema, ki postaja iz dneva v dan bolj pereč. Da -si ta film ogleda tudi mladina, je z moralnega stališča kvarno, ker mlad človek ne bo razumel bistva filma. Nekateri prizori, zlasti pa dialogi, so precej surovi in samo odrasel človek jih bo znal objektivno presojati. Zato je nesmiselno govoriti tu o kakem moralnem filmu, kot so mnogi pisali. Moralen in poučen bi kvečjemu bil za vzgojitelje, starše, zastopnike oblasti.
»Kaj ima današnja mladina? Vendar mora biti nek razlog te pokvarjenosti!« — vpraša zdravnik. »Mladi ljudje imajo za seboj petdeset let zmešnjave in kaosa in morda prav toliko pred seboj.« To drži, vendar pa ni nikak odgovor na problem, temveč le neka pesimistična napoved.
Vsi igralci, predvsem glavni, zelo dobro podajajo svoje vloge, ker je nedvomno zasluga režiserja, ki je v ostalem skrbno pripravil film. Film je z moralnega stališča neprimeren.
Nove olajšave v obmejnem prometu
Pretekli -teden se je v Vidmu končalo zasedanje stalne mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za izvajanje sporazuma o malem obmejnem prometu. Zaključni zapisnik vsebuje nova določila in olajšave. Med -njimi je zlasti važna odprava carneta za prehod avtomobilov; dalje možnost, da upravičenci lahko odhajajo v drugo državo čez en obmejni prehod ter se vračajo čez drugega, ki pa morata biti oba v isti pokrajini; in pa podaljšanje avtomobilske proge Trst-Umag do Novega grada.
Poleg tega vsebuje dodatni dogovor o izvajanju videmskega sporazuma še določilo, po katerem bo mogoče hoditi na vrh Mangarta in Kanina po poteh, ki večkrat prestopajo mejo. Pred vojno so ljubitelji planin zelo hodili na ti gori, kar bo zdaj spet mogoče, in sicer v času od 15. maja do 15. septembra. S to ugodnostjo se bodo zlasti okoriščali tržaški planinci. Prehod meje bo mogoč zgolj z osebno izkaznico.
Ob koncu zasedanja mešane komisije so objavili uradno poročilo, ki pravi med drugim, da so obravnavali nekaj predlogov za uvedbo novih olajšav za imetnike obmejnih prehodnic in da so sprejeli nekaj sklepov, ki bodo pomagali še bolj sprostiti promet v pasovih, za katera velja Videmski sporazum. Poročilo poudarja, da so posveti potekali v ozračju medsebojnega razumevanja.
Počeščenje saharskega puščavnika
V	veliki dvorani sorbonske univerze v Parizu so imeli spominsko svečanost v počastitev patra De Foucaulda. Predsedoval je pravosodni minister Michelet. Go-
OSEBNA RAZSTAVA MLADE6A SLIKARJA
Bazoviški Oder je 26. aprila uprizoril veseloigro Poslednji mož
Na »mali stalni razstavi« v kavami Tea-tro v Gorici je te dni imel svojo prvo o-sebno razstavo Andrej Kosič,- sin našega znanega goriškega trgovca Benedikta Kosiča.
Mladi goriški slikar, ki je član APAI-ja (društva goriških umetnikov), je že pokazal svojo umetnost na raznih skupnih meddeželnih razstavah, ki jih je omenjeno društvo priredilo v preteklih letih v Gorici, Tržiču, Krminu in v drugih krajih naše province.
Posebno pozornost in priznanje zasluži Andrej Kosič ob tej svoji prvi osebni razstavi, kjer razstavlja enajst olj, ki predstavljajo večinoma goriško in kraško pokrajino.
V	njegovih oljih ne najdemo še izrazite in popolne umetniške osebnosti, ki bi v jasnih in sintetičnih oblikah izražala vso globino in neposrednost notranjih doživetij. Slikar, po našem mnenju, ni še našel svojega jasnega in pristnega -izraza, ki bi nam prikazal značilno umetnikovo osebnost. V teh njegovih oljih nam namreč v oblikah poznega impresionizma govori njegova še čisto romantična duša, ki v toplem in pesniškem občudovanju uživa lepoto narave in najde v njej svoj mir. V zvezi s tem se nam zdi škoda, da nam ni slikar ob tej svoji osebni razstavi prikazal nobenih akvarelov, saj se je z njimi že pred leti na skupnih razstavah pokazal za dobrega akvarelista. Vsekakor z veseljem ugotavljamo, da je Andrej Kosič lepo napredoval in dosegel znatno umetniško zrelost in močnejšo osebnost.
Preglejmo sedaj na kratko njegova razstavljena olja. V »pokrajinah 1, 2, 4, 5« odkriva nekoliko svojo pesniško dušo, še vezano na neko notranjo osebnost, širšega zadiha in pristnejše notranje zgovor-
nosti se nam zdita »Goriška pokrajina« in »Gradiškuta«. V »Goriškem kotu« in »Kraški pokrajini« slikar zaide spet v svojo notranjo osamelost in otožnost, ki se izražata v zaprtosti pokrajine in sivotem-nih barvah. Prijetnejšega in bolj -pesniškega se nam razodeva v pokrajini »S Sv. Mihaela«, kjer občudujemo lepo idilo
v	pomladni naravi. Najlepša od vseh pa in najznačilnejša se nam zdi »Jesen na Krasu«, kjer slikar v impresionističnem slogu izkazuje izrazitejšo in globljo občutljivost barv m zrelejše notranje doživetje; tu se umetnikova duša v miru narave izliva v toplo in pe'sniško občudovanje stvarstva.
Z veseljem torej in s ponosom pozdravljamo to prvo osebno razstavo mladega goriškega slikarja in mu izrekamo zasluženo pohvalo in priznanje; zanj pa bodi to nova spodbuda za nadaljnji napredek in izpopolnjevanje v slikarski umetnisti.
V.
POGAJANJA V ŽENEVI
V Ženevi se že dolgo pogajajo zastopniki Amerike, Anglije in Sovjetske zveze o ukinitvi jedrskih poskusov, ker bi bila njih u-kinitev prvi velik korak k razorožitvi. Doslej so odobrili le nekaj členov pogodbe, pri ostalih pa se je zataknilo. — Ameriški predsednik Eisenhower je hotel premagati mrtvo točko in je poslal Hru-ščevu pismo s predlogom, da bi kot prvi korak ukinili poskuse v višino do 50 km. Sovjeti so dolgo molčali. Šele v soboto se je oglasil Hruščev in Eisenhowerjev predlog za delno atomsko premirje odklonil.
vorilo je več znamenitih osebnosti, škof Mercier, ki je sedanji škof Sahare, je poudaril, da more biti usoda Alžirja rešena le z duhom ljubezni, ki je vodila pri delu velikega misijonarja, ki ni poznal razlike med ljudmi, naj bodo kristjani ali muslimani.
Radio Trst A
od 3. do 9. maja 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Zbor s Proseka-Kontovela. — 17.00 NAŠE SANJE, igra v treh dej.; igrajo člani RO, vodi Jože Peterlin. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve -(17) Boris Pasternak - oddajo je pripravil Filibert Benedetič. —- 22.10 Antologija slovenske vokalne glasbe. — 22.30 Brahms: Kvartet št. 1 v C molu, op. 51.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.30 Vokalni tercet Metuljček. — 19.00 Pisani balončki. — 20.30 L. Cherubini: MEDEA, opera v treh dej. - orkester in zbor milanskega gledališča La Scala.
Torek: 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Zlata pipa«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. — 19.20 Utrinki iz znanosti in tehnike. —
21.00 Obletnica tedna. — 21.20 Hrvaške ritmične popevke. — 22.00 Umetnost in življenje - Glasbena dejavnost na Tržaškem v prejšnjem stoletju; napisal Franjo Delak. — 22.35 Koncert basista Vladka Korošca, pri klavirju Danilo Švara.
Sreda: 18.10 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije v Rimu. —
19.00 Zdravstvena oddaja - ureja dr. M. Starc. — 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 21.00 ZET GOSPODA POIRIER-JA, igra v treh dej.; igrajo člani RO.
četrtek: 8.30 Male slovenske zasedbe in zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše - SPOMINČICA; igrajo člani RO, vodi Stana Oficija. — 15.00 Liszt: sonata v h molu, —
16.00 Ravel: Daphis et Cloe, suita št. 2. —
18.00 Novela - »Motacilla montana«, napisal Vinko Beličič. — 18.20 Čajkovski; Koncert za violino v D duru. — 19.00 Šola in vzgoja - Anton Kacin: »Pomen dobrohotne kritike za mladino«. 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta - AFRIKA - (6) »Ignacij Knoblehar«, slovenski misijonar in raziskovalec«, napisala Drago Štoka in Mirko Javornik. — 22.00 Iz sodobne književnosti -»Italijansko gledališče med dvema stoletjema«, napisal G. Pullini; ocena: Josip Tavčar. — 22.15 Mariborski zbor Slava Klavora.
Petek: 18.00 Radijska univerza - msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu (8) »Še o razdiralnih zadržkih«. — 18.00 Schubert: Simfonija št. 9 v C duru. — 19.00 Širimo obzorja -Gradovi -na Tržaškem: Repentabor. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 21.40 Samospevi Josipa Prohaske. — 22.00 Znanost in tehnika: Boris Mihalič: »Kaj pra-
vi	znanost o ognjenikih«. — 22.15 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Sobota: 16.00 Novelist tedna - oddajo je pripravil Martin Jevnikar. — 16.20 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi. — 17.30 Velika dela slavnih mojstrov. — 18.00 Oddaja za najmlajše - ŽALOST IN VESELJE; igrajo člani RO, vodi Stana Oficija. 20.40 Zborovske skladbe Franceta Marolta.
— 21.00 SREČA GRDIH, radijska veseloigra; igrajo člani RO, vodi Slavko Rebec.
— 22.30 Pojeta Majda Sepe in »Duo sa Kvarnera«.
1Vlalaterjeva vdova 8. pripoveduje
[titiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniii
^obodni svet je z grozo v srcu poslušal °tiupni klic umirajoče Madžarske in se žEanil. Usoda Budimpešte in z njo vse Jske je bila s tem zapečatena.
^ ®hdar konec ni prišel takoj. Bojevniki Hj Sv°bodo so še mnogo dni z neustrašeno!' *Una^tvom nadaljevali borbo v slra-
V	1 neenakosti in so zapustili svoje po-k Jtinke le tedaj, ko ni bila možna no-
j
t|» , Ql'uga rešitev več. Sovjeti so siste-
tiil;
n° rušili vse hiše, v katerih so su-
v, ' ria se nahajajo uporniki. Tako je
Itlp
H
Budimpešta kmalu postala eno samo
POlje' i hiša
je bila še posebno v nevarno-
W ’c Bila od dveh strani izpostavah sSlr°*0,n- Nekega dne, ko sem gle-tlijj s^ozi okno, sem opazila ruski oklop-k’ se je bližal hiši.
»Hitro v klet!« sem ukazala otrokom. Toda bilo je prepozno. Hiša je bila zadeta, medtem ko smo bili še na stopnicah. Vsa stavba se je stresla in na nas je padel omet in kosi opeke. Granata je odnesla lep kos strehe, kakor smo pozneje ugotovili.
Z otroki sem se zatekla v klet sosednje hiše, kjer sem našla mnogo znancev iz soseščine. Toda ko sem se zvečer po polurni odsotnosti vrnila v klet, sem našla tam samo še svoje tri otroke. Deklici sta v temi jokali. Prižgala sem svečo in Pavel mi je povedal, da se je v gornje nadstropje zateklo dvanajst upornikov. Sosedje so od strahu pred bombardiranjem zbežali iz kleti.
»Otroci, ne bojte se,« sem jih potolažila, »ti možje se borijo za svobodo, kakor vaš oče.«
S Pavlom sem se po temnih stopnicah podala v gornje nadstropje, pripravljena, tla preprečim napad, če mi bo le mogoče.
Med dvanajstimi bojevniki ni bilo niti enega odraslega, razen bolniške sestre, ki
jih je spremljala. Bil so to komaj dora-ščajoči fantje, umazani, strgani, do smrti izmučeni in sestradani. Ko sem poglavarju, visokemu črnolasemu fantu, povedala, da se v hiši nahajajo Malaterjevi otroci, mi je obljubil, da ponoči ne bodo napadli. Potrebni da so počitka, mi je rekel, kajti že dve noči niso zatisnili oči.
Ob zori so mladi Madžari drug za drugim z naperjenimi puškami tiho zapustili hišo.
Nekega dne, ko je madžarski upor bil že v zadnjih vzdihljajih, sem srečala na ulici neko staro znanko. Začudeno me je pogledala.
»Moj Bog, Marija!« je vzkliknila, »še si tu in te niso odpeljali? Misli vendar na otroke in beži!«
Bil je pameten nasvet, kajti na Ogrsko se je vračala strahovlada. Na tisoče Ogrov so dan na dan v zapečatenih vozovih de-portirali v Sovjetsko unijo. Otroci Pala Malaterja bi bili za Ruse dragocen plen že zaradi generala Malaterja samega, da
bi ga potom otrok-talcev uklonili svoji volji.
Bilo je prav Malaterjevo ime, ki nam je neposredno preskrbelo sredstva, da smo srečno zbežali iz Madžarske. Ime Pala Malaterja je bilo tako visoko čislano v naši domovini, da sem od njega imela korist še v dolgih vrstah za hrano. Ko je na primer bila delitev mleka v prahu, je zadostovalo, da sem pokazala . svojo živilsko nakaznieo in sem mleko brez vsakega ugovora takoj dobila. Z naklonjenostjo, ki me je spravljala v zadrego, so mi dajali še mnogo več, kakor mi je bilo določeno, kar cele pakete mleka v prahu. Razdelila sem med potrebne vse, kar je bilo odveč, in enkrat se mi je zgodilo, da sem mleko ponudila neki ženi, ki je imela doma umirajočega moža. Nisem je poznala in sem zato prav kmalu pozabila nanjo. Toda žena me ni pozabila. V noči 21. novembra je potrkala na moja vrata in mi tihoma rekla: »Ce hočete zapustiti Madžarsko, vam je na razpolago neki tovorni avtomobil, ki odpotuje zarana iz Peste. Pojasnila vam bom, kje ga dobite.
Prosim vas, gospa Malater, bežite!«
To je pomenilo, da sem se morala takoj odločiti, kar me je zelo vznemirilo. Nisem mogla upati, da se mi bo posrečilo s tremi otroki prekoračiti mejo. Juditka je komaj prestala influenco in ni bilo misliti, da bi jo podvrgla taki nevarnosti in naporu. S težkim srcem sem jo zato izročila prijateljem. Vedela sem, da je morda ne jaz ne moji otroci ne bomo videli nikdar več. Obratno pa me je tolažila misel, da bo morda Juditka edina, ki se bo rešila.
Naslednje jutro smo vstali ob štirih. Pavel ni mogel razumeti, zakaj si mora obleči dvoje srajc in dvoje parov hlač in da mora vse to narediti naglo in v popolni tišini.
Tri ure smo Pavel, Marika in jaz koračili po samotnih budimpeštanskih ulicah. Ni bilo ne tramvajev ne avtobusov, da bi nas popeljali do trga na skrajnem koncu predmestja- Tam, kakor nam je dobra žena povedala, nas je že čakal prazen kamion.
(Se nadaljuje)
VI. mednarodna razstava cvetja v Trstu
V petek 24. aprila zvečer so na tržaški pomorski postaji slovesno otvorili VI. mednarodno razstavo cvetja, ki sta jo priredila tršaška trgovinska zbornica in Ustanova tržaškega velesejma. Poleg velikega števila povabljencev so se slavnostne otvoritve udeležili tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Rumor, vladni generalni komisar Palamara ter tržaški šupan Franzil. Pozdravne govore so imeli predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik Ustanove tršaškega velesejma So-spisio ter minister Rumor.
Razstavni prostor zavzema 3600 kvadratnih metrov pokritega prostora in se deli na 12 sektorjev. Na razstavi sodeluje devet držav z dve sto razstavljalci iz najrazličnejših panog cvetličarstva. Švico zastopata •dve zasebni podjetji, uradno pa mesto Lu-gano; Avstrijo uradno Gradec ter dve zasebni podjetji; Združene države cvetličarna Kirsch iz Honolula na Havajskih oto-
VMarijinem domu v Rojanu
bodo ponovili na Vnebohod 7. maja igri:
ODPUSTILA JE
BILA JE NEKA GOSPA
Začetek ob 17.15 Med odmori srečolov Vabljeni!
kih; Japonsko podjetje International Ikebana iz Tokia; Anglijo cvetličarji iz Bet-forda ter iz Londona; Južno Afriko ravnateljstvo mestnih vrtov in parkov iz Johannesburga; Nemčijo cvetličarna, ki goji rododendre; Francijo podjetje iz Antibesa in iz Pariza; Holandsko pa skupina pridelovalcev tulipanov, ki so že pred časom poslali v Italijo 40.000 čebulic izključno za razstavo. Prvič so tudi zastopani domači cvetličarji.
Razstava je mnogo lepša in bogatejša od prejšnjih. Veliko zanimanja vzbujajo zlasti prekrasne orhideje s Havajskih otokov in eksotično cvetje iz Johannesburga. Skupno vrednost rož cenijo na 4 milijone. So pa tudi primeri, ko je ena sama orhideja, tako zvana »kraljevska orhideja«, vredna 1 milijon lir. — Razstava bo ostala odprta do 3. maja.
Tržaški občinski svet
V Trstu je občinski svet razpravljal o proračunu za I. 1959. Razprava je bila izčrpna. Nastopili so razni govorniki, med njimi tudi dr. Agneletto. Ta je imel o proračunu dolg in temeljit govor, v katerem je povedal veliko lepih misli in zdravih nasvetov. Zaradi pomanjkanja prostora se k temu govoru povrnemo v prihodnji številki, da se tudi naši bralci seznanijo s problemi tržaške občine.
Prva ladja v žaveljskem pristanišču
V torek preteklega tedna je v Saveljskem industrijskem pristanišču pristala prva ladja večje tonaše, in sicer Lloydova ladja »Isarco«. Nanjo so naložili 30.000 stotov cementa podjetja Italcementi, ki ga bo ladja izkrcala v Saigonu.
V načrtu je gradnja posebnega cevovoda, po katerem bodo cement v razsutem stanju nalagali iz tovarne naravnost na ladjo in bodo s tem prihranili na času in denarju.
Državni izdatki social, vprašanja
V državnem proračunu za leto 1959-1960 znašajo izdatki .socialnega značaja 466 milijard 404 milijone lir. Od tega gre 192
milijard 220 milijonov lir za navadne in izredne vojne pokojnine, 274 milijard 184 milijonov za dobrodelnost, za podpore in skrbstvo. Ta postavka je za 21 milijard 479 milijonov lir večja kakor pa je bila v prejšnjem proračunu. Denar iz nje gre za podporo in poslovanje na področju dela in socialnega skrbstva, za javno zdravstvo, za pomoč invalidom, vojnim povratnikom, beguncem in partizanom, za vzgojo in podpore gluhonemim, za dopolnitev sredstev občinskih podpornih ustanov ter za podpore pokrajinskim podpornim in dobrodelnim odborom.
Nova naročila za ladjedelnice CRDA
Tržaški župan Franzil je sporočil, da bodo v maju začeli v ladjedelnici sv. Marka graditi vojno ladjo »Bergamini«. To bo vojna ladja, ki bo izšla iz tržaških ladjedelnic. To naročilo, ki je velikega pomena za tržaške ladjedelnice, je sad razgovorov, ki jih je v Rimu imel tržaški župan s predstavniki vlade.
Druga novica, ki je zelo razveselila zlasti delavce tržaških ladjedelnic CRDA, pa je naročilo dveh velikih prekooceanskih ladij, ki jih bodo v kratkem začeli graditi eno v tržaških ladjedelnicah, drugo v Mon-falconu. Gre za dve 35 tisoč-tonski ladji, ki bosta vzdrževali zvezo med Trstom in Severno Ameriko in bosta nadomestili Sa-turnio in Vulcanio.
Sv. Ivan
Preteklo nedeljo in ponedeljek so priredile udeleženke gospodinjskega tečaja pod vodstvom č. šolskih sester v njihovi provincialni hiši razstavo kuhinjske umetnosti. Tečaj je trajal dobra dva meseca. Udeležilo se ga je okrog 20 deklet in žen. Ako sodimo po razstavi, je treba priznati, da so se tečajnice zelo naučile. Razstavile so veliko množino tort v najrazličnejših oblikah (Kuhinjska knjiga«, gozdni parob-ki, odrezki brun, hotelsko poslopje itd.) in drugih sladkarij, številni obiskovalci so nosili domov sladke odpustke. Razstava je gotovo utrdila' čč. sestre v sklepu, nadaljevati s temi tečaji, obiskovalke pa z namenom, prijaviti se za nadaljnje tečaje.
V ponedeljek zjutraj sta ga. Marija in g. Ivan Zivic v naši starodavni cerkvici praznovala 40-letnico poroke. Maševal in obhajal ju je sin preč. g. Marijan, župnik v Bazovici. Bog jima daj v sreči in zdravju obhajati tudi nadaljnje življenjske jubileje!
Poslednji mož v Bazovici
Z naslovom tega .kratkega poročila ne mislimo trditi, da ni več mož v naši vasi. Samo poročamo o zadnji prireditvi našega »Bazoviškega odra«.
Naši fantje in dekleta so nam uprizorili veliko veseloigro v treh obširnih dejanjih »Poslednji mož« pisatdja F. S. Svoboda.
MARIJANIŠCE NA OPČINAH
vabi vse prijatelje na VESEL VEČER v nedeljo 3. maja BAZOVIŠKI ODER
bo uprizoril veseloigro v treh dejanjih
POSLEDNJI MOŽ
Vstop z vabili — Začetek ob 20 uri
Nad dobri dve uri smo se prav pošteno smejali in v marsikateri vlogi videli tudi sebe. Več oseb je reklo: »dosti smeha, a dosti življenjske resnice.«
Igra je zahtevala dva meseca resnega dela, a je uspela tako dobro, da smo bili in smo kar ponosni na naše »stare in
’ ”, ‘ ■
mlade« igralce. Udeležba je bila dobra. Pogrešamo mladine in moškega spola, zlasti tistih, ki se širokoustijo s svojo narodno zavednostjo.
Naš Oder bo v maju gostoval na Opčinah, v Marijinem domu v ulici Risorta in v Dolini. Ce imate priliko, pridite. Vam ne bo žal ne časa ne denarja. Udeležba je najlepše plačilo za trdi trud igralcev.
Kontovel
V sredo 22. aprila je šel po večno plačilo naš nepozabni Martin Štoka. Pisali smo o njem že pred 6. meseci, ko je dokončal 99 let. Še pol leta mu je manjkalo za 100 let. Vsi smo se že tega praznika veselili, tudi sam je večkrat izjavil, da ko bo dosegel 100 let starosti, bo sam vesel in vsi tisti, ki ga poznajo. Bog je pa določil drugače. Mož je bil pobožen, ponižen, preprost in potrpežljiv, da smo ga bili vsi veseli. Marsikaj je dočakal in videl v svojem stoletnem življenju. Poza-
bili ga ne bomo tako hitro. — Ena stvar pa nas zelo veseli: da so končno popravili barvano okno, ki je čakalo celih 5 let. Imeli smo v cerkvi zelo temno, ker smo z lesom zamašili luknjo, a vseeno je burja bila popolna gospodarica naše cerkve, tako da smo morali kupiti dve jeklenki, da bi se s plinom greli, a tudi to je malo pomagalo. Upamo, da ne bo več tako mrzla naša cerkev in da bo zaradi tega tudi kaj več ljudi opravljalo svojo nedeljsko dolžnost. Zato, da bo bolj veselo v naši cerkvi, smo dali-tudi novo napeljavo električnega toka. Vsaka postaja Križevega pota ima svojo žarnico, tudi pri oltarju smo dali lepo prenoviti, celo dva žarometa (reflektorja) smo dali, da zgleda pri oltarju kakor v nebesih. — Začela se je pomlad in z njo so začeli turisti prihajati, ker je pri nas najlepši razgled nad Trstom: če ne verujete pa pridite enkrat pogledat sami, se boste hitro prepričali, da nismo lagali.
SLOVENCI IZ TRŽAŠKE ŠKOFIJE GREMO V SEPTEMBRU K SVETEMU OČETU! CIM VEC NAS BO, TEM LEPŠE BO!
Seje goriškega občinskega sveta
Goriški občinski svet je začel svoja spomladanska zasedanja z vrsto važnih vprašanj, med drugimi tudi s proučitvijo urbanističnega načrta. Poročilo o tem načrtu, ki obsega 100 strani, so začeli čitati na zadnji seji in ga bodo' nadaljevali na prihodnjih.
Blagoslovitev treh križev na Kalvariji
V soboto 25. aprila so na Kalvariji nad Podgoro slovesno blagoslovili tri križe, za kar so dali pobudo ravenski bivši bojevniki. Ob vznošju križev je postavljen kamnit oltar, na katerem je vojaški kurat don Feltrin daroval sv. mašo ob navzočnosti vojaških oblasti, vojaštva ter bivših italijanskih bojevnikov iz vse Italije, zlasti iz Ravenne. Kriše je blagoslovil msgr. So-ranzo.
Podgora
V sredo dne 22. t. m. je v kratkem preminula vneta in zvesta naročnica »Katoliškega glasa« gospa Antonija Sfiligoj vdova Kristančič. Preostalim in že izseljenim
otrokom, obema sestrama ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje — njeni duši pa sveti raj.
Rupa - Peč
Spomlad je tu; v zelenju se vsa narava prebuja. Ro dolgem času smo se tudi mi prebudili in povemo, da smo minulo nedeljo 26. aprila obhajali god sv. Marka, farnega patrona; imeli smo dve sv. maši, zjutraj ob 7h in ob 10” slovesno peto mašo. Popoldne po blagoslovu so imeli pevci v domači gostilni svojo tradicionalno »fr-taljo«.
Praznično razpoloženje domačega praznika pa nam je vsem faranom grenilo dejstvo, da nismo imeli med sabo našega g. župnika. Ta že štiri mesece leži bolan v sanatoriju v Gorici. Upali smo, da mu ljubi Bog vrne zdravje in da bo ob tem spomladanskem prazniku spet med nami. Ali božja volja je drugačna kakor so naše misli in želje.
V odsotnosti našega g. župnika upravlja našo župnijo Rupa-Peč naš domačin g. Hilarij Cotič. Hvaležni smo mu vsi farani za njegov trud in požrtvovalnost.
ZVEZA KATOLIŠKE PROSVETE
vabi
vse zamejske Slovence na
PRVOMAJSKO SLAVJE
ki se bo vršilo 1. maja 1959 v ŠTEVERJANU na prostem v borovcih s pestrim programom ZAČETEK TOČNO OB 16. URI
Avtobusi bodo vozili iz Gorice s sledečim urnikom: Postaja Ribi : ob 14h in ob 14.30
• Pred in po prireditvi bo deloval bogato založen bife •
V slučaju slabega vremena se slavje prenese na pri-—	hodnjo	nedeljo	3.	maja	ob	isti	uri	—
J Uit JE VO SLOVENSKIH SKAVTOV
Prizor s tabora slovenskih tržaških skavtov
Mislite si velik prisojni, travnik sredi kraškega gozda med Opčinami in Prosekom. Na travniku v sončnem dnevu 140 mladih skavtov. V sredini tabora je s kamenjem ograjen prostor, tu plapola taborni ogenj. Okrog je postavljenih 14 skavtskih šotorov. Nekoliko ob strani se ob velikem ognju vrtijo izkušeni mladi kuharji in dva velika, kadeča se kotla obljubljata za vso skavtsko družino dobro kosilo, še bolj v ozadju je ob drevesu postavljen taborni oltar.
Ce si vse to živo predstavljate, imate približno zunanjo sliko tabora slovenskih tržaških skavtov, ki so ga imeli v petek in soboto 24. in 25. aprila ob letnem godu sv. Jurija, patrona skavtskih organizacij. Kd6r pride prvič na skavtski tabor, mora ali postati skavt, če ima že leta ali, če je starejši, mora takšen način zdrave mladostne vzgoje samo pozdraviti. Res je bilo na taboru okrog 20 dečkov, ki še niso pravi skavti: novinci; vsi ti so se veselo vračali na dom z žel jo, da bodo prišli na poletni tabor že kot pravi skavti.
Vsi mimoidoči izletniki so se radi u-stavljali ob našem taboru in kak Tržačan ni mogel razumeti, odkod se je zbralo toliko mladih slovenskih dečkov in fantov.
Taborne šotore so postavili bolj pogumni fantje že v petek zvečer in okrog 50 fantov je po skavtski , navadi spalo pod šotori. V soboto se .je do desete ure zbralo še ostalih sto skavtov in dejal bi, da je nemogoče zahtevati večjo zbranost in večjo resnost pri maši, kakor so jo pokazali naši skavti. Po sveti maši, okrog enajstih, je prof. Teuerschuh, starešina naših skavtov, sprejel v skavtsko organizacijo nove skavte-izvidnike in roverje. Nato je razglasil ustanovitev volčičev in skavtske organizacije za dekleta. Skoro uro je trajal ta uradni skavtski zbor, a mladci so kakor vojaki poslušali in sledili lepim, za mladino pomembnim prizorom. Sledile so skavtske igre, uradni zbori, kosilo in končno lepo skavtsko slovo. To slovo bomo mogoče celo videli na filmu, saj tudi spretnih fotografov ni manjkalo!
Tržaški očetje in matere, ki imate svoje otroke v katoliški skavtski organizaciji, bodite gotovi, da je vaša mladina na pravi poti! Vsi dobro misleči vzgojitelji, (»kažite mladini pot v skavtsko organizacijo! Mladi učitelji, profesorji, zanimajte se za skavtizem in po svojih močeh pomagajte pri tem tako važnem delu za našo mladino!
f
V noči med torkom in sredo je um v Gorici v sanatoriju sv. Justa preč Karel Reja, naš dušni pastir.
Danes ob 13. bo prenos pokojnega bolnice sv. Justa v rupensko cerkev. 0 17h bo pogrebna sv. maša in nato pogrel
Žalosten konec dveh dečkov
Dva mrtva in štirje v bolnišnici, to tragičen konec sobotnega izleta šestih C žiških fantov v doberdobskem jezeru. Fan je so se v soboto 25. aprila popoldne d pravili na izlet na kraške griče. Ko so speli do doberdobskega jezera, jih je mil na gladina zvabila, da so odvezali čoln i zaveslali proti sredini. Toda ladjica jih ( vzdržala, nenadoma se je prevrnila medtem ko so se štirje rešili, sta dva naj mlajša, 9-letni Sandro Fonio in 15-leti' Marij Venco, oba iz Tržiča, žalostno ut< nila. 15-letni Alfio Pizzo je rešil dva svoj tovariša, vrgel se je potem ponovno v ji jero, da bi rešil še ostala dva, a ves nji gov napor je bil zaman, ker sta že izginil pod gladino. Pozneje so njuni trupli p* tegnili na suho ognjegasci, ki so prihite na kraj nesreče, ostale pa je Zeleni kr odpeljal v tržiško bolnišnico. Tragičen d< godek je žalostno odjeknil po vsem tri škem in doberdobskem okraju.
V tovarni SAFOG
Prekinitev obratovanja v oddelku za lil železo v tovarni SAFOG so za krajšo dob suspendirali, ker je tovarna dobila neki manjših naročil. S tem so še za neki časa zagotovili kruh delavcem in oddalji od njih morečo skrb brezposelnosti. I koliko časa? Potrebna bi bila izdatna p' moč in zagotovilo stalnega dela in s tet tudi stalnega zaslužka, da bi se v družic safoških delavcev vrnilo upanje v lepS bodočnost in veselje do dela. Kajti kat naj z veseljem dela delavec, če pa ni njim visi večen strah odpovedi? Tovan SAFOG nameravajo reorganizirati in s ti seveda zmanjšati število delavcev. Na za1 nji seji, ki so jo imeli sindikalisti ti predstavniki Intersilda iz Trsta, so pr zahtevali odgovor od Intersilda, kaj mis ukreniti z odpuščenimi delavci. Intersil je odgovoril, da bodo to vprašanje proa čili v najkrajšem času.
\
m
išc br mi Ča di< ; ] in Po
ra’
da
m<
sv<
čel
za
po
Pa
si
ki
bla
Iz popotne torbe
V nedeljo, ker je bilo fep§ sonccT me pot zanesla v razne okoliške kraje in n i selja. Ce človek ne hodi z zavezanimi očfl okrog, lahko marsikaj vidi in zve. Tak sem med drugim opazil na slovenski Opčinah in drugih narodnostno mešani krajih tržaškega predmestja samo veli* italijanske plakate, ki so naznanjali, d pride v Dolino (na plakatih S. Dorlig® kvintet Avsenik. Za vse poštene Krašev« in druge Slovence je to poniževalno. Nim1 mo nobenega. namena delati propagan< za ali proti kvintetu Avsenik, vendar marsikoga presenetilo, ko je videl na slo' Krasu le italijanske lepake. Čudimo kako se je moglo kaj takega zgoditi vednosti dolinskih fantov, ki so si na* nalogo ohranjati staro slov. tradicijo Bregu. Mislimo* da take tuje propagaB v slov. predmestju Avsenik ne potrebuj Ce gre tako naprej, bomo nekega dne br2* da pride med tržaške Slovence kvint* Avsenicco!	Očivid'
2
*n; do Vsi V ( ali dai Bii da .rt Pri sto imi Co,
Vel m c I mo lih drv Re. Oe Je, veš *ap 'ali
OBVESTILA
GORIŠKIM ROMANJEM V BENETK1
Vsem, ki se nameravajo udeležiti škofi* skega romanja v Benetke v petek 1. m«l ’ sporočamo, da je zbirališče ob 6h na Tr*’ niku, odhod ob 5.15.
SLOVENSKI AKADEMSKI SKLAD DRIA. Kot smo že poročali, se pobii'^ prispevki za »socialni fond Adria«, ki 1,8 pomaga potrebnim slovenskim visoko#^ cem. Prispevke sprejemata uredništvo uprava »Katoliškega glasa« in »Demok^ cije«.
K<
K
drž Ved
Hiis
Mn Hra •H tal
**pi
*e , •Ho »kil
TEČAJ ZA NADZORNICE V KOL0r JAH. Tržaške dobrodelne ustanove« vodijo počitniške kolonije za sloveli* otroke, prirejajo skupen tečaj za nad*1 niče v kolonijah.
Tečaj bo v dneh 22., 23., 24. in 25. .Ulfli od 18. do 20. ure.
Pismene prijave se sprejemajo do maja: Slokad, v ulici del Ronco, 14; vensko dobrodelno društvo, v ulici •' chiavelll, 22/11.; Vineencijeva konfet1* v ulici Trento, 2/II.
Ji . P
OGLASI	:
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, ve^
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr, M1 Tiska tiskarna Budm v Goric*
•>1 I C Sfv se
1H>V
‘i
»Ui
dov
HZ!
»ed
Veli
kon
iov
»I*,
'tu.
°«la
»Op
H
kak
*»el
V,
<x>
volj