Posamezna Številka 10 vinarjev. Šlev. 234. v шшм, v (M 12. oktobra im LEID KLIV. b Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , sa en meeeo „ ca Nemčijo oeloletno . za ostalo lnoiemstvo , V Ljubljani na la oelo leto naprej . , sa en meseo „ V upravi prejimin meiečno se Sobotna izdaja: г sa oelo leto......K V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— sa ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna (.etltvrsta (71 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat , ... po 3 v za dva- ln večkrat . . %5„ pri večiib naročilih primaren popus. po dogovoru. j— Poslano: ' Enostolpna p tltvrstpo 6u vin. Izhaja vsak dan tzv emši nedeljo in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red iksr Uredništvo j« v Kopitarjevi nlioi štev. 6,111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne *=■ sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi alioi št. 6. — Račan roštne nraullmoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Opravniškega teleiona št. 188. Slovenci In pollsko vprašanje. Ugledni poljski varšavski list »Goniec« prinaša pod naslovom »Slovenci in poljsko vprašanje« dne 7. septembra sledeči zanimivi članek: »Čeravno so Slovenci popolnoma okupirani z italijansko vojno, vendar najdejo dovolj časa in zanimanja, da se bavijo tudi s poljskim vprašanjem. Že z narave hrepeneči po znanju, iščejo tembolj še danes informacij o Poljski, posebno ko je Poljska zanje nekako »poskusni kamen« moči in sile centralnih držav v prvi vrsti v vprašanju premembe in ozdravljenja dosedanjega odnošaja tik do nenemških narodov, osobito slovanskih. Ravnotako tvori tudi politična stran poljskega vprašanja, kakor tudi z ozirom na značaj, cilje in hotenja poljskih legij njen militarističen podstavek, stalen predmet razmotrivanj zavednega slovenskega časopisja. Največje zanimanje med v krogu tega časopisja pa je dokazal najresnejši in eden najstarejših slovenskih časopisov dnevnik »Slovenec«, ki je pred kratkim časom vpeljal posebno rubriko našemu vprašanju pod naslovom: »Poljske vesti«, Slovenec je glasilo v Sloveniji najmočnejše krščansko-socijalne stranke, z radikalno narodnim programom, ki opira vso bodočnost Slovencev z državnim združenjem z Avstrijo. Kot merilo zanimanja »Slovenca« o sedanjem vprašanju in položaju poljske bodočnosti naj nam služi število manjših in večjih člankov, posvečenih Poljski. V teku sedmih mesecev se dvigne to število do znatne številke 120 člankov, podlistkov, notic in poročil v značaju sicer samo informacijskem, toda obsegajočem skoraj celokupno sliko politično-narodnega, kulturnega in gospodarskega vprašanja sedanje Poljske. Razmerje Poljakov do Rusije označuje slovenski dnevnik zelo primerno in se ne pusti begati od fantomov pod vplivom gotovega dela inozemskega poljskega časopisja, katero se je v svojem času oglasilo, da vidi bodočnost Poljske le v rokah dinastije Romanov. Razpravljajoč o znani varšavski publikaciji »Z Rusijo ali proti Rusiji«, prihaja dnevnik do prepričanja, da ne more ruska avtonomija ne rešiti, ne zadovoljiti Poljakov. Vsaka forma odvisnosti Poljske od Rusije se odbija vedno na težkem položaju Poljakov, ki že danes nosijo bridke posledice dosedanjega jarma, v izdajstvu državne misli Poljske in zmožnosti idealov in ciljev osvobojenja. Že radi samo navedenih vzrokov mora biti poljska politika protiruska. (Št. 60, članek pod naslovom »Z Rusijo ali proti Rusiji«.) Vse ruske obljube Poljakom smatra »Slovenec« kot neverjetne. Že v prejšnjem letu je posvetilo slovensko glasilo poljskim legijam obširno razpravo pod naslovom »Akcija poljskih legij v poljskem kraljestvu« (Št. 51), ravnotako tudi celo število manjših notic. Sedaj prinaša stalno poročila o njihovem delovanju, slavi njihovo junaštvo in požrtvovalnost, sklicujoč se na pohvale nemških in avstrijskih poveljnikov, poudarja idejno zgradbo in podstavek njihove akcije v imenu neodvisnosti bodočega kraljestva. Tako zasleduje mali narod slovenski z vsem zanimanjem razvoj dogodkov v Poljski, poudarjajoč jasno, da jim je raz-pletajoče se v tej veliki vojni poljsko vprašanje ravnotako drago (»nič manj je nam pri srcu«, št. 67) in nič manj važno, kakor njihovo tam na južnozahodnem bojišču, občuteno sedaj za Slovence z bolestjo in bridkostjo z izgubo njihove — ljubljene Gorice.« 0 siDskl skupščini m Kri«. (Izviren dopis »Slovencu« iz Curiha.) Pred tedni so nam časopisi naznanjali, da se otvarja 10. septembra srbska skupščina na Krfu, potem pa so nam zopet naznanjali, da je bila 22, septembra po sedmih sejah zopet zaključena. Gospod Pašič je podal svoj ekspoze o vnanji politiki Srbije v tajnih sejah, kateri ekspoze je skupščina sprejela in dala svojo izjavo: Skupščina smatra za svojo dolžnost, potem ko je čula izjavo vlade o vnanji politiki, da ostane navzlic vsem strahovitim žrtvam neomajljivo zvesta vsem svojim nacionalnim zahtevani. Dalje je napravila kupšči-na nekaj komplimentov srbski vojski in jc izjavila zaupanje zavezniškim generalom in njihovim vojakom, nakar je bila skupščina zaključena. Pri glasovanju o zaupanju vladi se je zgodilo, da je osem poslancev zapustilo dvorano skupščine. To je zelo zanimivo in tudi značilno. Nov dokaz o srbski trdovratnosti: Danes, ko Srbije več ni kot države, ko je izgubila več kot polovico vseh svojih moči in to najboljših moči, ona trdovratno ostaja pri svojih prvotnih, nedosegljivih političnih ciljih. Hoče baje vse Jugoslovane združili v eno samo in neodvisno državo in to vse samo zaradi lepih oči entente in njenih tolikokrat ponavljanih obljub. Čudno se zdi človeku, da g, Pašič kot star diplomat in političen lisjak, kot ga je »Tagespost« 1912 imenovala, sploh šc kaj veruje v obetanja entente, ki ga je že tolikokrat pustila na cedilu. Če bi bile pri njej res vse besede zlate, ki se svetijo, zakaj je pa potem ona ista ententa, ki je toliko odpirala čeljusti o pravicah malih narodov že od začetka vojske sem, sklepala zahrbtno, ne da bi srbska vlada kaj vedela o tem, različne pogodbe z Italijo, kateri ona odstopa vse da črte Triglav, Vrhnika, Nanos, Reka, hrvatsko Primorje in Dalmacijo in to pod tem edinim pogojem, ako Italija te kraje tudi zasede, kar se pa ne bo nikdar zgodilo. To je čista neodkritosrčnost, to je zahrbtna politika, katere žrtev je postala Srbija. Kako grozno in strašno je to igranje s »pravicami malih narodov«,! Ententa hoče ščititi pravice malih narodov, pri tem pa sama uničuje ravnoiste male narode s pomočjo svojega rablja Italije. Toda zastonj je kazati slepcem lepih slik, in če niso gluhi, lahko slišijo. Pred Solunom se tudi odigrava poslednji akt srbske tragedije. Tisto bore malo srbske vojske, kar je je še srečno odneslo pete pred gladjo in smrtjo iz Albanije, je danes zbrano in na novo jih ententa goni na napad, na smrt. Seveda jim pri tem ne manjka sladkih besed in tešijo jih s tem, da prihaja ruska vojska iz Dobrudže, Tako govoriti je lahko, da bi s tem navdušili ostanke srbske vojske, ampak takih najti, ki bodo v to verovali I Mislim, da takih ni celo več v tistih, ki so časih ušla jako široko odpirali. Da bo Pašič na svoja pozna leta šc doživel tako strašna politična razočaranja, da bo videl svoj v resnici hraber narod napol v grobu, tega si menda on ni mogel nikdar predstaviti. Ravnotako je čudno, da je skupščina drla za njim čez drn in strn, to v najkritičnejših momentih. Da so se našli nekateri poslanci v narodni skupščini, ki tako politiko ne odrobravajo, pokazalo je onih osem poslancev narodnjaške stranke, ki so zapustili skupščino, predno jc prišlo do glasovanja o zaupnici. Vsi ljudje pač nimajo enakega obzorja in jednake daleko-vidnosti v politiki. Že v polnem toku te vojske, imel jc g. Pašič priložnost skleniti mir z Avstrijo. Lahko bi Srbija prihranila deset in desettisoče svojih najboljših sinov. Zakaj pa lega ni storil? Tudi bi to ne bilo nečastno. Seve, takrat je bilo treba čitati samo časopisje, kako sladka je bila ententa, obečala je zlate gradove in zvezde z neba. Takrat so bili gospodje poslanci ponosni, ampak danes, danes so dobili opozicijo in kregali so se na Krfu, kdo je kriv polomije in kdo ne, kdo je kriv te grozovite nesreče srbskega naroda in kdo ne. Gosoodje skupščinarji bi bili morali takrat pogledati samo proti zaoadu čez morje, pa bi ga bili videli, ki jc izkopal tako velik grob, cla je hotel pokopati cel srbski narod. To je vaš, pa tudi naš največji in naj-krvavejši sovražnik, to je Italija, ki vas nič manj ne sovraži kot nas Slovence! Srbska skupščina je šla torej spat, in kdo ve, čc bo ta ista skupščina še sploh lidaj kot taka se sešla. To nam bo pokazal LISTEK. Spomin i Gorico. Spisal Š—r—i. Velika procesija se pomika po dolgi cesti, ki pelje v neskončnost. Prah vstaja pod nogami in zavija potnike v meglo. Vsi molčel Odkar je deževalo gorje na njihovo hišo in so nastopili to dolgo pot jc jezik odpovedal službo, Solnce sije na potnikel Množica pozna, da to ni solnce njihovih domov. Ni mogoče! V teh zeleno nasičenih poljanah in še bolj temnih gozdih se ne vlovi noben solnčni žarek; vse vzame ta velika svetilka seboj, ničesar ne pusti obležati na tleh. In zvečer ko zaide, — kakor da bi ne bilo nič! Ko zatone ta orjak je pozabljeno vse, srečata se s temo nakratko, brez onega dolgega poljuba, ki smo ga gledali vsak jasen dan na jugu; ločitve ni bilo konca, nebo je žarelo, dokler ni cela narava izpela večerne pesmi. Dokler se je ta velikan sprehajal po nebu so padali žarki na trto, grozdje je dozorevalo kar pred očmi, življenje je dozorevalo in se penilo kakor vranec. Žarki so padali na nas, — srce ie bilo vedro gorkol Ker vedno mislim na Gorico se mi je nekoč zasanjalo o njej. Pripeljal sem se z železnico in izstopil na postaji. Tolpa ljudi, kodrolasih, močno zagorelih s temnorja-vimi očmi iz nekdanje Velike Grčije in od drugod me je obstopila. Kamor sem pogledal je stal kak posameznik te družbe, oprt ob zid in me motril z očmi, polnimi pohlepa po tujčevem milodaru ali nagradi. Zdelo se mi je, da se zdaj pa zdaj vrže ta tolpa name. Šel sem po mestu, povsod sem srečaval take ljudi, mesto jc bilo iz-premenjeno, umazano, zanemarjeno, niti od daleč podobno nekdanjemu lepemu mestu--- Stresel sem se groze, kakor bi videl spačen lep prijateljev obraz in sc prebudil. * * * Tedaj sem se spomnil dni, polnih prazničnosti. Na Travniku, tem velikem trikotu so se izlivali vase potoki množic, ki so prihajale v mesto od vseh strani. Cela ta množica je bliščala v vseh barvah, kar jih pozna oko. Kakor velika cvetna poljana jc bil cel trg. Tisoč bilk, tisoč cvetnih glavic in vse to se je gibalo, valovilo! Ta pestrobojna množica jc odložila pestrobojni plašč. Zavita v raševino stopa v svet z grenkobo na ustnicah. Pred njimi sc zapirajo vrata in okna. Kako bi se ne, Abel so, ki mu jc delež Kajnovo znamenje in Kajnova kazen. Pred njimi pa sc odpira pot v neskončnost. Kdaj bo koncc te poti, te prašne ceste? Množica jc molčala, jaz sem jih srečal: iz vseh grl sem čul glasove; krik je polnil ozračje: »Kje ste naši solnčni domovi, kje ste!« V Jrešeni" Eor'cl Giovanni Corvctto podaje v »Stampi« naslednjo značilno sliko o sedanji Gorici: Predčasna jesen je izrula po vrtovih zelenega mesta vrtov z brutalno roko vse cvctlice; nebo v petdesetih dneh naše okupacije niti cn dan še ni odložilo svojega sivega dežnega plašča ter joče vse svoje , solze doli na ubogo mesto. Umazano- j rumene lise se vlačijo po lepih zelenih vo- ! dah Soče in svet. in razpadle koče na obeh bregovih reke sc potapljajo v močvari. Kot edino svetlo točko v tej sivo-sivi sliki spoznamo italijansko trobojnicc, ki sc vije z mestne hiše. »Na granate sc navadiš kakor na mušicc,« mi je pravila natakarica v »Cafć Corso«, dočim mi jc v elegantni čaši postregla z ameriško ledeno pijačo. »Danes n. pr. jc miren dan. Avstrijci se zadovoljujejo s tem, da mečejo običajne granate v predmestja. Notranje mesto puščajo v miru. Zato morete videli danes tudi šc tu in tam po par ljudi na cestah. Nasprotno jc bilo pa včeraj zelo I hudo. Sovražna artiljerija sc je vedla pro-staško kakor še nikoli. Več granat je pačilo v glavne dele mesta in Goričani so namah izginili v kleti. Da, moj dragi gospod, če bi nc imeli kleti, ne vem, kaj bi bilo z nami,« Natakarica je imela prav. Prebivalci, ki so do danes ostali v Gorici, so se naučili, živeti pod zemljo. Bilo mi je, kakor bi videl prebivalce libijske puščave pred ceboj. Polagoma se jc umaknilo prebivalstvo iz višje ležečih nadstropij v nižja, dokler ni na tem potu dospelo končno v kleti. Danes so kleti polne glasov in luči ter kažejo pestro življenje, ki je v ostrem nasprotju z bornimi golimi stenami. Ljudje so se tu domače uredili, celo razkošnih predmetov nc manjka. Zunaj po cestah vidiš v dneh, kakor je današnji, ko jc sovražnik tnko dober, da ne kali miru, osebe blcclih obrazov in z naznotraj obrnjenim pogledom, kako v največji naglici skušajo opraviti svoje posle. Odhajajo in prihajajo, pozdravljajo se na kratko ter kupujejo nujne potrebščine — vse z največjo naglico, brez običajnega kramljanja na cestnih vogalih. Vsaka ccsta ima svojo »dobro« in »slabo« stran, kakor jo žc zadeva sovražni ogenj. Vsi poznajo te razločke ali jih vsaj instinktivno čutijo, čeprav so prvič tukaj. Ljudje hodijo posamezno drug za drugim ter se plašno stiskajo na »boljši« strani tik mimo hiš, dočim jc hodnik na razvoj časa. Ona je šla, ko je storila, kar se je zahtevalo od nje, ostal pa je Pasič, ta »patrijarh diplomatov«, ki daruje liki staroslovanski žrec bogovom entente, Do-sedaj se je pokazal hrast in kaj se ve, ako да ne zlomi vihar predmirskih pregovaranj. Toda počakati je treba, predno se izreče sodba nad njegovo politiko, ki je bila in je i'e tako osodepolna za srbski narod. Slovenci so pokazali, da vedo pravico in res-nico bolje in resnejše ceniti kot pa gosp. Pašič. Slovenci zremo vedrega Čela in jasnih po-ih pogledov v bodočnost pod zaščito Habs Surškega orla, dokler je še kaj naših hrabrih in junaških fantov na soški fronti. Dokler je še kaj njih, ne bojimo se vraga, ker nad nami je Bog in z nami preavica. Pogrešane družice s Primorskega. Alojzija Terzer, begunka. Kalja vas št. 23. posta Sv. Pavel v Savinjski dolini. Štajersko, vpraša, kje se nahaja njen oče Janez Drnovšček in njena 56 let stara mati Ana Drnovšeek iz vasi Krasno, pošta Kojsko pri Gorici. — Franc Predel iz Bukovje« pri Renčab, ki se nahaja zdaj v Selu, je izvedel, da jc povpraševala v -.Slovencu-, njegova žena Marija Pregel po njem. Pfosi- tedaj, naj se mu blagovoli naznaniti njen naslov. Žena ima baje pri sebi tudi 3Vs letnega sina Franca. -- Iščem svojo družino: očeta Peršič Franci, mater Ano in Josipa Peršič iz Šempasa št. 47 pri.i£ slabi« strani popolnoma prazen. Ako se vendar kdaj kdo v raztrese-nosti zmoti ter stopi na nasprotno stran, ga takoj ustavi svarilni glas, ki mu zakliče; -Ostanite tukaj, gospod, na oni strani je nevarno!« Povsodi vidiš prodajalne brez izložbenih oken; v prodajalno prideš skozi ozko špranjo, ki je ravno tolika, da se stis-,ieš skozi. V notranjosti te objame tema каког v katakombah in pred seboj imaš nešano zalogo vsakovrstnih neobhodnih ,eči kakor živila, dišave, čevlje, čepice, .otografične predmete, sladkarije, preka-enine, tobak, vino, razglednice, z eno be-iedo vse, kar potrebuje vojak. Vojaki tvorijo stalni živelj v Gorici. Gredo od strelskega jarka do drugega, puško na rami, iovinasto čelado na glavi, konec smodke ned ustnicami. Tudi vojaki gredo posa-nezno drug za drugim in le ob velikih, deče pobarvanih čebrih z napisom Pitna »oda« se tvorijo skupine. Poldan je. V elegantno opremljeni ka-.*arni, ki se blesti zrcal, sedi nekaj čast-likov. Nihče ne izpregovori besede. Na-:akarica hiti tiho od mize do mize. Jaz cm edini civilist v dvorani. Skozi obite -ipe gledam na prejšnji Franc Jožefov £orzo. Dež pada leno, počasi in enako-nerno, kakor bi bil odločen večno tako li. Obe vrsti golih dreves lovita kapljice n jih spuščata na tla kot drugi dež. Ob .idovih ravnodušno drsajo vojaki po dežju laprej. Dve mladi deklici se neumno hiho--eta in skušata začeti pogovor s par ber-aljeri. Po dva in dva stoje karabinierske Iraže, sive od glave do nog, kakor je celo •zračje; strogo in resno stoje na straži. Od '.v. Gabrijela in Sv. Marka sem pa v redih presledkih tfrome avstro-ogrski topovi. Tržič na Gorenjskem; predmojster Jožef Hočevar, Lokavec; topničarji: Fran Krt, Šmarie pri Ajdovščini; Jožef Hladnik. okolica Slovenji gradeč; Ivan Kržišnik, Unec; Matija Kranjc iz Jurkloštra. — Srčne pozdrave pošiljamo 7. bojišfa staršem, bratom, sestram, priiateliem in vsem vrlim slovenskim dekletom: Četovodja Barklič Mihael, desetnik Sa-ksida Rudolf, desetnik Devetak Jožef, vsi iz goriške okolice, poddesetnik Komac Avgust iz Bovca; poddes. šepetavec Ivan iz Kamnika; podd. Margon Franc iz Nabrežlne; inf. Kobal Franc iz Logatca in Ćuik Jožef iz Kobarida. — Prisrčne pozdrave vsem prijateljem in znancem pošiljata kranjska prostovoljna strelca: Ivan Vrcček, Trata pri Velesovem ir Pavel Brezar, Šenčur. — Najsrčnejše pozdrave pošiljajo svojim ženam, otrokom, sorodnikom, prijateljem in čitateljem »Slovenca« črnovojniki: Ivan Antončič iz Markovca; Tom. Strle, Podcerkev; Tom. Gorup iz Gabrija; Al. Kraševec, Markovec; Franc Rupnik, Vipava; Ivan Kvaternik, Šmarata; Ivan Konc, Babnopolie; Blaž Pavlič, Cerknica; Gregor Porok, G, Jezero; Matija Žust, Rovte. — Okrevajoči slovenski fantje in možje poSiliajo prisrčne pozdrave: Poddesetnik R. Fajdiga, Lože pri Vipavi; Vončina P., Čekovnik pri Idriji; desetnik Ivan Pav-lič, Črnikal v Istri; Trampuš Lud., Kostanjevica na Krasu; Perič Emil, Dol pri Gorici; Tavornik Jurij, Slivnica pri Celju; Franc Hraster. Bela cerkev: Jožef Brcar, Sežana; Marko Kodan, Poreč. — Vse znance in sorodnike in čitatelie »Slovenca* pozdravljajo slovenski vojaki v praški bolnišnici: Desetnik Černigoj Mar., Trst; četovodja Mikek Zdravko, Mozirje; Juteršek Valentin, Žalec; Lichteneger Avgust, Braslovče; vse za vero, dom. cesarja! — Vsem prijateljem in znancem iz Štanjela na Krasu pošilja iskrene pozdrave Alojzij Hočevar, — Slovenski možje in fantje trdnjavskega topniškega polka pošiljajo v ljubo domovino prisrčne pozdrave svojim staršem, ženam, bratom in sestram: Predmojster Kos Anton iz Trnovega; Ažbe Jakob, Jesenice, Gor.; Zore Jožet iz Ljubljane; Brenči Štefan, štajersko; Koleša Ivan. Ljubljana; Klanšek Ivan, Ljubljana; Sturm Jakob; Plesničar Andrej, Planina; Kr-pač Ivan. Slov. gradeč; Kostrevc Ludovik iz Rožne doline pri Ljubljani; Franc Vovk, Dolenjsko. — Najlepše pozdrave vsem slovenskim dekletom in »Slo-venčevim« bralcem pošiljajo slovenski topničarji možnarske baterije: Novak Jožef, Novo mesto; Smole Ivan, Šmarje-Sap; Glavič Anton, šf. Vid pri Zatičini; Kragelj Anton, Tolmin; Svetič Peter, Tanča gora; Slapnik Franc, Motnik; Brodar Franc, Moravče; Lenarčič Ivan, Logatec; Saks Martin, Šmartno pri Litiji; Klančnik Leopold, Rečica, Štaj.; Košir Anton. Celje; Krapež Jožef, Koroškoi Topar Filip, Celje. — Srčne pozdrave pošiljajo prostovoljci iz Ljubljane vsem znancem in dekletom; Jakob Bitenc, Zg. Kašelj; Joško Bajt iz Števerjana; Ivan Verho-vec, Hrušica. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo Slovenčevim« čitateljem in čitateljicam: Poddes, V, Zahrastnik, Radeče pri Zid. mostu; poddes. Pavel Gašperšič, Zadvor pod Ljubljano; desetnik L. Avsec, Beričevo; infanteristi: Martin Vidmar, Anton Lu-kežič, Matija Kalčič, Gregor Omejc, Anton Peterka, J. Bečan, Nikolaj Banavac, Ivan Tršelič; desetnik Ivan Gašperšič. — Slovenski fantje in možje pošiljajo z že zasneženih mrzlih bojnih poljan najpri-srčnejše pozdrave vsem znancem in prijateljem: Tomo Svetina, Anton Mohar, Karol Vidmar, Ivan Mavser, Josip Presetnik, Josip Skubic, Franc Potočnik, Jakob Kogoj, Fr. Piotar, Mih. Mukavec, Le-nard Zupan, Anton Miklič. — Nasrčnejše pozdrave pošiljajo z bojišča vsem prijateljem in znancem, posebno pa ljubljanskim dekletom c kr. prostovoljei strelci: Narednik Herman Klobučar iz Krškega; čer tovodja Ferdo Majcen; desetniki: Daniel Zupane, Henrik Rostohar, Kristijan Pichler; poddesetniki: Janko Doltar, Anton Križnik, Kurt pl. Hirst; strelci: Janko Friškovec; Zmagoslav Kveder, Viljem Golob, Henrik Strah, Ivan Starman, Franc Vergelj. Joško Gartner, Ivan Setničar, Avgust Ropret, Janko Jur-jevčič; zagorske znance in prijatelje ter dekleta pozdravljajo: Franc Sitter, Konrad Kovač, Ivan Po-stržin, Matevž Ocepek iz Zagorja ob Savi. — Z daljnih bojnih poljan pošiljata iskrene pozdrave: Četovodja Franc Jejčič in narednik Josip Zatkovič. — Slovenski saperji pošiljajo iz Ptuja vsem slovenskim fantom in možem ter poštenim dekletom in zvestim ženam prisrčne pozdrave: Vinko Benda, Jakob Osolin, Alojzij Vavpotič, Andrej Vagaja. Ivan Zaje. Franc Bencgaliia. Ivan Rak, Anton Višnovar, Jožef Novak, Franc Novak, Alojzij Zore. — Lepe pozdrave pošiljajo s fronte prostovoljni strelci: Lekše Ivan, Cvitkovič Franc, Bok Matija. — Mnogo pozdravov -Slovenčevim čitateljem pošiljata: Anton Berginc in Jožef Miklavič i- Idr*kega pri Kobaridu. — Štirje kraški opajski fantje pošiljamo iz daljne Rusije iskrene pozdrave vsem svojim ljubim domačim in drugim dragim dušam ter vsem našim beguncem: Edvard Blažič, A., T., A. — Slovenski petdesetletniki-pionirji pošiljamo prisrčne pozdrave vsem Slovenčevim ■ čitateljem v nadi na skorajšnje svidenje: Anton Pretnar z Bleda; desetnik Jožef Pucelj, Dane pri Ribnici; Franc Kajbič, Mokronog; Anton Pukšič. — Premnogo srčnih pozdravov pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam slovenski telefonisti: Četovodja Franc Bregant; Andrej Hribar, Križ-Kamnik; Josip Tršan, Ljubljfna; Slavko Mi-helič, Josip Schneider, — Prisrčne pozdrave vlč. g, Ig. Lebanu, župniku v Batujah - Selu, abs. inž. Vr. tovcu v Vel. Žabliah ter vsem bralcem in bralkam »Slovenca« pošilja Peter Šramek. —- Srčne pozdrave pošiljam vsem čitateljem »Slovenca*, prijateljem in znancem; dosedaj sva še zdrava, hvala Bogu, in sedaj čakava, da zopet udarimo na Laha; naše pesti so sedai že bolj koščene, zato pa tembolj trde. Bog nam daj skorajšnjo zmago in srečno vrnitev v domovinol Anton Bokal, bivši usiuženec Katoliške tiskarne; Jožef Brezovar, Mali Lipoglav. — Srčne pozdrave pošiljajo vsem rojakom in čitateljem '-Slovenca*: Matija Udovič, Ivan Rabak, Anton Relič, Josip Opek. Franc Hrastar in vsi drugi nesrečniki, ki smo že poldrugo leto v bolnišnici. — Jožef Žimic, topničar, pošilja prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa goriškim beguncem. — Vsem slovenskim tovarišem na raznih bojiščih pošilja iskrene pozdrave od Stohoda: desetnik Josip Zupan iz Šenčurja pri Kranju. — Prisrčen pozdrav domovini pošiljajo iz bolnišnice na Dunaju: Anton Kariš in tovariši. — Dalje pošiljalo pozdrave »Slovenčevim* bralcem: Ivan Sturm. Jožef Vižin, Ignacij Petelin, Jurij Gozellt in Franc Kavčič. — Podpisani štirje »veseli posestniki« pošiljamo vsem rojakom prisrčne pozdrave Domujcmo in gospodarimo na velikem kmečkem posestvu, katerega gospodar se je n svojo družino umaknil v zaledje. Prav je imel, imamo vsaj mi streho nad seboj. Okna in vrata so sicer pobita in podrta, kar nas fia ne moti. Na polju in v vinogradu smo se pridno otili dela: izkopali smo krompir, obrali fige, pozo-bali grozdje in nazadnje oklatili kostanj; bo že za zimo. Le žal, da pravega reda ni v hiši, ker manjka pridna roka gospodinje. Pa tudi to se bo prebilo, da bi le bilo vedno kaj za v lonec! Ognjičar Miklič, desetnik Lovrenc. Rosulnik. predmojster Janez Ren-kač, desetnik Joža Kotnik. Haročaife ..Slovenca." josovzodno SedmogrošKa očiščeno Romunov. Na jugovzhodnem sedmograškem ni več Rumunov j ostanki poražene druge rumunske armade beže čez mejo proti črti Ploesti-Buvou-Focsany; na pomoč hiteče rezerve skušajo v izjemnih postojankah onstran meje ustaviti umikanje. Falkenhay-nova armada zasleduje sovražnika tik za petami in je pri teai na nekaterih točkah že prekoračila mejo. Armada generala Arza, ki prodira severno od Falkenhaynove armade, je prišla skozi Barotsko goorvje in je na tem, da prekorači Aluto v smeri proti Kezdi-Va-sarhelys njeno središče je skozi gorovje Hargitta vdrlo v Csik in je po zavzetju mesta Csik-Szereda vrglo rumunske zadnje čete, ki so se ustavile na zahodnem pobočju gorovja Csik, ter tudi tu potisnile sovražnika proti meji. Samo levo krilo armade je zapleteno v težke, pa uspešne boje. Tu izvaja sovražnik, podpiran od ruskih čet, v zgornji dolini Marosa, naslanjajoč se na bukovinsko južno fronto, najljutejši odpor. Zdi se, da se rumunsko vojno vodstvo zanaša na še nadaljna ruska ojačenja. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. oktobra. Uradno: Na erdeljski bojni črti nobenih posebnih dogodkov. Pri Braševu čistimo prostor ob meji. Czikszeredo smo zopet zasedli. V gorah Gorgeny se sovražnik dalje brani. Severno od Kirlibabe smo odbili nek ruski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml- NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan: V dolini Maroš se sovražnik še trdovratno brani. V Gorgeny dolini in severovzhodno od Parajda se je ponovno umikal. Vzhodno od Czikszerede in bolj južno od tam v dolini Alute smo sovražnika vrgli. Pri Braševu zasledujemo dalje poraženo II. rumunsko armado. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Ob Donavi in v Dobrudži nobenih dogodkov. Skupine naših letal so obstreljevale uspešno čete, ki so se premikale pri Konstanci. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 11. oktobra. (Kor. ur.) Uradno: Ob Donavi pri Vidinu slabo delovanje s topovi. Naše baterije so prisilile sovražne, da so morale utihniti, V Dobrudži zahodno od železn'.ce Dobrič—Medžidije je mirno; vzhodno od tam slab topovski ogenj. Neki sovražni torpedni rušilec je obstreljeval na obali Črnega morja mesto Mangalia. Rumunsko uradno poročilo. 8. oktobra. Na gorah pri Kelemenu, Gdrgeny in Hargitta praske patrulj. Pri Ghimbaulu (?) zahodno od Braševa smo odbili več sovražnih naapdov, V prelazih Aluta in Iiu je delovalo topništvo. Ob Donavi in v Dobrudži topovsko delovanje. 9. oktobra. Na severni in na severno-zahodni bojni črti boji oatrulj. Pra Braševu smo bili prisiljeni, da smo se morali umakniti proti severnem izhodu karoatskih prelazov, V prelazih Caineki in Iiu mali boji pehote in topništva, ki so za nas ugodno izpadli. Na južnem bojišču besni topovski boji vzhodno od Zimnice. V Dobrudži topovski in boji patrulj. Rusko uradno poročilo. 9. oktobra, V Dobrudži so utrjevale naše čete včeraj iznova vzete postojanke. Na Črnem morju so naše torpedovke 6, oktobra poizvedovale pri Samsumu in proti Smope, kier so potopile več velikih in malih jadrnic, Rumuniji sunek naravnost v srce I Lugano, 11, oktobra. »Secolo« poroča iz Londona: Angleške vladne kroge usoda Rumunije zelo skrbi. Boje se, da odpravljata Falkenhayn na Erdeliskem, Ma-ckensen pa v Dobrudži Rumuniji sunek naravnost v srce, Berlin. 11. oktobra. »Lokalanzeiger« javlja: Iz Kodanja se poroča, da nameravajo Rusi v razbremenitev Rumunije nov sunek. Bitka v gozdu Apaca. Budimpešta, 10. oktobra. Vojni poročevalec pri Falkenhaynovi armadi poroča »Az Estu«: Med bitko, ki se je bila pri gozdu Apaca je zašla rumunska pehota večkrat v ogenj težkih nemških topov. Na 620 metrov visoki gori vzhodno od Alute so se razvrstile močne sovražne sile v dobro utrjenih postojankah. Način, kako sc vojskujejo Rumuni, znači okolnost, ker so hitro zgradili obrambne postojanke, Njih moderno zgrajeni jarki se raztezajo v več vrstah; te gorske obrambne črte so še oia- čevala opirališča pehote in topov. A kljub res prav dobrim postojankam so te nudile krasne vidike našim topničarjem, ki so pričeli celo goro obstreljevati. Ta hoj je zopet dokazal, da se rumunski sovražaik ne sme podcenjevati. Naši topničarji so dvakrat pregnali sovražno pehoto iz njenih jarkov, dvakrat so Rumuni s protinapadi odbili našo napadajočo pehoto in so se šele umaknili, ko je naš topovski ogenj v krvi zadušil njih tretji protinapad. Izgube Rumunov so bile zelo težke. Zrakoplovi nad Bukareštom. »Petit Journal« poroča iz Bukarešta: Rumunsko prestolico so od zadnjega petka sovražni zrakoplovi trikrat obiskali. Posledice velike bitke pri Braševu. Berlin, 11, oktobra, »Wolff« javljat Posledice velikih uničevalnih udarcev pri Braševu so tehtnejše, kakor je to bilo mogoče pregledati v prvih dneh. General Kraft je rešil pred vsem s svojimi četami dano mu nalogo v prelazu Rdečega stolpa, nato je korakal proti jugu in stoji pri gori Carski rob že na sovražni zemlji; general Falkenhayn se je potem, ko je uničil pri Braševu prvo rumunsko armado, takoj obrnil proti drugi rumunski armadi, katero je razbil v smeri od zahoda proti jugu. S smelim napadom so zlomile njegove čete sovražni odpor ob reki Sinča, na to so pa vrgle Rumune čez gore »Gozda duhov« v Aluto. Zmagovito so že vkorakale v Bra-ševo in groze že železniškemu križališču Ploesti, ki tvori zvezo med prestolico Bukarešt in Moldavo. Ker sta bili uničeni prva in druga rumunska armada, se j« zmajala tudi severna armada, katero sestavljajo ruske in rumunske čete in se hitro umikala skozi Gorgeny gore čez Pa« rajd. Neposredna posledica bitke pri Braševu je toraj, da so naši očistili celo južno in večji del vzhodne Sedmograške, Naši v Predealu. Budimpešta, 11. oktobra. »Az Est« javlja: Naše čete so vkorakale v Predeal, ru« munsko mejno postajo južno od Braševa, Na Erdeljskem zaplenjeni rumunski topovi, Sofija, 11, oktobra. Na Erdeljskem zaplenjene topove so prepustili Bolgariji, ker so istega kalibra kot bolgarski. Bolgarsko topništvo se je moralo že zato ojačiti, ker razpolaga sovražnik na severu in na jugu s premočno artiljerijo. Usoda Rumunije sporazum skrbi. Kodanj, 11. oktobra. V deželah sporazuma so v resnih skrbeh, da ne bi Rumunije vsled zadnjih težkih porazov zade-la usoda Belgije. Dopisnik »Timesa« v rumunskem glavnem stanu opisuje v dolgi brzojavki resen položaj Rumunije in pravil Nihče ne more več zanikavati, da nudi vojaški položaj rumunskemu vojnemu vodstvu zdaj veliko neprilik. Neizkušene rumunske čete se morajo vojskovati na dveh različnih bojnih črtah s četami, ki so navajene boja in ki so oborožene z najboljšim orožjem. Francoski listi pozivajo zaveznike, naj pomagajo Rumuniji, a raz-mere so žal take, da bi le Rusija mogla pomagati Rumunom. Od Rusije je zdaj vse odvisno. Neka poluradna ruska izjava pa pravi z ozirom na Rumunijo: Upamo, da se bo vojna sreča kmalu nagnila na stran naših zaveznikov, ker če bo sovražnik še dalje napredoval, bo kmalu postalo stra-tegično stališče Rumunije nevzdržljivo. »Rusi so nas prevarili.« Stockholm, 11. oktobra. Iz Bukarešta se poroča: Rumuni sedaj Ruse zelo sovražijo. »Rusi so nas prevarili«, se čuje povsod. Rusko poslaništvo straži policija. Pomanjkanje municije. Ženeva, 11. oktobra. General George« scu je bil zato v Londonu, da bo prepričal Anglijo in Francijo o nujnosti, da rumunsko armado kar najhitreje preskrbita z mu« nicijo in artiljerijskim materialom. V Rumuniji primanjkuje krogel in topov. Sovražni letalci nad Bolgarijo. Sofija, 11. oktobra. Od Donave sta letela proti Sofiji dva letalca, a pred Vraco so jih pričakovali naši letalci. Po kratkem zračnem boju so se morali sovražni letalci umakniti. Vojsko Z ROSI. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Z obeh bejišč nič novega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 9. oktobra. Ljuti boji v smeri proti Vladimiru Volinskem se nadaljujejo pri Za-turcih, Szelwowu in pri Buknovu. Naše čete so mestoma prebile sovražne Črte in so se ustalile v osvojenih postojankah. Vzhodno od Brzezanov je podvzel sovražnik ofenzivo južno od Szyballina, a naš ogenj ga je vrgel. Po najljutejšem boju na nož smo vzeli tam neki sprednji avstrijski iarek. Naš prestolonaslednik pri nemškem cesarju. Berlin, 11. oktobra. General konjiče, nadvojvoda Karol Franc Jožef je obiskal predvčerajšnjim cesarja Viljema v velikem glavnem stanu. Smotri Rusije. Sofija, 11. oktobra. (Kor. ur.) Oficiozni list »Echo de Bulgare« piše pod nadpisom: Smotri Rusije; Polom Rumunije ob Donavi in razvoj operacij na Erdeljskem sta največje, odločilne važnosti. Rumunija ni več škodljiva; izpiti bo morala popolnoma brit-ko čašo, Rumunija je bila vržena na tla, ne da bi ji bila mogla pomagati Rusija, katere moč so njeni gigantski napori zadnjih mescev izčrpali; rabila bo precej časa, da bo izpopolnila svojo vojsko. A ker je vržena Rumunija na tla in ker se je preneslo težišče bojev v južnovzhodno Evropo, Rusija ne bo mogla več izbirati časa, kdaj naj zopet nastopi. Čas, ko je poražena Rumunija, je zadel Rusijo v stanju usodne slabosti. Beda Galičanov v Sibiriji. Kodanj, 11. oktobra. Rusi so iz vzhodne Galicije izgnali v Sibirijo 35.000 do 40.000 oseb, med njimi 25.000 judov; ki bivajo v omski guberniji. Beda teh ljudi je tako velika, da posreduje avstrijska vlada potom ameriškega veleposlanika v Petrogradu za nje. Boji v Mecedonul. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 11. oktobra. (Kor. ur.) Uradno: Od Prespa jezera do Črne slabotno delovanje topn'štva. V ovinku Črne običajen topovski ogenj, ki je postajal od časa Ijutejši severnovzhodno od vasi Skočivir. Zasedli smo zopet vas Brodir in odbili več nočnih napadov. Na robovih Nidže Planine smo pregnali dve sovražni stotniji, ki sta poizkušali napredovati zahodno od Dobropolja, V Mogleniški dolini se je, kakor običajno streljalo s topovi in delovalo z minami. Zahodno od Vardarja slab topovski ogenj in spopadi s proti vasi Hadži Bejrimakle potisnjenimi oddelki. Z ognjem in z bajonetnim napadom smo uničili dve sovražni stotniji. Vzhodno od Vardarja in na vznožju Belašica Planine mestoma osamljeni streli s topovi. Na bojni črti ob Strumi slabi boji med patruljami. Ob obali Egejskega morja je neka sovražna križarka brez uspeha obstreljevala višine severno od Kavale. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan: Poleg mestoma živahnih bojev s streljanjem je napadal sovražnik ob Črni, ob Nidže planini in pri Ljumnici. (Zahodno od Vardarja), a ni uspel. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, NemsKi državni zftor. Berlin, 11. oktobra. (Kor. ur.) Državni zbor se je sestal danes ob 11. uri pred-poldne. Po kratki debati se odkaže predlog so.c, dem delavne skupine, naj sc prekine kazensko postopanje proti L i e b -k n e c h t u za dobo zborničnega zasedanja proti glasovom konservativcem, liberalcev in nemške frakcije, ki so a priori proti temu, poslovniški komisiji. Dalje sprejme po kratki debati zbornica predlog, naj se podaljša legislativna doba zbornice na eno leto kakor tudi enak predlog alzaško-lotarinškega dež. zbora. Med splošnim zanimanjem preide zbornica v debato o zunanji politiki. Izvajanja Bassermannova. Bassermann (nac. lib.) govori o posvetovanjih odseka za zunanjo politiko, ki so imela zaupni značaj. V podrobnosti posvetovanj se ne sme spuščati, toda to lahko pove, da se smejo smatrati razgovori o vojnem položaju.za zadovoljive in veliko obetajoče. Odsek je skrbno in kritično pretresel dogodke z Rumunijo do izbruha sovražnosti, gospodarske pogodbe z Rumunijo, politiko kralja in Bratianua, ki je imela namen nas varati. V odseku so se razpravljali dogodki v Grčiji, razmerje Nemčije do nevtralnih držav, terorizem Anglije. Z izrednimi simpatijami je pozdravil odsek občudovanja vredno postopanje grškega kralja, ki se bori v najneugodnejših razmerah za ohranitev nevtralnosti. Dalje je vzel odsek v pretres vprašanje prepeljave grškega armadnega zbora v Gorlice. Vojno vodstvo je dalo tozadevna pojasnila. Živahno debato je vzbudilo v odseku vprašanje bojnih sredstev, predvsem vprašanje podmorskih čolnov, Govornik prečita sledečo resolucijo odseka v zadevi podmorskih čolnov: »Od sek se jc v vprašanju podmorskih čolnov podrobno posvetoval. Debate so sc udeležili člani vseh političnih strank in zastopniki^ zveznih vlad. Vsi mornarično-teh nični, vojaški, gospodarski in politični momenti so bili vpoštevani. Ves razgovor je stal pod vtisom velike važnosti tega vpra- šanja z ozirom na koristi domovine. S p o-razumljenje se tozadevno v odseku ni doseglo, Odsek priporoča, naj opusti zbornica vsako razpravljanje o tej kočljivi točki z ozirom na to, ker je razprava v mornariško-tehničnem, vojaškem, gospodarskem in političnem vprašanju podmorskih čolnov brez škode za domovino nemogoča.« Tako priporočati zbornici je sklenil odsek s 24. proti 4. glasovom. Toda vodilna nit vseh posvetovanj zunanje-političnega odseka je bila hvaležnost nasproti armadi in mornarici. H koncu povdarja govornik veliki uspeh petega vojnega posojila, kar pomeni, da nemško ljudstvo upa v zmago. Izjava voditelja katoliške stranke. Poslanec dr, S p a h n (centrum) izraža v imenu zbornice zaupanje državnemu kanclerju s priznanjem uspehov nemških in zavezniških, armad. Povdarja moralič-no moč čet in njihovo neomajno vero v zmago. Sovražnik bo spoznal končno vso brezsmotrenost svojih naporov. Zmagali bomo ne samo v zunanjem boju, ampak tudi v gospodarskem. Govori se veliko o miru. K mirovnim pogajanjem spadajo tudi nasprotniki, toda ti nočejo o miru nič vedeti. Državni kancler je označil položaj za izredno resen in težak, toda dostavil je, da presoja maršal Hindenburg vojni položaj ugodno in z zaupanjem. Nemško lju-stvo naj se s to izjavo pomiri in naj se ne razburja z umetno narejenimi nemiri, ki nimajo nobene podlage. Govornik razpravlja dalje o resnih vprašanjih dnevnih dogodkov. K izvajanjam državnega kanclerja o Italiji bi imel nekaj dostaviti. Zaplembe »Palazzo di Venezia« ne smemo mirno prezreti. Avstrija je proti temu protestirala. Zaplemba palače pomeni kršitev garancijske postave, ki jamči za zastopstvo poslanikov katolikov pri sveti stolici. V obravnavanju notranje politike opozarja govornik na dejstvo, da se pri nastavljanju na upravnih mestih zapostavljajo cerkve. Želel bi, da bi v tem bilo drugače in da bi tudi v tem oziru veljal stavek »Sloga jači.« Stališče socijalnih demokratov. Poslanec Scheidemann (socijal. dem.) izvaja: Zadnje dni nam je dalo nemško ljudstvo z zavezniki nov dokaz svoje življenje sile. Toda vojno razpoloženje se menja tu in tam. V ljudskem življenju ne igra vojna, ne igra brutalna sila poslednje vloge. NesDorazumljenja se morajo rešiti z mednarodnimi pogodbami, toda zaupanje v pogodbo mora biti na obeh straneh. Mi smo mnenja, da mora politik določiti, kedaj in kako naj se vojna vodi, toda v politiki se ne sme pustiti vplivati od vojnega vodstva. Nasprotniki stavijo prenapete zahteve in upanja. Toda hočemo upati, da bo zmagal končno trezni prevdarek in pamet. Bramba domovine mora biti največji pa tudi najmanjši smoter, katerega moramo doseči, ako nočemo iti nasproti nejasni, temni bodočnosti. O gotovih blaznih načrtih ni pri nas hvala Bogu več govora in ga ne sme več tudi biti. Kar je francosko, naj ostane francosko, kar je belgijsko, belgijsko, kar je nemško naj ostane nemško, (Veliko odobravanje pri soc. dem.) Na tej podlagi mora biti sklenjen prihodnji mir, V vprašanju preskrbe z živili so se storile največje napake, predvsem s tem, da sc ni ljudstvu povedala resnica. Pomanjkanja trpečim mora biti pomagano. Govornik razpravlja dalje o hujskanju proti kanclerju posebno glede očitka, da hoče državni kancler preprečiti vojno in sicer namenoma. Njegovo mnenje je, da morejo nastopati s takimi očitki le oni, ki se boje demokratizma, ki se vedno dviga. Nemško ljudstvo mora biti utrjeno v zaupanju, da se bojuje le za svojo stvar in za ničesar drugega. Če čutimo potrebo varčevati s kruhom ne čutimo še potrebe varčevati s pravicami. Tukaj smo lahko radodarni, če hočemo. Samo vlada s tako voljo je v stanu zagotoviti Nemčiji trajen, časten mir, Zato naj se odpravita cenzura in obsedno stanje, naj se izpuste iz varnostnega zapora vsi Nemci, naj se ustvari odgovorno državno ministrstvo in zagotovitev principu, da govori državni kancler v sporazumu z državnim zborom. V taki ljudski vladi bi inozemstvo kmalu spregledalo, da je nemško ljudstvo pripravljeno skleniti časten mir, toda pripravljeno tudi braniti svojo prejšnjo pozicijo do zadnje kaplje krvi. Vzbudite se, dajte ljudstvu zaupanja. In če kdo zasluži zaupanja, zasluži nemško ljudstvo (Dobro-klici pri soc. dem.). Govornik zaključu e z besedami: Eno ljudstvo, en smoter: mir in orostost! (Viharno odobravanje pri soc. dem.) Bassermann o vojni. Bassermann govori o sijajnih činih armad na vseh črtah. Zato ima zaupanje v vojno vodstvo. Govornik povdarja, da se moramo sprijazniti z mislijo, da bo vojna še dalje trajala in da se da doseči mir le od premaganega sovražnika. Pohvala avstrijske armade. Posl. N e u m a n n (napredna stranka) pozdravlja z veseljem in zadovoljstvom zmage združenih nemških in avstrijskih čet proti Rumunom. Povdarja s ponosom sijajne uspehe Bolgarov in nadaljuje: Kdor je zasledoval junaštva naših avstroogrskih bratov s kritičnim očesom, mora priznati, da je imela avstrijska armada prestati v začetku vojne v južni Poljski najtežavnejšo nalogo, zastaviti pot ruskemu velikanu, ki je bil tedaj v vsej svoji nezlomljeni moči. Povdarja dejstvo, da se je vsled modrosti in odločnosti častitljivega vladarja Franca Jožefa posrečilo v sporazumu z nemškim cesarjem vodstvo bojnih sil na vzhodu enotno organizirati in tako ustvariti močan človeški jez proti vsem vpadom sovražnika. Drugi dan osme soške bilke. Drugi dan osme soške bitke je pravtako končal s popolno zmago našega orožja. Samo za male dele jarkov, katere je sovražnik mogel vdreti, se še bojujejo. Veliko število laških ujetnikov, katere so danes pripeljali v Ljubljano, priča o velikanski srditosti boja in vnovič dokazuje, da se vojvoda Aosta poslužuje Brusilovega načina, da goni svojo pehoto iz njenih jarkov k brezuspešnemu napadu. Z velikimi besedami je ententa napovedovala to ofenzivo in pripisovala poseben pomen poročilu, da sta na bojišče odpotovala Co-nan Doyle in d' Annunzio. Artiljerijska priprava za to ofenzivo je trajala celih osem dni. Bila je tako huda, da je gotovo dosegla artiljerijsko streljanje ob Sommi. Kljub temu sta pa prva dva dneva za Italijane minila izredno krvavo in brez vsakega uspeha. Med italijansko pehoto se bojujejo tudi črnci. Pričakovati je še hujših napadov, vendar upamo, da bodo tudi nadaljni boji delili usodo bojev prvih dveh dni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. oktobra. Uradno: Bitka na južnem krilu primorske bojne črte se je nadaljevala podnevi in ponoči in se je razširila na prostor severno od reke Vipave do Št. Petra. Na celi bojni črti med tem krajem in morjem so napadle zelo močne italijanske sile. Sovražniku se je posrečilo, da je vdrl na več mestih v naše prve jarke. Južno od Nove Vasi je pridobival začetkoma celo prostor proti Jamljam. Naši protinapadi so sovražnika zopet povsod vrgli; za posamezne kose jarkov se še bijejo. 1400 Italijanov smo ujeli. Boji na bojni črti v Fleimški dolini so ponehavali. Italijani v zadnjih bojih niso ničesar dosegli. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo naše isornarice. Dunaj, 11. oktobra. Uradno: Dne 11. t. m. zvečer je skupina naših letal uspešno napadla vojaške naprave v Trž;ču in v Staranzanu. Ponoči od 10. na 11. je napadla skup'na morskih letal pristanišča, lope in baterije v Vlori kakor tudi tam se nahajajoče sovražne ladje z najboljšim uspehom. Že daleč so naši letalci še dolgo opazovali požare v mestu in kako je gorelo neko skladišče olja. Vsa letala so se vrnila v svoje opirališče kljub najljutejšemu obrambnemu ognju. Poveljstvo mornarice. Strašna kanonada pri Gorici. Goriško, dne 10. okt. 1916. Italijani so navalili z vso silo. Kanonada je prispela ta teden do vrhunca svojega strašnega divjanja. Danes v jutranjih urah se je delovanje artiljerije še povečalo. Boj traja z nezmanjšano silovitostjo naprej tudi sedaj še v večernih urah, ko to pišem, V vipavskem odseku bobni in grmi, da se zemlja trese. Velika je bila naša radost, ko je došlo poročilo, da so Lahi pri svojem prvem navalu vrženi nazaj. GrSKO. Nova grška vlada. — Ministrski predsednik profesor. London, 10. oktobra. (K. u.) »Times« javljajo iz Aten: Novo ministrstvo se je sledeče sestavilo: Lambros: predsedstvo in pouk. Zalosastas: zunanje stvari. Zelos: notranje stvari. Drakos: vojno minisarstvo. Damianos: mornarica. Zanetulas: finance. Argyropulos: železnice, pravosodje in trgovino. Monakovo, 10. oktobra. »Mtinchener Neueste Nachrichtcn« javljajo: Kralj Kon-štantin je poveril sestavo nove vlade atenskemu profesorju Spiridionu Lambrosu, ki je zgodovinar in ki se dozdaj ni nikdar pečal s praktično politiko. Profesor Lambros jc bil svoj čas kraljev učitelj, pozneje jc postal kraljev prijatelj. Mož mojstrsko govori in jc na narodnih slavnostih nastopal kot sijajen govornik. Kmalu se bo pokazalo, čc bo učenjak sedanjim težavnim razmeram bolj kos kakor političarji po poklicu in čc bo mogel podpirati kraljev program proti navalu sporazuma in njegovih revolucij-skih prijateljev. Ker Lambros politično še ni nikdar nastopal, sodijo, da bo njegova vlada le poslovno ministrstvo, vsled česar sporazum ne bo mogel nastopati proti njej, Drobne vesti. Basel, U. oktobra. »Petit Parisien« poroča iz Aten: »Kraljevi dekret odpušča admirala Kunduriotisa kot pobočnika. —. Okrožnica vojnega ministrstva obeta častnikom macedonskih garnizij, ki niso udeleženi pri revolucionarnem gibanju, za september dvojno plačo. Atene, 11. oktobra. (K, u.) Rumunskega konzula v Patrasu so radi vohun-stva zaprli in odvedli na neko francosko ladjo. Tudi solunskega metropolita Aqua-tangelesa so zaprli radi vohunstva. Boji oa zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. oktobra. Veliki glavni stan; V posameznih odsekih armade mar« šala vojvode Alberta Wiirtemberškega in na Artois bojni črti kraljeviča Rupreta so zopet živahno delovale poizvedovalne čete. Na bojni črti severno od Somme so sledili močnemu sovražnemu ognju, ki se je razširil daleč čez Ancre proti severu, zvečer in ponoči številni delni napadi, ki so se na črti Morval—Bouchavesnes posebno krepko ponovili. Južnozahodno od Sailly se je tam ustalil sovražnik na ozki bojni črti v naš? prvi vrsti; y ostalem smo ga odbili z ognjem ali v pobližnjem boju. Severnovzhodno od Thiepvala se boj za neko malo opirališče še ni zaključil. Južno od Somme se je posrečilo Francozom, da so po večdnevnem pripravljalnem ognju vdrli v prednji lok naše postojanke v Vermando-villers in da so potisnili naše čete v črto, ki prereže črto. V popuščeni postojanki lev žite seli Genermont in Bovent. Naši letalci so sestrelili 4 letala za soj vražno, 4 pa za našo črto. Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a. Pri Prunay (južnovzhodno od Re'msa) je trčil neki nemški poizvedovalni oddelek do v tretji francoski jarek, kjer je ujel več mož. Na obeh straneh v zadnjih dneh pomnoženo streljanje, ob Mozi se je pompo« žilo posebno od časa do časa vzhodno potem je izstopil iz katoliške vere in postal brezverec, zdaj pa je zopet vstopil v katoliško vero- Isti dan, ko je bil v postelji krščen, se je tudi po rimskokatoliški šegi pustil poročiti s svojo tova-rišico. Ta njegova žena je že četrta soproga, Upajmo, da bode smrtnonevarno bolni Rosenfeld zopet okreval. — Smrtna kosa. Umrl je v celjski bolnišnici štajerski deželni uradnik v Radgoni Maks Leitgeb. — Umrl je v Celju vojak 87, pešpolka Jožef Petek. — Kako se dražijo živila. Iz Kilovč pri Premu na Notranjskem se nam poroča, da je posestnik in prekupec Gregor Fatur, po domače Ivane, že več mesecev vozil fižol in ga prodajal na tale način. Doma in po drugih vaseh ga je pokupil po nizki ceni, vreče je naložil na voz ter jih pokril s slamo in šel z vozom v Trst, kjer je fižol prodajal po 1 K 60 vin. kilogram. Vvojni orožniki so ga pa te dni zalotili, fižol zaplenili in kazen ne odide, — Neznani umrli vojaki. Ravnokar izšla XII. številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim udeležencem na vpogled. — Še enkrat: Nabirajte in sušite gobe! Po naših gozdovih raste sedaj mnogo vžit-nih gob. Nabirajte jih povsod pridno in jih sušite za zimol Na morju. V »Kanalu« en sam podmorski čoln potopil pet ladij. Berlin, 11. oktobra. (K. u.) Neki nemški podmorski čoln je potopil od 30. septembra do 5. oktobra v angleškem Kanalu pet sovražnih, oziroma nevtralnih s tihotapskim blagom naloženih ladij s 5576 tonami. »Nevtralna« Norveška izgubila do zdaj 171 ladij. Krjstianije. Od 30. septembra do 5. oktobra je izgubila Norveška 171 ladij, ki so obsegale 235.000 ton; zavarovalnina teh ladij je znašala 84 milijonov kron. Kako so potopili Nemci parnik »Stephanie«. Kolin, 11. oktobra. Iz Washingtona javlja »Kolnische Zeitung«: Potniškega parnika »Stephanie« Nemci niso torpedi-rali, marveč so odprli trije nemški mornarji, ko je zapustilo ladjo moštvo in 83 popotnikov, okna ladje in so jo potopili. Imena treh zadnjih potopljenih ladij niso znana; ne poroča se, da bi bil kdo utonil, Diplomatični vidiki So v toliko zadovoljivi, ker postopajo Nemci po določilih postave Л kakor so v Berlinu obljubili, »World« piše o položaju mirno, »Newyork Times« in »Newyork Herald« pa hujskata. Zopet polvorjeno pismo papeževo. Dunaj, 6. oktobra. »Reichspost« poroča; Agenzia Štefani poroča baje iz vatikanskih krogov poročilo, da je papež Benedikt XV. o priliki odpoklica dunajskega pronuncija grofa Scapinelli naslovil na cesarja Franca Jožefa pismo, v katerem opozarja vladarja, naj vendar misli v svrho rešitve svoje duše in prestola na mir, ker nosi sam odgovornost za izbruh svetovne vojne. Ta notica je tako že sama na sebi neumna in izmišljena, da je ni treba niti posebej še dementirati. Toda kakor smo se informirali na merodajnih krogih je ta notica, kakor vsa podobna poročila o br-zojavih med Dunajem in Vatikanom le neumesten plod domišljije. Književnost. — Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Uredniki: dr. Josip Gruden, dr. Jos. Mautuani, dr. Gv. Sajovic. Nova vrsta- Letnik VII. Zvezek 3. 1916. Str. 161—218. — Pravkar je izšel 3. zvezek letošnjega letnika Car-niole s sledečo vsebino: Dr. Milko Kos: Opazke h kronološki vrsti tržaških škofov v srednjem veku. (547—1299.) — Dr. Franjo Bučar: Popis knjig, ki so izšle v jugoslovanski protestantski tiskarni v Urachu — Tubingi v 16. stoletju-— Dr. Janko Ponebšek: Naše ujede (lesna sova, bela sova, grahasta in koconoga sova). S slikami. — Ferd. Seidl ocenjuje A. Penckov spis: Die osterreichi-sche Alpengrenze. — Iv. Vrhovnik sporoča, kako so Dalmatinovo biblijo rabili katoliški duhovniki in »O Kastel-čevem prevodu sv. pisma« iz 1. 1686. — Članarina znaša letno 6 K. Upravni-štvo in uredništvo je v Ljubljani (deželni muzej). Poljske vesti. Ljudsko štetje v avstrijskem pol] skem okupacijskem ozemlju. Časopis-v Lublinu poroča: Dne 16. oktobra se prične v avstrijskem poljskem ozemlju v statistične svrhe jludsko štetje. Ljudsko štetje bodo vršili posebni komisarji, postavljeni od etapnih poveljstev. Poljsko g kg, da ostane 147V;> kg. Vzemimo, da se je plačal prešič po najvišji ceni, to je 6 K 80 vin. za 1 kg, znaša to 1003 K. Od te vsote se odšteje še 4%, tako da vrže žival 963 K. Ta način računanja je za nas, za mesarje in za kmeta res nov. Vsaka novota-rija dela nekaj težav. Čujejo se pritožbe, da je tako računanje preveč zamotano. Z bu-dimpeštansko navado se nočejo prav sprijazniti kupovalci, preprosti kmet pa še manj, ki je bolj navajen prodajati na živo vago. Tukaj se mu zdi, da niti nc ve, po čem je prodal. Prešičji trgovci se menda nočejo prav oprijeti novega cenovnika tudi iz stvarnih razlogov, češ, da so cene za drobno prodajo prenizke v primeri s cenami na debelo. Tudi za doslej čedne živali ponujajo le po 4 K za 1 kg, V to se tukaj dalje nc spuščamo. Opozoriti le hočemo nadveposeb-n o s t i pri budimpeštanski navadi. Vzemimo izgled: Jurij in Luka sta prodala vsak svojo opitano svinjo; Jurjeva je imela 125 kg žive vage, Lukatova 170. Oba sta prodala po 6 K 80 vin. 1 kg po budimpeštanski navadi in sta mislila, da sta oba enako drago prodala; pa ko sta se hotela prepričati, kako pride kup na živo vago, spozna Jurij, da mu pride prešič na živo vago po 5 K 35 vin., Luku pa po 5 K 66 vin. Kako je to prišlo? Saj sta oba odtegnila enako po 22V> kg na živi vagi in oba enako po 4%? To je res! A razloček je bil pri živalih: Lukatov prešič je tehtal 170 kg, in če se je tej živali odštelo 22Vi> kg, se je odštelo 13.2%, Jurjev prešič pa je tehtal 125 kg, in pri tem prešiču se je odpisalo celih 18%. Zato se niso cene vjemale. Tega razločka marsikdo ne bo brž opazil, misleč, enako sc odpiše, enako drago prodamo. In vendar ni tako! Je pa ta stvar povsem pametna, ker vsak izvedenec ve, da pri rejeni živali gre manj v odpad kakor pri slabejši in b!l-go — špeh — pri prešiču ima večjo vrednost, zato je tudi primerno, da se višje plača. To razmerje raste tako-le: Živa teža Odpade v % pri 220 kg Se plača na živo vago če s« io plačalo po bmlimpeštar.-fiki ua> Adi po 6 K 80 vin. 125 kg 18% 5 K 35 v » 150 kg 15 »/o 5 K 54 v »l 170 kg 13-2 »/o 5 K 60 v D 200 kg 11-25 o/o 5 K 79 v n Iz tega se razvidi, da se cena pri boljših živalih avtomatično stopnjuje, kar povsem pravilno, saj vemo, da mast na živali pride sedaj draga. Utegne se zgoditi, da bo vešč kupec rekel: no, po 6 K 80 vin, ne morejo vsi biti, saj vidiš, da ni toliko vreden. Pri tem se vtegne kmečki gospodar vjeti, prezroč, da se žival z manjšo težo itak zmeraj slabše plača, tudi če bi po budimpeštanski navadi bile cene docela enake. Zato bodo kmetje imeli proti novemu načinu računanja najbrž pomisleke; tudi do kake nepoštenosti ali tožbe bo priložnost. Kmet bi najrajše prodajal tako, kakor je bil dozdaj navajen, na živo vago. Če bi se pa na računanje boljše razumel, bi budimpeštanski način ne bil za kmeta nič napačnega, ker se cena po vrednosti blaga primerno menjava. Onih ovinkov pri računih se pri živi vagi izognemo, a stopnjevanje v ceni, katero budimpeštanski način dosega, naj bi se pri morebitni izpre-minjavi ne opustilo. J. M. Gospodorsivo. Suho pssno listje in suho krompirjev-ko kupuje deželno mesto za krmila in sicer za krmilno centralo na Dunaju. Krom-pirjevka in pesno listje mora biti suho, namreč ne na solncu posušeno ampak posušeno s pomočjo toplote v sušilnicah, kakor jih imajo n. pr. pivovarne. Ponudbe z navedbo množine in cene tako sušenega blaga je pošiljati na deželno mesto za krmila v Ljubljani. Pripomniti je, da mora biti pesno listje odrezano z glavo, namreč z zgornjim koncem pesne korenine, tako kakor je navada obrezovati sladkofho -peso. Krompirjev sir. V gospodinjstvu, kjer je mnogo otrok, torej vedno dosti lačnih in praznih želodcev, je krompirjev sir posebne vrednosti, ker je prvič jako dober in drugič, ker se jako poceni da napraviti. 5 kg belega močnatega krompirja se skuha, potem olupi in pretlači. K temu se primeša 1 kg kislega mleka in nekaj kumine. Kislo mleko mora biti prav gosto in ne vodeno. Ta zmes naj se potem dobro zmeša ter poleti dva, pozimi pa štiri dni pusti stati v kleti. Po preteku tega časa naj se dobro ugnete ter razdeli v kose, ki naj se nalože v košarico ter dobro pokrijejo, da ne pridejo muhe do njih. Posuše se potem v zraku v senci in nato shranijo v kleti v kakem nalašč za to pripravljenem loncu. V 14 dneh je sir dober za uživanje. Darovi za iiDogo Degunko ШШ. Gospodu primariju prof, dr. Valcnti so bili poslani naslednji darovi: G. ravnatelj Schiller 2 K; noimenovan 2 K; -Kino Central« 50 K; gospa Paulin 5 K; g. bančni ravnatelj Gregorič 6 K; gdč. Šere Marija, učiteljica, 6 K; gdč. Mach Ana, učiteljica, 2 K; g. Sever Franc 2 K; g. Šega Leopold 2 K; g. Bcber Franc 2 K; g. I. C. Hamann star. 10 K; g. Maire Haufmann 20 K; neimenovan 20 K; g. prof. Jarc Evgen 10 K: g. F. Toman 10 K; g. Krušič Matija 2 K; g. Patcrnost Andrej 2 K; g. Ferlič Josip 2 K; g. Svetec Franc 2 K; g. Podobnik Julij 2 K; g. Lorant Adolf, tego-vec, 20 K; g. I, Bajec, nadučitelj v št. Vidu nad Ljubljano, zbirko 10 K; gdč. Čarman Neža, vojna kuhinja, 10 K; g. Peter Kozina & Comp, 20 K; g. F. Kollman, dvorni založnik, 50 K; gospa Miiller M., Domžale, 10 K; gospa Gospodaric Marija 3 K; g. Scaria Herman 5 K; g. Tomažič I„ Šmarje-Sap, 3 K; g. M. Leben, Št. Jurij pri Kranju, 7 K; gosp. Rancinger, želez, uradnik, 2 K; gospa Logar Iva, Kranj, 10 K; gospa Karenčan Jelica 10 K; gospa Čuden Josipina 10 K; č. sestra Evfemija, zbirka ginalk. oddelka 34 K; g. A. Sušnik, trgovec, 20 K; g. Krofta Ivan, bančni podravnatelj, 10 Kj g. dr. Skaberne Pavel 5 K; gospa Pirnat Ana, profesorjeva soproga, jc poslala otroško perilo; g. Schiffcr Viktor 20 K; g. dr. Alfred pl. Vafenta 50 K; g. dr, M. Rus 10 K; neimenovan 10 K; g. Lcdcrhas, prof., 3 K; g. dvorni svetnik Trcnz 4 K; g. dr. pl. Schoppl 4 K; g. polkovnik pl. Hollegha 4 K; g. podpolkovnik Truhelnt 4 K; g. Peter Schlcimcr 4 K; g. šolski svetnik Vesel 2 K; gospa major Udi 4 K; g. dvorni svetnik pl. Riiling 4 K; g. major Criniak 2 K; g. podpolkovnik Jung 2 K; g. vladni svetnik Kordin 4 K; gospa Kosak Josipina 10 K; g. Zaje Franc 2 K; g. Toni Josip 2 K; g. Lautežar Franc 2 K; g. Prus-nik Anton 2 K; g. Zaje Ivan 1 K; g. dvorni svetnik pl. Rafič 10 K; neka pcrica 1 K; g. Drganc 40 vin.; gdč. Schiffcr 1 K; g. Voltman 2 K; g. Srhantcl Jos. 2 K; g. Roger, hranilnični uradnik, 1 K; Mici in ŠJtcfi 2 K; g. podpolkovnik Schwarz 10 K; gospa KriGpcr Mici 10 K; g. Jancsch 6 K; g. tovarnar W. Tonnics 20 K; g. tovarnar Gossncr 30 K; g. drž. železniški svetnik pl. Ritter 2 K; g. profesor Lob 2 K; i!. Senft, praporščak, 2 K; g. Knistck, poročnik, 2 K; g. Schiller Oskar 4 K; g. Košcnlna I. 2 K; g. Aurič Josip 2 K; g. dr. Eger Ferdinand 20 K; if. Javornik Aloiiii 2 K; g. Čeme Karel 2 K; gosp. Beželj Anton 2 K; g. M. Arko, trgovec, 5 K; gosp. Kukman, c. in kr. mornariški nadkomisar, 2 K; g. magistralni svetnik Koch 2 K; g. dr. Karel p!. Hollegha 4 K; g. dr. Hons pl. Hollegha 2 i<; g. Sobni-ger Henrik, Litija, 3 K; g, Biirger Leopold, trgovec, 20 K; g. Toman 1'eliks 2 K; g. Runt Viktor, trgovec, 6 K; g. Smielovvskv, stavbni mojster, 4 K; g, Stoki Ernst, trgovec, 4 K; g. Ranzinger Rajmund 4 K; g. Tschech Kari, uradnik, 2 K; g. Peter Krisch 6 k; g. Korn Teodor 3 K; go3pa vašič Marija 50 vin.; N. N. 10 K; štirikrat N. N. 8 K; g. Smcrkolj Albin 5 K; g. Gaspari Dragotin 2 K; g. Gallć, nadučitelj, 60 vin.; g. Toncjc, kavarnar, 10 K; g. Zcntrich Jos., poštni olicijal, 6 K; g. Lovše Franc 2 K; g. I.užar Matija 2 K; g. Zaje Anton v Bistrici 5 K; gospa Mohorč Marija, Trst, 4 K; Fiala Kati, Idrija 20 K; gospa Deriiič Ana v Г-ancovem 15 K; Tavčar v Selcah 5 K; gg. 1'ečc in Kopač v Selcah 10 K; neimenovan (Moskovič) 6 K; gospa Pire Zofija, Idrija, 10 K; g. Jean B. Pollak, tovarnar, 200 K; g. Kadinc Anton 2 K; g. Jenko Avgust, Ljubljana, 20 K; g. Rcnner, c. kr. desetnik, 2 K; gospa Leske Helena 2 K; neimenovan 30 K; neimenovan 10 K; neimenovan 9 K; g. Nebcnfiihrcr, nndupravitcli, 4 K; R. in E. Lang 10 K; neimenovan 4 K; g. dr. Ivan Tavčar, župan, 50 K; g. Haberlc. 1 K; g. Ornahen M., Višnja-gora, 10 K; gospa Zazuta, babice v Krškem, 10 K; gospa dr. Bcrta Gregorič, Ilir. Bistrica, 10 K; J. K., Sv. Križ, 10 K; g. Vodopivec, enolet. prostov. četovodja, vojna pošta, 4 K; g. Krek F., župnik v Vranji peči, 5 K; gospa Grajzcr F., Vodice, 6 K; neimenovan 10 K; g. Pcrles Adolf 10 K; g. FJbert Julijus 10 K; g. Herman Leon 10 K; g. Mally Ivan 2 K; g. Tcrdina Franc, nadporočnik, 10 K; g. Wilkl, bančni ravnatelj, 10 K; gospa tlaarmann Valerija !0 K; g. Gruber Aleksander 5 K; g. Bizilj Tomaž 2 K; gosp. Pcrdan Josip 10 K; g. Rosner Milan 10 K; Schla-raffia Aemona«t 51 K; g. Zidar Josip in gospa na-mesto venca na greb ravnatelja Ludvika Moro 30 K; g. Tonnics Emil, tovarnar, 10 K; g. Schneidcr Josip 10 K; g. Schrcy Jean 10 K; g, Kosler Peter 10 K; gospa Galle Frida 10 K; gospa Galle Lilly 10 K; g. Hauptmann Adolf 4 K; g. Pollak Pavel 20 K; gospa Grafenauer 2 K; gospa Nagode Ivana 13 K; gospa Mejce Antonija 40 K; neimenovan 10 K; neimenovan 20 K; g. Pajser Ivan, Dobrunje, 2 K; gospa Hafner M., Škofja Loka 5 K; zbirka »Laibacher Zeitung« 179 K. — Vsega skupaj se je nabralo 1817 K 50 vin. vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj. Gorenjsko. — Istotam se kupujejo pc najvišjih dnevnih cenah 2383 nove in stare KSJPli vsako množine tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov, si Iabko narodi vsak sam brez vsakega truda, če naroči pri meni en zavitek 222'J „Morskega raalm" iz katerega se da narediti liter dobrega olja. ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stano K L— Pošilja se najmanj 0 zav. po povzetju. Trgovci precejšcn popust! Razpošiljalnica Ivan UrelC, "^Ц Ljubljana, Mestni trg 13. z vodno močjo pod ugodnimi pogoji. Stanovanje, nekaj zemljišča ter hlevi za prašiče in goved, primerno za kako družino, ki se nahaja med begunci. Naslov se dobi pri upravništvu SLOVENCA pod »Mlin 2411«, - K, PufnEk v Kranju sprejme takoj dobrega • v j y delo. 2414 Opr. St. U 185-16-4 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja I C. kr. okrajno sodiSče v Cerknici je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdniStva opravitelja Friderika Negovetiča, obtoženca Jakoba Bučarju, zagovornika not. subst. g. Mihaela Pintarja, o obtožbi, katero je dvignil javni ob-tožitelj zoper Jakoba Bučarja zaradi prestopka po 8 18 ces. uk. z dno 21. avg. 1916 št. 261 d. z. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženca, razsodilo tako: Jakob Bučar 41 let star, rojen v Stopanji vasi, pristojen na Rakek, oženjen, posestnik ln mesar na Rakeku št. 31, že kaznovan, je kriv, da je v začetku meseca septembra 1016 na Rakeku, izrabljajoč izredno po vojnem stanju povzročene razmere, zahtevni za noobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene, ker je prodajal po 4 K bO h 1 kg mesa krave, za katero jo plačal po l K 77 h 1 kg žive težo. b tem jc storil prestopek draženja po § 18 ces, uk. z dno 21 nvg. 1016 št. 261 d. z. in se zato obsoja po § 18 cit. ces. uk. na 10dni zapora, ki se pa z upornbo § 261 k. z. spreminja v 100 K denarne kazni ter v nadaljnih 200 K, skupaj torej v 300 K denarno kazni. Čo bi sc pa ta no mogla izterjati, na 30 dni zapora in po g 38!) k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. C. kr okrajna sodnija v Cirknica oddelek II. dno 5. oktobra 1916. Grogorc t. r. Иатђ&Ле - flanele bar$w, blago da obleke ceflr itd. pošilja Jaroslav Marek, tkalnica, v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. — 20 m barhenta — ostanke za 72 K 20 „ flanele — „ „ 62 K 20 „ cefira, blaga za obleke 56 K Od ostankov se vzorci nc pošiljajo. Stanovanje: 2 sobi in kuhinja se išče za i. nov. Ponuditi: „Upravn. SLOV. 2409" K nagrade dobi, kdor preskrbi takoj uradniški begunski družini iz Gorice nemeblovano stanovanje v mestu, obstoječe iz kuhinje, dveh sob in pritikline v svrho pošiljanja otrok v šolo. Ponudbe na upravo tega lista pod »V. Č. 2418«. Orehov les Kostanjev les v hlodih, v polenih in hlodih 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Г9Ц sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta v Krškem ta ii i siissiMi poslopjem. V hišah se nahaja gostilna, kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovanja. Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni; poleg hiš se nahaja velik, zaraščen, senčnat vrt, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hiši tudi pripravni z iz vrše-vanje mesarije, pekarne ali katerostbodi trgovine. Ker lastnik radiabolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni. Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin Scagnctti, Ljubljana, šeienburgova ulica št. 6. 2351 črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVSR & URBANIČ Ljubljana, Woliova ulica 12. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti gospe kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za darovanje vencev se iskreno zahvaljujejo ial&floči ostali. кмшШ&гсг иШа Za mnogobrojno vsestransko sožalje ob priliki težke izgube, ki nas je zadela, kakor tudi za poklonjene lepe cvetice in vence in polnoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Družim Drofenig - Miklauc. Zavod za ortopedično telovadbo v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom 2315 raznovrstno skrlvlfenje hrbtenice, Izbočen brbet, neenake rame, neenaka ledja itd. jc v StriSarjevI ulici št. 7. I. nad. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3,—4.ure popoldne istotam. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni brat, oče, stari oče iu tast, gospod ANDREJ FILLI cerkovnik v Tolminu danes v torek ob 3. uri zjutraj po težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Tolmin, dne 10. oktobra 1916. Franc Fllll, veleposestnik v Celovcu, brat. — Marija Maver, Ivan FJ1H, AIoJ-zija Kavčič, Franc Filii, hčere in sinovi. — Viljem Kavčič, Marija Fllll roj. Kavčič, zet in sneha. Andrijana, Janko, Dora, Radivoj in KarlFilli, ter Bogomil in Vilko Kavčič, vnuki in vnukinje. 2419 ц - v;- ' r ^ Josip Močan, c. kr. davčni asistent in poročnik, naznanja potrtim srcem v svojem in v imenu soproge, zapuščenih otročičev ter v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njegov preljubi brat, oziroma mož, skrbni oče, stric, svak, gospod i Moftn posestnik in c kr. štabni narednik odlikovan z veliko ш malo ter bronasto hrabrostno svetinjo dne 19 septembra 1910 v bojih pri Novi vasi na Doberdobski planoti padel junaške smrti zi ljubo domovino. — Naj pučiva sladko junak v zemlji, ki jo je branil! — Časten mu spomin! Kočarija, dne 7. oktobra 1916. Globoko žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. silil ШШШ&ј ВшПНмВН Ш £ > 5 кд шштл&агв ЈажаЕанзазл-ј. и рЦ , Z žalostnim in potrtim srcem naznanjam tužno vest, da jc naša ljubljena sestra, teta, svakinja in hči \§t fS^niiffk -i mi a ® 4a? kot begunka dne 8. oktobra 1910 na Stari Vrhniki pri Ljubljani, v starosti 33 let mirno zaspala v Gospodu. Pogreb jc bil dne 10. oktobra ob 8. uri zjutraj s sv. mašo, ki jo je daroval preč. gosp. Zamar, bivši kaplan v Solkanu. Najtopleje in presrčno so zahvaljujem preč. duhovščini, dalje čast. Marijini družbi za. nje tako požrtvovalno delo, zu darovani \enec in okrašenjo krste. Posebna zahval a bodi dalje ceni. dekletom zii lepo in ganljivo pelje. Rog povrni vsem, ki so k lepemu pogrebu kaj pripomogli. Svetila ji veuna luč! Anton Vodopivec, oče. Marija Voiloplvec, roj Lo: ar mati. — Dominik Vodopives, Alo.zlj Vodo;> vcc. Andrej Vodop.vac, Venčeslav VodOpivoc, bratje. — V ktorlja Utaj roj Vodonivec, sestra. — Krsiina Vodopivco : 3 roj. Bolinoa; svakinja. 8 чЈУлетжтаигтг-чигж'! ~y-r-дстж-a.i - -------- , ,.w. .• Л/ ^'iŽifA Podpisani naznanjajo pretužno vest, da je njih ljubljeni, nepozabni oče, tast in stari oče, gospod nzar nadupravitelj deželnih dobrodelnih zavodov v p. dne 11. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek dno 13. oktobra 1916 ob 4. url popoldne iz hiše žalosti liesljeva cesta št. 9. na pokopališčo k sv. Križu. Sv. maše za dušo pokojnika sc bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1916. Ana Wicsrier, roj. Krem?ar, Jela Wie3ner, roj. Kremžar, hčeri. — Ivan Wies- ner, profesor na nižjeavstrijskl dež. realni in višji gimnaziji v Modlingu, — Kar. Tschiun, višji nadzornik avstroogrske banke na Dunaju, zeta. — Enoletni prostovoljec it ari Tschuru, sedaj v vojni, vnuk. Venci se vsled želje pokojnikove v prid v vojni oslepelih hvaležno odklanjajo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 3-412