Stev. 242 hitilia platoa i iitiflii (lati cermtt ta li mi) V Trstu* v nedeljo 16. oktobra 1921 Posamezna številka 20 stoffrik Letnik XLVt Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Sištvti. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo * ifrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trjovcev in obrtnikov mm po 10 stofc. osmrtnice, zahvale, poslanice in va.MIi . po L 1.—, oglasi deaa.nl i zivolr*' mm po L Z — Mali oglasi po 23 stot. bes t ia, najmanj pa L 2. — Oglaii naročnica in reklamacije seoo3iliain izkliučao uoravt Edinasti. v Trstu, ulica s/. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Teietaa areioi&ra ia uprave 11-57. Naše spoštovanje Ravnokar smo prejeli 17./18. številko ;našega leposlovnega časopisa »Mladike«. Uredništvo nam je pripravilo prijetno iznenađenje. Na prvi strani vidimo Dantejevo sliko, a takoj na drugi strani krasno posvetilo, ki nam pove, da je ta številka našega največjega leposlovnega lista posvečena in namenjena proslavi šestoletnice smrti enega največjih genijev, ki dičijo vesoljno človeštvo, brezsmrtnega italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265 do 1321). S tem smo se tudi mi julijski Jugo-sloveni pridružili vsem drugim kulturnim narodom širom omikanega sveta ter smo doprinesli po svojih skromnih močeh k po-češčenju spomina tega vzvišenega učitelja vsega Človeštva. Skromen je naš prispevek, toda zavedamo se, da smo dali v ta namen najboljše, kar imamo na leposlovnem 4 polju v naši pokrajini. Tudi nam sedanje razmere same ne dopuščajo, da bi mi julijski Slovani mogli dati kaj več, kar bi bolje odgovarjalo tej vesoljni obletnici. In kakšne so te razmere? Pustimo, naj govori posvetilo samo, v katerem so opisane z mojstrskimi besedami: »Kakor takrat, ko si živel Ti (namr. Dante), je danes ni več pravice — pogazili so jo mogočniki z denarjem ali s krvjo; ni već poštenja — zastrupil ga je pohlep, ubila ga je zavist in zloba; ni već čistih duš — utonile so v blatu sladostrastnosti-ni več ljubezni med nami — ugasnila je v vzduiju smrti, ki nas obdaja; ni več vesli -- zadavila jo je sebičnost našega mrzlega duha; ni več miru med narodi — trgajo si živo meso, drug drugega vklepajo v verige in drug na drugega preže, kako bi ga vsuž-nili, kakor da ne bi bilo prostora dovolj za vse na božjem svetu, kakor da bi ne bilo prelite že preveč nedolžne krvi! Vse, kakor takrat, ko si živel Ti!« Grozna slika! Grozno ozračje, v katerem se človek boji lastne sape. Vsak korak, \saka kretnja, vsaka beseda po razmerah tlačenega in davljenega človeka spričuje o splošnem strahu, s katerim ga navdajajo nevarnosti razmer. Vse naše dejanje in ne-haaje, vse naše življenje je pod pritiskom te<*a neznosnega ozračja nekako preplašeno skromno. In skromna je morala biti tudi naša proslava Dantejeve šeststoletnice. Toda njen pomen je kljub temu velikanski. Pomen te naše proslave ni samo kulturne, temveč tudi politične narave. Dantejev duh naj nam oprosti in prireditelji proslave naj nam ne zamerijo. Niso oni, ki so temu krivi, niti mi. Krive so razmere, ki so tako strašno opisane v njihovem posvetilu vzvišenemu pesniku. Te razmere daja-jo vsakemu našemu, tudi najneznatnejšemu migljaju pečat politične vsebine. Glej tam, kmeta, ki se toži, .da so mu davki previsoki, da ne more živeti. Komaj je črhnil te nesrečne besede in že so mu vdarili na čelo pečat nevarnega protiitalijanskega a-gilatorja ako ne celo veleizdajalca. Glej mlado lepo Slovenko, ki je iz prirojene ženske sramežljivosti povesila oči v odgovor na kakršnosibodi laskanje kakega Italijana! Naj gre ne za poštenega in spodobnega italijanskega fanta, temveč za zadnjega potepuha, ki se je z najgršimi nameni priklatil v našo mirno deželo, naše dekle je s tem, da je povesilo svoje sramežljive oči in šlo mimo njega, zakrivilo politično demonstracijo, v kateri se zrcali sovraštvo proti Italiji! Glejte na drugi strani delavca, ki gre složno v borbo, da si revež ohrani svoj vsakdanji zaslužek in svoji družini vsakdanji kruh! Sovražnik je Italije! Slovenski napisi nad trgovinami, slo-| venska beseda v javnem uradu, slovenska pesem — vse, absolutno vse je politika — proti Italiji! Vsa naša lojalnost, miroljubnost in pokorščina napram oblastvom so zastonj proti temu naziranju, ki je vte-meljeno v ne iztrebljivem sovraštvu proti nam. Očitajo nam, da ne znamo spoštovati Italije in s tem opravičujejo svoje nelepo razpoloženje in postopanje proti nam. V enem oziru sicer imajo prav. Ako se od nas zahteva, da bodi naše spoštovanje do Italije v tem, da bi občudovali razne Giolittije in Bonomije ter se jim divili za to, ker so se pod njihovo vlado in torej po njihovi sokrivdi ustvarile v Italiji in predvsem v naši pokrajini strašne in neznosne razmere, ki smo jih opisali ob uvodu pričujočega članka, dalje da bi občudovali in veličali državno upravo in razne državne ustanove, ki dovoljujejo, da si zasebni posamezniki ali zasebne organizacije pred njihovim nosom prisvajajo oblast, ki gre e-dinole državi, in vpeljujejo v našo itak že zadosti nesrečno'm izmučeno deželo brezpravnost in zasebno strahovlado — tedaj moramo izjaviti, da smo za tako vrsto spoštovanja popolnoma nesposobni in da zares ne znamo spoštovati Italije. Spoštovanje je čustvo, ki se ne da izsiliti, temveč mora priti samo ob sebi. To velja tucfi glede našega ljudstva. Ono rado spoštuje vse, kar je pri drugih narodih zares velikega. Z našo, dasi skromno proslavo Dantejeve obletnice smo to jasno dokazali Spoštovanje, ki smo izkazali njemu, je bilo obenem tudi izraz našega spoštovanja do Italije, ki ga je dala sebi in vsemu človeštvu. S tem smo dokazali, da jo znamo spoštovati in v tem je tudi tisti politični pomen naše proslave. Toda ta pomen ni bil nikakor preraču-njen. Pi oslava ga je dobila proti v«i;i pri-reditel ev in proti naši volji. Proslava Dantejeve "blelnice ima politični pomen po volji razmer, v katerih živimo, dasi je dalo pobudo zanjo golo navdušenje za kulturno veličino. Všled tega se bodo vsi julijski Slovarji p:idružili hvalevredni pobudi »Mladike«, da se z njo poklonijo velikemu pesniku. Dantejevo obletnico smo proslavili po svojih skromnih močeh neglede nat >. ka&-fen bo njen odmev pri naših gospodarjih. Prvi odmevi so žalostni in sramotni. Dvorana, kjer se je začela z naše strani ta proslava z javnim predavanjem o Danteju, se je spremenila v pogorišče — po volji razmer, v katerih živimo. Pripravljajo se novi zločini nad nami in našim imetjem. V nekem tržaškem listu smo čitali te dni besede, s katerimi neki tržaški poslanec očitno grozi, da bo spremenil naše Julijskoo pokrajino v — Armenijo. Vse to se godi v letu, ko se obhaja šest-stoletnica največjega moža, kar jih je dala Italija človeški kulturi. Nas pa ne more nobena takšna grožnja, naj bo še tako nevarna, pripraviti do tega, da bi se odpovedali vzvišeni nalogi, ki nam je poverjena in ki obstoji v tem, da se ob pravem spoštovanju Italije borimo za enakopravnost jugoslovenskega življa Julijske pokrajine. Veliki Dante sam, ponos italijanskega plemena, čigar spomin smo po svojih skromnih močeh proslavili tudi mi, nam je porok, da smo na pravi poti: Temer si dee di sole quelle cose Ch'anno potenza di fare altrui male: Dell'altre no, che non son paurose. (Inf. II. 88—90.) Jugoslavija Povratek kralja Aleksandra PARIZ, 14. «Havas» javlja, da se bo vrnil kralj Aleksander okoli 20. t. m. v Bel-grad. Ministrski predsednik Pašič se pred zasedanjem narodne skupščine tudi povrne. Pašičev poset pri Briandu PARIZ, 14. Včeraj ob 11. dopoldne je posetil ministrski predsednik Nikola Pašič francoskega premierja Brianda. Poset je trajal nad eno uro. Pred odločitvijo albanskega vprašanja Skader priznan Albaniji PARIZ, 14. V jugoslovenskih diploma-tičnih krogih je vzbudila včeraj posebno pozornost vest, da je poslaniška konferenca priznala Skader Albaniji in rešila razmejitveno vprašanje v njeno korist, čeprav sta Anglija in Francija poprej bili na strani Jugoslavije. Ministrski predsednik Pašič je takoj posetil včeraj Brianda in ga naprosil za intervencijo. Briand ga je zagotovil, da se bo vprašanje albanskih mej revidiralo v kor' Jugoslavije. Rektificirale se bodo gotovo meje na črti Peč in Prizren. BELGRAD, 14. Vest o priznanju Skadra Albaniji je vzbudila v tuk. političnih krogih veliko vznemirjenje. Vlada kralje-, vine SHS je na poslaniški konferenci obširno utemeljevala rektifikacijo albanskih mej iz leta 1913, zlasti v okolici Debra, Prizrena in ob reki Cjevni. Zahtevala je ludi priklopitev Skadra k jugoslovenski državi in ustje reke Bojane, da imajo Ju-gosloveni svobode« dohod iz Črne gore na morje. Vest je vzbudila ostro kritiko, ker so zavezniki že leta 1919r določili sedanjo demarkacijsko črto, katere niso Jugoslo- Najetje državnega posojila t inozemstvu BELGRAD, 14. Na podlagi sklepa vlade odpotuje jutri finančni minister dr. Kumari udi v Londen, kjer ostane okoli 14 dni, da vodi pogajanja glede najetja zunanjega posojila v znesku 500 miljonov zlatih frankov. Finančnega ministra spremlja ravnatelj Narodne banke g. Novakovič. Pogajanja med jugoslovensko delegacijo, in avstrijsko vlado razbita? DUNAJ, 14. Že dlje časa se je mudila na Dunaju posebna jugoslovenska delegacija, ki se je pogajala z avstrijsko vlado o ureditvi raznih gospodarstvenih vprašanj, predvsem pa o plačilu terjatev, ki jih imajo jugoslovenski državljani v Avstriji. Pogajanja so bila uspešna in dozorela so že v toliko, da je bilo vsak trenutek pričakovati, da bo protokol o doseženem sporazumu podpisan. V zadnjem trenotku pa so se na splošne presenečenje pojavile takšne težkoče, da je z vso resnostjo računati s tem, da se pogajanja docela razbijejo. Jugoslovenska delegacija zapusti že prihodnje dni Dunaj. Izročitev nemški V ladij Jugoslaviji KOTOR, 14. V Erceg Novi v Boki so prispele nemške ladje, ki jih je morala po mirovni pogodbi Nemčija predati kraljevini SHS. Od Nemčije dobi Jugoslavija 12 ladij. Prvih 6 je že prispelo v pristanišče. Vse so intaktne ia v celi opremi. Plule so pod jugoslovensko zastavo. V n&kaj dneh prispe semkaj še 6 ladij, ki bodo razdeljene po raznih pomorskih bazah Jugoslavije. Vse te ladje sestavijo v službo, čim bodo prebarvane. Vse so malodane nove. Proces proti atentatorjem na Drafikovića ZAGREB, 14. Včeraj se je nadaljevala^ veni nikdar prekoračili, ampak jo samo glavna obravnava proti Rodoljubu Čola-branili proti Albancem. 1 koviću in drugom. Zaslišan je bil Dušan Petrovič, ki je poizkusil svojčas izvršiti atentat na ministra Draškovića. Izjavil je, da je hotel samo demonstrirati, ker je vedel, da samokres ne funkcionira. Glede svojih dosedanjih izjav, ki jih je podal tekom preiskave, je izjavil* da je govoril tako samo zato, da je sploh kaj govoril. Bolgarska Zmaga bolgarskih aemferadajfcov. — Poraz komunistov SOFUA, 14. Po dosedanjih resultatih o občinskih voBtvah v Bolgariji je zasnamo-vati veliko zmago bolgarskih zemljoradnikom Zemljoradnička stranka je pridobila celo v mestih velike uspehe. Na vsej črti so poraženi komunisti. Zanimivo je tudi dejstvo, da so nazadovale vse nekdanje Ferdinandove stranke. Poljska Poljska in pristanSče v Gdanskem VARŠAVA, 15. Iz Gdanskega poročajo, da ;e bil med zavezniškim velikim komisarjem in zastopniki poljske vlade sklenjen si rrczum, na podlagi katerega se bodo poljski pazniki lahko svobodno posluževali pristanišča v Gdanskem, dokler odbor Zveze narodov končnoveljavno ne reši vprašanja tega pristanišča* Kalila Kraljeva dvojica se je povrnila * s Tridentinskega MILAN, 15. Snoči sta se kralj in kraljica na svojem povratku s Tridentinskega pripeljala v Milan. Na postaji so jih pozdravili prefekt, kvestor, poveljnik armadnega zbora, poveljnik divizije ter druga civilna in vojaška oblastva. Kralj in kraljica sta odpotovala dalje v Piemont, dočim je ministrski predsednik Bonomi stopil z vlaka in se je pozneje odpeljal z brzovlakom v Rim. S shoda socialistične stranke. — Resolucija Serrati - Baratono dobila veČino MILAN, 15. Včerajšnja seja je bila odločilna in na njej je vladalo resnejše in mirnejše razpoloženje kot na prejšnjih sejah. Prvi je govoril Modigl*ani. Naglašal je nevarnost, ki preti.it«7'fanskemu socializmu ne samo od fašizma, temveč tudi s strani italijanske ljudske stranke. Don Sturzo je stegnil svoje roke po deželi in grozi da bo dobil vse kmetske zadruge v svoje roke. Je pristaš sodelovanja v vladi. S kom bo Šel na vlado? Obenem s Serratijem brez njega nikdar. Za Modiglianom je govoril Panebianco Celo vprašanje, ki ga ima shod pred seboj, obstoji v tem, da se določi, kakšno naj bo zadržanje socialistične skupine v parlamentu. Pravi, da bi morala socialistična stranka «sodelovati z vlado, ne da bi samo stopila v vlado*. Nato jjt govoril zastopnik splošne delavske zveze. Prečital je izjavo glavnega vodstva, v kateri se naglaša zvezna pogodba med stranko in delavsko zbornico, ki je znatno povzdignila ugled socialistične stranke. Kot zastopnik v delavski -zbornici organiziranega delavstva priporoča shodu, naj reši edinstvo stranke. Besedo dobi nato Alessandri, ki obdeluje v svojem polemičnem govoru Baratona tn Turatija. Je za edinstvo stranke. Pri zadnjih volitvah je dobila stranka 1,600.000 glasov, vpisanih članov šteje 110.000, ima v svojih rokah 96 listov in 1200 občin. Spričo te impozantne organizacije bi bilo naravnost blazno, ko bi se hoteli razcepiti. Zato poziva zborovalce, naj rešijo edinstvo, ker bodo s tem rešili socializem. Za Alessandrijem je nastopil voditelj desnih Turati. Rekel je, da loči njegovo skupino od sredincev zelo tenka mreža, ki se bi dala lahko odpraviti Smo za sodelovanje in obenem proti sodelovanju. Je za kompromisno politiko; saj je tudi ruska vlada le plod vsakodnevnih kompromisov Glede vstopa v vlado pravi, da je nerazumljivo, zakaj bi ne smela stranka razpravljati tudi o tem vprašanju. Ako bi se stranka odločila za sodelovanje, bi imel (:< njen korak zgodovinski pomen. Gre za to, da se uniči fašizem, da se odpravi nevarnost vojne in da se napravi odločen korak naprej. Tudi on je za edinstvo st:a - ke. S Turatijevim govorom se je končala splošna razprava o strujah. Govorniki, ki so nastopili po Turatiju, so govorili le kot poročevalci o resolucijah. Predložene so bile štiri resolucije. Ko so tudi porocevni -i končali svoje govore, je bila seja prekinjena ob 20. uri. Ob 22. se je seja zopet otvorila ter se je začelo glasovanje. Glasovanje je bilo končano ob 2 zjutraj. Izidi so bili sledeči: Resolucija Baratono je ' dobila 47.628, resolucija Turati 19.916, resolucija Alessandri 8.080 in resolucija Lazzari 3.765 glasov. Italijanska socialistična stranka končno izključena iz DL Internationale MILAN, 15. Danes zjutraj ob 10*30 je bila zaključna seja shoda italijanske socialistične stranke. Na tej seji je bilo prečita-no pismo III. internacionale, s katerim se stranka obvešča,- da je vsled tega, ker je shod zavrgel Lazzarijevo resolucijo/ končno izključena iz komunistične internacionale. Anglija Angleško - irska pogajanja LONDON, 15. Konferenca za rešitev irskega vprašanja je imela včeraj sejo, ki je trajala od 11. do 15*30 ure. Seji so prisostvovali vsi angleški in irski zastopniki. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Anglija in predlog Zveze narodov o Gornji Šleziji LONDON, 15. Balfour je na §eji ministrskega sveta, ki je bila nalašč sklicana v ta namen, na dolgo razlagal postopanje izvršilnega odbora Zveze narodov pri proučevanju gornješlezijskega vprašanja. Odbor Zveze narodov je upošteval edino le izide ljudskega glasovanja ter je pazil, da ne ustvari take politične meje, ki bi bila prepreka za gospodarsko življenje dežele. Angleška vlada je odobrila brez vsakega pridržka odločitev Zveze narodov. Razen predlogov glede mej sprejema angleška vlada tudi priporočila Zveze narodov glede gospodarske strani tega vprašanja. Poslaniška konferenca se bo sestala danes in v nonedeljek ter bo mogla že y torek naznaniti svoj sklep, ki ga bo medza-vezniška komisija v Oppelnu lahko laz-g'asila že v četrtek. ZVeza narodov Zveza narodov uradno javlja, da je končala svoje delo glede Gornje Šlezije 2ENEVA, 15. Glavni tajnik Zveze narodov je izdal sledeče poročilo o odločitvi Zveze narodov glede Gornje Šlezije: Odbor Zveze narodov je končal svoje delo za razmejitev v Gornji Šleziji. Posebni sel bo šel v Pariz ter bo nesel predsedniku vrhovnega sveta g. Briandu odgovor Zveze narodov na vprašanje, ki ji je bilo stavljeno 12. avgusta. Odbor Zveze narodov je pri proučevanju tega vprašanja moral vpo-števati določbe versailleske mirovne pogodbe, željo prizadetega prebivalstva, ki je bila izražena potom ljudskega glasovanja ter zemljepisni in obenem gospodarski položaj dežele. Glavna težkoča je bila v tem, da so prebivalci, ki so glasovali za Nemčijo, oziroma za Poljsko, tesno pomešani med seboj. Sicer velja to v različnih, t' da vendar znatnih odstotkih in zraven t«ga gre za tiste pokrajine, ki so najgosteje naseljene. Ne z* zemljepisnega ne z gospodarskega vidika ni bilo mogoče zamisliti takšne meje, da bi ne bilo prišlo pod Nemčijo en del prebivalstva, ki je glasovalo za Poljsko, in obratno k Poljski en del prebivalstva, ki je glasovalo za Nemčijo. Vse, kar je mogel odbor Zveze narodov storiti, je bilo to, da je skušal skrčiti število teh prebivalcev do najmanjše mere, jemajoč pri tem v ozir izide ljudskega glasovanja. XUIIL shod Italijanske socialistične stranbe Socijalistični kongres v Milanu je nadaljevanje borbe med reformistično in revolucionarno strujo v stranki, borbe, ki se je pričela pod vplivom vojne in ruske revolucije že na bolonjskem kongresu in se nadaljevala v začetku t. 1. v Liv ornu, kjer so iz stranke izstopili najbolj revolucionarni e-lementi in ustanovili novo komunistično stranko. Marsikdo je mislil, da bo v socijalistični stranki vsled izstopa komunistov prenehala borba obeh nasprotujočih si tendenc. Zgodovina socialistične stranke od li-vornskega kongresa do danes in milanski kongres pa nam pričata, da je v stranki ostalo še mnogo revolucionarnih elementov, ki iz različnih razlogov niso hoteli zapustiti stare stranke in slediti komunistom. Vsled tega je popolnoma naravno, da se je moral na milanskem kongresu ponoviti spor med reformisti in revolucionar«. Da bode našim čitateljem jasneje, moramo v kratkih potezah opisati skupine, ki so nastopile v medsebojni borbi v Milanu. Dasiravno imamo pred seboj le dve glavni struji, reformistično in revolucionarno, so se delegati na kongresu razdeli^ na štiri skupine: In sicer na čiste reformiste pod vodstvom Turatija, Trevesa, D Aragone, ki bi iz stranke hoteli iztisniti revolucionarje, na čiste revolucionarje pod vodstvom Lazzarija, Maffija in Riboldija, kateri so postavili predlog, naj se iz stranke izključijo reformisti in dve skupini, ki stojita v sredi med reformisti in revolucio-narci. Prva od teh dveh, pod vodstvom Alessandrija in Zilocchija, priporoča brezpogojno enotnost stranke, t. j. da sme vsak član socijalistične stranke svobodno zastopati in braniti svoje posebno prepričanje, medtem ko druga in na kongresu najmočnejša skupina, tako imenovanih mak-simalističnih edinjašev, pod vodstvom Ser-ratija in Baratona sicer tudi želi ohraniti edinstvo stranke, ali ne brezpogojno, marveč pogojno. Serratijanci hočejo namreč, da bi se Turatijanci ne izključili iz stranke že na kongresu, kakor predlaga Lazza-1 ri, marveč, da bi se priznala vodstvu stranke pravica izključevanja takih članov, ki bi se pregrešili proti načelom maksimali- stične politike. Lazzari je v svojem govoru dokazoval, da bi tak sklep ne imel nikakega pomena in bi ostal na papirju, vsled česar bi tudi vsi reformisti še nadalje ostali v stranki. To so torej vidne zunanje razlike med vsemi štirimi skupinami, ki se bore na milanskem kongresu. Seveda odgovarjajo tem zunanjim razlikam tudi globoke notranje razlike v presojanju politike, ki naj bi jo sledila socialistična stranka. Kar se tiče reformistov in revolucionarcev, so naši Čitatelji večinoma na jasnem, ker smo o tem že ponovno pisali; prvi hočejo pomagati meščanskim strankam pri vzpostavi političnega in gospodarskega reda v državi ter še le potem potom reform priti polagoma do socializma, medtem ko trdijo drugi, da je treba vzpostavo političnega in gospodarskega reda z vsemi sredstvi preprečiti in delati na to, da se pospeši razpadanje današnjega kapitalističnega reda, kar bi povzročilo revolucijo in zmago socializma. Težje pa je točno očrtati politično misel obeh srednjih skupin, in sicer skupine Alessandrija, ki se bolj približuje reformistom in Serratija, ki se — vsaj navidezno — bolj približuje revolucionarcem, in sicer radi tega, ker se v teh dveh skupinah nahajajo razni elementi, ki onemogočujejo jasno izražanje politične misli cele skupine. Mnogo je med.njimi reformistov, ki se hočejo kazati v delavstvu bolj simpatični revolucionarni obleki, a so tudi taki revolucionarji, ki se ne upajo odločno ugrizniti v jabolko revolucije, ker ne vidijo jasne'ga programa, po katerem bi se dala revolucija uspešno izvršiti. Vse to nam je pokazala debata na kongresu. Medtem ko gredo Turatijanci v svojem reformizmu do skrajnih posledic in trde da morajo socialisti vstopiti v vlado, ako želijo, da bi se uspešno izvajale delavstvu koristne reforme, priporoča Alessandri, naj bi se ne oviralo vladam izvrševanje delavstvu koristnih reform in naj bi socialistični poslanci v parlamentu izsiljevali od meščanskih vlad delavstvu koristno politiko. V svojem govoru je Alessandri izrecno poudarjal, da je on proti temu, da bi socialisti sodelovali v vladi. Približno isto je govoril tudi govornik Serratijeve skupine, Baratono. On je menil, da bi se parlamentarno delovanje socialistov moralo osredotočiti v odsekih, ker da so vlade le izvrševalni organ odsekov. Poudarjal je, da se socialisti ne smejo kompromitirati s tem, da bi sodelovali v vladi, ki bi bila eventuelno — kakor na Nemškem — primorana v gotovih slučajih eventuelno nastopati z orožjem proti delavskim masam, ako bi te nasilno hotele porušiti obstoječi državni red. Bistvene razlike torej ni med obema srednjima skupinama Serratija in Alessandrija. Razen tega soglašate obe ti dve skupini v glavnem tudi z reformisti, in sicer v tem, da so vse tri za izkoriščanje parlamenta na korist delavstvu. Gre le za vprašanje, kako naj se izkorišča parlamentarizem, direktno z vstopom v vlado ali indirektno"^ s podpiranjem socialistov bolj prijazne vlade. Ker ima Lazzarijeva revolucionarna skupina na kongresu le neznatno manjšino, je torej že sedaj jasno, da bo na kongresu — pod eno ali drugo obliko — zmagala struja, ki se hoče potom parlamenta boriti za korist proletariata in vse kaže, da bo kakor na livornskem kongresu tako tudi v Milanu zmagal Serrati. Važno je tudi dejstvo, da nam tudi ta kongres ni prinesel jasnega programa socialistične stranke. Ena struja je drugi očitala, da nima jasnega programa in nekateri govorniki so celo odkrito priznali, da stranki manjka jasen, konkreten program. Reformisti niso na kongresfl niti poskušali dokazati, da se po njih poti pride gotovo do socializma, marveč opravičujejo svojo politiko s tem, da je treba odpomoči kritičnemu položaju proletariata, medtem ko sedanja revolucionarna skupina v socialistični stranki niti ne razpolaga s takimi močmi, ki bi se upale lotiti reševanja tako težkega vprašanja. Popolnoma je torej umevno, da je večina kongresa ostala formalno med enimi in drugimi. V resnici pa se je nekako prikrito in sramežljivo postavila na konec vrste, katero vodi reformist Turati. Dodatek. Članek je bil že napisan, ko smo dobili poročilo o zadnji seji kongresa in o izidu glasovanja, ki potrjuje naša predvidevanja. Veliko večino je dobil dnevni red Baratono od (skupina Serrati-Baratono) in sicer 47.628 glasov. Tej skupini navidezno najbolj sorodna * skupina Alessandri je dobila 8.080 glasov, reformisti (skupina Turaii) 19.916 in revolucionar-ci (Lazzari) 3.765 glasov. Značilna je bila zadnja seja kongresa, na kateri sta Turati in Modigliani podvrgla neusmiljeni kritiki zmedenost in neodločnost politike Serrati-jancev. * Izid tega glasovanja bo imel veliko važnost za bodoči razvoj političnega življenja v Italiji. Ako bi bila zmagala skupina Turati, bi to pomenilo, da bi morali v najkrajšem času dobiti vlado, v kateri bi bili zastopani tudi socialisti, vsled česar bi moral nastopiti važen preobrat v italijanski državni politiki. Zmaga Serratija pa pomeni, da moramo preiti še eno stopnjo, preden pridemo do tega. Gotovo je, da bodo socialistični poslanci podpirali tako vlado, ki bo naklonjena socialnim reformam. Socialisti bodo torej za sedaj postali vladna stranka, ne da bi imeli svojih zastopnikov v vladi sami. Naravno je, da tako razmerje ne bo moglo dolgo trajati, vsled česar bo morala socialistična stranka v kratkem sprejeti Turatijev program in stopiti v vlado. Ako se k reformističnim glase vom prištejejo še glasovi skupine Alessandri, ki se.pomika vedno bolj na dcsr.o in ki se gotovo v kratkem popolnoma spoji t reformisti, dobimo sledeče razmerje: Serrati 47.628, Turati in Alessandri sku- gaj pa 27.996 glasov, kar nam dokazuje« a se je reformistična struja v nekdaj re- Stran IL volucionarni stranki znatno ojačila in da koraka k zmagi. Pričakovati moramo torej v najkrajšem času vladno krizo in spremembo kurza notranje in v nanje politike v Italiji. . Ko is bila še Mirijo... »Piccolo della Sera« z dne 14. t. G. prinaša članek iz »Messaggera«, v katerem se nemški tirolski poslanci ostro napadajo, ker se niso udeležili sprejema kralja ob priliki njegovega obiska na Tirolskem. I-menovani list jim očita, da si pod Avstrijo ne bi bili upali kaj takega! Kar se tiče njih pritožb, ki so jih izrazili, ko so odrekli svoje sodelovanje pri sprejemu kralja, jih vprašuje »Messaggero«, zakaj da niso protestirali, ko je bila Avstrija proti italijanski univerzi, proti avtonomiji Trentina, ko * je metodično preganjala italijanski živelj in kolonizirala z Nemci čisto italijanske kraje? In zakaj da niso protestirali proti temu, da so Nemci mesto Trento imenovali Trient?! Ne prihaja nam niti na misel, da bi branili Avstrijo. Saj dobro vemo, kako so ji bili na srcu Nemci in očitki >Messagge-ra« na račun Avstrije so gotovo opravičeni. Če bi bil »Messaggero« malo boljše poučen o postopanju Avstrije v prilog Nemcem, bi lahko dodal še marsikaj. Toda misli, ki je skrita v teh očitanjih, ne moremo odobravati, češ; Če je Avstrija tako delala proti Italijanom, zakaj ne bi sedaj Italija obrnila kol?! Čemu protestirate sedaj? Ne, gospoda pri »Messaggeru«, 'to ni argument! Ne maramo tu razpresti misli, ki se nam porajajo; prepuščamo »Messaggeru«, naj vzporeja Italijo z Avstrijo. Mi imamo sicer bri4ka izkustva, ampak vendar še mnogo, mnogo upanja, da je Avstrija, oziroma avstrijski sistem res umrl in zato ne sledimo »Messaggero« na njegova, za pošten list sploh in za italijanski list posebej še precej opolzla pota. V enem pogledu pa hočemo odločno braniti Nemce: namreč, da imajo pravico rabiti ime Trient. To mesto igra v zgodovini Nemcev veliko vlogo, na vsak način mnogo večjo, nego v zgodovini Italijanov; ime je starodavno, je živo med 70 miljoni ljudi; in kakor imamo mi sveto pravico, da imenujemo Rim — Rim in Dunaj — j Dunaj, tako imajo tudi Nemci neoporečno, skozi stoletja pridobljeno pravico do imena Trient. Tu je »Messaggero« v zmoti. Na vsak način pa je njegov namen hvalevreden, ko priznava, da je prav, in zahteva, naj se kraji imenujejo tako, kakor jih je krstilo domače ljudstvo. In če bi »Messaggero« protestiral proti temu. da so Nemci kak neznan, zakotni Montefiore prekrstili v »Blumenberg« bi mu dali mi prav, stokrat prav. In sedaj naj nam »Messaggero« dovoli par, le par vprašanj med tisoči, ki nam silijo v pero: Kakšno vlogo je igral v zgodovini italijanskega naroda Repentabor, da je bilo treba prevesti ga v Monrupino?! In Trnovo — Ter-ranova, in Sušnjevica — Frascatti, in Za-zid — Sassetto, in Rakitovič — Grancino, in Podmelec •— Piedimelce, in zopet Trnovo — Torrenova, in Veprinac — Appia-no itd. itd.?! Kdo je dal italijanskim uradnikom pravico, da na tak način pačijo tisoče in tisoče naših imen? Zakon ne, zgodovina ne, domače ljudstvo ne! Mari tirolski Nemci?! Bravo! Pa saj vemo, da nič ne pomaga- Zato naj nam dovoli »Messaggero«, da ga Vsaj prosimo, naj bi opozoril italijanske uradnike, da ne bi se smešili pri tem. Čemu imenujejo uboge istrske Cerovlje — Cerretto, Ce-rcgliano, Ceroglie in Cerretto istriano? Čemu so imenovali ubogi Rakek — Rec-chio, Racche in Racca, ko se še Nemci niso upali na to ime in prezirljivo zavrgli lepi slovenski predlog, naj bi ga imenovali > Krebstein«? Čemu imenujejo Podgoro, slavno Podgoro, kjer je teklo toliko krvi, danes Piedimonte?! Čemu imenujejo neznatne Kilovče danes Montefreddo?! Ali ve Messaggero, kako je prišlo do tega imena? Kilovče je Nemec prevedel zelo enostavno, — kakor je pač "on znal — v Kil-Jenberg. Prišel je italijanski uradnik, vzel, ker sa v Kilovčah menda sami trdi Nemci, seveda nemško ime, prevedel »berg« v »m on te« in »kili« (ortografija je postranska stvar) pa v »freddo«; in tako je nastal »Monte freddo«. Človeka res mraz strese. Ulejte, saj naše ljudstvo rado prizna italijanska imena, kjer so opravičena. Da, še več. Celo samo ustvarja italijanska imena. Ilocete primer, gospoda pri »Messaggeru«? Evo: Starodavni Javornik pri Rakeku, ki se še danes v vseh italijanskih mapah imenuje »Javornik«, so prekrstili šaljivi notranjski tihotapci v »Monte Com-mercio«. — Pa tega vam mogoče ne bi smeli povedati. Noms tržaJKlh okollčansRIh Sol Novo šolsko leto je prineslo našim okoliškim šolam nekaj izprememb, potrebnih m nepotrebnih, mimo katerih naš list ne more molče, ker posegajo globoko v bodoči razvoj našega šolstva, pri katerem je v največji meri prizadeto naše okoliško ljudstvo. Za danes se nočemo dotakniti vprašanja učiteljskih imenovanj, ki se niso še izvršila kljub večkratni obljubi od svetovne vojne sem ; tudi ne bomo govorili o letošnjih premeščenjih učiteljstva, ki kažejo jasno namene šolske oblasti, da o-nemogoči našemu učiteljstvu sleherno, tudi najneznatnejše delovanje izven šole ! robaviti se hočemo le z najnovejšo potezo merodajnih činiteljev na šolskem polju, ki znači po eni strani pljusko v obraz slovenskemu učiteljstvu, po drugi pa kaže na skritem namero italijanske vlade: polagoma zabrisati v našem otroku že v pr-^vi mladosti še ono malo slovenske zaves- ti, ki mu je ni mogla doslej vzeti strupe^ no ozračje s politiko prenasičene ulice. P o odredbi (ne vemo, katere šolske o-blasti, pismenega odloka ni namreč nihče izdal in se je vse izvršilo na usten ukaz novega tržaškega šol. nadzornika !) bodo odslej poučevali italijanščino na slovenskih okoliških šoiah posebni učitelji, 1 lt&Hjani po rodu in duhu. Odredba, ki ni uzakonjena z nobenim posebnim predpisom zadnjih let, bi sicer ne bila tako huda in krivična, če bi se bila izvršila v drugem kraju in drugačnih razmerah. Ker je znanje drugega deželnega jezika za nas v resnici potrebno, je naravno, da se ta jezik poučuje na vseh tistih šolah, kjer je gotovo, da bodo otroci v poznejšem življenju prihajali v stik z italijanskim življem. V tem smislu je razumevati tudi resolucije slovenskega učiteljstva. ki so bile sprejete na zborovanjih «Zveze Pouk v italijanščini naj bi se vršil po mož nosti le na onih šolah, kjer se je pred vojno poučevala nemščina, ki je postala zdaj za nas brezpredmetna. To bi bili vsi kraji v bližini mest in drugih industrijalnih središč, a poučevanje bi bilo poveriti najprej domaČemu, t. j. slovenskemu učiteljstvu, če je usposobljeno za 'to. Le skrajnem slučaju naj bi se uporabila italijanska učna moč. V vseh drugih krajih pa ta pouk nima nobenega smisla, ker bi se vršil v okoliščinah, ki izključujejo vsak, tudi najmanjši uspeh .in bi posebno na naših vaških eno-, dvo- in tro-razrednicah pomenil le nepotrebno prikrajšanje učnih ur drugih za otroka gotovo važnejših predmetov. Mesto Trst in o-kolica pa sta imela že od nekdaj svoje posebne potrebe in zato se je italijanščina poučevala na naših šolah kot drugi predmet celo pred nemščino. Danes je tretji jezik seveda popolnoma odpadel in ostala sta le slovenščina kot materni in italijanščina kot drugi deželni jezik. Oba jezika pa je doslej poučevalo slovensko učitelj-stvo, ki je imelo in ima še danes vse potrebne predpogoje za to. Saj je motalo in mora še danes polagati iz italijanskega jezika poseben izpit, da ž njim dokaže svoje jezikovno znanje, ki je potrebno za u-spešen pouk v ljudski šoli. Ta zahteva se je izvajala in se izvaja še danes, s tako doslednostjo, da je brez tega izpita, ki ni samo formalen, ampak v resnici materialen, popolnoma izključeno vsako definitivno učiteljsko nameščenje. Šolski oblasti pa je najbrž postala v zadnjem času tudi ta sposobnost našega učiteljstva sila nadležna, sicer bi ne bila izvršila goriomenjenega ukrepa ter že v teh dneh poslala na slovenske šole italijanske učne moči, ki naj letos prevzamejo isto delo, za katero je bilo doslej in je še danes slovensko uciteljstvo popolnoma usposobljeno. S tem" je udarila najprej sebe po nosu. Postavljamo to trditev iz enostvnega razloga, ker ni našla šolska oblast v sebi toliko poguma, da bi povedala jasno in glasno, zakaj ni slovensko uciteljstvo več vredno učiti danes in za naprej to, kar je učilo doslej od pamtiveka. Kajti če je v sedanjih, baje novih razmerah morda res nesposobno za vsak pouk italijanskega jezika, (o čemer pa upravičeno dvomimo, ker ima svoje redne izpite in so celo taki med njimi, ki so zmožni drugega deželnega jezika tako, da bi mu mogli zavidati to sposobnost celo sami italijanski kolegi!) tedaj je bila sveta dolžnost šolske oblasti, da bi mu to svoje mnenje tudi odkrito povedala, prej (nego je sploh kaj ukrepala- Ta dolžnost bi ne bila samo čin vljudnosti, ampak je celo nujnost, ki izvira iz one visoke in lepe misije, katero mora šolska oblast izvrševati nad slovensko šolo in slovenskim učiteljstvom; namreč: čuvati, da se duševne zmožnosti našega učiteljstva ne otrnejo, temveč da se v mejah možnosti in vsakdanje potrebe razširijo in poglobijo. Te svoje največje naloge se šolska oblast, (po njenem ravnanju sodimo namreč) niti od daleč ne zaveda in zato je skelenila in izvršila nekaj, kar obsoja najprej — njo sauno! Opozorimo nadalje še na neke posledice, ki nujno izhajajo iz te zadeve. Kako naj šolska oblast od danes naprej, ko je poverila pouk italijanščine na naših šolah drugemur, neslovenskemu .učiteljstvu, 'še opraviči svojo dosedaj s tako doslednostjo izvajano zahtevo do slovenskega u-čiteljstva, da naj se ono tudi za naprej podvrže izpitom iz italijanskega jezika, da uporablja ta jezik v domačih konferencah, pri uradnih okrajnih in deželnih skupščinah itd. Taka zahteva mora pasti sama od sebe, ker je nelogična v bistvu m posledicah ter nima nobenega pomena več ne za državo ne za slovenskega učitelja in tudi ne za slovensko šolo. Tudi bi ne bilo človeško zahtevati od slovenskega učiteljstva tako žrtev na trudu in času, ko bi itak ne moglo te svoje jezikovne sposobnosti, četudi bi jo imelo, več udejstvovati v ljudski šoli, ker mu jo oblast sama zabranjuje. V zasebno samo izobraževalno delo učiteljstva pa šolska oblast po takem pojmovanju lastnih dolžnosti itak ne bo mogla in niti smela poseči. In končno so še razlogi doslednost in nesmotrnost njenega Šolskega dete. In končno se ne moremo otresti tudi sumnje, da hočejo gotovi krogi s tem svo- sko.—ki je svoječasno prav slovela pod vodstvom velikega "človekoljuba S tipe ta Ferluge Z njegovim odhodom — pred par leti — je pa začela ta šola pešati v vsakem oziru, tako, da jim činom prenesti v našo šolo ono smer 'e "asTtala vaščani precejšnja nezadovolj- šolskega delovanja ki ie običaina na ita- ? i i*' se P°kazuČei° «kbe posledice, i?, ** >e OD1Ca,na na lta" Lansko leto so ustanovili na Opčinah italijan- ski oddelek. In ker tam ne primanjkuje novo-došlih železničarjev, ni čuda, da je ta oddelek obiskovalo nad 50 otrok — sami tujci! Le ena izjema je bila. Nekemu Barkovljanu se je nam- lijanskih zavodih m ki ima za seboj čisto politične nagibe. Tako vrsto dela so v našem mestu obsodili vsi trezni šolniki brez razlike narodne in strankarske pripadnosti in obsojamo ga tudi mi. Kajti edino zdravo načelo, ki bi v največji meri moglo izčistiti sedanje napeto politično ozračje, je. to, da stoj Šola izven političnega meteža! Zakaj, kdor jo vlači v politično blato, je nasprotnik duševnega napredka človeštva. In ž njim — zgodovina nam dokazuje to! — cbračuna človeški duh prej ali slej! narot* Dnevne vesti didaktičnega značaja, ki so v kričečem nasprotju z delom šolske oblasti, ki bo razvoju našega šolstva le škodilo. Doslej je veljalo namreč načelo, da poučuj v ljudski Šoli v istem razredu po možnosti le isti učitelj, ki more tako do natančnosti spoznati duševnost svojih učencev in potem ubrati v pouku pravo pot. Za poučevanje t tujem jeziku volja to pravilo Se posebno. Za vsak u-spešen pouk je potrebno popolno in globoko poznavanje psihe ljudstva, ki mu otrok pripada. A to je polje, ki ga naše u-čiteljstvo gotovo osvetli v zadostni meri v lastnem glasilu in zato opuščamo vsako podrobnost. Nas zanima ta stvar le v toliko da Dokažemo šolski ohJtatfi vso *»«>- Sprejem italijanskega kralja ▼ Bocnu. Po listu «TiroIer» posnemamo sledeče podrobnosti o sprejemu italijanske kraljeve dvojice na postaji v Bocenu: K sprejemu na postaji v Bocenu so prišli: vojaška in civilna oblastva, šole, v Bocenu obstoječa italijanska društva in mnogi v Bocenu in Griesu stanujoči Italijani. Pri tej priliki je imel župan pred kraljem sledeči govor: «Dovode mi, kr. Veličanstvo. da Vas, ko stopate v prvo nemško mesto po saint - germainski mirovni pogodbi povečanega ozemlja kraljevine Italije, s primerno spoštljivostjo pozdravim in se Vam najlepše zahvalim, da je Vaša vlada nam Nemcem ponovno in na najsveča-nejši način obljubila, da bo naš dedni jezik, našo kulturo in naše običaje, kratko našo narodnost ščitila in varovala, da bo naše kulturne in gospodarske koristi pospeševala in da nas bo smatrala za Italijanom enakopravne državljane in postopala z nami kot s takšnimi. S to prisrčno zahvalo združujem vdano prošnjo, naj bi Vaše Veličanstvo premilostljivo izvolilo opozoriti Vašo vlado na neobhodno potre->o popolne in neprikrajšane izvršitve omenjenih obljub. V tem upanju bom jaz rad pripravljen vplivati na prebivalstvo v pomirljivem duhu.* Po tem govoru — pravi dalje «Tiroler» — je kralj naslovil na župana nekoliko besed, v katerih je rekel, da ne zna zadosti nemški, da bi mogel razumeti vsebino njegovega govora, toda govor si bo dal pri nadaljevanju svojega potovanja prestaviti. Nato je kralj dal županu roko. Tudi proštu Schlechtleitner-ju je dal kralj roko kakor tudi opatu Al-"onzu Augnerju, s katerim je tudi govoril par besed. V teku nadaljnega sprejemanja je kralj govoril tudi z nekim učiteljskim odposlanstvom. Nadaljno predstavljanje se je moralo prekiniti, ker so se postavljene vrste pod pritiskom nekoliko Italijanov, ki so živahno kričali «Eviva» in skušali piiti v kraljevo bližino, razpustile v nered. Ob 8*10 je kraljeva dvojica stopila zopet v vlak in vojaška godba je zopet svirala. Italijani so vzklikali «Eviva» in dvorni vlak je po polurnem presledku nadaljeval svojo vožnjo. Glede zadržanja domačega prebivalstva pravi «Tiroler» sledeče: «Domače prebivalstvo se je držalo popolnoma korektno in dostojno. Ni se dogodil niti najmanjši incident, ki bi bil motil, V mestu so povodom potovanja kr. dvojice skozi Bočen uradna in šolska poslopja, poslopja italijanskih bank in hiše nekaterih Italijanov v zastavah.» Gcspodi na poštnem ravnateljstvu. 11..t. m. je nekdo poslal svojo služkinjo na poŠto v Kopru z denarno nakaznico. Čim je uradnik vzel v roko nakaznico in opazil, da je izpolnjena v slovenskem jeziku, jo je vrnil preda-teljici z opazko: »Di al signore che qui non e ne Croazia ne Jugoslavia!* (Povej gospodarju da tu nismo ne v Hrvatski, ne v Jugoslaviji!; — Vprašamo slavno poštno ravnateljstvo, jeli naloga podrejenih mu uradnikov ta, da uganjajo v uradu politiko, mesto da bi vršili svojo službeno dolžnost — nepristransko in brez vsakega ozira na narodnost stranke?! Ali pa so morda poštni uradniki dobili navodilo v zmislu, da so Jugosloveni, — večina prebivalstva v Julijski pokrajini in italijanski državljani -p- brezpravni v jezikovnem pogledu? Sploh želimo vedeti, ali smo mi v liberalni Italiji res taki sužnji, da bi morali jemati seboj tolmača, kadar imamo opravka z gospodi uradniki poštnega ravnateljstva?! Mard taki sužnji, da državna uprava ni dolžna ščititi tudi naših materijalnih interesov?! Gospodje na poštnem ravnateljstvu vedo menda tudi, da vsled zavračanja važnih in nujnih poštnih poŠiljatev utegne nastati za stranko občutljiva in včasih oelo nepopravljiva škoda! V sedanji prosvetljeni dobi borbe za narodno in socialno pravičnost ne bi smelo biti več sužnjev v nobeni državi 1 Tem manj v državi ki se ponaša s tem, da je demokratična in' liberalna! .Gospođici ved ssfcof! Pred par dnevi smo rekli, da se nam vedele nekaterih gospodov v laškem taboru ne zdi nič kaj resno, čeprav se znajo postavljati v pozo vojevitosti. Kakor smo povedali, so se v teku 24 ur spustili iz bratskega objema v krvavi boj. Danes čitamo zopet y laških listih o neki taki neskladnosti, ki je neumljiva za naš razum. Vodstvo miljskih fašistov razglaša v inseratnem delu «Piccola» in s podpisom predsednika, da nameravajo tožiti klevetnike, ki s svojo minolostjo oneča-ščajo italijansko ime. Med dnevnimi noticami, dve koloni poprej, pa poživlja tržaški fascio vsakogar,^ da naj da aretirati izvestne mladiče, ki nabirajo pri ljudeh prispevke v neki namen. A najlepša je ta, da poziv -iascia navaja prav ista imena, ki v inseratnem delu grozijo s tožbo! reč zdelo, da bo njegov otrok pridobil Bog vedi koliko, če ga ne pošilfa z drugimi otroci v slovensko šolo. Letos pa je slika dokaj žalostnej-ša. Ne vemo, koliko je pripisati tujim vplivom in vabam, ali žalostno je in ostane, da je vstopilo v laško šolo na Opčinah čez 100 domačih slovenskih otrok. Res je sicer, da je mnogo tamošnjih ljudij odvisnih od magistrata in od milosti okra nega načelnika in raznih podjetij, ki imajo sredstva in poti, da morejo posezati i stvari, ki so po naši sodbi izključna stvar aru žlne. Vendar je število previsoko, da bi se dalo razlagati samo s tem. Tu je vsakako kriva pre-mala odporna sila ljudstva. Najžalostnejše pa je,*da. so se dali premotiti tudi ljudje, ki niso odvisni od navedenih činiteljev. Na primer kak gostilničar, neki trgovec iz Rojana, tobakar-nar, brivec atd. Zabeležili smo to v svarilo drugim krajem po naši okolici, kjer so se gotovo skušali uveljaviti slični vplivi in pritiski, kjer pa so se ljudje dostojneje znali upreti, nego gotovi našinci na Opčinah. Dodatno moramo, žal, še-omeniti, da se je tudi v laški otroški vrtec vpisalo veliko preveč domačih otrok. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je na občnem zboru, ki se je vršil 9. L m. v ljudski šoli na Katinari, sestavilo z ozirom na krivice, ki se godijo tukajšnjemu slovenskemu učiteljstvu, spomenico, ki se je v italj. prevodu poslala na tržaški mestni magistrat in se glasi: Slavnemu mestnmu Municipiju v Trstu. Glede na to, da namerava tržaški Municipij poveriti začetkom šolskega leta 1921-22. pouk v italijanščini na slovenskih občinskih ljudskih šolah posebnim učiteljem-specialistom, ki ne poznajo jezika učencev, kar ni le v kričečem nasprotju z vsemi osnovnimi didaktično - pedagoškimi principi, ampak smatra se to kot nekaka nezaupnica vsemu učiteljstvu, ki je popolnoma usposobljeno za pouk v tem predmetu in ki je imelo v prošlosti hvalevredne uspehe v tem predmetu, kakor sledi iz raznih letnih poročil gg.okrajnih šolskih nadzornikov in pohvalnih odlokov naslovljenih od istega Municipija na vodstva posameznih šol, dalje glede na to, da je tržaški mestni Municipij odpustil iz službe 5. oktobra t. 1. vse suplente(-inje) letnika 1920., in to po otvoritvi šol in brez nikakršnega obvestila, ne da bi se oziral na odredbo municipalne okrožnice od 30. junija 1921. št. VI-1156/1-21, s katero se mestni Municipij obvezuje, da obvesti pravočasno vse odpuščene, da si isti preskrbe službo pravočasno še drugje, in konečno glede na to, da se ni vršilo že dokaj let nikako imenovanje slovenskih učiteljev, tako, da imamo učitelje, ki službujejo provizorično približno 12 let, med tem ko so s izvršila istodobno dva ali trikrat imenovanja učiteljstva vslužbenega na italijanskih mestnih šolah, učiteljstvo slovenskih ljudskih šol Spodnje in Zgornje okolice, zbrano na občnem zboru, sklicano po Učiteljskem društvu za Trsi in okolico na Katinarski ljudski šoli 9. oktobra 1921. a) protestira proti takemu postopanju in zahteva, da se povri pouk v italijanščini na slovenskih šolah kakor do sedaj dotičnim razrednim učiteljem in ne posebnim specialistom, b) zahtevajo, da se sprejmejo v službo vsi odpuščeni suplenti in v slučaju, da bi se to ne moglo zgoditi radi pomanjkanja mest, da se jim odkaže vsaj šestmesečna plača, če drugače ne, vsaj kot odškodnina, ker se ni držala obljuba glede pravočasnega obvestila. c) zahtevajo, da izvrši mestni Municipij na podlagi razpisa meseca februarja preteklega leta čim prej razna definitivna imenovanja tudi za slovenske občinske Žalost«! pojavi. Prejeli smo: Po kolesarski dirki pretekle nedelje sem sedel med openske domačine in sem v pogovorit z njimi doznal marsikatero novost. Pa več žalostenega kakor veselega. Vsega ne maram povedati naši javnosti, ali o najžalostnejšeu moram izpregovo-riti, da se bodo naši ljudje znali ravnati in da bodo lažje presojali čase, v katerih živimo. Glavna skrb je seveda tudi na vasi naša šole. Za vodstvo društva Predsednik: Ivan Daneu. Reklamacije. Vsi oni, ki niso bili pri zadnjih volitvah vpisani v volilnem imeniku in niso vsled tega mogli glasovati, naj si preskrbe naslednje listine: 1. Krstni list, ki ga dobe pri župniku svojega rojstnega kraja; 2. Domovnico, ki jo dobe pri občini, v katero so pristojni, v kateri naj bo izrecno navedeno, da so bili pristojni v dotično občino'že pred 24. V. 1. 1915 in ne zgolj vsled javne službe, in 3. Potrdilo o bivanju, ki spričuje, koliko Časa že bivajo v Trstu oziroma okolici. Upravičeni volilcil Preskrbite si po možnosti te listine že sedaš da fih boste imeli za slučaj potrebe pri rokah! Knmarjeva glasbena Šola je začela s poukom že 1. L m. Poučujeta se klavir in vijolin od elementarne do najvišje stopnje. Teča"e v prekrasni opremi naša «Mladika* (št. 17—18), ki je posvečena velikemu geniju spremljanjem glasovirja. "8.f J. Šeiss : Etude ol? P1^ 60£ le^ice njegove smrti du bravoure za glasovir. 9.) G. Ziehrer Koračnica. Orkester. Po koncertu ples, šaljiva pošta, šaljiv sre-čolov itd. Pri koncertu in plesu svira iz prijaznosti sežanski salonski orkester. Vstopnina : prvi sedeži Lir 6.—, drugi Lir 5.—, stojišče Ur 4.—. Ker se nudi prilika čuti neka$ res umetniškega in je čisti dobiček namenjen v korist sežanskim civilnim poškodovancem, beguncem in ubožcem se prosi ta obilno vdeležbo. Prošnja. Iz Vojščice pri Komnu: Našemu vaščanu Rafaelu Frfolji št. 35 je pogorelo vse imetje, da je s tremi otročiči (a eden je na poti) ostal brez strehe, brez obleke in brez vsakih sredstev. In da je nesreča popolnejša, si je revež 13. junija v kamenoloma pokvaril nogo. Ta nesrečnež je v resnici vreden pomoči. To dokazuje tudi dejstvo, da mu je civilni komisariat v Sežani z odlokom od 27. septembra št. 5001 21 dovolil nabiranje milodarov. Prosimo torej dobre ljudi, naj se usmilijo tega nesrečneža s kakim darom. . Vesti iz Istre Iz Brega. Prečitali smo z nepopisnim veseljem lepo in obširno poročilo slavnostne prireditve pevskega in bralega društva «S!avec» v korist istrskim mučenikom. Pokazalo se je iznova, da kri v našem narodu Še ni zamrla. Privrvelo je — kakor že poročano — številno občinstvo iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi podrobnosti je g. dopisnik docela krasno očrtal, — Ne md-remo pa razumeti — če je že vse drugo povedal —, kako da ni črhnil v svojem dopisu niti pičice, da smo pogrešali pri udeležbi našega izrednega komisarja in predsednika kraj. šolskega sveta iz Doline ter častito duhovščino breško! Že vemo, «kam pes taco moli»! — Častitih duhovnikov imamo v naši občini pet, a ni bilo ni jedne-ga prisotnega pri slavnostni veselici. To nam je pač Še večja zagonetka! Podpirajte mit zadruge! (t 1321) z bogato vsebino: I. Dantejev deL 1. «Dan*c»: 1321.—1921. (Slika). 2. Dr. Alojz Res: «Tcbi, Dante!» ^ 3. France Bevk: «Danteju». (Pesem). 4. Prof. Ivan Gruden: «Dante, njega življenje in de!o.» fl. Dantejevo življenje. — 2. Dantejeva manjša dela. — 3. La Divina Commedia). 5. Sil vin Sardenko: «Duša te ldiče» (Pesem). 6. Prof. dr. Jože Debevec: «Dantejev po-mea!» 7. Prof. dr. Jože Puntar: «Slovenska »moderna* in Dante.» 8. *Dante AHghieri» (Manjša slika). 9. Dante Alighieri: «La Divina Commedia« (33. sp. «Raja»). 10. Rutar-Bele: «Dantejeva jama pri Tcl- ipnn.a 11. «Dante*evo srečanje z Beatriko» (Slika). 12. Brez imena: <-Par drobtin.» II. Leposlovni deL 1. Dr. Fr. Detela: «Vampir» (Povest). 2. Narte Velikonja: V Smrlinju» (Dalje). 3. L. Koder: «Domače živali«. (Dalje). m. Poučni članki, 1. Jens Jorgensen: «Življenja laž ia resnica* (Konec). IV. Pesmi. 1. Petrovič-Gradnik: «Na očetovem grobu.« 2.Janko Samec: «Ti si me vprašal brat..,» 3. M. Elizabeta: «Prihaja dan ...» V. Za naše malčke, «Modra pastirica-carica» (Bolg. nar. pripovedke). VI. Iz nase književnosti. 1 Slikar Fr. Kralj: « Kralj Matjaž*. 2. Tavčarjeva 70 letnica. VIL lanski svet. G. B. «Ne govori preveč!® VID. To in ono. 1. Knfiževnost in umetnost. 2. Narodno blago. IX. Slike. 1. C. Pisaro: «Pošta». 2. Kralj Matjaž (2 sliki). 3. Dr. Ivan Tavčar. Mladika izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo «Katoliško tiskovno društvo v Gorici. — Tiska «Narodna tiskarna» v Gorici — Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L. Denar se pošlje naprej. — Posamezne številke po 1 L. Za iaounsko — tudi za Jugoslavijo — stane 20 Lietnow Uredfcifctvo in uprava •Mladike« je v Gorici, ulica Carducci 4. Urejaje jo: France Bevk. — Naša «Mhilri» mora v sM> so slovensko bušo v Primerja, le na ta aariii bomo dosegli, da puatiar čim lepša ia obširnejša. Dolžnost f kegi je torej, aaročiti ia razširiti jo povsod, — Na delo tedaj! "Goriška matica*. Knjige «Goriške matice » so že v tisku. Upamo, da bodo do konca novembra do tiskane in zvezane, nakar se bodo razposlale. Knjig se natisne 25.000, t. j. 25.000 »Koledarjev 1922», 25.000 izvodov «Zab. knjižice* («Naši ljudje*) in 25.000 izvodov «Gorskih pravljic« (Lovrenčič), vsega skupaj torej 75.G00. Poverjeniki, ki so se dosedaj zgalsili s številom naročnikov, dokazujejo, da bo cela naklada oddana še preden se bodo začele knjige razpošiljati. — Cena vsem trem knjigam (5 lir) je tako nizka, da jo zmore tudi najrevnejša družina. Danes stane skoraj vsaka malovredna knjiga 3-4 lire. Tu pa preskrbi «Goriška matica® tri krasne po svoji vsebini narodno in versko - moralne in poleg tega še ilustrirane knjige- za samih 5 L. Vsebina knjig je namenjena našemu poštenemu slovenskemu ljudstvu v Italiji. — Dolžnost vsake slovenske družine in posameznika je torej, da se naroči na knjige «Goriške matice«. — Kot posebnost naj1 omenimo, da so se oglasili tudi ameriški Slovenci z lepim številom naročnikov in da so tudi že poslali naročnino v ameriških dolarjih. — Čas za priglasitev števila naročnikov je do 31. oktobra t, 1. Po tem roku se bodo naročila sprejela le, če bodo knjige še na razpolago. — «Goriška matica«. (Op.: Poverjeništvo «Goriške matice» v Trstu je v ul. S. Francesćo d'As-^isi št. 20, I. Uradne ure: danes v nedeljo od 11—12, v sredo pa od 18—19. Za diletanske odre. Te dni izideta v Ljubljani: «Navodila za diletanski oder» (Skrbinšek) in «Lepa maska* (Navinšek). Knjigi sta prav primerni za diletantske odre. Poslano*) Vinarska družba Giuseppe SaKatti & C .o naznanja cenj. odjemalcem, da se ne nahaja agent Giovanni Fioren-tino več v njeni službi in vsled tega ne priznava ne komisij ne plačil, storjenih potom njega. 84« TSA8J3A ttOJJBZ nui J05JI^03[ OjpfCJ »f OA){TB -psjn 'BfjrAoJpo moAopeu ms* pod s^nru «2 (. DVE POSTELJI t hrano se oddate v ulici Ris-mtmdo (Fontana) 12, L pri Petrovčiču. 1909 STAR GNOJ se odda zastonj v ulici Piccardt št. 12. 1896 HIŠA z gostilniško koncesijo, električno razve-t#avo in 1000 m= obdelanega zemljišča se proda; istotako lepo posestvo s stanova- njem. Naslov pove upravništvo. 1895 OB£DNICA, starorimski slog, popolna; razno drugo pohištvo, motor, ledenica, kamepjt okvir z močnimi vrati na prodaj v Postojni št. 108. 1894 BREJA KRAVA in prašič se prodasta pri Sv. Mar. Magd. zgornji 31. 1S89 HIŠA, skoraj nova, se proda za L 7500. Pojasnila daje F. Jelušič, Štorje št. 4. 1890 SUKNJA za šoferja, se proda v ulici Giulia št. 96, kavarna. 1891 MARIJA KOREN je narošena, da dvigne pismo na glavni pošti. 1892 PRODA SE radi selitve v sredini mesta Kastav hiša s petimi sobami, dvema kuhinjama, trafiko in veliko kletjo. Pojasnila daje Franjo Jelovica, Kastav. 1871 VDOVEC, 44 leten, žeK znanja v svrho ženitve dekletom ali vdovo brez otrok do 35 let. Resne ponudbe pod «Jesen» na upravništvo. . 1893 KROJAČNICA Vekoslav Terzo, uliea Fonde-ria 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode. 1728 CA J odprt in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovcem in kavamarjem Srečko Bajt, Idrija. 1744 IZVE2BAN brivski pomočnik se sprejo, m«. Nastop takoj*. Plača po dogovoru: Nikola Detelić, brivec, Pazin — Istr«. (1811) SEDLARSKEGA pomočnika, pridnega in vestnega delavca, sprejme takoj: Robert Meršnik, sedlarski mojster, Koseze pri Ilirski Bistrici. (1812) TAKOJ se sprejme vešč brivski pomočnik. Plača po dogovoru. Josip Kolakovič, brivec Ajdovščina. 1834 VELIKI mesečni semnji za konje, goveda, pre-šiče in* krmo se vršijo v Divači dce 26. vsakega meseca. 186G BREJA KRAVA in prašič se prodasta pri Sv. Mar. Magd. zgornij 31. 1889 NAZNANJAM aUvnemu občinstvu, da sem p«»le£ delavnice odprla tudi sslon za izgotovljene zim* ske ohleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer* molja RIeg«r, dica Cosaraercialc 3. 586 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo U V. nad. GOSTILNA, v popolnoma dobrem stanju, z obsežnim gospodarskim poslopjem (konjski ingovedji hlev, drvarnica podzemska klet), vrtom in črno domače vino po L 4*80. Priporoča se M. Šorn. 1901 SUKNJA in obleka, skoraj novi, pripravni za nevesto se prodasta. Ginnastica 66, III. električni zvonček. 1899 SLUŽBE ČUVAJA (eventuelno gozdnega čuvaja) iščem. Govorim več jezikov in razpolagam z dobrimi spričevali. Naslov -pri upravništvu. 1900 UMETNE ZOBE, razbito in celo zobovje, in stare ure kupujem samo še štiri dni ter plačam dobro. Via Mazzini 47, II. 1874 STROJNIK, samec, mehanaker, vešč po potrebi tudi električne inštalacije, išče službe. Naslov pri upravništvu.» 1875 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, prva moč, sprejmem takoj proti dobri plači. Zdravje, Bovec. 1876 HIŠA z dvema stanovanjema, hlevom, in vrtom se ugodno proda. Sv. Mar, Magd. zg. Montebello. Poizve se v gostilni «Buon ritrovo*. 1881 ZLATO in srebrne Itrone plačam več kot drug! kupci. Albert Po vb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 44 SODE velike in male, stiskalnico in mlatilnico prodam. Via Udine 18, skladišče vina. 1807 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip . Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. [37 VELIKO SKLADIŠČE RLOBUKOU dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. K. CUL, TrI, lm V E I šfsv. 24 Kdor če sladko vince piti, naj se potrudi k stari Lenčki Franc Zafred, Csmps MMm 1. esKssssBes O @ S3£E£2539B ŽUPANSTVO VELIKIDOL (žel. postaja Du-tovlje-Nabrežina naznanja, ■ da se bo vršila dne 20. t. m. ob 10. uri zjutraj dražba 2000 borovcev v dolgosti od 8—12 m in debelosti od 16—22 cm. Vzklicna cena L 5.— za kos. 1880 HIPOTEKO NA PRVEM MESTU na dve hiši Čjarbola Zgornja za lir 15.000 išče pisarna Dr. Ferfolja, Filzi 17. 1883 TRGOVSKI POMOČNIK se takoj sprejme v trgovino železnine in špecerije. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje prosto. Anton Križaj, Ajdovščina. 1873 Odpadki testenin po L 85 99 i?.IGO g Koruzna tnoKa po 80 in 100 q EcMjg, Mm š su. S. ZALOGA DRV. POSESTVO obstoječe iz enonadstropne hiše, hleva z živino *n vrta, se proda. Jožef Se-gulin, Markovščina pri Materiji. 1884 NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žamnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izredno nizkih ce-i nah. Ulica Fonderia 3. 1888 839 „Sok. ljud. knjižnica", „Klub dramatičnih diletantov", „Sokol" in Pev. dr. „Hajdrih" naznanjajo pretužno vest, da je njih požrtvovalni član in odbornik Fran Pirjeec danes preminul. PROSEK, 15. oktobra 1921. 835 PODLISTEK Reoe Thevemo. Železni maSik — Nadejam se, da ne dvomite na toli toiaž-ljivi resničnosti. Oslavila sva vašo hči le zato, ker imamo gotovost, da ji ne grozi nobena nevarnost in da bo mogla bežati takoj po pogrebu kralja. Nikdo ne opazi njenega bega, ker isti svečeniki sami ne morejo vstopiti v svetišče svečenic ognja in ker nekoliko dni ne bo nikakih verskih slavnosti. Vaša hči. nam je zagotovila, da je izključena vsaka ovadba od strani nje tovarišic. — Da, vem, ali kaj hočete? včasih tudi fantazija ustvarja nevarnosti. Z druge strani pa tudi Quiterio bdi nad njo z isto najino ljubeznijo. — In zdi se mi, da bi morala biti že tu: ne more se zakasniU. Poslušajte: zdi se mi, kakor da bi bil čul neki žvižg. Ne varate sel.... Prav on je! ' Še trenutek — in Indijanec se je pojavil ▼ globeli. • — Vse gre dobro — Me vzkliknil, prestopavši prag. Vse se razvija lahko nad vse pričakova. nje. Tovariša sta mu pohitela naproti in sta za-Titevala vesti. — Sprejmita poprej te puške in streljivo, —■ fe rekel Indijanec — ks nam bo sUužilo na dolgi poti našega vračanja. Tu so tudi živila in druge potrebščine, kolikor sem brati. Poskrhno vse skrbno dokler se mogel n&-v primernem trenutku ne podamo na pot — In sedaj — je rekel gospodar nestrpno — ven z dobrimi" vestmi! — Gospodar — je odgovoril Indijanec — g ospica, je sedaj na varnem kakor da bi bilo onkraj puščave. .„ . — Zakaj? Na kak način? — Tako-le. Edina velika težava je bila v tem, da je mogla zapustiti svoje tovariiice, ne ne da bi obrnila pozornost nase. — Da, in potem? — Ta težava ni več, ker goapica ne pripada več k svečenicam ognja. V minuli noči so jo odvedli v palačo, kjer (e sama in svobodna. — Ali čemu? — Iz najenostavnejšega razloga, ki bi bil mogel postati nepopravljiva nesreča, da ga ni bodalo moje osvete nezavestno izpremenilo v dobro usodo. — Kaj hočete reči s tem? Pojasnite! — Gospico so bili svečeniki izbrali kot za-ročnico Jukasa. In prav istega dne, ko je moje bodalo zadelo kralja, se je imela vršiti slav-nost zaroke. — Ah, Ah! — fe vskliknil Mavrici j Tarnler s strasnim glasom. — Vse je izgubljeno! — Prijatelj moj, prijatelj — je rekel gospodar ter prijel tovariša za roko — ljubezen va* bega. Morate prav razumeti smisel besed Qui-teria Moja hči fe bila samo zaročnica Jukasa, ni mu bila nevesta. In Jukas ie umrli PLESNA AKADEMIJA. Caanpo S. Giacomo 5, dvorana DKD ob sredah, sobotah in nedeljah od 6—8 za novince, od 8—11 skupne) vaje, ob nedeljah od 10—1 matinee. Josip f Bizjak, avt. plesni učite^. 1902 SOBICA se odda v najem. Maiolica 12. IV, vrata 44. ' 1903 PODUK v srbščini, ogrščini, hrvaščini, ruščini, grščini in francoščini ter korespondenci po L 5.— na uro. Pojasnila v ulici Sapone 3, I. levo. 1897 SLOVENSKA šivilja se priporoča cenj. damam. Pride tudi na dom, eventuelno na deželo. Debenjak, Via Udine 49, III. 1904 HIŠA v Skorklfi s šestima stanovanji in zemljiščem se proda za L 45.000. Ostane vki^ž-ženih 20.000 Ur. Carducci 28, Kremser. 1905 TRAŽIMO 1 krojačicu za rublje, 3 kroja&ice za odjela, 1 vezilju, 1 čipkaricu za nam£-štenje u svrhu podučavanja u Istri uz me-sečnu plaću od Lit. 300.—. Prednost imadu one moliteljice, koje su dovršile kakvu obrtnu ili stručnu školu. Pismene ili usmene ponude do 31. t. m. pri tajničtvu CMD Istru u Trstu, via Fabio Filzi 10, I. vrata 5. desno 1848 3 STANOVANJSKE HBE v Mariboru, 10 minut od glavnega trga, obstoječe iz enega uličnega ter dveh dvoriščnih poslopij, s 17 stanovanji, vrtom z lepim stavbiščem, vse v popolnoma dobrem stanju, se radi gospodarjeve smrti In od potovanja ostalih, ceno proda. Maribor, Ruska cesta 35. 1907 NAŠEL se je pred dvema mescema lovski pes, temno kostanjeve barve, a belolisastšm trebuhom in belo liso na vratu. ' Naslov pri upravništvu. _1908 KROJAČNICA Avgust otular, uL S. Francesco D Assisi Št. 34. lil. nad. j« edina dobroznana krojačnica v Trstu.__23 lnserfrolte o „Edinosti" JU Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in f znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni<,sin, brat in vnuk Franc Pirievec po mučni Bolezni, v 20 letu svoje dobe, danes preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 16. oktobra ob 16 uri. PROSEK, 15. oktobra. 835 Ana, mati. Karel, brat. Ivana, stara mati. ZAHVALA. V globok Žiosl vred n^ sdomestn z? b - našiga p elj begi Filipa Černeta predstojnika kr. okrajne sodnlje v Komnu d .gujemo t kreio ti rajsrčnejšo za valo vs m .-orodalkom, prijatelj m, znan cm in 3tov -teljem, kater so blagopokoj iku izk z. i ni naj o esn jšt način zadnjo £ast, klanjajoč se viličastvu smrti. Bis ovo jo naj s preje i zahvalo zastopnik vseh uradov in korpora ij, kateri so ga sp emtj li v Tretu in premnogi, kate i o pr hit 1 z tržaškega in gor ške a ozemlja v Tomaj. Še posebno se zahvaljujemo preč sti i hovščini, zas opniko kr okrajnih sodn j, civilnega komi ar ja a sežan kega *i uštvu „ r vnik' za p klonjeni venec n dru Im, ki so okras 1 krsto s pestrim cvetjem, č. S lskim sestram in Šolski mladini z Tomaja, g. županu Ge bcu za toažljiv govor in občinsk mu tarešin tvu, pevskemu druš vu .Tomaj", njegovim prijateljem, kateri so ga nesli k zadnjemu počitku ler vsem, ki so na kate ikoh način počastil b agopokojnika.- Bog p!* f vs ml 833 Kom n-Tomaj Šempolaj-Gorica, 14. i ktobra 1921. OLGA vd. Černe roj. KUŠTRIN, soproga Radlvoj, Mlladln, sinova. — Družine Černe, Kosmina, Kuštrln. Stran. IV, »EDINOST« •9 1 rstu, dne 10. omoora Zbornik«. Izšla je 6—8. štev. glasila »Zbo- Vidmu in Tolminu iz G i o v a n n a C and Ida " * ' 1 —--- 4 (Commenti Aqullejesi 1521), in da jo je ta fa svečenikov sv. Pavla« s tole vsebino : 1. Uvodnik. — 2. D. M. Brumat: . »Junaštvo duhovnikov«. — 3. L. Cigoj: »Več zanimanja za Marijine družbe«. — 4. E. F. : »Jezus, prijatelj otrok — vzor duhovnikov«. — 5. Josip Godnič : H—ilctirm zrna«. — 6. Iv. Rejec : »Sv. Ciril in Motod«. — 7. Iv. .Rejec : »Socialna filozofija krščaaatva«. — 8. L. Cigoj; »CUaa ne ceasec!« — 9. »V—laik Zbora«. — 10. »Sestanek begoelovcer«. — 11. »Odsek za šolstvo«. — 12. »Dairfai ačctdjaka konferenca in veronaak«. — 13. »Konference«. — Izcbkjatelj in odgovorni urednik : Franc Podberšič. Upravlja : Joisp Vodopivec, ku-xat v Nabrežini. Naročnina 15 lir za tiste, ki niso člani »Zbora«. Tiska »Narodna ^ tiskarna« v Gorici. — Urednik : Ivan Rejec. Za primorsko razumništvo prepotrebna revija. Pni poročamo. — <_ Ha javnem shodu v Ulpavl 9. oktobra 1921. so zbrani volilci Goriškega volilnega okraja sprejeli enoglasno sledeče resolucije, predlagane po drž. posl. Josipu Lavrenčiču. 1.) Protestiramo proti novemu vinskemu davku. Edini pridelek, čigar izvoz Vipavsko dolino živi, je vino.-Itak trpimo pod hudo konkurenco vin iz stare kraljevine. Davčna obremenitev vina še po vrhu, to bi bil naš pogin. Vsekakor zahtevamo, da ostani vsakemu posestniku za njegove potrebe po 300 1 vina za osebo, vsega davka prostih. 2.) Jemljemo z zadoščenjem na zanje, da se namerava podaljšati naša vipavska železnico od Ajdovščine naprej, kakor je vlada izjavila na interpelacijo poslanca Lavren-čiča, do Postojne ali na Prestranek, na kar že desetletja željno čakamo. Železnica pa naj bi se združila z južno želenico v Postojno, kjer imamo poleg trgovinskih poslov uradne opravke. Ob progi do Postojne leži več obljudenih krajev in industrijskih podjetij. Železnica, ki bi njim rabila, bi se tudi bolje rentirala. 3 ) Protestiramo proti naredbi generalnega civilnega komisarijata v Trstu z dne 19. pr. m., po kateri ne smemo sekati po svojih go-dovih ne drv ne lesa brez prejšnega dovoljenja. Tako nam je onemogočeno se brez zamude preskrbljati z drvmi ali z lesom za domače potrebe. Takšna potreba lahko v vsakem gospodarstvu nastopi kar hipno in nujno, tako, da ni mogoče čakati počasne oblastvene rešitve. Naredba naj se prekliče in naj se postopa po naredbi okrajnega glavarstva v Postojni z dne 6. 2. 1873 , št. 809, ki je bila dosedaj v rabi in se je za dobro izkazala. Državni gozdni organi pa naj nadzorujejo sekanje, kakor se je to zgodilo pred vojno. 4.) Poživljamo vlado, da takoj nastavi zemljemerca za Vipavski okraj, ali pa vsaj takoj razpiše mesto zemljemerca. Razume s?, da je za to mesto potrebno znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi. Na to se bo treba ozirati pri imenovanju, oziroma pri razpisu mesta. Že več kot tri leta ni pri nas nobenega zemljemerca. Medtem so se parcelirala in prodala mnoga zemljišča. Ker ni zemljemerca, je nastal v zemljiški knjigi in v davčnem katastru nered. Davki se plačujejo za že davno odtujena zemljišča. 5.) Poživljamo vlado, da takoj obnovi krajne in okrajne šolske svete, kjer pridejo do besede tudi nezavisni ljudski, zlasti pa občinski zastopniki. Kakor je izkušnja posebno še v zadnjem času pokazala, je sodelovanje strokovnjakov in ljudskih zastopnikov v teh svetih neobhodno potrebno. Reševanje važnih upravnih in strokovnih vprašanj našega šolstva se ne more prepuščati posameznemu uradniku. Saj je tudi državni upravi v korist, da se odgovornost za tako važne ukrepe razdeljuje na več so-odločujočih činiteljev. Dantejeva jama pri Tolminu. Po S. Rutarju-Venceslav Bele. „Dantejeva jama" blizu Tolmina na poti proti Zalazu je splošno znana ; znana je tudi pripovedka, da se je v tej jami skrival takrat izgnani, danes tako slavni italijanski pesnik Dante Alighieri, vsled čtsar je jama dobila svoje ime. • Ker hoč jo nekateri ljudje zlorabljati omenjeno pripovedko v neopravič-no dokazovanje o italijaistvu naše dežele pred šeststoleti, zato navajamo objektivni zgodovinski resnici na ljubo in kot nekako drobtinico k letošnji pros'avi šeststoletnici Dantejeve smrti ntkaj podatkov o „Dantejevi jami" in njeni pripovedki. Drugih podarkov nisem imel pri roVah zato navajam to. kar piše o „Dantejevi jami' S. Rufar v svoji knjigi : Zgodovina Tolm n-skega. (Gorica 1882.) Str. 31. Pripoved terdi, da je patrijarh Gagano della Torre (1318-1382) 1.1319 slavnega italijanskega pesnika D a n t a u Tolminu gostil. —" Str. 82. „— DiUgi še imenitnejŠi mož, ki je baje obiskal Tolminsko, bil je največji italijanski pesnik Dante Allighierl (1204-1321). O njem se pripoveda, da je I. 1319 za časa patrijarha Pagana u Tolminu bival in tu nekaj spevov svoje „bož^ komedije"