Domo
v Liubliani, 24, avgusta 1938
Četo 51 • Siev. 34
in slovenski kmet
Tega vprašanja pred vojno sploh nismo poznali. Prav vse svoje pridelke smo z lahkoto in po primerni ceni prodajali v alpske dežele (na Gornje Štajersko in v Nižjo Avstrijo ter velikim eksporterjem v Trst in v Heko, odkoder so jih pošiljali potem tudi v pokrajine v Sredozemskem morju. V alpske dežele smo prodajali vino, sadje, mleko, živino, maslo, jajca itd., v Trst in Reko pa mleko, krompir, živino, fižol, zelje, les itd. Ia kako lahko je vse to šlo. Edina ovira, ki je nekoliko omejevala popolnoma svobodno trgovino 7. drugimi državami, so bile carine, a ker so bile te stalne, trgovinske pogodbe sklenjene na dolge dobe, cene tudi dokaj stalne, nikjer pa nobenih drugih sitnosti in ovir, sta kmet in izvoznik lahko računala s stalnostjo trga in cen in kmet je svoje gospodarstvo z agpptajeffl 'IgfekMMfeMftttf v zanesljivo rentabilnost.
Ze svetovna vojna je te razmere pri koreninah predrugačila. Ves izvoz in uvoz je skoraj naenkrat ugasnil in da bi države na eni strani preskrbele prehrano ljudskih množic in armad, na drugi strani pa preprečile navijanje cen, so začele namesto dotlej svobodnega gospodarstva uvajati hitro vezano vojno prehranjevalno gospodarstvo, ki v bivši avstro-ogrski monarhiji nikakor ni bilo slabo organizirano. Vlada je ustanovila celo vrsto central, ki so dobivale monopol za nakup pridelkov in izdelkov in uvedla je najvišje (maksimalne) cene, toda polagoma naraščajoče pomanjkanje je bilo močnejše nego vse odredbe ia proti koncu vojne je začelo vedno bohotnejše cvesti verižništvo, špekulacija itd.
Konec vojne je ustvaril iznova čisto drugače« položaj. Mnogo evropskih držav je bilo naravnost izstradanih, zato se' ni zelo povečal le odjem doma, temveč je bilo mogoče tudi eksportirati kar in kolikor si hotel. Toda temu 3e vsaj za premagane države (Avstrijo in Nemčijo) naredilo le prehiter konec razvrednotenje njih valute. Šele po 1. 1923. so začele vse države zopet stremeti za ustaljenjem svojega denarja. Toda tedaj so se pokazale šele tudi vse prave posledice vojne, namreč silno obubožanje večine vojujočih se držav. Nekaj časa so skušale živeti od ameriških posojil, toda tamošnji kapitalisti so postajali vedno manj radodarni in so opozarjali Evro-Po, naj si skuša pomagati sama s preusmeritvijo svojega gospodarstva.
Začela se je nova doba svetovnega gospodarstva. Da čim bolj omeje svoj uvoz, so začele.industrijske države na vso moč pospeševati ' svoje kmetijstvo, kmetijske države pa
ustanavljati svojo lastno industrijo. To je povzročilo silen dvig tozadevnih carin povsod. A niti to ni še vsem zadostovalo, kajti mnoge države so začele uvoz nekaterih predmetov kratko in malo prepovedovati, nekaterih predmetov pa puščati v državo le v skromno odmerjeni množini (kontingentiranje), da s tem čim najbolj zavarujejo domačo proizvodnjo.
Ta gospodarska politika je najbolj prizadela kmetijske države. Kakor sma videli že zadnjič, jih je v vseh evropskih državah na vsej črti spodrivala prekomorska konkurenca s svojimi dobrimi in cenenimi prideiki, na drugi strani pa zares velik dvig kmetijstva v uvoznih industrijskih državah. Za nas so prihajali v poštev pred vsem avstrijski, nemški in italijanski trgi. A kaj vidimo v teh državah.
Avstrija je pridelala:
pred vojno	1. 1935
pšenice	270.000 ton 422.000 ton
krompirja 1,300.000 „ 2,400.000 „
Še večji je bil napredek v Nemčiji. Ta je pridelala:
pred vojno	zadnja leta
pšenice 3,760.000 .ton 4,670.000 ton krompirja 38,000.000 „ 55,300.000 „ goved 18,470.000 glav 20,470.000 glav perutnine 72,000.000 „ 97,000.000 „
In Italija? Tam so pridelali:
pred vojno	zadnja leta
pšenice 4,990.000 ton 8,060.000 ton krompirja 1,650.000 „ 2,870.000 „ goved	6,200.000 glav 7,300.000 glav
Navedli smo le par držav in pridelkov, a slično je bilo tudi v Franciji, v Švici, Belgiji in drugod ter glede vseh vrst kmetijskih pridelkov in prireje.
Ze sama ta dejstva govore dovolj glasno, kako zelo se je poslabšal položaj za vzhodnoevropske kmetijske države, ne glede na to, da so skoro vse države uvedle za meddržavno trgovino v svrho zavarovanja svojega gospodarstva še vse mogoče druge ovire in težave (n. pr. kliringe i. dr.)
Naša država je izvozila lani za okroglo 6.272 milij. dinarjev vrednosti. Od tega je bilo poljedelskih pridelkov za 1939 milij. din, živinorejskih pa za 1.535 milijonov, torej skupno za 3,474 milijonov dinarjev, ali za več kot 55% vsega našega izvoza. Mi smo kot kmetijska država torej prav življenjsko navezani na izvoz naših kmetijskih pridelkov. Ce ugasne ta, se zamaje vse naše gospodarstvo. Naša država, zlasti Slovenija, kolikor pride s svojo beračijo sploh v poštev, izvaža po Ogromni
večini na zapad iu sever. Samo v Avstrijo in v Nemčijo je šlo okroglo 40% našega izvoza, v Italijo pa 15%, pred leti pa celo 25 odstotkov. A ravno tisie države, v katere gre naS izvoz, se — kakor smo spredaj povedali vedno bolj osamosvajajo in od nas vedno manj potrebujejo. Za enkrat Italijani res potrebujejo morda samo naš les, a ni izključeno, da se bo obrnilo še to na slabše, kajti zadnja leta so pogozdili ogromne ploskve ia vse kaže, da bodo rodila tudi ta njih prizadevanja uspeh.
Lepota naših vasi
Pozdravljam te, slovenska vas! Pozdravljam te v žaru tvoje lepote! Ob beli cesti ležiš na prijaznem gričku, ravno toliko vzvišena nad ostalim svetom, da te ves cestni prah ne doseže, da te vse cestno blato ne za-maže. Sredi vasice kraljuje vaška cerkev podružnica, okrog nje se gnetejo hiše in domovi, okrog domov ponosni sadni vrtovi, spomladi polni	evietja, jeseni pa Upognjeni pod težo bogatega sadnega pridelka. Ob stenah cvetje dehtečih vrtnic, ua oknih pa roženkravt, nagelj, rožmarin in še drugo cvetje, dehteče in cveteče. Od ceste sem do hiš pa z belim peskom nasute steze, kakor beli trakovi, ki vežejo cesto s hišami in tudi hiše s cestami.
Lep utis naredi na zunaj naša vas na človeka. Slikovita je njena lega. Potnik se ne more načuditi okusu, s katerim je naš človek lepšal in krasil našo že itak lepo zemljo. Z® sami po sebi lepi naši kraji so tako postali po slikovitosti naših vasi še lepši. Ali se sedanji rod te lepote še zaveda?
Nekam razoraua vaška pota ponekod molče razodevajo, da gineva slikovitost naših vasi. Ni morebiti kriva temu zanikrnost in malomarnost, pač pa nezavednost in spače-nost okusa. Današnjemu rodu se zdi lepa le s trgovinami in z izložbami obložena dolgočasnost mestnih trgov in ulic. Ta izkvarjeni okus, hrepenenje po lahkotnem mestnem življenju in beg s kmetov v mesto: ali ni vse to nekako v tesni zvezi? Semtertja je tega zanemarjanja krivo seveda tudi pomanjkanje delovnih moči na kmetih, torej spet nepotreben beg iz rodne grude.
Marsikje kazi lepoto naše vasi napačen odtok gnojnice tam po vaških ulicah. Pomanjkanje čednih gnojničnih jam. Namesto, da bi se gnojnica odtekala tja, kamor spada, pa siti na pota in ulice, kjer dela neznosen smrad, koder se rede in pasejo celi roji muh in mušic, ki nadlegujejo ljudi in živino. Pa tudi v zdravstvenem oziru ti roji niso ravno najbolj potrebni in bi ne bilo nobene po-
(Nadaljevanje na prihodnji strani
sebne škode, Ce bi ta golazen po naših vaseh kar kmalu izginila. In z njo naj bi morda izginila tudi tista dolgočasna pesem urhov in pubičev, ki moti in kali nočni mir naših sicer mirnih in prikupi ji vih vasi in vasic.
K prijaznosti naših vasi spada seveda tudi notranja lepota naših domov. Čedna, snažna in lepo pometena veža in stanovanjska hiša, tam v kotu bela javorova miza, lepo izrezljani stoli in gladke klopi: koliko pripomore vse to k lepoti naše vasi!
Zapomnimo si pa še prav posebno, da so največji kras naših vasi še vedno ie ljudje. Vsa lepota izgine iz vasi, če v njej ni prijaznih ljudi. Najprej seveda morajo biti ljudje prijazni med seboj. Nepotrebne, dolgotrajne pravde med sosedi so že nekatero našo vas naredile za živ pekel na zemlji. Večne pravde, večno zmerjanje, neprestani prepiri in srečavanje jeznogledih obrazov: vse to lepote naših vasi prav nič ne dviguje, pač pa jih zelo tlači in pokopuje. Saj vestei, kaj pride h takjh zmed in kolobocij. Škodoželjnost, ne-voščljivost, kletev, častikraja, opravljanje, obrekovanje in še dolga, dolga vrata temu podobnega. Ce potem še pride v vašo vas tujec, ki ga vse to nič ne briga, pa mu kdorkoli v svoji vsiljivi prijaznosti začne mašiti ušesa z vsemi temi neprijetnostmi, ki ga seveda tudi prav nič ne brigajo; vidite, take reči pa ne donašajo našim vasem nobene lepote in nobene prikupljivosti.
Našim vasem krade lepoto nepotrebno kaljenje nočnega miru. Tole naj bi si zapomnili ne samo naši domači ponočnjaki, ampak prav tako tujci, ki hodijo skozi naše vasi po gvojih opravkih, mestni izletniki, ki mislijo, da jim je na kmetih vse dovoljeno, tudi kričanje in vpitje in krokanje po naših vaseh.
Lepoto našim prijaznim in lepim krajem jemlje tudi tista sirova neotesanost, ki misli, da se sme obregniti ob vsakega človeka, kdor se je kdaj namenil, da fcoče hoditi skozi naše vasi. Popoten berač in njemu podoben brezposelni tovariš nimata miru pred vaško oftro-čadjo; miren potnik mora čutiti neprijazno psovko in zbadljivko, če se le prikaže za nekaj kilometrov zunaj svojega domačega kraja, duhovnik sliši za seboj znano zmerjanje in zapostavljanje njegovega stanu. Ta ali oni ni če nikdar hodil skozi naše vasi in ni še nikomur skrivil lasu, toda nekatere sirovine menijo, da jim morajo pokazati neprijazno lice naših krajev iti vasi. Le zakaj in čemu?
Lepe so naše vasi in vasice. Veseli jih moramo biti domačini in tujci. Z veseljem se raduje naše oko nad slikovitostjo naših cerkvic sredi belih hiš in rodovitnih vrtov, ki spreminjajo sicer morebiti enolično podobo naših ravnin in morebitno dolgočasnost naših dolin. Glavna lepota naših krajev pa so vendar le ljudje, ki po njih hodijo in ki v njih prebivajo. Naj bi se svojega pomena in namena za lepoto naših krajev vedno zavedali in nam, našim krajem in vsemu našemu ljudstvu vedno bili v čast in v ponos!
Pogreb voditelja Slovakov
Dobro In poceni
kupite vsakovrstno oblačilno blago pri etaroznani manufakturni trgovini
Janko Češnfk
Ljubljana, Lingarjeva ulica 1.
55e zadnjič smo kratko porofiaii, da je ufisr! voditelj slovaškega naroda Hlinka. Njegova mirt je hud udarec za trpeči slovaški narod. Cela dežela je žalovala ob mrtvaMtem odru svojega očeta ia Msočii 60 se pomikali mimo umrlaga noč in dan ter molili za svojega dobrotnika. Svetovno časopisje na široko piše o možu, ki je toMko žrtvoval in storil za svoj narod. V nedeljo popoldne so na svečan način pokopali truplo pokojnega slovaškega voditelja. Pogreb je imel poseben značaj, ker se je pokazalo prav v tem trenutku, da je slovaški narod zvest svojd državi, čeprav so mnogi trdili, da temu ni tako. Ogitunaie množice ljudi so se zbrale, prepevale pobožne pesmi in na glas molile za pokoj duše Andreja Hlinke. Krsta je bila na mrliškem odru v cerkvi, kjer je Klinika župnikov«! 30 let. Ob i popoldne «3 je začel pogreb. Krsto so položili na oder pred šolo, ki jc je HUnka zgradi] s svojimi sredstvi. Tu so se zbrali pred-
sednik vlade dr, Hodža, ostali snisasM jjj M„ stopaiki parlamente, diplomatskega štora u>r raonili oqp5nizacdj in MtfitofMHki a Poljske. Tudi vojafca je isskaaaia sattajo čast velikemu borou 2ai pravice to svobodo elovaSkega na-roda. Pogrebne obrede j« opravilo pet efo. vaških škofov, m čelu z nadškofom Vojtač. kom. Poleg njih pa je bilo zraven še nad 300 duhovnikov. Prvi se je od HMnke poslovil ru-»omberSki župan, za njim pa predsednik vlade dr. Hodža, ki je eteivil HALnko kot prepo-roditelja narodne zavesti slovaškega na r<«]a ki velikega bojev mik a poštenega sata, ki je delal samo za dobro svojega naroda. Hldnkovo veliko delo pa je očrta 1 poslanec dr. Tiso. Poudarjal je neomajno zvestobo Slovakov do Andreja Hlamke in do češkoslovaške države. Pogreb Je trajal dobre štiri ure, tolike množice ljudstva so bile v sprevodu. Ze v mraku so krsto s truplom Andreja Blinke položili v grob.
Socialno zavarovanje našega kmeta
Stvar ttrokovnjaikov je izdelati podroben načrt kakor izvesti starostno zavarovanje kmeta.
Vendar pa je prav, da tudi tisti, ki naj !>i od stvari same ime! največ koristi, pove svoje mnenj«. Toda ni lahko od mm kmetov izvleči kakšnih gotovih predlogov, ne o tem, pa tudi ne s drugih vprašaajih. Je ie tako, da je treba ljudem včasih najboljšo stvar takorek&č vsiliti.
Podpisani eem skušal v a&sebnih razgovorih, kakor tudi da posebnih sestankih kmeike »veze »brati nekaj osnovnih todk, na katere naj bi «« načrt o starostnem zavarovanju opiral.
1.	V splošnem smo kmetje mnenja, da brej, starostnega zavarovanja ne bo Teč mogoče izhajati, ako nas ie sploh smatrajo za enakovredne
' ljudi Ali naj bo kmečki fiioVeJt edini, ki ns starost »e bo imel pravice živeti.
2.	Največja ovira starostnemu zavarovanju je r tem, dat kmet ne bo zmožen plačevanja. Zaradi tega se kmet za zavarovanje ne more prav navdu-liti. Toda jaz sem mnenja, če je danes uradništvu «sa 6 do 8 urno delo zagotovi)««) brezskrbno življenje « popolnim bolniškim in starostnim zavarovanjem, če eo v vsem preskrbljeni skoraj drugi poklici, da Je »e tudi pri delavstvu skuSa čimbolj doseči možnost življenja » popolnim zavarovanjem na podlagi največ Burnega delavnika, bi pač «mel iudi kmet in kmečfe« delavec za svoje 12 do 16 urno delo apati na podporo za starost in bole-jeeii in če tega dane« sam ne more, mu ie treba pomagati, četudi na račun drugih stanov. Sem celo mnenja, da naj bi starostna renta ne bila premajhna, ampak v primernem razmerju z uradniškimi pokojninami.
3.	S starostnim zavarovanjem naj bi bilo združeno tudi bolniško zavarovanje že zaradi pravičnosti, da ne bi najkrepkejši ljudje, ki učakajo visoko starost uživali sadov žibkejiih. Da bi bilo treba čim manj plačevati in bi bilo izključeno izkoriščanje, naj bi bilo na račtrn blagajne le zdravljenje v bolnišnicah. Za lažje primere pa bi vsak zavarovanec moral delno sata plačevati.
4.	Zavarovanje naij bi v okvirju državnega zakona izpeljala vsaka banovina zase. Ljudje »e najbolj boje kake »centrale« in drage uprave.
5.	Največ razumljivih pomislekov proti zavarovanju bodo imeli večji posestniki, ki na zavarovanju niso nujno zainteresirani, poleg tega »e boje tudi dajatev za posle iu delavce, Ako pa se ne bo tudi kmečkemu delavstvu ugotovila vsaj pre-
* j Zi® I*1"'0®1, kmaiu P041« ali delavca ne bo več dobiti. Saj imamo že danes primere, da je mnogo,kje posel pri hiSi gospodar in ne posestnik, ker se mu ne upa reči besede, v skrbi, da bo izgubil edinega delavca. Poleg tega jc treba računal, da se bodo istočasno, ko bodo *ačele izplačevati starostne rente, tudi bremeni ».a pre-•krtjo ubogih pričela zmanjševati.
6.	Vendar je pravilno, da aaj vsak zavarovanec vaaj del premije plačuje sam. Resnica je, i-ljudje dostikrait v kljub revščini marsikaj ob raznih
prilikah zapravijo brez nujne potrebe, dostikrat ravno iz obupa, ket vidijo le temno bodočnost. Kako prijetna i>i bila zavest in za marsikaterega vzgojna, da sain, čeprav s težavo, polaga temelj za brezskrbno starost, Država, orir, banovina naj bi priskočila toliko v pomoi, kolikor bi ljudje sami ne zmogli.
7.	V načrtu bi bilo tudi poskrbeti, da bi deio-mrzneži, ki se dobe povsod, neopravičeno se vži» vali sadov delavnih ljudi,
8.	Kontno smo kmetje &m<mja, da so potrebna tudd druga zavarovanja, tod« šele v drugi vtr'1 in Ift na podlagi temeljitega študija in izvedena t najmanjšimi upravnimi stroški.	,
.. Z navedenimi predlogi »sm hotel vsaj nepopolno označiti naše mnenje o kmečkem zavarovanju. Zavedam se, da je to vprašanje silno težko in da je tudi povod ih razmišljanj« o drugih enako važnih vprašanjih n. pr. kako sploh zagotoviti kmečkemu ljudstvu najnujnejši življenjski minimum. Toda zadovoljni ®mo »enkrat lahko, da eo na tako pereča vprašanja sploh začeli misliti. Pozao je ž«, pa upajmo, da ie ne perspozno.
Potočnik Ivan, krnet.
Zadružna šola v Ljubljani
Kot vsako leto ae bo tudi letos sredi oktobra začela v Ljubljani Zadružna Sola in bo trajala do Velike rioči. VrSila se bosta letos dva tečaja. V prvem tečaju se bo poučevalo tako kot druga leta, v drugem tečaju pa se to to zadružno znanje razširi in izpopolni. Za vse naše zadružno gibanje je Zadružna šola ogromnega pomena. Kmečki sinovi se tu na-uče temeljnih pojmov o zadružništvu, da morejo pri zadrugah sodelovati kasneje kot Slani načelstev in nadzorstev. Toplo priporočamo, da se priglase v to Zadružno šolo zlasti fantje iz takih krajev, od koder še nobeden nI bil v tej šoli. Zeli se za sprejem vsaj eta-rost 18 let. Prošnje naj naslove prosilci na Zadružno zvezo v Ljubljani. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Zadružna zveza nudi svojim gojencem prosto stanovanje, kurjavo Sn razsvetljavo. Podpor Zveza ne daje. Pričakovati pa je, da bo dala banska uprava nekaj podpore posameznim gojencem. Nikomur pa ne bo žal za denar, ki ga bo žrtvoval za to šolo. Kdor vloži prošnjo na Zadružno zvezo, naj prosi za priporočilo pri domači zadrugi; ki je včlanjena pri Zadružni zvezi.
kaj je
ZAHVALE
podpisani naznanjam, da sem prejel požarno podporo tiso« dinarjev takoj po prijavi požarja, za kar se najprisrčnejše zahvaljujem '„ priporočam >Domoljuba< vsakomur, da si ga naroči in ostane njegov zvest naročnik, podpisani sem letos prvič naročnik »Domoljuba«, pa mu hočem tudi dalje ostati zvest, ker mi je kot najboljši prijatelj pomagal v sili iu nesreči.
Martin Operčan,
Libeliška gora 42, Libeliče pri Prevaljah. *
podpisana se lepo zahvaljujem za požarno podporo, ki sem jo po župnem uradu prejela od uprave Domoljuba, ker mi je letos 29. julija pogorela hiša.
Zvesta hočem ostati »Domoljubu« in ga tudi drugim priporočiti.
Gozd-Zavrh 7, 15. VIII. 1938.
Sušnik Jožefa, posest niča.
novega
DOMAČE NOVICE
d Nedeljske prireditve. V nedeljo je bil v Škofji Loki mogočen tabor Kmečke zveze, ki se ga je udeležilo 3000 ljudi. Ko je pester sprevod prišel na slavnostni prostor, je bila najprej sv. maša s cerkvenim govorom, nato blagoslovitev zastave Mladinske KZ. Zmi-nec, potem pa zborovanje, ki ga je vodil organizator tabora g. veterinar dr. Kocjan. Govorili so: župan iz Selc g. Megušar kot zastopnik
razstavo šentviških obrtnikov in se je dalj časa pomudil tudi med obrtniki. — V Laškem pri Celju je bil lep tabor naše katoliške mladine, ki se ga je udeležilo do 5000 ljudi. Tabora se je udeležil tudi g. minister dr. Krek^ ki je po končanem telovadnem nastopu spregovoril navzočim množicam. — Isti dan so so množice ljudstva zbrale tudi v Dobrepoljah na Dolenjskem iu v Metliki na prosvetnih taborih dolenjske in belokranjske mladine.
d Velik evharistifni kongres je bil zad-nja dva praznika na otoku Krku. Namenjen je bil predvsem za severno Dalmacijo iu Hrvatsko Primorje. Začetek kongresa je bil v nedeljo popoldne ob 5 z govorom, ki ga ja imel v cerkvi na Krku tamkajšnji škof dr, Srebrnič. Zvečer je bila veličastna procesiji*
OSEBNE VESTI
n Kraljevič Andrej je zbolel te dni na vnetju slepiča. V ljubljanskem Leonišou sta kraljeviča uspešno operirala dr. Lavrič in dr. Pragaš. Stanje malega bolnika je popolnoma dobro.
d Na vnetju slepite je obolel zagrebški nadškof dr. Stepinac. Nadškofa je uspešno operiral v bolnišnici usmiljenih sester vse-učiliški profesor dr. Budisavljevič. Bolnik se dobro počuti.
o Zlato sv. mašo je daroval ono nedeljo grofesor in monsignor. J. K. Vreže v Mariboru. Na mnoga leta!
V vsako hišo Domoljuba!
Notranji minister dr. Anton Korošec med voditelji slovenskih obrtnikov ne obrtniškem zborovanju v št. Vidu nad Ljubljano
Kmečka zbornice, predsednik Mladinske KZ Jakob Klobovs in v imenu Kmečke zveze g. Strcin, župan iz Komende. — V Št. Vidu nad Ljubljano je bil tabor in občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov. Po cerkvenih pobož-nostiih se je pričelo lepo zborovanje obrtnikov, na katerem so govorili voditelji Zveze. Popoldne je prispel v Št. Vid tudi minister dr. Anton Korošec, ki je obiskal prekrasno
Hlovesea sprejem zunanjih ministrov držav
Male zveze, ki so prišli na posveu>™».,° «» » J
v kateri so nosili tudi Marijino sliko. Procesija je šla okoli pristanišča ter se spet končat v cerkvi, kjer je opolnoči daroval škof dr, Srebrnič slovesno sv. mašo. Na pravnik »a začeli prihajati ljudje še v večjih množicah' na ta kongres. Ob 9 je bila slovesna sv. masa ki jo je daroval senjski škof Viktor Buričj pridigo pa je imel djakovski škof dr, Akšamo-vič. Ob 9.30 je bilo javno cerkveno zborovanje pred parkom kralja Tomislava, popoldne pa je bilo nekaj ločenih zborovanj za mošk<* ženske in mladino. Zborovanja se je udeleži" lo okoli 10.000 katoličanov.
d Slinavka in parkljevka sta se pojavili v Ljubljani. Vsem trošarinskim postajam so dostavljena potrebna razkuževalna sredstva. Do preklica je strogo prepovedan dohod v. mesto goveji živini z vprego. Istotako sto liki« njeni živinski sejmi. V mesto je dovoljen dostop, samo klavnim živalim, katerih lastniK se izkaže s prenosom lastništva na živinskem potnem listu in to samo za zakol v mestni klavnici.
d Zgradba nove moderne mlekarne. Velika pridobitev za vso Gorenjsko bo gotovo zgradba moderne mlekarne v čirčičah pri Kranju. Kr. banska uprava v Ljubljani je že kupila okrog 26.000 kv. metrov sveta, na katerem bodo postavili potrebne stavbe za obratovanje Gorenjskih mlekarskih zadrug. Ta zadruga bo poslovala za ves kranjski in škofjeloški okraj ter za dele radovljiškega, kamniškega, ljubljanskega in logaškega okraja. Kot člani te nove zadruge bodo mogle nastopiti samo mlekarske zadruge.
d Za dokončno organizacijo kmetijskih zbornic. Po volitvah uprav posameznih zbornic, ki so bile izvršene konec preteklega leta,
•e je pokazala potreba po pravilnikih o osebju iu o pokojninskem skladu teh zbornic. Bele potem bi mogle tvoraice poslati evoje stalno osebje. Do sedaj so izročile svoje pravilnike y odobritev poljedelskemu ministru tri zbornice, medtem, ko bodo ostale to v kratkem »torile. Te dni je poljedelski minister potrdil pravilnike kmetijskih zbornic za dravsko in gnoravsko banovino. Čim bodo potrjeni še pravilniki Ostalih zbornic, se bo delo za organizacijo končalo, nakar bodo zbornice lahko sačele s pospešenim delom za zaščito krnet-skih koristi.
d Cigani kot konjski tatovi, V noči na B. avgusta so ukradli posestniku Ribiču Karlu Ia Kališevca pri Rajhenburgu par lepih težkih konj, vrednih 10.000 din. Takoj je padel sum na cigane, ki so se dan prej peljali na ■ .vozeh mimo. Rajhenburga, Po vaseh eo spraševali za konje, zgiasili so se tudi pri Ribič« in konji so jim bili prav všeč. Naslednja noč jje bila deževna in ker Ribič ni imel hleva ssa-klenjenega, so lahko cigani nemoteno odpeljali oba konja. Komandir postaje je šel s svojimi orožniki takoj na delo. Sest dni in Besi noči so jih iskali in v zadnji noči se jim je posrečilo prijeti v Bistri na Hrvaškem vse tri cigane, zloglasne Nikoliče. Enega konja so že prodali, toda lastnik ga je moral orožnikom vrniti. Ribič, ki je bil že ves potit, Je z veseljem odpeljal oba konja proti doma. Nikoliče sta pa močno uklenjeno prignala orožnika v Rajbenburg, odkoder sto jih odvedli v celjske zapore.
d »Dr. šiv&nka«. Ze celih 15 let Sivi samo ob kruhu, soli in vodi neki 85 letni Proka Milutinovič, in ki se ga je prijelo ime »doktor išivanka«. Je to neke vrste podeželski krojač. Nekoč, pravi, da je imel celo šivalni stroj, pa ga je moral prodati, da je mogel plačati dolg. Od žalosti, ker je moral stroj prodati, je zbolel. Neka domača zdravnika mu je tedaj dejala, da bo ozdravel le, če bo jedel samo kruh in soL Proka pravi, da še nikdar ni bil tabo zdrav kot zdaj. Tudi ne pije drugega kot vodo. Tobaka prav tako ne mara. Vaako jutro hodi umivat k tekoči vodi, ker pravi, da je tudi to predpogoj za dolgo življenje. Po nasvetu (me »zdravnice« se tudi ne sme nikdar ob petkih greti ob ognju. Pri njem pa je zanimivo tudi to, da že 20 let prostovojno živi v zaporu. Občima mu je odstopila v občinskih
izjava
V Kingstonu ob Ontarijskem jezeru v Kanadi je ob priliki isvojega imenovanja za častnega doktorja tamošnjega vseučilišča ameriški državni predsednik Roosevelt rekel tudi sledeče:
USA ne bo držala križem rok, če bi kaka tuja država grozila Kanadi. Kanada in Združene države imajo skupno civilizacijo in kulturo, ki nimata nikakih državnih mej. Ne morem prepovedati svojim narodom, da imajo boljše mišljenje o kakem načinu vladavine, kakor pa o drugih. Mi v Ameriki nismo več, kakor nekdaj na oddaljenem svetovnem delu in tudi nismo zavarovani pred mednarodnimi viharji s one strani Oceana, Več ne moremo trditi, da nam ti viharji ne bi mogli kaj škodovati. Zdaj smo tudi mi v Ameriki
postali predmet velikega zanimanja vseh generalnih štabov in vseh središč »a propagando z druge strani Oceana. Naše gospodarstvo, naša trgovina in industrija in naša vojaška sila ter sila mornarice so napravili iz nas či-nitelja življenjskega pomena za svetovni mir brez ozira na to, ali si želimo, ali pa ne želimo igrati to vlogo. K sreči mi v USA in v Kanadi moremo z vedrim čelom gledati nasproti vsem možnostim, ker »e zavedamo, da ne bomo opustili nikakega sredstva kakršnekoli vrste, ki bi nam omogočilo doprinesti kaj za utrditev svetovnega miru. Pa tudi če pri tem ne bomo uspeli, se bomo mogli vsaj tolažiti s tem, da bo ameriška polobla v vsaki priliki silna trdnjava za obrambo civilizacije.
zaporih sobo, v kateri stanuje. V njej »e je naselil takoj po svetovni vojni.
d boljše suhe slive. Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu je to ministrstvo odobrilo sledeče podpore: Banski upravi v Sarajevu 90.000 dinarjev, banski upravi v Banja! uM 64.500 dinarjev, banski upravi v Novem Sadu 40.000 dinarjev, banski upravi v Zagrebu 85.000 dinarjev in bftnski upravi na Cetinju 74.000 din Iz teli vsoi bodo banske uprave dajale podporo za graditev modernih sušilnic.
d Ah, ti otroci! Orožniki v Gredi pri Zagrebu bo dobili ovadbo, da je skupina malih dečkov obsula s kamenjem brzovlak, ki je imel tudi nekaj mednarodnih vagonov. Dečki so kamenjali zlasti vagon z označbo Sofija— Mttnchen. Oblasti so uvedle vse potrebno, da so taki dogodki ne bodo več dogajali,
d Kokošji uamovič. V Sieku so zaprli nekega Milana Runjajiča, naseljenca iz bližnje vasi Galdova. Ta je priznal nešteto tatvin, ki jih je izvršil s svojim tovarišem Josipom Pa-vleničem. Ta dva sta v teku enega leta pokradla v Sisku in v okolici 2000 kokoši.
d Končna ureditev ljubljanskega glavnega k«lodr@r& »dložena? Ljubljanski glavni kolodvor je lani nekoliko pridobil s tem, da
Nemčija je miroljubna,
zagotavlja berlinski list
Časopisje nemške prestolnice soglasno izjavlja, da kljub težkemu položaju v češkoslovaški republiki, kjer sudetski Nemci na noben način ne sprejmejo vladnega načrta o avtonomiji sudetskih Nemcev ter slejkoprej .vztrajajo na svojih osnovnih zahtevah, kakor so jih postavili v Karlovih varih, Nemčija nima nobenih napadalnih namenov, ampak želi in upa v mirno rešitev narodnostnega vprašanja v CSR. Izjava nemškega zastopnika Kundta daje po mnenju belinskih listov samo vladi dr. Hodže priliko, da zapusti svoje dosedanje stališče, v katerem smatra, da je samo zastopnica češkega naroda, ne pa v enaki meri zastopnica vseh narodov, ki prebivajo v republiki. Istočasno berlinski tisk odločno za-nikuje vznemirljive vesti, ki jih širi izvestni Inozemski tisk glede nemških vojaških vai.
ter se posebno ogorčeno obrača proti nekemu londonskemu listu, o katerem je znano, da služi Sovjefom in ki je pisal, da namerava Nemčija v pokrajini Glatz osredotočiti 100.000 mož vojske pod poveljstvom generala Arni-ma, ki da ima povelje, da prvi vpade v Češkoslovaško. Ta vest, pravi berlinski list, je prav značilen primer, s kakšno brezvestnostjo izvestni tabor v Evropi širi najbolj bedaste laži, katerim ljudje nasedajo. V resnici je nemški general von Arnim, ki ima tudi svoje stanovanje v Glatzu, ni pa poveljnik nobene j armade, temveč je samo načelnik tamkajšnjega orožnega skladišča. Sicer se pa v Glatzu ne osredotočujejo nobene čete niti v njegovi okolici. V isto vrsto lažnivih vesti spada tudi vest nekega švicarskega lista, da se nahajajo v Badenu v vojašnicah italijanske čete.
so povečali vežo in zgradili več novih oken za prodajanje voanih listkov, s čimer so razbremenili stisko, ki je nastajala zlasti ob nedeljah, ko je naval potnikov na nedeljske vlake največji, druga pridobitev glavnega kolodvora pa je bila podaljšanje hodnika za kakih 50 metrov. Ta podaljšek je bil tndi že tako zgrajen, da je imel streho, ki je segala do prvega tira in so potniki lahko nemoteno stopali na peron, zdaj pa so začeli popravljati streho tudi na ostalem starem delu hodnika. Namesto prejšnjih skromnih stebrov so postavili močne nosilne železne stebre rumeno-rdeče barve, na katerih bo postavljena nova streha.
d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Frana - Joseicve« grenke vode, zjutraj na tešče pa Isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se Izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črcv.
Ogi, nt. S. far. em/ss.
d Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije » Mariboru poroča,: Vsi, ki so prijavili svojo udeležbo in plačali 4 din za znake in izkaznice, dobe denar povrnjen, znake in izkaznice pa si ohranijo za spomin. Vsi, ki so se prijavili na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, dobe denar vrnjen počen ši od petka, 19. avgusta v sobi vratarja, Mestni trg št. 27, soba št. 2. Kdor znaka in izkaznice še ni prejel, ju dobi ob tej priliki. Prosimo, da prijavljeni dvignejo denar najkasneje do sobote, 27. avgusta, ker se bo s tem dnem izplačevanje zaključilo, preostali denar pa izročil mestnemu ubožnemu zakladu.
d Zaradi pomanjkanja dokazov. Sredi marca enkrat je začelo ponoči goreti gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Klinca na Vačah. Ogenj je kmalu objel tudi njegovo hišo ter se je razširil na razna sosedna gospodarska poslopja in hiše. Največjo škodo po
Preselili sntt»
jmm p«! JUiSEUU" Mr. pb. Andriiani« v Novem meatu (spodnja lekarna) se je gfasallte v novoure-jene prostore na MuMlansk« ccste it. 14 poleg manufakturne trgovine K. Barborič in Glavne trafike.
Lekarna ie nrejenn po najnovejših zdravstvenih predpisih in Ima un zalogi vsn najnovejša tu tn Inozemski zdravila za ljudi in za »Ivina
po požaru je trpel sosed Alojzij Indof, ko mu je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje z veliko zalogo živeža in krme. Celotno škodo po požaru so cenili na 100.000 din. Pred sodiščem je bil Jože Kline obtožen prvič zločina zavarovalne goljufije po § 340 k. z. in zločin-stva požiga po § 188-1 k. t. Orožniki so proti njemu zbrali mnogo obtežilnega gradiva, zlasti razne okolnosti, ker je Kline prezadolžen in je večkrat okrog govoril o nameri, da bi bilo primerno zažgati. Pri «aduji razpravi je obtoženi Kline zanikal vsako krivdo in navajal priče, «ia je ob času požara doma trdno spal z družino vred. Sodišče ga je oprostilo od obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
d Nad 2 milijon« din je izgubila, ker ni mogla pravočasno nafti srečke. Tudi v Egiptu imajo državno razredno loterijo. Neka Za-grebčanka je začela igrati pred 18 leti. Leto« je njena srečka zadela. Takoj je začela iskati svojo srečko. Ni je pa mogla na noben način nikjer dobiti. Prepričana je bila, da jo je kje založila, ali pa, da jo ji je kdo ukradel. Sporočila je banki, da je njena srečka zadela 10.000 funtov, toda t« so ji dejali, da jI prej ne morejo tega denarja izplačati, dokler ne prinese srečke. Obenem so ji obljubili, da jo bodo obvestili, kdo bo z dotično srečko prišel po denar. Pozneje pa je omenjena Zagreb-čanka še enkrat pretaknila na svojem domu vse kotičke, da bi našla srečko. Res jo je dobila, sicer prav v onem predalu, ki ga je bila prej že večkrat natančno preiskala. Toda, zdaj banka ni več hotela izplačati denarja, ker je bil rok že zamujen. Pozneje se je ugotovilo, da je to srečko ukradel nek Arabec, ki pa jo je pozneje prinesel nazaj, ker je spoznal, da ga bodo prav gotovo za-prll, če bi skušal dvigniti dobitek. Zsgreb-čsuka si je najela enega najboljših egiptovskih advokatov, ki bo skuša! dobiti od banke to lepo vsoto 10.000 funtov ali v našem denarju 2,300.000 din.
d Nova ljubljanska tramvajska proga bo — če pojde vse po sreči — sredi septembra že izročena prometu. Obnoviti hočejo Še letos tudi dolenjsko tramvajsko progo in uresničiti načrt dvojnega tira na Tržaški cesti.
d Pri lcaivosH črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Boe. po min. KM. poj. tn nar. idr. S-br, 15484, 3S. V. B,
d Predniki bivšega avstrijskega kanclerja Slovenci? Ko je po smrti avstrijskega kanclerja Dolfussa postal njegov naslednik Schuschnigg, so »e neki šušnikl iz okolice Lu-
ub
Dobro perilo rabi
dobro milo!
Slabo milo uniči tkanino! Zato treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo tefpentinovo milo temeljito od-pravi vso nesnago in podaljša trpeznost perila,
SCHICHT™
TERPENTIN0VD
MILO
pere bleščeče belo
kovice takoj zanimali, če morda novi kancler ni z njimi v sorodu. Spomnili so se, da je neki njihov stari stric odšel kot uradnik na Dunaj in potem služboval po raznih krajih bivše Avstrije. To naj bi bil stari očo kanclerja Schuschnigga. Neki znanec je na Dunaju celo stopil k Schuschniggu in ga vprašal, če morda Djegov rod ne izhaja iz kamniškega okraja, iz okolice Lukovice. Zvezni kancler je takrat odločno zanikal to domnevo, češ da o tem ni bilo nikoli govora v njihovi rodbini in da nobeden ne ve za kake sorodnike na bivšem Kranjskem. Zdaj, ko morajo v bivših avstrijskih krajih nove Nemčije državljani dokazati, da niso do 4. kolena nazaj v sorodu z Židi, je prišla te dni z Dunaja prošnja bivšega kanclerja Schuschnigga, da mu preskrbijo krstni list njegovega deda in pradeda, če sta se res rodila v okolici Lukovice.
d Banko so zapečatili. V Ljubljani na Krekovem trgu je bil skromen denarni zavod z imenom Slovenska banka. Kar naenkrat se
Zopet smrtna nesreča ms Triglavu
Oni petek zjutraj se je na Triglavu smrtno ponesrečil 73 letni upokojeni učitelj Rajko Justin iz St. Vida nad Ljubljano. Kakor vedo povedati domačini, je Justin odšel i« Mojstrane v družbi dveh turistov. Spotoma so se jim pridružili še drugi turisti. Oni četrtek zvečer so bile planine zavita v gosto nieglo, ponoči pa se je zjasnilo in je nastal čudovito jasen dan. Starček je bil vedro razpoložen kot vedno in ni slutil, da gre naravnost v smrt in da bo zadnjič v svojem življenju videl Triglav. Žalostno naključje je hotelo, da ga ia smrtni dih objel tik pred
ciljem, komaj nekoliko metrov pod vrhom Triglava. Tam mu je, kakor pripovedujejo očividci; nenadoma spodrsnilo, zakrilil je z rokami, omahnil vznak in strmoglavil po skalovju na bohinjsko stran. Turisti, ki so bili v njegovi družbi, so se po prvem razburjenju takoj lotili reševanja, ki pa je ostalo brezuspešno. Popoldne so turisti, ki so se vračali s Triglava, povedali, tla je reševalno odposlanstvo pod vodstvom dr. Mihe Potočnika in Jože Copa našlo truplo ponesrečenca. Podrobnosti o reševanju do trenutka, ko to poročamo. ša niso znam*
jo po mestu raznesla vest, da je banka oblasti no zapečatena, njen direktor Jankole pa v, zaporu. Oblast je namreč odkrila velike goljufije s hranilnimi knjižicami, ki jih je kriva fa banka, oziroma njen gospodar Jandcole. Menda gre za milijonske vsote. Prizadeti bodo v večini kmečki ljudje, M so v svoji lahkovernosti pa tudi v sili zaupali svoje hranilne knjižice temu zavodu, pa o njih ni zdaj na duha ne sluha. Dolgotrajne preiskave bodo šele mogle pokazati, koliko milijonov ljud-i skega krvavo prigaranega denarja je šlo spet v žepe brezvestnih špekulantov.
d Svobode se mu je zahotelo. V mariborsko bolnišnico so dobili oni večer čudnega gosta, ki je le malo časa užival gostoljubnost, Bil je to neki 29 letni mesarski pomočnik ia Dolgoš. V bolnišnico je prišel precej vinjen ter čisto krvavega obraza. Dejal je, da so ga pretepli neki fantje v gostilni, ker se je a njimi spri. V bolnišnici so mu rano najprej za silo obvezali, potem pa so ga poslali v kopalnico, da se okoplje, preden bo šel v posteljo. Ranjenec pa se je v kopalnici očividno streznil, pa se mu je zahotelo zopet svobode. Ko je prišel ponj strežnik, da ga odvede V bolniško sobo, je našel kopalnico prazno, okno pa odprto. Bolnik je porabil ugodno priliko, pa se je po francosko poslovil od bolnišnice.
d Vsem bralcem »Domoljuba« priporočamo našo domačo trgovino F. I. Goričar —i Ljubljana — Sv. Petra cesta 29, ter opozarjamo na njen današnji oglas.
d Razbojnik Pintari« bi rad zbežal. Ko so znanega Kodrovega tovariša razbojnika Pintariča ujeli, je izjavil, da ga ne bodo imeli dolgo v ječi. Res je sedaj poskusil pobegniti, toda beg iz mariborske jetmšnice se mu je ponesrečil. Odlomil-jo desko pri mizi ter je
V
Pogled na del množic, ki so se udeležile tabor« belokranjske balolKke mladine v Metliki
skušal z njo upognili železno omrežje na oknu ter je poškodoval tudi zid. Vendar pa so budni pazniki njegovo početje opazili ter so mu beg preprečili. Iz žalosti zaradi ponesrečenega pobega pa si je Pintarič poskusil prerezati žile ua roki, vendar mu tudi to ni uspelo. Sedaj so ga dali v verige, da mu take misli preženejo iz glave.
d Povest o belih nogavicah. Kar čudovito se zdi Mariborčanom, da so bele nogavice tako hitro izginile z ulice. Niti enega para ni bilo zadnje dni več videti, celo takšni, ki jih poprej niti menda ponoči niso sezuli, so se sedaj naenkrat izpreobrnili ter so ugotovili, da je tudi siva ali zelena barva nogavic lepa.
d Sira se jim j« zahotelo. V noči od onega četrtka na petek je bilo v mlekarno no iVisokem pri Kranju ukradeno r.ad 28 kg čajnega masla znamke »Jagoda« iti hleb enien-talskega sira v teži 20 kg.
d Dva zanimiva Človeka imajo v vasi Ga-bošu pri Vinkovcih. Prvi je neki kmet, ki je zapustil svoje, ne tako skromno posestvo in odšel k ciganom. Tam se je naučil njihovega Sezika ter postal, kakor pravijo, najpriljublje-oejša osebnost med cigani. Kadar odhaja kak mlad poročen cigan k vojakom, pride k temu svojemu »poglavarju« in ga prosi, naj mu varuje ženo, dokler se ne vrne od vojakov spet domov. Drugi Gabošan pa je še mnogo bolj zanimiv. Ta pa je pravi cigan in se piše Blagoje Balilovič. Pri ciganih je ostal do svojega dvanajstega leta. Naveličal pa se je ciganskega življenja in večnega klatenja okrog •in je prav iskreno prosil nekega gabošan-skega kmeta, naj ga vzame za hlapca ali da mu da kak drug posel. Kmet se ga je usmilil, saj v tamkajšnjih krajih tudi potrebujejo dosti poljskih delavcev. Med temi gabošanskimi kmeti je kmalu pozabil svojo cigansko govorico. Pravijo pa tudti, da je poslal v onem kraju eden najdelavnejših članov sokolskega društva.
d Mussolinijeva soproga na Jadranskem morju. Zena voditelja italijanskega naroda, Hahela, se je te dni pripeljala na dalmatinsko '»bal. Ze nekaj časa kroži po jadranskih vodah jahta italijanske vojne mornarice iAu-
Toljaki ho?«jo r lirczjra/ne višave s »osebnim t\ lelefn« kroglo, v kateri bodo učenjaki, ki Ijodo
rorai. Z njo se vozi Raliela Mussolini s svojimi otroki. Oni dan se je ustavila v Zadru. Proti večeru se je odpeljala z motornim čolnom na krajši izlet do Dikla, ki želi ob naši meji.
d Nova vaška imena. Minister za notranje zadeve je izdal odlok, da se oni del vasi Veliki Okrič, ki je bil izločen iz občine Leskov ec in priključen občini sv. Barbara v Halozah, odslej imenuje Mali Okrič. Drl vasi Belski vrh, ki je bil izločen iz občine Zavrč in priključen občini Sv. Barbara v Halozah, pa se bo odslej imenoval Veliki vrh.
d Pri zaprtja ali pa pri mošnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne • FfanE-Josel« vode
d Strupena golazen se jc namnožila. Letos se je tudi po moravških hribih zaredilo mnogo strupene golazni, da je ljudje že davno toliko ne pomnijo. Posebno hudo je tamkaj, kjer je kamenje zloženo na kupe ter ga
rakoplevnm, ki lio kmalu golov. Na sliki vidimo opazovali vsemirje. Hočejo priti isui 20.000 in
ves dan obseva sonce. Cerkovnik pri Sv. Miklavžu je ubil oni dan velikega modrasa n» obzidju zraven cerkve. — Te dni je posestnik Kotar iz Dešna spravljal iz kozolca žito. V snopu nekaj metrov o<l tal je zagledal zvitega gada. Ze mu je nameril, da bi ga usekal, pa je zdrsnil navzdol po slami. Kolar-jeva soseda je pri pletvi čutila, da ji leze nekaj mrzlega čez nogo. Ozrla se je in zapazila gada. — Neka žena je nedavno nabirala maline. Čevelj, v katerega je bila obuta, je imel spredaj luknjo. Zazdelo se ji je, da se je nekaj dotaknilo njenih prstov. Bil je gad, ki je hotel zlesli v odprtino, a ga je odbila z močnim sunkom.
d Protituberkulozni dispanzer v Kamniku od dne 22. avgusta do 5. septembra 1938 — ne posluje!
d Zdravstveni doni v Kamniku od dne 22. avgusta do 1. sept. 1839 — ne posluje!
(1 Največje zasebno trgovsko učilišče. — Znani, državno priznani »Oliristolov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15. je letos znatno razširjen, najmoderneje opremljen. Posebnost bodo učilnice za pisarniške vaje in strojepisnica. To bo edinstveni zavod te vrste v državi, potrjen tudi od ministrstva. Učence(ke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo, po polletni praksi lahko odpro tudi lastno trgovino, kar je važno zlasti za otroke trgovcev in obrtnikov. Poučujejo prvovrstne učne moči, profesorji. Kdor želi podrobne informacije, naj piše na ravnateljstvo za brezplačni prospekt s slikami. Mesečna šolnina 180 din. Vpisovanje vsak dan. Lani je zavod obhajal 35-letnico obstoja, je najstarejši in največji te vrste. K napredku mu iskreno ceslilamo in ga najtopleje priporočamo.
d Vse bralec Domoljuba opozarjamo, da svoje oblačilne potrebščine kupujete pri naši domači tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 30, kjer dobite res dobro blago. Videli bof-de tudi, <la bo tvrdku kmalu dobila nove prostorne trgovske lokale, zaradi česar želi iz dosedanjih prostorov vso svojo zalogo razprodati, ter so tudi cene temu primerno znižane.
d Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavedli (Dopisna
trgovka Šola) 7 LJubljani, Kongresni trg ž vpisuje dnevno od 9—12 in od 4—6 popoldne. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške do-)j9 in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirka mi ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
d Strela je udarila iu upepelila šest gospodarskih poslopij na Radeku.
d pozabito itioa Lurskp Marij« t Za 80-lotnioo čudežnih lurških dogodkov, naj ne bo kraja v Sloveniji, ki bi ne posla! vsaj po enega romarja na velika slovesnosti k Mariji lurški v Raj-bonburg — slovenski Lurd — v dneh 3. in 4. septembra, ko bo tudi skupni iztet v Zagreb. Postni romarski vlek iz Ljubljane. Cena iz Ljubljana do Rajhenburga 40 din, do Zagreba 60 din. Denar je treba vodstvu poslati najpozneje do 80, avgusta. Za podrobna navodila se priglasite takoj »Družini božjega svetat, Ljubljana — Sv. Petra nasip 17.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Konforenccn zunanjih ministrov Male svozo je bila te dmi na našem Bledu, Udeležili »o se jo češki zun. minister Ar. Karnilo Krofta, romunski zun. minister Comnen in naš ministrski predsednik dr. M. Stojadiinovič. Poleg teh odličnih predstavnikov držav Mate zveze se je zbralo na Bledu neverjetno veliko število drugih diplomatov, politikov in časnikarjev iz najrazličnejših držav Evrope. Visoke goste so na Bledu seveda prisrčno pozdravili ne la zastopniki oblasti, ampak tudd velike množice ljudstva., Ob tej priliki so na Bledu priredili tudi veličastno razsvetljavo, ki je to lepo letovišče spremenila za nekaj i« v k/raj, kakor jih opisujejo pravljice ia tisoč in ene noči. Upamo, da bo ta konferenca na Bludu pripomogla, da se vojua nevarnost, ki se vedno bolj bliža Evropi, čim bolj odstrani mi nas, ki smo miru tako zelo potrebni.
p Dr. Maček se je po tridnevnem bivanju t Belgradu vrnil v Zagreb in nato na svoje posestvo v Kupinac. Poučeni krogi trdijo, da je bilo to romanje brez pomena in ni hrvatskega vprašanja niti za las premaknilo bliže k rešitvi, ki si jo vsi želimo.
d Kranjski list »Sobota« prepovedan, Ministrstvo notranjih poslov je prepovedalo nadaljnjo izhajanje tednika »Sobota« v Kranju.
p Hrvatska duhovščina ne bo mogla kandidirati. Uradno glasilo zagrebške nadškofije >Katoliški list« priobčuje sledečo okrožnico nadškofa in hrvatskega metropolita dr. Stopnica: »Ker se v zadnjem času vedno več govori o skupščinskih volitvah in s tem v zvezi <> raznih domnevah, dajem duhovščini za-grobško nadškofije v vednost: Noben duhovnik zagrebške nadškofije, naj bo aktiven ali U|K>kojen ali v kakršnikoli službi, na teh volitvah ne bo mogel kandidirati, brez ozira na to, kakšne stranke ali skupine nameravajo pri teh volitvah nastopiti. Zato naj se noben duhovnik, ako bi do takih volitev prišlo, 1:0 obrača sem za dovoljenje, da bi kandidi-ral, ker nobeden takega dovoljenja ne bo dobil.«
NESREČE
ti V vlak se je laletel. Ono popoldne se je odpravil 33 letni podjetnik Ivan Kucler iz Ligojne z motornim kolesom iz Vrhnike proti Ljubljani. Med Drenovim gričem in Vrhniko je zavozil z glavne ceste na stransko proti Verbičevi tovarni usnja. Vozil je z brzino kakih 40 km na uro. Ko pa je prečkal železniško progo, se je nenadoma zaletel v drugi vagon vlaka, ki odhaja z Vrhnike ob 1.45 in pride uro pozneje v Ljubljano. Vlak je potegnil Kuclerja za seboj in ga nekaj časa vlekel, tako da je potem obležal grozno razmesarjen na drugi strani tira.
n Strela je udarila v kozolec Kregarja Janeza, posestnika iz Savelj. V par letih je udarila v ta kozolec že trikrat.
n Po nesreči ustreljen veletrgovčev sin Veletrgovec z vinom Bolaffio iz Ljubljane si je postavil pred nekaj leti poleg postaje v Moškanjcih velike vinske kleti. Od časa do časa prihaja Bolaffio na svoje posestvo v Moškanjcih. Celo lansko leto pa se je mudil tu njegov sin Mario v družbi svojega domačega učitelja, 21 letnega jurista Ludvika Osterca, ki je Maria Bolaffia pripravljal za maturo. Mario je bil vpisan na ptujski gimnaziji kot privatist ter je letos ob koncu šolskega leta položil z uspehom vse izpite in maturo. Sedaj se je pripravljal, da odide k vojakom ter odsluži vojaški rok. Pred odhodom v vojaško službo pa je preživel počitnice v Moškanjcih. Oni četrtek popoldne sta odšla Mario Bolaffio in njegov prijatelj Ludvik Osterc v Pod-vince pri Dornavi. Ustavila sta se najprej v Dornavi, kjer sta dobila staro vojaško pištolo. Nato sta odšla v Podvince ter sta kupila pri trgovcu Bezjaku blago za hlače. Z blagom sta odšla h krojaču Toplaku, pri katerem sta se nekaj zamudila ter sta pri tej priliki pregledovala orožje. Nista vedela, da je pištola nabita in tudi se nista spoznala na ravnanje z nevarnim orožjem. Najprej si je ogledal pištolo Mario Bolaffio, potem pa jo je dal prijatelju Ostercu. Komaj pa je ta pištolo prijel, je že počilo in Mario se je z rahlim krikom zgrudil na tla. Celo se mu je pordečilo od krvi, ki je vrela iz rane sredi med obrvmi, krogla pa je izstopila zadaj iz lobanje ter napravila veliko rano, skozi katero so silili raz-streljeni možgani. Nesrečnež je bi! v nekaj trenutkih mrtev.
n Strela ubila tri gkve. Ono sobtoo se ja pripetila posestniku Francu Gnidovcu iz St. Lipovca huda nesreča. Pozno zvečer, ko g*>-spodarja ni bilo doma, je med precejšnjim nalivom treščilo v črešnjo poleg gospodarskega poslopja. Strela je švignila še v hlev, kjer. je ubiila troje živine.
n Tri kolesarske. Ono opoldne se je peljal s kolesom domov na Galjevioo, 15 letni kotlarski vajenec Branko Plečko, uslužben pri mojstru Otorepeu Za Gradom. Tik pred Kramarjev« gostilno so inu počile vilice nad prvim kolesom in Plečko je omahnil s kolesa ter padel na strto ogrodje. Dobil je hude no-notranje poškodbe. — Skoraj ob istem času se je na Marijinem trgu ponesrečila Stanislava Lebanova, trgovska pomočnica pri tvrdki Krisper. Neki kolesar, ki je. prihitel s Miklošičeve ceste, jo je podrl s kolesa. Dobila je hude poškodbe na glavi. — Pred rdečo hišo na Poljanski cesti se je ponesrečila 18 letna trgovska vajenka Sabina Raguza, uslužbena pri tvrdki Matek-Mikeš. Hotpla se je izogniti nekemu kolesarju, pri tem pa je sama zašla pod tramvaj, ki jo je butnil. Ima poškodbe na glavi, obrazu, na rokah in nogah.
n Prva smrtna žrtev motornega vlaka.
Te dni se je med postajama Mokra gora in. Jatari v Bosni pripetila huda železniška nesreča. Novi motorni vlak se je z vso silo zaletel v neki delavski voziček, na katerem se je peljalo več železničarjev. Voziček se je pri tem prevrnil. Pri padcu se je ubil železničar Hija Pijevič, hudo pa je bil ranjen delavec Radomir CvijetiČ. Pijevič je prva smrtua žrtev novega motornega vlaka, ki so ga v Bosni uvedli pred mesecem dni.
d Žrtev avtomobilske nezgode, posestnik Anton Vidic iz Podgorja, se je že vrnil iz ljubljanskega Leonišča v domačo oskrbo i» ja že skoraj okreval, kakor vsi ostali ponesrečenci, ki so že pred njim zapustili bolniško [*»-stelj. Tako je, hvala Bogu, velika avtomobilska nezgoda terjala samo eno smrtno žrtev.
n Čebele so umorile dva konja. To je bilo v Slavonskem Svilaju. Tamkašnji trgovec Benič ima v svojem čebelnjaku precej panjev Čebel. Pred čebelnjakom sta se pasla dva Beničeva konja; Čebele so se začele vanju zaletavati in ju pikati. Konja sta se spustila v dir. čebele pa za njima. Podivjana konja sta se vrgla na tla, da bi se na ta na-
Češke težave
VINA
iz centralne rtnarn« !
Ilubllionl bodo zadovoljil« Vaše pivce najbolj!
Sudetslri Nemci so načrt češkoslovaške vlade za ureditev narodnostnega vprašanja povsem odklonili. Zdaj je začel spravna pogajanja angleški lord Runciman. Francoski časopis »Journal« piše: Brez dvoma je imelo angleško posredovanje pred dvema mesecema in sedanja navzočnost lorda Runcimana v Pragi za posledico gotovo pomirjenje, nevarnost pa še nf odstranjena. — Glasilo francoskih socialistov »Populaire« trdi: Anglija in Francija morata svetovati prijateljski češkoslovaški republiki, naj zavaruje vse svojim državljanom brez ozira na narodnost popolnoma enake pravice, kakor tudi popolno spoštovanje njihovega jezika, kulture in liarod-nostnosvojstvenih odlik. Ne morejo pa od nje zahtevati, da se odreče svojemu političnemu edir.stvu, da žrtvuje svojo neodvisnost ter da po odreče državnemu vplivu nad gotovim delom državljanov.
Na Angleškem trdijo, da ima Runciman v slučaju, če bi razgovori med češko vlado in sudetskimi Nemci ne imeli nobenega uspeha, pripravljen sledeč načrt, ki gn bo. v svojem imenu obema strankama predlagal: CSR se razdeli v tri velike pokrajine. Nemški del naj bi se razdelil v tri pokrajine, ki imajo skupno živeče prebivalstvo in bi imeli tako avtonomijo, kakor jo ima na primer severna Irska (Ulster). Češke in druge manjšine v teh pokrajinah bi imele svoje manjšinsko zastopstvo z istimi pravicami, kakor bi jih imele nemške in druge manjšine v čeških pokrajinah. Slovaški del CSR naj bi tvoril svojo pokrajino, podobno madžarski del. Vse pokrajine bi pošiljale svoje zastopstvo v praški državni parlament, ki bi imel državno obrambo, skupne finance in zutianjo politiko. — Po tem načrtu bi Cehi ne bili več samoodločujoči. ampak soodločajoči državni narod, republike!
V
Čin otresla čebel. Teh pa je bilo vedno več. Nazadnje se je nabral že cel roj, ki je neusmiljeno začel pikati konja. Zaradi hudih oteklin, ki jih je povzročil čebelji pik, sta oba konja kmalu poginila.
n Namesto žganja — salmijak. Ono popoldne je popival v neki hiši blizu Naklega okrog 35-letni brezposelni krojač iz Strahi-nja. Ko se je okrog 6 vrnii precej pijan domov, je hotel spiti še po) kozarca žganja, namesto po žganju pa je pomotoma segel po steklenici, napolnjeni s salmijakom, katerega bo njegovi domači imeli za zdravljenje živine. Salmijaka si je ealil pol kozarca in ga v dušku popil. Šele potem je čutil usodno pomoto in klical ljudi na pomoč. Bolnika so po zdravnikovi odredbi takoj spravili s kranjskim rešilnim avtom v ljubljansko bolnišnico. Stanje nesrečneža je resno, usta ima vsa opečena, želodec pa mu je amonijakova raztopina tako razjedla, da krvavi.
n Razne nezgode, S stopnic v prvem nadstropju je padel na tla 35-letni dninar Vinko Zagoričnik iz Št. Pavla pri Celju. Pri padcu mu je počila lobanja. — Oni večer sla se peljala na motornem kolesu z Jezice proti Ljubljanski kovinarski tiskarski mojster Fric Hri-bernik in mesarski mojster Jože Bencina. Nasproti jima je privozi! neki avtomobil, po sredi cesle pa je šla neka ženska tako, da je bilo nemogoče umakniti se, da ne bi bilo nesreče. Ce bi se motor ne umaknil, bi bil podrl žensko, tako pa je odletel v ceslni jarek. Oba mojstra, ki sta se vozila na motorju, sla se pri padcu močno poškodovala po členkih in rešilni avto ju je moral prepeljali v bolnišnico. — V svojem stanovanju v Ljubljani si je na vse zgodaj zlomil nogo 36-ietni fotograf Munichreiter.
NOVI GROBOVI
n Potem pa pride sodba. Na Vrhniki je umrla vdova vinskega trgovca Valentina Kočevar roj. Eržen. — V Mariboru je odšla po večno plačilo S. M. Luitgardis, ravnateljica zasebnega ženskega učiteljišča. — V Kozjem je zapustil solzno dolino 77-letni gostilničar in posestnik Franc Gnček. — V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je odšla v večnost 70-letna soproga učitelja v p. Barle Frančiška. — Na Golem Brdu pri Preski" je zapustil solzno dolino 83-letni posestnik Pre-može Franc. - V Št. Vidu nad Ljubljano je zapel mrtvaški zvon soprogi pekovskega mojstra Ivici Korošec roj. Brovč. — V Cešnjicah je odšla po večno plačilo 38-ietna Babnik Ceoilija roj. Škrjanc. — V javni bolnišnici v Slovenjem Gradcu je v Gospodu zaspala redovnica s. .Salvina Žankar. — V Zasipu na Gorenjskem so pokopali posestnika Antona Zupana pod. špana. — V nekem dunajskem zdravilišču je odšel pred božji sodni stol drugi podstarosta Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije senator Paunkovič. — V Postojni je umrl 42-letni gostilničar Matija Pelan. — iV Ptuju je odšel v večnost lekarnar Orožen Bogo. — V Lokah v župniji Marija Nazarje je zapustil solzno dolino Anton Klančnik po domače Papež. _ Na Pobrežju pri Mariboru so djali v grob Rudolfa toajcna. — V Ljubljani so umrli: 28-letni Koželj Gorči iz Mokronoga, soproga odvetnika Heide Poje roj, Rauber, Milena Oodič, uradnik drž. žel. v p. Jože Drenovec in trgovec in posestnik Alojzij Zalokar. — Naj počivajo v miru!
8*
razgled po svetu
M
Češki strokovnjak o nemških orožnih vajah
V časopisu sLidove Novink je napisal znani češkoslovaški vojni slrokovnjak general-štabni polkovnik Enianuel Moravec članek o pomenu sedanjih nemških vojaških vaj. Moravec pravi, da se dogodki v sedanji državi lahko spremljajo z gotovimi skušnjami in številkami. Od 21. maja je preteklo skoraj četrtletje. V tem času je Nemčija lahko izvedla gotova trdnjavska dela na zapadni meji, pospravila žetev, izpopolnila oborožitev, toda v tako kratkem času ni mogla izvesti najvažnejšega, to je izobrazbe velikih rezerv. Glavna postavka v vsaki vojni je izvežbana rezerva. Ta rezerva v Nemčiji v zadnjih štirih letih ni skoraj nič narasla. Nemčija bo za to potrebovala še dolgo let. Zaradi tega nemško vojaško poveljstvo ne razpolaga z večjo armado kakor 21, maja. Bila bi velika napaka, če bi kdo mislil, da je 100.000 mož, ki so bili v
zadnjih letih parkrat na vajah, dobra rezerva. Množica ima le tedaj napadalen pomen, če je v njej odlično izvežbano moštvo. Takšnega moštva danes Nemčija še nima, vsaj v večjem številu ne. Glede dolgega trajanja nemških vojaških vaj pa izjavlja Moravec, da stvarno ne gre za vojaške vaje v navadnem pomenu besede, temveč o postopnem vežba-nju rezervnih skupin. Vojaške vaje naj pokažejo vojaško izvežbanost druge rezervne nem. ške armade. Polkovnik Moravec prihaja do zaključka, da bo odločilno vlogo imela v bodoči vojni ravno dobro izvežbana rezerva. Zaradi tega hoče nemško vojno poveljstvo od blizu opazovati svojo rezervno armado in jo primerjati z rezervami tujih držav, ki razpolagajo z najmanj 35 dobro izvežbanimi letniki.
n ALi J A
s Mussolini ogleduje utrjevalna dela. Veliko pozornost je v zunanjepolitičnih krogih vzbudila vest, da se je te dni Mussolini odpeljal na velikem bombnem letalu, ki ga je sam vodil, na otok Pantellaria, ki leži med Sicilijo in Tunizijo, Te otoke Italija utrjuje in je njihovo utrjevanje delalo velike skrbi Angliji, kajti s teh otokov Italija labko vsak trenutek ogroža angleško morsko plovbo po Sredozemskem morju. Mussolini je vozil s hitrostjo 288 km na uro in je rabil za vso razdaljo komaj dve uri. Na otoku je natančno in do vseh podrobnosti pregledal vsa utrjevalna dela, vojno letališče in zatočišče za podmornice, Pri odhodu je zaukazal, da morajo delavci odslej dobivali dvojno plačo. Mussoli-nija je spremljal polkovnik Perccerutti, poveljnik otoka. V Rimu ta nenaden Mussolini-jev obisk zelo živahno razlagajo.
s Drobiž. Uprava Postonjskih jam je izdala nekaj številk, ki se tičejo tujskega prometa v prvi polovici leta 1938. Do konca junija je obiskalo postonjske jame 143.507 tujcev, torej 36.628 več kakor v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Od teh turistov jih je prišlo iz Italije same 92.865, 50.642 pa je bilo
tujcev. Tujci so najbolj prihajali iz Nemčije, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Švice. Poslonjski trgovci in obrtniki tudi ne prikrivajo svoje zadovoljnosti nad uspehom tujskega prometa v letošnjem letu. — >Svetogorska Kraljica«, mesečnik sveto gorskega svetišča, si vedno bolj utrjuje svoj položaj med slovenskim ljudstvom. Oglašajo se novi naročniki in prijavljajo se novi so-trudniki, list postaja od številke do številke bolj samostojen, pester in zanimiv. V Ljubljani se »Svetogorska Kraljica« prodaja v Jugoslovanski knjigarna. — Župnik Edko Fer-jančič v Šlovrencu bo začasno upravljal tudi župnijo Gradno, župnik Ivan Pišot na Planini pa župnijo Ustje. Novomašnik Lojze Ličen gre za kaplana v Idrijo, novomašnik Anton Šatej je pa imenovan za kurata v Štanjelu na Krasu. — Pred dnevi sta dva bratca, 10 letni Marij in 11 letni Lojzek Kenda iz Bovca našla nekje na polju večjo, še ne razstreljeno granato. V svoji otroški neprevidnosti sta se spravila nanjo in jo hotela odpreti. Ko sta tako tolkla lahkomiselno po njej, je razpočila in oba dečka grozno razmesarila. > Zeleni križ« ju je v obupnem stanju odpeljal v goriško bolnišnico. Marij je nefcaj ur po prevozu v bolnišnico podlegel, Lojzkovo stanje pa je tudi nevarno. — Novemu tržaškemu škofu
Palača angleškega ministrstva za srakoplovst vo, ki je bila nedavno dograjena .v. Londona

gantinu se je prišlo v četrtek 18. avgusta poklonit na Reko odposlanstvo treh slovenskih dekanov iz tržaške Škofije. Dekani so svojemu novemu nadpastirju izrazili vdanost slovenje tržaške duhovščine v upravičenem pričakovanju, da bo res pravičen in ljubeč oče ob-gežne škofije. Prevzvišeni je odposlanstvo selo ljubeznivo eprejel.
ŠVICA
s Nočejo stikov s komunizmom. »Zveza
Švicarskih srednjih in malih časopisov« piše, da švica s polno pravico zavrača tudi s trgovskega ozira vzpostavitev odnošajev s Sovjetsko Kusijo. Svoje poročilo podkrepljuje s letopisnimi podatki. Zamenjava blaga med gvico in Sovjetsko Rusijo e posredovanjem sovjetske trgovinske agencije bi bila v škodo gvici. švica se mora poleg tega tudi varovati pred prodiranjem komunizma, ki predstavlja strup za vsako državo.
AMERIKA
s Komunistične mreže. Vedno nova odkritja na široko razpredene komunistične protizakonite propagande so izzvala pravo ogorčenje v vseh ameriških političnih krogih. Predstavnik neke ameriške domoljubne organizacije je poslal parlamentarnemu odboru, ki proučuje politično delavnost ameriških državljanov, ogromno zbirko komunistične propagandne književnosti. Ta odbor je med drugim prejel okoli 200 raznih boljševističnih listov in časopisov. Poleg te zbirke so bili odboru poslani tudi točni podatki, iz katerih te vidi, da je v Zedinjenih državah Amerike 608 listov in časopisov več ali manj komunistične smeri in da veliko število teh listov Izdajajo tuji državljani. Poročilo, ki ga je
prejel omenjeni odbor, govori tudi o Številnih mirotvornih združenjih, ki pa so v resnici le krinka za strahovalne organizacije. Ta obtežilna snov je na Člane parlamentarnega odbora naredila najgloblji vtis.
MEHIKA
s Človeško kri je pil. Mehikaneka policija je prijela človeškega vampirja, ki se imenuje Balbino Paredes Cabrera. Vampir je priznal na policiji, da je pil kri od vsake njegove žrtve, tako on kakor njegova tolpa, ki je ogrožala ves okraj Hildago. Ta razbojniška tolpa je bila ena najfcrvoločnej&ih, kar jih beleži mehikansko sodišče. Vsakega, kdor se je upiral, so ustrelili, nato pa prerezali vrat in pili kri od svoje žrtve, kakor razbojnik to sam s smehom priznava. — Kako daleč pade človek, če mu božja postava ne omejuje svobode!
DROBNE NOVICE
Velike moderne ccste gradi Italija neprekinjeno v afriški Abesiniji.
800.000 Nemcev pojde na veliki kongres nacionalistične stranke v Nurnbergu.
Nad 750.000 rezervistov je poklicala pod orožje te dni Nemčija.
Veliko vojno posojilo je razpisalo japonsko finančno ministrstvo.
Ameriški general Pershing je prišel v češko Prago ogledovat »vojaška grobišča«;
13.000 japonskih vojakov so baje pobili in pometali v vodo Kitajci blizu Hankova.
Novo Ncgrinovo vlado je dobila rdeča Španija. Vse po starem naprej!
V Mehiko je prišel sovjetski agent Jurij Mtin, da spravi Leva Trockega — s sveta.
RADIO LJUBLJANA
od 25. avgusta do i. septembra 1938.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Ca s, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila spored in obvestila.
Četrtek, 25. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Koncert lahke glasbe. 22.15 Šornov šramel. Petek, 26. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Plošče. 20.10 Ženska ura. 20.30 Operni napevi. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 27. avgusta: 18 Sokvvabove pesmi. 18.40 Konjske dirke pod Gorjanci. 19.30 Nacionalna ura. 19.15 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Plošče. 2< Prenos iz Rima. Nedelja,
28.	avgusta: 8 Salonski trio. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 10 Prenos bojevniške prireditve z Brezij. 11 Plošče. 11.30 Otroška ura. 12 Koncert Radijskega orkestra. 17 Kmetijska ura. 17.30 Koncert. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Koncert Radijskega orkestra. 21 Pevski in klavirski koncert. 22.15 Kmečki trio. — Ponedeljek,
29.	avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Plošče. 20.10 Zdravniška ura. 20.30 Večer lahke glasbe. 22.15 Radijski orkester. Torek. 30. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.10 Ob dvajsetletnici dobrovoljskega gibanja, 20.30 Koncert. 22.15 Prenos lahke glasbe. — Sreda, 31. avgusta: 18 Narodne pesmi. 18.40 Opazuj in poskušaj, 19.30 Nacionalno ura. 19.50 Plošče. 20.30 Koncert vojaške godbe. 22.15 Harmonika.
Ali smo ljudje čudni. Kadar beremo o čudovitih odkritjih v astronomiji, tedaj brez vsakega pridržka verjamemo, da je ta zvezda ali c-ni planet toliko in toliko milijonov kilometrov oddaljen od naše zemlje, če pa pridemo v parku do klopi, na kateri je list z napisom »sveže pobarvano«, tedaj jih bo devet izmed desetih, ki tega ne bodo verjeli ter se z dotikanjem prepričali, če je res, kar napis pravi. Tako je modroval čuvaj v ljubljanskem Tivoliju.
RAZNO
Letalo s 500 potniki.
Angleški letalec Gra-ham Whigt, ki je pravkar prepotoval Nemčijo, je objavil" presenetljivo novico o letalu za '00 potnikov. Zatrjuje, da si je podrobno ogledni načrte tega velikanskega trikrovnika, ki bo v Nemčiji stopil v promet leta 1936. Letalo bodo gnale parne turbine s 120.000 konjskimi silami.
Zakonske ljubeznivosti. Mož (v prepiru z žeji"): >Rajši bi imel v hiši trobento kot tebe!« zena: »Trobento? Trobenta ima vendar močnejši glas kot jaz!« — Mož: J Že res, a trobenti lahko ustnik odvzamem.
Modri kralj Salomon,
je živel v 10. stoletju pred Kristusom, je bil prvi kralj, ki se je najbolj pečal z izvozom bakra.
Bolnišnica iz jekla. — tthzu Ncwyorka plava n? odprtem morju bolnišnica, ki je zgrajena >z jekla. Ne samo stene, tudi vsa oprava je iz Jekla. Ko je bolnišnica sl?rejela prvih 1500 bolnikov, je zaplavala v l"°rje in se usidrala da-'ec proč od obrežja, ka-
li, Ganghofer:
Martini klošter
91
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»In zdaj pojdimo, draga otroka, odidimo na vajin dom!« Zigenot je prijel Rudiiba in sestro, za roki. Ko so se spuščali po griču, je dejal: »Poglej, Rotica, tvoje mlado drevesce še vedno stoji. Ko pride zima in bo zemlja zmrznila, odkoplji drevesce s koreninami in Rud-lib naj ga zanese k vama na dom. Tam bo dobro raslo.«
Rudlib je prikimal. Edelrotine oči so se poslavljale od opustošenega kraja. Vsak izpahnjeu tram, vsak kos uničenega domačega orodja je zadel njen pogled in zdrknil ven na jezero, kjer je na dnu poleg moza počivala mati Mathilta.	.
Lagodno so pljuskali belopenasti valovi ob obrežje in kakor šepet je plavalo nad upognjenim ločjem, ki je začenjalo že zopet vstajati.
Počasi je šla trojica ljudi proti Ahi. Ko so prispe h na šenavske pologe, pokrite z zemljo in upom, so videli pri vseh razdejanih seliščih može pri delu In med neko kopico so spoznali belo postav« meniha, ki je neutrudno vihtel rovnico. Zigenot se je ustavil m zamrmral: >Samo eno edino pot še zame! Potem pridem!« Odšel je a onima dvema in dejal: »Padvizajta se, otroka, čas hit,k Hitro so stopali dalje, Spotoma so opažali nosace z njihovimi tihimi tovori. Nikjer brezglavega beganja nikjer kričanja in glasnega vpilia, povsod r^noben mm Ženske so prihajale mimo njin, brez solz in tiho. Nobenega pozdrava, nobenega ogovarjanja, nem pogled, edini ta je govoril.
Ko so prišli do županovega ograda, jim ni bilo treba odpirati vrat, bila so razbita. Dvorišče je bilo prazno, nikjer hlapca, nikjer dekle; nobenega goveda in nobene perulnine. Toda čebele, ki so jim bili Vacemanovi hlapci izpraznili zaloge, so pridno šumele okoli košev, da bi si nabrale nove hrane za zimo. Hiša je bila nepoškodovana, le nekaj lukenj je zijalo na mahasti strehi in golobje so nemirno frfotali okoli zatrepa.
Molče sta stopila Rudlib in Rotica skozi vlomljena .Tata v hišo. Zigenot je bil pohitel že pred njima v vežno izbo in zanetil ogenj, ki je jasno zagorel. »Po-glejta, otroka, kako lepo gori. Čuvajta sveti ogenj v zvestobi in ljubezni in dobri Gospod vaju bo varoval v nevarnostih in stiskah!« Dolgo- so gledale Zigenotove oči mladi par, ki je roko v roki stal pred njim. Ko se je tiho obrnil proti durim, sta osupla pohitela za njim. Oprostil si je roke. »Pustita me! Čaka me pot, ki ne trpi odloga.«
»Stiska je povsod!« je dejal Rudlib. »Kam se hočeš obrniti ?«
»Kamor se moram!« Sklonil je osivelo glavo in telo mu je vztrepelalo. »Svojemu dobremu Gospodu sem prelomil zvestobo. Nisem več svoboden, grem, da Mu bom služil.«
Nista ga umela, toda čutila sta, da se s temi besedami poslavlja in sta se oklenila njegovih rok. Molče je objel sestro, jo poljubil na usta in oči ter odšel.
Cez zasute njive ga je vodila pot, proti kraju, kjer je bil Ebervajn pri delu. Možje, ki so pomagali menihu, so uzrli ribiča ir. ga,, poklicali po imenu. Razveseljen je izpustil Ebervajn rovnico in pohitel prihajajočemu nasproti. Toda do dna srca se je prestrašil, ko je uzrl ribičevo spremenjeno lice. »Vsemogočni Bog! Zigenot,
po domovini
Tabor v Liulomeru
Na tisoče zavednega slovenskega ljudstva t n katoliške mladino se bo zbralo na obletnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru v nedeljo, dne 29. avgusta.
Na taboru zbranemu ljudstvu bodo govorili: narodni voditelj dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, dr. Hohnjee in Alojz Stu-hec. Mladini, ki je organizirana v katoliških organizacijah bo govoril predsednik ZFO dr. Stanislav Žitko iz Ljubljane.
Vse kar slovensko misli in čuti, bo pohitelo v prijazno prleško mestece Ljutomer ali pa bo v mislih združeno z nami obmejnimi Slovenci. Združeni v veliki ljubezni bomo manifestirali za narodna načela, znova izpričali neomajno zvestobo in ljubezen domovini, veliki Jugoslaviji in našemu mlademu kralju Petru II.
Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Dež ne bo zadržal nobenega zavednega Slovenca doma, da se ne bi pridružil našemu narodnemu prle-škemu taboru.
Udeleženci, ki boste šli na tabor z vlaki, se poslužite nedeljske karte. Z vlaki so ugodne zveze.
Na veselo svidenje v nedeljo, 28. avgusta I
Mladinski tabor v Dobrniču
Prosvetno društvo župnije Dobrnič in tamkajšnji fantovski odsek priredita ob 35 letnici obstoja prosvetnega društva in ob priliki blagoslovitve novega prosvetnega »Baragovega 'domač prosvetno mladinski tabor dne 4. s®p-Jtembra pod pokroviteljstvom gospoda ministra 'dr. M. Kreka s sledečim sporedom: ob 5 zjutraj budnica; ob 8.30 sprejem gostov, nato sprevod; ob 9 sv. maša, nato blagoslovitev doma; ob 10 '•zborovanje na prostem; ob 12.30 skušnja vseh nastopajočih: ob 13 litanije. Po litanijah velik liavni telovadni nastop vseh FO in DK na Dolenjskem.
Po nastopu prosta zabava.
Pri telovadni prireditvi nastopi izbrana vrsta orodnih telovadcev. Dom bo blagoslovil prcvzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman.
Člani FO in članice DK iskreno vabljeni! Prav tako članstvo Prosvetnih društev in vsi, ki vam je častitljiv spomin na škofa Barago pri srcu.
Za prevoz gostov od postaje Trebnje bo preskrbljeno.
Marijanshi tabor
pri Sv. Avguština v Halozah
Spored Marijanskega tabora:
Sobota, 27. avgusta: ob 9 sv. maša. 04) 19 pridiga, pete litanije M. D., rimska procesija z baklami, Spovedovanje.
Nedelja, 28r avgusta: Več tihih »v. maš. Ob 7 sv. maša 8 pridigo. Ob 10 blagoslovi škofijski voditelj Marijinih družb novo zastavo ia ima pridigo in slovesno sveto mašo. Takoj nato je zunaj cerkv« tabor Marijinih družb in častilcev Marijinih. — Glavni govornik je p. Konstantin a Ptujske gore. Sledijo pozdravi Hrvatov. Sodelujejo pevci sosednih župnij, posebno pa bo slovesnost povzdignilo v toh krajih tako pristno, prisrčno In mogočno ljudsko petje.
Prijatelje iskrene pobožnoati do Marije iskreno vabimo k Sv. Avguštinu.
Verski tabor mož in lantov na Limbarshi gori
Stoletnica rojstva kardinala dr. Missia, nekdanjega ljubljanskega škofa, bo moravška dekani j s proslavila z verskim taborom mož in fantov iz vse dekanije na Limbarski (jori. Dopoldne ob 10 bo sv. maša, nato procesija s svetim Reš. Telesom okrog cerkve, nazadnje pa zunaj cerkve tabor. Živimo v velikih časih, ki zahteva velikih mož, zato pridite možje in ■ fantje moravške dekanije vsi na tabor, da sa tam utrdimo ▼ katoliških načelih in pripravimo za boj proti nasprotnikom cerkve.
Tabor v Dola pri Ljubljani
Dol, miraa zasavska vas privablja leto z« letom vež izletnikov, ki najdejo tu ob bistri Savi, mod košatimi gozdovi in prelepimi polji prijeten oddih. Ta prijazna vasica je zadnjo dnt vsa v pri. pravah na velik okrožni tabor vsoga zasavskega okrožja, ki bo dne 28. avgusta pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena.
Po sprejemu gostov ob 9 bo g. dr. Žerjav bral na prostem sv. mašo in blagoslovil okrožni prapor. Po sv. maši bo govoril g. Miloš Staro, /a okrožni prehodni pokal pa se bodo meril« med seboj odseikovne štafetne vrste. Poj)oldne pa nastopijo naši fantje in dekleta. Tudi ta, zabavo po telovadbi je preskrbljeno. Pridiio vsi v Dol.
Slovefishi dan v Kočevju
Na angelsko nedoljo (4. septembra) bodo kočevski Slovenci imeli velik prosvetni tabor — »Slovenski dan« — pod pokroviteljstvom ministra dr. Antona Korošča. Bo to dan, ko se bo Čula slovenska beseda, da užge domoljubna srca k vztrajnemu delu za vzpodbudo narodne zavednosti na groženem Kočevskem. »Kočevski Slovenect, čigar prva številka je pravkar izšla, bo prihodnji!) priobčil ves 6jx>red prireditve. Vabimo vse Slo-vence od blizu in daleč, zlasti fantovske odseke in dekliške krožke, da so te naše narodne prireditve udeleže v kar največjem številu.
4. septembra v Šmarje pri Ljubljani
Zakaj? Tabor bo, veličastna manifestacija slovenskemu kmečkemu domu, Sloveniji in katoličan-stvu. Spored je sledeči: Ob pol 9 sprejem gostov na postaji, nato sprevod, ob pol 10 sv, maša, po sv. maši kmečko zborovanje. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 telovadci nastop Fantovskih odsekov in dekliških krožkov; po nastopu prosta zabava •s srečolovom. Znaki za tabor veljajo isti, ki smo Vam jih poslali, Tovariši in prijatelji mladine, pridite!
Zborovanje bojevnikov na Brezjah
Na Brezjah Us 27. in 28: avgusta bojevniški) zborovanje z blagoslovitvijo preurejenega prostora in odkriijera spominske plošče umrlemu taj-
»Gospodl Danes prihajam s prošnjo.« »Govori!« je zajecljal Ebervajn, Zigenot se je zgrudil pred menihom na kolena in mu objel noge. »Izgubil aem vse, kar mi je bilo drago • v življenju. Vzemi ms v svoje varstvo! Postati ž.elim bogoalužec. In dober hočem biti, ko bom moral prenašati trpljenje.«.
Prevzet je vzdignil Ebervajn klečečega k sebi. Možje so se plaho umaknili in videli, da je odvedol menih Zi-genota k podrtemu hrastu. Tam sta sedla na deblo in trajalo je dolgo, preden jo mogel ribič spregovoriti. In težko se mu je trgala beseda z jezika:
;Sueg jo je zgrabil in skale so zgrmele nanjo in zadnja njena beseda je bila: Ljubim te!« Zigenotu je glas odpovedal. Kakor mrtev je obsedel.
»To ponosno in lepo življenjel Ugaslo in mrtvo!« je zašepetal Ebervajn in oči so se mu orosile. »Kakor sestra, ki mi je umrla, se mi zdi!« Oklenil se je z roko Zigenota in ga pritegnil k sebi, kakor bi bilo nemo usmiljenje edina tolažba, ki jo je premogel.
»Gospod!« je zajecljal ribič. »Ne ravnaj teko dobro z menoj, dokler nisi čul vsega!« Hripavo je pripovedoval, kaj se je zgodilo, ko se je bil vrnil domov. »Tako sem ga klical na odgovor in sem pograbil križ in ga podrl!« Plaho je pogledal kvišku. Ebervajnove oči so bile uprto ,v daljavo. Tiho je pripovedoval Zigenot dalje in vsa moč njegove žive vere je govorila iz besed, s katerimi je opisoval, kako mu je Bog otel sestro in jo privedel domov. »Zdaj sem odpeljal Rotico na njen dom in sem rešen vseh skrbi. Zdaj se hočem fipokoriti za vse, kar sem storil. Zvesto hočem služiti Boga in postavljati Njegov križ, ki sem ga podrl,« še vedno je molčal menih. »Gospod, ali sem se pregrešil tako hudo, da mi ne moreš odpustiti??
»Da bi ti odpustiti ne mogel? Jaz?« Ebervajn je vstal. »Pojdi, Zigenot, iskala bova Boga in nebesa kot zvesta brata! Vsi grešimo, kor smo ljudje. V stiskah in silah nas uapada dvom, naša bramba in tolažba je pa vera!«
Od podrte hiše je pritekel moški. »Gospod! Pod gred jem smo slišali stokati žonskol«
»Pojdi, Zigenot, in stopi v svojo božjo službo!«
Ribič je stekel k hiši. Tam je začel odrivati skalo in vzdigovati tramovje. Ko so drugi dvigali iz rupe, ki jo je bil izkopal, rešeno žensko, je stopil ob stran in si brisal pot s čela. »Kam sedaj, gospod?«
»K naslednji hiši!« je odvrnil Ebervajn.
Tako je delal z drugimi do večera in pri svitu bakel še tja do polnoči. Šele tedaj so legli utrujeni možje za nekaj ur k počitku. Ob zori se je začelo delo znova. Toda zdaj so dvigali 'izpod tramovja samo še mrliče in jih molče odnašali v Lokijev les. Ženske so začele pobirati razmetano orodje in zganjati skupaj razkropljeno živino.
Proti poldnevu sta se napotila Ebervajn in Zigenot v Melinji log. Smrt je bila kosila tu skoraj še bolj nego v Gadenu; toda pogled na blede, nekrvave žrtve vode nI bil tako strašen. Kakor je ležalo truplo poleg trupla, vsa a sklenjenima rokama na prsih, bo sličila spokojno v molitvi umrlim ljudem. Ženske in otroci so počivali ločeno od moških, in prvi mrlič, ki ga je Ebervajn uzrl, ja bila zvesta Mina.
Tudi živi so se vedli drugače. Sicer jih ni grudila nič manjša bolest nego njihove nesrečne brate v Gadenu, toda prenašali so jo mirneje, pobožno vdani v božjo voljo. »Kar ljubi Bog daje, sine pač tudi vzeti!« Tako sta jih bila učila Hiltišalk in Hiltidiu.
Z nočjo se je zmanjšalo tudi število pogrešanih. Preneki, ki se je bil skrival po oddaljenejših zakotjih,
mor ne seže cestni prah in koder ne moti cestni trušč. Cene v tej bolnišnici so menda raz-merno nizke in se ji zato prijavljajo tudi bolniki iz nižjih slojev.
Nepozabni trenutki -»Verjemite mi! So v življenju trenutki, ki ostanejo človeku nepozabnih — »Da, jaz se na primer še prav dobro spominjam onega trenutka, ko sem Vam posodil tisočak .. .<
Iz zemljepisja. Profesor: »Naslednike Mohameda so imenovali kalife. Kako pa so imenuje država, v kateri so kalifi vladali?« Učenec: »Kalifornija!*
Lepa tolažba. »No, je Vaša hči srečna sedaj, ko se je poročila?« — »Oh, zelo srečna! Res. da se z možem ne razumeta, a človek ne more imeti vedno vsega, kar bi si poželel.«
Neguj svoje oči! Po-mežikovanje je za oči dobro. Izperi jih par-krat, nato jih zapri m nežno drgni veke s konci urstov.	,
Slovo. Nadučitelj M. se je poslavljal od šole.
-Učiteljica je pozvala malčke, naj gospoda liadučitclja vljudno po-
„jjiu Zveze, vojnemu kuratu Francu Bonaču. ~ Spored svečanosti bo naslednji:
V	soboto, 87. avgusta bo zvečer ob pol 0 na orottetn igra \t življenja svetovne vojne > Njega
Igrali bodo člani trboveljske skupine.
V	nedeljo, avgusta ob 0 sprejem gostov in pevska vaja v samostanski dvorani. Ob 10 cerkveni govor, nato blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo in sveta maša. Po cerkvenem opravilu molitve za umrle tovariše, nakar sledi odkritje spominske plošče tajniku Zveze bojevnikov Francu Bonaču. Nato bo bojevniški tabor. — Popoldne ob 2 bodo litanije.
Vabimo vse, da pridejo 27. in 28. avgusta na Brezje. Zaprosili smo za četrtinsko voznino po železnici. Do sedaj še nimamo rešitve. 0 dovoljenju iKinio poročali v dnevnih časopisih.
Iz faznih krajev
Brdo pri Lukoviei. Mesec julij je bil poln raznih slovesnosti. Na nedeljo 3. julija jc obhajala tukajšnja gasilska četa svojo 50-letnico. Naslednjo nedeljo smo imeli v župni cerkvi novo sv. mašo, ki j« je daroval g. Ivan Grčar iz Dupelnega. — Dne 17. julija je bil pri r.ae mladinski tabor, o katerem smo ze poročali. — 24. julija eo naš l'. župnik in duh. sv. darovali slovesno zlato mašo. Na predvečer jim je prosvetno društvo priredilo veličastno baklado. Pred sveto mašo so v imenu tare darovali jubilantu krasen pluviale, občina in hranilnica sta izročili diplome častnega članstva, Prosvetno društvo diplomo častnega predsednika. Za njimi so pozdravljala zastopstva fantov in deklet Marijine družbe, Aposlolstva mož in fantov ter Katoliške akcije. Za slovesnosti so dekleta napletla mnogo vencev in okrasila cerkev. Dobri jjndje so dali za to izredno slovesnost prenoviti vse lestence in svečnike. Za zlatoma.šniški jubilej so darovali neimenovani tudi dragoc. masni plašč in ostalo masno obleko. Fantje so postavili nad 3) mlajev in jih okrasili z zastavami, tako da je izgledalo Brdo kot en sam gozd mlajev in cvetja. — Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poslovili od naše priljubljene učiteljice gdč. He/.ike šorn. Tukajšnje prosvetno društvo je na t« dan sklicalo poslovilni sestanek. Predsednik društva je gdč. Sornovi v zahvalo za njene zasluge za društvo podaril kiasno diplomo častnega članstva. Dekliški krožek je 6voji ustanoviteljici in voditeljici poklonili lep kip Slomška in vazo k slovenskim cvetjem. V imenu Mar. vrtca in cer-
kvenih organizacij eo «e poslovili preč. g. Župnik, M kraj. šolski svet g. župan 1'ozniČ, v imenu fan-lovskega odseka ji je izrekel zahvalo predsednik. Gdč. Sornova je bila zgledna in vestna katoliška učiteljica m vzgojiteljica. Mnogo se je udejstvo-vala v prosvetnem in kulturnem delu po naših organizacijah. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
Svibuo, Zadnji čas nas obiskujejo kratke, a hude nevihte, ki niso prizanesle e točo. Tako je o. avgusta ponoči naredila toča precej škode posebno v vinogradih. 6. avgusta je drugič padala precej debela toča, da je še na drugi strani naredila precej škode.
Velesovo. Našo božja pot je z letošnjo proslavo zaslovela daleč na okrog, Ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih prihajajo semkaj romarji in izletniki ter molijo in si ogledujejo znamenitosti. Da bi se zanimanje za božjo pot še bolj povečalo, smo izdali novo romarsko knjižico, ki odkriva čisto nove podatke v t godovini nekdanjega samostana in opisuje tudi zgodovino božje poti ter cerkev m njene umetnine. Knjižici! se dobi za nizko ceno v župnišču in v knjigarnah. V nedeljo, dne 21. avgusta popoldne je prišla semkaj ženska Marijina družba iz Mengša in prisostvovala popoldanskemu cerkvenemu opravilu. Za nedeljo, dne 28. avgusta, popoldne pričakujemo, da pride iz kranjske dekanije izbrana četa naših žena in mater, ki bodo imele tu posebno pobožnest s pridigo in slovesnimi litanijami. Izredna cerkvena prireditev bo cerkven koncert v nedeljo, 4. septembra, popoldne ob treh. Devet cerkvenih zborov z 250 pevci se je priglasilo, da zapoje skupno in posamič odbrane cerkvene pesmi. Takrat si bo moral vsak preskrbeti vstopnico, če bo hotel priti v cerkev. Čisti dobiček se uporabi za popravo cerkvenih orgel. — Na mali šmaren obišče našo božjo pot knezoškof dr. Gregorij Rozman in bo imel ob 10 pridigo in sv. mašo. Popoldne bo proee-sija s starodavnim Marijinim kipom. K tej procesiji so posebej povabljene Marijine družbe, da se je udeleže z zastavami, fantovski odseki v krojih in narodne noše iz sosednih in okoliških župnij.
Trebnje. V sredo, 17. avgusta smo pokopali Franceta Gorca iz Vrh Trebnjega, ki je po dolgem in težkem trpljenju zapustil to solzno dolino. Bil je globoko veren in pošten mož ter oče mnogoštevilne družine. — Gasilni dom v
Trebnjem je v večjem delu dograjen, maujkuja samo še zunanja in mizarska dela. Vsem sodelavcem in dobrotnikom najiskrenejša hval«.
—	»Jakob Ruda*, dramo, katero so v soboto, 20. in v nedeljo, 21. avgusta uprizorili tukajšnji dijaki v Prosvetnem domu, je bila lepo igrana in je bilo zurudi tega tudi dovolj veliko zanimanje.
Scla pri šumbergu. Pred kratkim je udn-nla strela v kozolec Ane Ozimek v bližnji vasi Orlaka. Kozolec je bil v hipu v ognju, tako da so domači gasilci kljub vsej požrtvovalnosti in naglici našli samo še kup razvalin. Kozolec je bil dvodelen in do viha napolnjen z žitom in senom. V hipu, ko je udarila strela, je pripeljal hla pec voz pšenice. Puh strele ga je vrgel na tla. Vendar hujšega ni bilo. škode je 20.000 din, zavarovana je bita pa za 1000 din. Pogo-relko priporočamo usmiljenim srcem.
Dobrnič. Melioracija dobrniške občine se nadaljuje. Predvidenega je za sedaj 30.000 din. Za to delo se je doseda j porabilo 130.000 din. Dn bo to delo končano, bo treba še 300.000 din. Na vsak način bo treba delati še s kulukom.
—	Minuli teden je zopet udarila strele v hišo posestnika Spelifa iz Zagorice. Streha na hiši se je vnela, vendar pa so k sreči ogenj pogasili tako, da ni bilo posebne škode. — V našo dolino so letos tuji čebelarji pripeljali izredno veliko čebel na ajdovo pašo, ki obeta, da bo precej dobra.
Raka pri Krškem. Po uničujoči suši je vendarle padel blagodejen dež, kar daje upanje, da si bodo vsaj jesenski pridelki opomogli. — Grozdje že meči. Obeta dati po množini in kakovosti izvrstno kapljico. Letošnje vinske zaloge so po večini izčrpane. Želeti bi bilo le, da bi se tudi novi mošt dal kmalu spraviti v denar, ki ga vsakomur živo primanjkuje. — Naše orgle so popravljene. Zopet done s čistimi glasovi. — Na cesti proti Dolenji vasi bodo nadaljevali z delom, kur bo velikega pomena za prebivalce onkraj Račne, ki so dosihmal morali tolikokrat broditi po blatu in vodi.
Mirna peč. V nedeljo, dne 28. avgusta bodo imeli Globodolčani posebno slovesnost. Ta dan jiin bodo posvetili dva bronasta zvonu v teži 460 in 280 kg. Večjega je daroval velik dobrotnik soseskine cerkve Anton Jarc iz Dol. Glo-bodola. Sam je določil težo zvonu, sam ga je naročil in sam tudi plačal, zvon bo pa pel v čast božjo. Lep je tuk dar cerkvi in redki so
zdravijo iu sc od njega lepo poslovijo. Pa se v/digne mala Milica in vprušu važno: Ali se nimamo tudi jokati?«
Rimsko leto. Prvotno so imeli Rimljani leto, ki je Štelo le 10 mesccev. Pričenjalo se je z marcem. Tudi pozneje, ko so dali letu 12 mcsecev, se je pričenjalo "iihovo novo leto z mar-etm. Šele leta 153 pr. Kr. so uvedli novo leto z janu-aiiem.
Ubogljiva. Mati: »Lizika, neštetokrat sem ti že povedala, da pri jedi ne smeš vrtati nosu,« — Lizika: »Saj tega pri jedi nikoli ne delam, mamica. Kadar vrtam nos. nikoli ne jem.«
Prepovedane kače. V Novi Zelandiji sploh ni kač, tamkaj oblasti ne dovoljujejo držati kače niti v zooloških vrtih ali zverinjakih.
Dober sinček. Mati: »To je pa vendar preveč, Janezek, vedno in vedno te moram zmerjati...« — Janezek: »O, ljuba mamica, lo nič ne de, saj ti tega ne »»merim.,.«
Ovoj etekovega Širna uporabljamo pri krčnih žilah, vnetjih ven, kožnih obolelosti meč. Pustimo ga tednov in -nas pri U-™*evanju poklica nič ne ttoti.
se je vrnil zdaj zopet domov. Drugih, in njih število ni bilo majhno, ni hoteio biti od nikoder. Med njimi ludi ne samostanskih bratov Švajkerja in Vampota. Ebervajn je spraševal in spraševal, toda nihče ju ni videl; z žalostnim srcem se je moral vdati misli, da sta izgubljena.
Naslednje jutro je razdelil Ebervajn može, ki so bili prihiteli na pomoč, v dve četi; ena naj bi z Zige-notom odšla k Lepemu jezeru, da bi poiskala Rekino truplo. Zigenot je odhajal brez upanja, vendar ni pustil, da bi bili odšli možje sami. Ko je odhajal, je gledal Ebervajn za njim: >Le pojdi in išči, četudi še tako boli! Bolje ta zadnja muka nego v poznejših letih neutešljivi očitki, da nisi poskusil najskrajnega, pa naj bi bilo tudi samo to, da se uveriš o njeni smrti!«
Z drugimi možmi se je hotel Ebervajn povzpeti na Ledenik k Pusti koči. In zdaj se je zgodilo prvič, da so pričeli ugovarjati. Sovraštvo teh mož proti okrutnemu graščaku, pač ni segalo preko smrti. Skoraj so bili gospod Vače in njegovi sinovi že pozabljeni; v dnevih takšne sile, značijo ure dolga leta in staro izginja pod navalom novega kakor medla iskra v jarki svetlobi bliska Toda v tem strašnem koncu, ki je bil zadel vso oskrbnikovo hišo, so videli jezo božjo in pravično kazen »Pobožni očel Ne ravnaj proti božji volji! Poglej tja gori Okamenel stoji gospod Vaceman s svojimi sinovi v višavi, okamenel za večne
ČaSDaW omehčal može, jih je moral Ebervajn spomniti na Župana. Zdaj so se vdali in se napotili z. njim na goro. Toda na njej so našli samo razbite skale .n gluho samoto. Samo eno pričo nekdanjega življenja so zasledil. m<* kamenjem: izhojeni prag Puste koce. In po njem
je dobil ta zapuščeni svet ime za prihodnje čase: Na pragu.
Proti večeru sta se obe četi zopet sešlil Vprašaje je pogledal Ebervajn ribiča. Zigenot je zmajal z glavo in se obrnil stran.
Po dnevih strašnega uničevanja je nastopila prelepa pozna jesen, kakršno poznajo samo gore, blesteča v vseh barvah, z zlatim soncem in plavajočim srebrom. Zdelo se je, da hoče sleherni dan prekositi minulega v sijaju, in blesku.
Tako je čas sam tolažil in tešil potrte ljudi. Kazalo je, da so se bile gore odele v svoja najkrasnejša oblačila zato, da bi navdale srca ljudi, ki so zdvajali nad rodno grudo, z novim veseljem za domača ognjišča, utrdile omajano zaupanje in obudile zopet staro zvestobo.
Minul je pač še preneki teden, preden so se na bledih obrazih začeli blažiti sledovi glodajoče bolečine. Tudi se mnogi niso mogli otresti nekega čudnega strahu, tako da so se zdrznili že pri najmanjšem šumu. Še vedno so se bali novih pustošenj. Toda z dnevi so se navadili na zamolkli ropot, ki kar ni mara! utihniti v pogorju, in niso več mislili na nevarnost. Delo, ki so ga bili v prvih dneh opravljali kakor v sanjah, jih je začelo mikati in z veseljem jih je navdal vsak najmanjši uspeh, ki so ga v' trudu dosegli. Dvakrat slajše so po napornem dnevu uživali mir ob toplem ognjišču in sleherni skopi žarek, ki jim je posijal v srce, so sprejemali kakor toplo sonce.
Lepi dnevi so ugodno pospeševali delo. Sirom doline so brez prestanka pele sekire, lopate in rovnice ter oznanjale novo življenje.
taki dobrotniki! Kot zvestemu naročniku »Domoljubni mu tudi tukaj izrekamo iskreno javno zahvalo. Manjši zvon pa ie soseskin dar. Vsa skrb je padla na oba cerkvena ključarja, katera sta časno rešila svoje delo. Bog jima bodi plačnik. — Vse okoličane pa vabimo, da se v nedeljo udeleže v Globodolu posvečeni« zvonov. Obrede ho opravil g. dekan iz Trebnjega.
Primskovo pri Liliji. Romarski shod bo na Primskovem na Mali Šmaren 8. septembra. Na predvečer bo ob 6 pridiga sn pete litanije, nato prilika za spoved. Pridite r obilnem številu na to božjo pot, kjer deli Marija obilo dobrot!
Povlje aad Trstenikoia. Sedemdeset let življenja je dopolnil za faro in občino zaslužni posestnik Janez Perne na Povlju. Občinski odbornik in prvi občinski svetovalec je bil nad 30 let Na mesto obč. odbornika je podal ostavko pri onih »slavnih« volitvah. Cerkveni ključar pri »r. Martinu na Trsteniku je že okrog 30 let. Dvakrat smo na Trsteniku napravljali novo zvonove in vedno je Janez Perne nosil. največje brige in težave pri napravljamju. Ko se je pred leti osnovala hranilnica na Trsteniku, je prevzel mesto načelnika Janez Perne, Jubilant je bil tudi večkratni načelnik vaškega odbora »Agrarne skupnosti Povlje«. Svoje posestvo je lepo uredil, da lahko služi za zgied. Življenjska pot Janeza Pernet« ni bila nastlana z rožicami. Vse njegovo življenje je prepleteno s trpljenjem in trudom. Pa današnji slavljenec je, ob strani svois družice Marije roj. Logar, ki mu je nad 35 Fet zvesta zakonska žena, nadvse skrbna gospodinja, predobra in ljubeča mati, pozabil in pozablja na vse težave. Bog daj našemu naročniku, v čigar hišo prihaja list od vsega početka. še mnogo srečnih in zdravih let!
Sribn« pri Badefah. Toča je po nekaterih delih fare napravila veliko škode, posebno na sadju in po vinogradih. — Kakor znano, gradimo Švi-banci novo cesto proti Jagnjenici, kjer bi imeli lepo zvezo z banovinsko cesto, ki vodi proti Ljubljani. Delo vodi šolski upravitelj g. Jelene Bogomir, ki je tudi predsednik gradbenega odbora. Upamo, da bo banska uprava še priskočila na pomoč s kako večjo densmo podporo in na ta način pripomogla potrebnim do zaslužka. — Minuli mesec smo spremili k večnemu počitku mlado mamico Angelo Podlesilik, staro komaj 32 let, ki je zapustila moža in sedem malih otrožičev. — Pred par dnevi pa smo pokopali upok. rudarja g. Pajka, kateri tudi zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. — Naj v miru počivata!
Črnuče. Za blagoslov nove šole, ki bo v nedeljo, 4. septembra, so vrše že velike priprave. V sprevodu, ki 3« bo razvil takoj po slovesnem
Dr. Fr. Trdan.
Oj, Triglav mol dom.,.
Ni jo v Sloveniji gore, ki bi bila tako tesno združena s slovenskim srcem in a slovensko preteklostjo, kot je naš gorenjski velikan — Triglav. Opevan v pesmi in proslavljen v pripovegti, spremlja slovensko ime tudi izven mej naše ožje domovine in krepi narodno zavest v vsaki večji prijateljski družbi, ki jo poživljajo znani domo-rodni glasovi:
V gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi...
Po svetovni vojni je njegov ugled še narastel. S svojimi 2864 metri višine tvori Triglav najvišjo točko v vsej Jugoslaviji. Kot mnogoizkušen starec zre doli po slovenskem jugu, neprestano opominjajoč sinove majke Slave, da ječe ob njegovem vznožju Trentarska dolina, bistra Soča Ia želena goriška Brda. In zdi se, da njegov opomin ni brezuspešen. Število njegovih obiskovalcev narašča, troglavi skalnati vrh postaja leto za letom bolj privlačen in priljubljen.
Tudi jaz sem že večkrat imel napravljen načrt, ogledati si Triglav na vrtiu in ne samo spodaj na vznožju, toda navadno je ostalo samo pri načrtu. Preteklo leto pa le nisem mogel ln si skoraj tudi več nisem upal odlašati. Monsignorju Pomkvarju sem bil v Clevelandu trdno obljubil, da pohitim o prvi možni priliki na triglavsko grmado in poiščem ondi Zlatoroga in njegov dragoceni zaklad. Izpolniti pa sem mogel samo prvi del obljube.	r
Od Ljubljane do Bohinjske Bistrice nas je — tri po številu — popeljal jutranji vlak. Pri zna-
sprejeniu uradnih zastopnikov, ho vse polno lepih skupin. Vse naše organizacije ss vneto pripravljajo na to redko slovesnost. Posebno pa se je vesele šolski otroci, ki so nekje zvedeli, da bodo ta dan deležni dobrih sladkih štrukljev. — Blagoslov nove šole bo opravil g. dekan iz St. Vida ob asistenci vseh treh župnikov naše občine. Osebno se slovesnosti udeleži tudi minister g. dr. Krek in ban g. Marko Natlačen z gospo soprogo.
Vrh pri sv. Treh kraljih. Obsežna je naSa lara kakor malokatera, toda prebivalcev ima samo 800. Zdrav in krepak rod prebiva pri nas. Saj se je primerilo, da celo leto ni bilo mrliča v {ari. Naši ljudje morajo za kruhom v Ameriko, Francijo in drugam. Premalo imamo zemlje, da bi vse prere-dila Letina pa letos dobro kaže. — Na Malega šmarna dan je pri Sv. Treh kraljih romarski »hod kakor vsako leto. Kdor se želi priporočiti mogočnim priprošnjikona, obenem pa se naužiti svežega zraka ia lepega razgleda, naj pride ta dan k nam. Kmečka zveza ima tudi pri nas precej članov, ki so spadali doslej pod edinico Hovie. Ker p« so Rovta le predaleč, so sklenili osnovati svojo krajevno organizacijo. Prav je tako!
iz naših dmštev
Vače. Mladinska prosvetna prireditev, ki jo priredi v nedeljo, 28. avgusta, farna družina n« Vačah pri Litiji, bo vsekakor za prireditelje kakor tudi za udeležence velikega pomena. Pripravljalno delo za tabor zahteva od fantov in deklet idealne požrtvovalnosti, ki bo za nadaljnja njihova prizadevanja ia borbe tako potrebna. Tabor s svojim uspehom bo da) našim ljudem novega poguma na njihovem pravem potu. Upamo, da uspeh tabora bo, zlasti če vsi prijatelji katoliškega gibanja r soseščini Vač obrnejo nanj svojo pozornost in se ga udeležijo. Zato v nedeljo, 28. avgusta, na celodnevni tabor na Vače pri Litiji!
Boh. Bistrica. Prosvetno društvo bo priredilo dne 28. avgusta ob 3 popoldne veliko loterijo v Prosvetnem domu. Prijatelje prosvete vljudno vabimo ta dan v Bohinj. Dvojno korist boš imel: potrebuješ svežega zraka, v Bohinju ga imamo dosti; morda te čaka tudi sreča. Kupiš srečko za 3 din in dobiš lahko lepo sobno "opravo ali pa kuhinjsko, tudi štiri kolesa te čakajo, krasen sobni divan iid. Vseh dobitkov je 400. Pa še vrček piva ali malinovca bo
Sripravljen. Zalo ves gorenjski kot ta dan v obinj po zdravje in srečo! Bog živil
Mekinj«. Fantovski odsek in Dekliški krožek v Mekinjah priredi v nedeljo, 21. avgusta s sodelovanjem sosednjih odsekov in krožkov telovadni nastop. Ob 2 litanije v cerkvi, nato nastop, po
menju Križanega in njegovo Žalostne Matere zapustimo banovinsko cesto in krenemo na ozko stezo, ki vodi po hladnem gozdiču in zeleni seno-žeti v Srednjo vas, pomaknjeno prav k nogam sivega Triglava. Sonce jo bilo ravnokar prekoračilo svojo najvišjo točko in skrbne matere so ž® pospravljale mize, ko dospemo v vas. Pred prvo hišo, podobno prej Krjavljevi koči kot naši kmečk! stavbi, je sključeno ždela kakor Nanos stara ženica. Obraz je zakrivala z rokami in sama » seboj govorila nerazumljive besede. Ko ji voščim dober dan in jo poprosim korec vode, se vzpne, pokaže globoko izbuljene oči in izgine kakor deseti brat.
»France, slab začetek,« se šali razposajeno razpoloženi Gregorec.
»Danes je pač petek — boi pri drugi hiši ps ti poskusil svojo srečo.«
Ker smo namreč imeli limono e seboj, bi si bili radt utcšill žejo s svežo limonado, ki jo je znal na posebno izboren način pripraviti samo Tone.
Z nagajivim Gregorcem sva i® (mels prva hišo za seboj, ko naju ustavi Tonetu lastni zapovedujoči glas: »Fanta, nazaj I V tsjle hiši »a za trenotek ustavimo, tu notri je doma staro slovensko gostoljubje.«
Na pragu čedno lam očke hišo Jo sedel hišni gospodar, zgovoren in prijazen mož, ki ja ravno pipo prižigal. V veži pa bo bile zbrano okrog jo-dil inega stola mati, domača hčerka in suha, bledo-lična gospa, ki Je v svežem bohinjskem zraku l9kala zazeljenega zdravja.
Gregorec ee Je precej okrenil in šel za Tonetom, jaz pa sem se nekoliko obotavljal in prav' to Je postalo usodepolno zame. Ton® me namreč iz-nova pokliče; »No, doktoric '
nastopu prosta zabav«. Sodeluje domžalska goJli« Vsi vljudno vabljeni.	*'
Ljubno ob Savinji. Na Mali Šmaren, 3. geB. Sembra bo pri nas velik prosvetni tabor. S tabo. rom jo združena tudi otvoritev in blagoslovile, novega prosvetnega dom«. Kot za zaključek i«, bora pa telovadni nastop Fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vsi prijatelji katoliSke pr». svete, posebno pa še vsi telovadci in telovadkinia na Mali Šmaren ne sme nihfe ostati doma, kajti kliče in vabi vas Ljubno!
Trat« v Poljanski liolisi. Dan 13. avgusta j« bil praznik naše mladine. Fantovski odsek je ta dan prosi! za blagoslov svojega prapora, kar jo bilo združeno s mladinsko prireditvijo. Točno ob 9 se je pripeljal g. minister dr. Miha Krek s soprogo, gospa kumica Ivanka dr. Pucova in botrov namestnik prof. Fortuna. Zbor fantov jih j9 strumno pozdravil, nakar se je razvil sprevod, v katerem je bilo 470 organiziranih članov fantovskih in dekliških odsekov. Sv. mašo in govor je imel unlv. prof. g. dr. Lukman. Po »vati maši je bil blagoslov prapora. Po sv. maži sta govorila na taboru minister dr, Krek in prof. Fortuna. Opoldanski odmor je kar mimogrede minil. Ob pol 8 je vsa mladina napolnila župno cerkev, kjer je opravila popoldansko poboinost. Brez vsakega presledka «e je zbralo občinstvo na telovadišču k popoldanskemu nastopu. Obširen telovadni spored eo člani izvajali brezhibno. Po končanem sporedu ee je nadaljeval družabni sestanek, g. mini« ster pa se je ljubeznivo poslovil ter po zboru telovadcev in telovadkinj odpeljal med navdušenim pozdravljanjem.
Horjul. Fantovski odsek v Horjulu je imel dne 14, avgusta javni telovadni nastop. Telovadci program je lepo uspel. Posebno narodni pečat so vtisnile na prireditev dekleta s svojim rajanjem v lepih slovenskih narodnih nošah. Udeležba je bila, skoraj bi lahko dejali, kar splošna, kar je razveseljivo. V nepričakovanem številu so prišli tudi bližnji in daljni sosedje.
Peli*« pri Višaj! gsrl. Katoliško prosvetno društvo iz Prežganja priredi v nedeljo, 28. avg. popoldne po nauku v cerkveni dvorani prelep versko igro »Podrti križ«. Vabimo vse domačine in okoličane, da to Igro obiščejo, ker bo gotovo dovolj duševnega užitka. Igra je polna ganljivih prizorov. Pa tudi zato obiščimo igro, da s tem podpremo sosedno bratsko društvo. — Vstopnina bo nizka (
— Zagarie« — Dsbrepolj«. Tudi naša vas si ja ustanovila let?. 1931 lastno gasilsko čelo in zgradila gasilski dom, ki je bil blagoslovljen leta t981. Ni pa še imela potrebnega orodja ia iudi ne brizgatne. Od dobrepoljske čete smo si izpo-
Ko použijemo limonado, se g primerno napitnino poslovimo. 2e na pragu stoječega pa ma zadrži prijazna hišna gospodinja. V njenih kostanjevo rumenih očeh ja bilo brati, da ji nekaj teži srce. »Oprostite, gospod doktor!« je začela s tistim, menda prirojenim kmečkim strahom, »oprostite, nekaj bi vas rada vprašala.«
»Lo brez strahu z besedo na dan!«
»Poglejte, tale moja hčerka Marica, komaj 16 let ji je, pa ima že kal bolezni v sebi. Na zunaj so ji ne pozna — in res je bila zalitih lic, toda bleda kot razcvetajoči se popek bels lilijo — a roke so ji vedno mrzle in če le prime za delo, je že vsa potna. Kaj mislite vi, gospod doktor, o njeni bolezni?«
Tone in Gregorec sta jo ubrala urnih korakov na cesto, da bi ne počila v smeh, m3ni pa se * je godilo tako, kakor našemu učenemu pri rod o-slovcu Erjavcu, k! je bil nekoč padel med sam« trgovce, Ko so mu ti pokazali vejico neke rastlina in Jim Je on pravilno povedal njeno ima in hkrati že razložil, za katere bolezni js še posebno dobra, so vsi hkrati planili nanj, češ: »Gospod doktor, moje dete ima grižo, mojo punčko lomi krč, mena po ušesih trga — katera bilka pomaga zoper to?«
V trdni veri, dc sem zdravnik, ml jame tudi hledolična gospa naštevat! svoje notranje težave: kako je že hodila po raznih letoviščih, kako je žo iskala zaželjenega zdravja ob sinji Adriji ia kako so ji končno zdravniki nasvetovall s veži bohinjski zrak. Komaj pa jo prekina labak kašolj, se že na pragu oglasi hišni oče, d« se prt njam večkrat oglaša revmatizem, protin, naduha, d« j« že večkrat poizkusi! tijsJJ ssdrayil»e krpg&g, da pa to nls.. (
lili w nekaj časa malo ročno brigal no. Toda, C sedanji &ib zahteva tudi pri gasilstvu moder-„„ orodja, smo sklenili, da si nabavimo novo motorno brizgalno. Nova motorna brhgalna ima 18 k s. !n odlično prestala predpisano preizkušnjo. Blagoslovitev nove motorke bo na Mali Šmaren dne 8. sept. Ob tej priliki bo velika vrtna veselica z zelo peetrim sporedom. Vabimo okoliške gasilske čeie in prijatelje gasilstva, da se Baše prireditve udeleže. Nova motorka bo pa le takrat nudila varstvo našim domovom, ako bo imela dovolj vodo na razpolago. Nujno nam jo potrebna cisterna, kjer bo vode vedno dovolj na razpolago. Pričakujemo pomoči, da bi as delom čini prej pričeli.
Št. Vid pri Stični. Gasilci v Dobu imajo l septembra svojo prireditev. Po sprejemu goltov na kolodvoru ob 9 bo odhod k podružni cerkvi v Dobu, kjer bo ob 10 sv. mala, takoj
kovern vrtu s Šaljivo pošto in srečolovom. Pri-jateiji gasilcev, pridite v obilnem številu.
Stara. Loka. Prosvetno druftvo bo v nedeljo 28. avgusta ob pol šttrth popoldne uprizorilo v Starološkem domu veselo igro »Dobri striček«. Pri igri nastopajo večinoma domači Študentje, zato se priporočamo sa številen obisk. Med odmori bo igral tamburaški zbor, pa tudi za okrepčilo bo preskrbljeno.
8ulm. Ljudska knjižnica Belca priredi v nedeljo 28. t. m. vrtno veselico, združeno s kino-predstavo v soboto zvečer ob pol 9 in v nedeljo popoldne ob
Slika naše vasi
Gržeča vas pri Leskovcu.
55o dali časa je bil most čez potok v Kopi tnko slab, da je moral voznik pomisliti, ali bo še smel varno čez, ali bo že voz pretežak. Treba je bilo misliti na nov most; Vaščani so se menili, da bi zgradili spet lesenega. Za kake deset, petnajst let bi že spet držal. G. Urbaac Franc, vaSki odbornik pa jc hotel, da se naredi nekaj trajnega. Most naj bo žclezobetonski, je bilo njegovo mnenje. Vedel je, da od vaščanov ne bo mogel dobiti potrebnega denarja, ker ga nimajo. — Čudno pa se zdi človeku, da so veselični prostori zasedeni od gostov, kmetov, po dva dni in dve noči kar naprej in da prireditelji spravljajo za naše razmere bajne vsote denarja. — Obrnil se je v ugodnem trenutku na občino in z njemu lastno resnostjo, preračunljivostjo in spretnostjo dosegel lepo podporo — 50 vreč cementa. Drugo je upal do-
Iz tega mučnega položaja me v hipu reši Tone. Ko zaslišim njegov ponovni klic: »Doktor, naprej!« sem dal, ie odhajajoč, sekaj splošno veljavnih zdravniških navodil ss zatrdilom, da se bodo prej sli pozneje pokazali tudi ličinki.
Popoldne aaci je postal po tem komičnem dogodku tako prijeten in kratek, da nismo čutili ne vročine ne utrujenosti, ko smo okrog devete ure zvečer zagledali Vodnikovo kočo na Velem polju.
Večerno nebo Je bilo še dokaj čisto in jasno, le na zapadni strani je bilo videti nekaj neznatnih oblakov. Triglav, ponekod odet z mladim snegom — trj dni prej je bil namreč sneg pobelil vrhove — in sosedni velikani so se žarili v bledi mesečini. Aleksandrova koča in razorana karoe-nita pobočja so se zdela tako blizu, da bi Jih le z nekaj koraki dosegel. Zavriskal sem na vse grlo. »Zdaj pa Se zapojmo Večerni zvon! Tone, intonirajl V domači popevki bomo najlepše izrazili svoja čustva in tako skupno napravili poklon očaku Triglavu.«
Ob vstopu v Vodnikovo kočo srno še imeli namen samo nekoliko odpočiti ee in še isto noč doseči kočo in kaoelico Matere božje na Kredarici. Toda v hipu ae nebo zavije v temne oblake, prvim debelim kapljam sledi močan vihar in vsuje se Ploha. Okna in vrata šklepečejo, naša trojica pa v miru po uživa Saj, ki ga je v naglici pripravila oskrbnica Minka iz Srednje vasi. Lesena planinska koča Je namreč pritrjena z železnimi vrvmi, ki leto in dau kljubujejo nevihti in viharju.
V koči smo naleteli na dva liribolazca, to Bta nekoliko pred nami dospela tja. Gospodična srednjih let in ne najbolj prikupljive zunanjosti Je Prebirala Planinski vestuik ia se kratkočasila z
zbral J' ??OV' s5ravil 8e i« n« težko delo in Sin ili . vas{£l'!ov. denar 7a betonsko železo. Ni Slo gladko, a S o je. Delo se je pričelo. Vaščani M sam. navozih peska in kamenja in pomagali
pri gradnji mostu, ki jo je vodil najprej g. Fe-Iicijan Anton, potem pri zidarskih delih pa zelo požrtvovalni g. Mežič Jože. Za vse pa j| skrbel v
E v Jg',°d!,or,nik 6ani io bil 'udi pri vsakem delu. V dveh dneh je bil most v glavnem gotov. Ker pa g. odbornik ni hotel delati mostu po pregovoru, ki si ga je nekdo upal izreči: »Rasti trava, dokler ne pogine krava U se je strašno zameril nekaterim »modrim« vaščanom in ti so začeli most na vse načine grajati. Most, da je veliko previsok, in plošča bi ne smela biti glazirana, češ, da bo živini drselo. Nič niso pomagala poinsnjevauja, nič sklicevanja na inženirja. Ljudje so gnali svojo in iz Jeze, da ee ni poslušalo nasvetov teh, in se ni aelal most po zgoraj omenjenem pregovoru le za en rod, se je spravil nonoči nek zlikovec in s krampom junaško oddrobil prejšnje popoldne narejeno glazuro na žltarpi. Da ne bi to grdo dejanje pričalo o nckulturi in surovosti vaščanov, je šel g. odbornik in g. Mežič Jože, da sta škodo popravila.
Zdaj je most popolnoma gotov in promet se redno vrši po njem. Nič ni previsok, ker so dvignili cesto in Jo bo Se treba, ker čez njo nastopi ob povodnji do pol metra globoko voda. Tudi ne more nihče več reči, da drsi, ker se je pokazalo, da ne diši, dasi pesek na mostu še ni popolnoma stlačen.
Pri vsem delu je požrtvovalno pomagal odbornikov brat bogoslovec.
V ponedeljek, 15. t, m. je prišel v Gržečo vas g. župan Stare in g. občinski delovodja Pregelj. Ogledala sta si nov most in izrekla zelo laskavo priznanje: »Gržečani ste lahko hvaležni odborniku, da vam je zgradil tak most, ki mu v celi občini ni para.« Potem sta ogledala cesto skozi vas in jo ponovno razrnerila, deleže pa, ki še niso bili nasipani, prodala. Zopet je dobil. g. odbornik zadoščenje, ter se je ponovna razdelitev popolnoma ujemala z razdelitvijo, ki jo je izvedel že prej odbornik sam, a ki ni bila vsem po volji in so zahtevali g. župana. Zdaj pa pridno vozijo pesek na cesto domala vsi, katerih ceste so bile prodane.
Nisem pisal tega zato, da bi grdil Gržečo vas. Saj moram reči, da Gržečani niso nič slabši, kot so vaščani drugih vasi, če niso še boljši. Povedati hočem le, kako dobrega odbornika imajo in s kako veliko zavistjo gledajo njegove uepehe Povem, da bi bile marsikatere druge vasi vesele in ponosne, če bi imele takega moža, ko! ga ima Gržeča vas. pa čeprav bi bil samo 27-letni fant, moža, ki bi se tako nesebično trudil za blagor vaščanov, kot se trudi g. Urbanč Franc. Zvedel sem, da imata z bratom v načrtu tudi izvršitev
gržeškega polja In regulacijo potoka in Senufie In da mu je kr. ban. uprava že odobrila kredite za izdelavo načrtov.
Kmetje, čas je, da se že enkrat spa metu jemo in bodimo hvaležni vsakemu, ki hoče za nas delati, pa naj bo mlad ali star, preprost ali učen. Ne pripovedujmo venomer in povsod, da smo zanikani kmetje, ampak dajmo se raje poučiti od tistih, ki 60 iz nos izšli in nam zvesti ostali. Bodimo Jim hvaležni, če nam hočejo pomagati, ne sovražimo jih zaradi tega. Pomagati bomo morali drug drugemu, če nočemo, da bomo večni hlapci. Iztrebimo iz sebe tisto znano kmečko zavist in napuh in bodimo veseli, če sosedu dobro gre! V slogi je moč! To mora biti naša resno načelo.
NAZNANILA
n Zveza absolventov kmetijskih šol priredi ll. septembra enodnevni izlet z avtobusom v Postojno in Trst. Vožnja s kolektivnim potnim listom stane 80 din. Prijave sprejema do 3. sept. tajništvo ZAKS, Miklošičeva cesta 22-1., Ljubljana.
Nov dekliški konvikt v Ljubljani. Sestre eale-zijanke so odprle Dekliški dom ia konvikt na Karlovški časti £t. 22 v Ljubljani. Konvikt nudi dijakinjam, katere obiskujejo meščanske šole ali gimnazije v mestu, poleg oskrbe tudi versko in nravno vzgojo po načelih av. Janeza Boska. — Plačilni pogoji so prav zmerni In po dogovoru s starši. Za sprejem je treba pismeni prošnji priložili zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, krstni in rojstni list ter priporočilo domačega dušnega pastirja. Vsa pojasnila in pogoje daje: Ravnateljstvo sester Marije Pomočnice (sa-lezijank) v Banovinekem deškem vzgajališču na Selu, Moste, Ljubljana.
k Sušenje sadja r gospodinjstvu. Kako pripravimo priprosto pa praktično sušilnico na sušenje sadja na štedilniku, nam pove slika z navodili v knjižici »Kuhaj varčno in dobroc. Cena 8 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dobi se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarjrkova c. 12.
n Člani bivšega Jugoslovanskega polka Matije Gube« v Tomskn, ki so po Dobrov. zakonu za to upravičeni, se pozivajo, da se obrnejo za pristop in izpopolnitev osebnih podatkov na okr, organizacijo Zveze vojnih dobrovoljcev, Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Dva milijona in pol jo Slovencev, od teb
1 milijon 300.000 izven Jugoslavije. Grozne številke! Podpirajmo na vso moči delo Izseljensko zbornice v Ljubljani!
dovtipi iz Kikiriki, gospod pa je J vidnim zadovoljstvom kadil trabuko. Po prvem, kratkem medsebojnem pozdravu smo kmalu sačeli obnavljati bolj in manj važne doživljaje preteklega dneva; pri kapljici rdečega cvička pa smo ie postali turi-stovsko zaupljivi. V prijetni družbi smo skoraj pozabili, da smo 1800 m nad morjem. Seie ko nas Je kukavica na stenski url opozorila, da se skoraj poslovi stari in napoči novi dan, smo zlezli v podstrešje.
Postelja Je bila, turistovsko povedano, naravnost izborna in vendar dolgo nisem mogel zatimiti očesa. Zunaj, tik pod mojo glavo, Je v riobočuin padal gorski studenec, zdaj pa zdaj Je bilo čuti žvonec govedi in drobnice, ki se je stiskala okrog ognja na trati pod kočo. Sicer pa je bilo vse tiho, tudi vihar ee je bil že polegel. Pa kljub temu nisem mogel zaspati. Na moji levi in desni so se namreč oglašali pretrgani in zainoklo hropeči zvoki spečih sosedov, ki so kot kladivo udarjali na moje razdraženo uho. Pa spi, če moreš Šele proti jutru sem nekoliko zadremal, a je bilo treba ie
Sk°Nipravu''sem se in pogledal skozi okno, hočem reči odprtino. Vihar je bil ponoči pograbil steklo in ga odnesel v dolino. Gorski vrhovi so se že lesketali v jutranjem svitu. Velo polje, nekaj metrov pod nami ležečo dolinico, Je pokrivala lahna, komaj vidna meglena tančica. Na parobku zadnjih dreves Je nalagal pastir drva, sočnato travo pa Je že pulila marogasto siva živina. Vse naokrog je bilo sveže, ljubko in veselo - kakor navadno po blagodejnem dežju.
Minka Je tudi že imela pripravljen čaj, mlelvO loi kruh, ko smo prihajali iz podstresja. Toda skrbna ženica Je delala račun brez krčmarja.
S tovarišem Gregorcem sva namreč odklonila njeno prijazno ponudbo, ker sva Se isto Jutro hotela maševati na Kredarici, 2515 m visoko. Še danes mi je živo pred očmi njen v hipu spremenjeni obraz. Revica se trudi vso sezono od zgodnje pomladi do pozne jesenf, včasih sameva dneve in noči, celo v smrtni nevarnosti je že bila, in zdaj bo ob par krajcarjev zaslužka. Pač hud je boj za vsakdanji kruh!
Steza se zopet vije više in više; med klini in železnimi vrvmi smo že prekoračili prve prepade, rastlinstvo izginja, le tu pa tam se v jutranji rosi blesti belorumena Triglavska roža, pokrajina postaja bolj in bolj divja. Vzpnemo se še eno rido in že smo v območju večnega snega in večnega ledu. Veličasten razgled se nam odpre s te višine. Pod nami zevajoči prepadi, nad nami sinje nebo! Življenje nima več prostora v tem prostranem kametiitem morju, le orel, kralj višin, še gnezdi v kakem nedostopnem duplu, da tako kraljuje povsod v vsoj svoji svobodi.
Na Kredarici smo. Kredarica nalikuje ovalno vzpeti planinici, ki Jo oklepajo nekoliko višji skalnati vnliovi. Nad njenim hrbtom se dviga Mali Triglav, od katere Jo loči le nekaj metrov globoka škrbina. Na Kredarici oe stekajo vsa pota, ki vodijo na Triglav: iz Bohinjske doline čez Velo polje in Komarčo, od Save Dolinke pa iz Mojstrane in Kranjske gore. Ob stiku vseh teh potov se ponosno vzpenja Triglavska koča, ki jo Jc postavil s pomočjo Slovenskega planinskega društva leta 1896 g. župnik Aljaž, oče slovenskega planinstva, Ta krasna in prostrana planinska koča je najvišja izmed vseh slovenskih planinskih koč. Danes Je v njej nad 60 postelj!.
(Nadaljevanje »ledi.)
4'
Kupujte pri fvrdkah. ki oglašalo w „Domoljybu<s! S
Avstrija ni prišla revna v Nemčijo
V Gradcu izhajajoča »Grazer Tagespost«, ki je po priključitvi Avstrije k Nemčiji postala uradno glasilo narodnosocialistične stranke za Gau Štajersko, je izračunala, koliko denarja je Avstrija prinesla s seboj, ko se je vrnila v naročje nemške matere. Časopis ugovarja neresničnim vestem, da je bila Avstrija vsa v bedi in revščini. V dokaz navaja proti temu zelo zanimive številke iTako je ob času priključitve avstrijska na-
Krščansho delavstvo
in komunizem
rodna banka razpolagala z zakladom (zlato in inozemske zlate valute) v znesku 220 milijonov mark. Nadalje je imela Avstrija stalno naloženih 53 milijonov mark v angleški narodni banki. Dobiček zunanje trgovine je znašal 100 milijonov mark, ne vračunajoč plačila, ki jih je bila ob priključitvi dolžna Nemčija. Nadalje je bilo po raznih denarnih zavodih in pri zasebnikih shranjenih za 1 milijardo 600 milijonov mark zlata, zlatih valut in drugih zlatih vrednot, ki jih je nemška vlada sedaj s pomočjo obvezne oddaje zbrala v zakladnici podružnice nemške banke na Dunaju. Če seštejemo vse imenovane vsote, dobimo znesek 1 milijarde 953 milijonov mark, ali malo manj kot dve milijardi mark zlatega premoženja, ki ga je stara Nemčija našla v Avstriji, ko si jo je priključila. Dota, ki jo je Avstrija prinesla s seboj, torej ni nikakor neznatna, posebno če jo primerjamo s 75 milijoni mark, ki jih je takrat imela v blagajni nemška državna banka v Berlinu. (V našem denarju znaša vsota 2 milijard mark približno 30 milijard din, vsota 75 milijonov mark pa i milijardo 125 milijonov din, ako računamo eno marko po [15 din. Op ur.).
Dirkači iz Št. Jerneja se vneto pripravljajo za veli ke konjske dirke, Id bodo to uedeljjo v št. Jerneju.
Gad pri svojem kosilu
»Gorenjec« prinaša uvodnik, v katerem čitama tudi tole:
V zadnjem času se m nože od strani komunizma poskusi za skupno delovanje s katoličani. Prijazne so njihove besede, lepe njihove obljube! Kateri delavec bi ne bil za boljši kos kruha, ki se mu obeta. Kaj naj misli katoličan o tej ponujeni roki in kakšno naj bo njegovo stališče do komunizma?
Stališče krščanskega delavca je v tem pogledu jasno. Vse naše moči so na razpolago za vsako pošteno sodelovanje v dosego pravičnega socialnega reda. To je riaša krščanska dolžnost. Ne odstopimo pa niti pičice od resnice, od nauka našega edinega Gospo-da in Odrešenika. Ako imamo doma čisto stu-denčtiico, ne bomo hodili k sosedu po kalno kapnico.
Mi ne sovražimo nobenega komunista. Naš brat je. Koliko jih je, ki v dobri veri nosijo to ime, ker ne poznajo resnice. Živimo bolj dosledno po sv. veri, da bodo spoznali lepoto krščanstva in ga vzljubili.
Nasprotni smo le brezverskemu komunističnemu nazoru, ki ga smatramo za efo delovnega ljudstva.
Komunizem tudi poziva ua delavsko skupnost. Če si delavec, moraš z nami. Toda kje je edinstvo v resnici? Marksizem šteje že danes štiri internacionale, ki si med seboj nasprotujejo. H kateri nas vabite?
Mi katoličani imamo eno samo interna-cioualo. To je ustanovil Jezus Kristus, delavec in prijatelj ljudstva. V to vaa vabimo, bratje. Sprejmite našo ponujeno roko v skupno borbo za pravico in ljubezen. Pred nami naj bo križ, ker le v tem znamenju bomo zmagali. Nas pa ne vabite na nevarna pota, ki peljejo v prepad.
Vdovo voditelja ruske revolucije s« v Moskvi zaprli, ker se n* strinja t divjanjem sedanjega gospodari« Rusije — Stalin*.
Katoličan mora
ljubiti svoj narod
i. Človek je dolžan, de svoj narod is svojo narodnost bolj ljubi kakor druge. Ta ljubezen j« vcepljene človeku i« od narave In je krščanska vera ne odpravlja, miurveč jo goji in oplemenitujc.
Kristjan torej ne samo sme, marveč je dolžan ljubiti svojo narodnost. Saj sta tudi ljubezen do «*mega sebe in ljubezen do staršev ne samo dovoljeni, marveč ukazani. Dolžni emo ljubiti narod, ki mu pripadamo, ker narod tvori veliko družino, veliko zvezo »orodnih tele« ra duš, Č« krvne sorodnike bolj ljubimo kakor tujce, smo tudi lastni narod dolžni bolj ljubiti nego kateregakoli tujega. In kakor otrok iastno mater bolj ljubi nego tujo, če tudi tuj« ne zaničuj* in ne sovraži, tako smo tudi mi dolini lastno narodnost bolj ljubiti nego tujo, čeprar tujih narodnosti n« zaničujemo in n« sovražimo.
Ljubezen do naroda je utemeljena v naravnem pravu, torej v volji Stvarntkovi. Kakor nam je dal Stvarnik ž« od narave večjo ljubezen do
BARHKND vzorfneti
CREPE MAROCE-N E moderne barve
CREPE DHi CHINE v YHh barvah
Krasna Ia VOLNENA tkanina 1 gladka
VOLNENA tkanina za cbleke razne barve
TKANINA za kostume in plailče
itariav kaiuw do drugih l)udi, teko nam je vcepi) v «rca tudi vafijo ljubezen do naroda, ki mu pripadamo.
Naravno i« torej, da »e tesneje družijo med
ljudje, Id govorijo šsti jezik. Ljubezen do »vo]ega naroda je torej predpis naravnega prava, J[i ja 'krščanstvo ni odpravilo in ga ne bo odpravilo, Kristus Gospod pravi izrecno, da ni prijel, ia postavo odpravi, marveč da jo Izpopolni.
Bog je torej začetnik ljubezni do narodnosti kakor ljubezni do vere; obe ljubezni eta torej »estri dvojčici, ki imata »tega Očeta, Boga, A kakoi Bog ne more sam sebi naspr<>.ovali, tako tudi ne more biti ljubezen do vere v nasprotju z ljubeznijo do naroda.
Vidimo torej, da »o tam Kratus Gospod, preroki apostoli. Mati božja in v»i resnično sveti imeli gorečo ljube2«n do avojega naroda. Kristus «wn pravi, da je poalaa t prvi vreti do zablodelih ovc hiše Izraelove. Gorečo ljubezen do naroda najdemo pri prerokih, pri mučenikih, pri Materi božji, pri apostolih.
Zato je tudi katoliška Cerkev vedno upotte-vala čustva narodov pri svojih apostolskih delih pri spreobračanju ljudstev. Za misiionarje in dušne pastirje je določil« Cerkev po možnosti ljudi laiste narodnosti, kar je bilo ce keriet tudi veri »ami, Povsod je Cetirnv ustanavljala narodne praznike, namreč praznike deželnih saščitnikov (patronov). Spieobrnjcnim paganeJtira narodom je pustila Cerkev od prednikov podedovane narodne navade in običaje, dala jim je. sarno krščansko idejo, t čimer jih je ie silneje utrdila. To dejstvo najdemo pogosto pri obnašanju Cerkve do po-tiistjanjenih narodov. Same razne narodne napake in slabe navade je Cerkev vedno skušala odpraviti, kar je bilo dotičnim narodom samo v ioTust, (Iz poljskega lista; »llustrovani pšeglond Ifatilicki«.)
DROBTME
8 milijonov gobavcev na 6vetu. Angieška podružnica Zveze ev. Frančiška za gobavce je imela evoj letni občni zbor, kjer je bilo poročano, da je dandanes na vnem svetu 6 milijonov gobavcev, Izmed katerih jih je 2 milijona na angleškem ozemllu. Samo ena desetina teh siromakov ima pravilno oskrbovanje, vsi drugi nesrečniki jo več aii manj odvisni od pomoči svojih soljudi. Z oskrbovanjem samo enega gobavca je nr leto potrebnih 15 angleških funtov šterlingov, kar je v našem denarju nekako 3000 denarjev. Ena oskrbna sestra pa stane na leto 30 funtov šterlingov eli 6000 dinarjev. Potemtakem bi tako sestra, ki itreže gobavcem in jih zdravi, dobivala na mesec vsega skupaj kakih 600 dinarjev.
Indijanka b« blatena. Auditor apostolske delegacije pri vladi Združenih držav Severne Amerike v New Yorku nisgr. Vagnozzi je bil te dni od svetega očeta sprejet v zasebni avdienci. Pri tej priliki je monsignor Vagnozzi papežu izročil TO prošenj, da bi bila k blaženim prištela ladi-janka Katariua Tekakvitha. Prošnje so sestavljene v različnih indijanskih narečjih. Monsignor Vag-nozzi je te prošnje izročil papežu po naročilu katoliških Indijancev iz Združenih držav in iz Kanade. Prošnje so bile vložene v dragoceno hrastovo skrinjico, ki je vsa okrašena in poslikana. Ta dragocena skrinjica je najmanj 250 let stara. Njen les je še iz tistih časov, ko je še živela Katarina Tekakvitha, katero dandanes vsi Indijanci že časte In ji Izkazujejo svetniško čast.
Plinska vojna pred 2000 leti. Splošno prevladuje mnenje, da so začeli uporabljati strupene pline kot vojno sredstvo šele v 20. stoletju. Toda zgodovina pripoveduje, da so jih uporabljali že Pred 2000 leti. Tukidid pripoveduje v svojem poročilu o obleganju mesta Delion pred 2500 leti, da so Spnrtanci napolnili votla debla s smolo, žveplom in žarečim ogljem. Sam smrad je ohle-gance prisilil, da so se vdali sovražniku. Kitajci so so posluževali tudi podobnega načina. Lonce, napolnjene z žveplom Sn »rzenikom so postavili toko, da je smrad šei v smeri vetra proti sovražniku. Jedek smrad je preganjal nasprotnika. Tudi Leonardo da Vinci se je ukvarjal e tem, da bi iznašel strupene pline. V letu 1557. je Nemec Velt Wulf pripravil srzeuov plin. Slavni kemik Glauber se je bavil s tem, da bi spojil zmes solno kisline ln torpentlua. Za časa svetovne vojne pa
kemija bila vsa v službi vojne. _ _
V vsako hišo »Domoljuba«!
CELO LETO MOST (sira)
lahko trajno pripravita iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov!	Brez izgube časa!	Rre, strokovnega znanja!
s pomočjo NIPAKOMBINA A/SS.
Odlična iznajdba današnje znanosti 1 „ Enostavno! Poceni! Higijenskol Odobrilo MlnlBtrstvo poljedelstva.
Pojasnila io cenik 1? ATJTOSAJN«
Duklianinova ul. 1.
polije brezplačDO:	» e>	------—
Slovenski dom
JB NAS CENENI P0P0LDNBVNIR, K! GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 ID STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, Ki SI NB MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA* V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA 00LED,
Črni gaber
od 18 oni premera in 120 cm dolžine naprej ISČem vsako množino. — Ponudbe pod >Ostrya< na upravo Domoljuba štev. 10741.
Booeliub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slika v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jagoslov, tiskarna.
poleg škofije. — Banka je ves čas krize izplačevala vloge neomejeno v vsaki višini
Ni¥$ei!ifo.!iar$@t¥@fl!
Zato ne kupujte od tistih, ki Vam po Vaših domovih in vaseh vsiljujejo razno blago. Ako hočete biti po nizki ceni dobro oblečeni in obuti, pridite v staro-znano trgovino ,z mešanim blagom
Ivan JL Srose& - Trebnje
VIBSAPHON
nov pripomoček za sluh, praktično nevMefi neelektrlSen, nobene ftice. brez baterije, ni-kake pritiktine. Zdravniško preizkusen iu priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje
SODNIVNO PUtlfHliSKI« APARATI VIBHAPKON
(»ep. 17. C.) Zagreb. Boikotifeva ul.3. J
Kdor hoče najugodneje prodali
doSarje, lira, franke
in sploh tuji denar, naj se obrne na
Prometno bastko v Ljubljani
Cd sejitemtira
Ljubljanski veleseiem
Poteffišss »BIRiB* na žtisauti. (isreSuasJiS.
Na odbodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2'—.
Mednarodna razstava fotografije in filma >1» Umetnostna razstava * Gospodinjska razstava Vzoren sadni vrt # Obrt. industrija, pohištvo, aeroplani. avtomobili tir Plemenski psi t. in 2. IX. »H- Tekma harmonikarjev 1!. IX.
Lepo zabavišče, velikomestni variete.
Nagradno irabactj«. fiartta a »»rtaeake «Je?ej«»: Metoraa kal«, r««lo-»f»*riit, St»e}»i M»J. M keta.
Mengeš. Fantovski odsek in dekliški krožek prhedi v nedeljo, dn« 28. avgusta popoldansko prireditev « telovadnim nastopom, kateri sledi prosta zabava s ersčolovoin. Vabljeni vsi.
V vsako hišo »Domoljuba«!
Mladost m more pogrešata moje pomoli!
Pr«7 a« zdravje Vašega otrok« ;« sonce nujno po-trebon. Toda za nežno otroško kolo je labko škodljivo. '£»to namaiite poprej celo telo s kremo Nivea sli i oljem Nives. Na ta naris so okrepi mlado kožno sU-ntčje, koža porjati bilro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se rmunjšat Ce namašeie otroka, ga s teta varujete tudi prehtajcojs.
Mali oglasnik
V saka droona vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo poiovco, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe.	Pristojbina za male oglase sc plačuje naprej.
1888 N 0¥SS
in dve osi faksi), težki po 17 in 26 kg, kupim. — Valentin Gosliučar, Kleče 4, Dol pri Ljubljani.
Mkejfi m^M
in vajenca sprejmem. Alojzij Blaznik, Zgornja Besnica štev. 53 pri Kranju.
Mala posestva
pripravno za kolarsko obrt na prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Dober promet« štev. 12.9SO.
za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Oskrba v hiši« številka 12.98t.
Pastiiiia sprejmem, raslirin Anton Dre-
melj. gostilna, Laverca
pri Ljubljani.
n.hi, iz krščanske UenlE družino sprejmem na kmetijo blizu Ljubljane. — Dimnik, Jarše 6. pošta Moste v Ljubljani.
Z500 Din
1000 Din mesečno. Pišite: »A11O8«, Maribor.
Intalnt top
fi—7 m dolge, v zimi sekane, kupi takoj občina Smlednik.
Htklc za V8S kmečka uenll dela sprejme
Pl-svoik, Tomačevo pri
Ljubljani.
dobro mlekari-co, kupim. Ponudbe b natančnimi podatki in garancijo mleka na: Rudnik 3L 15, Liubljana.
CiitNtii nid
Najnižje ponudbe na upravo Domoljuba pod »Med« H. 1Z977.
Služiiliiia z dežele
z znanjem kuhe dobi službo v boljši gostilni. Naslop takoj. Gostilna pri Lovcu Rimska c. 24
Hlapca in deliio
za kmečka dela se sprejmem. Dravlje 18, Ljubljana.
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Puc Viktor, Mojstrana.
ktSorsKjssisčiiike
in vajcnca sprejmem z oskrbo stalno. Pisma na upravo Domoljuba pod »Novo mesto« Številka 13.742.
Ks« redilo! prašek
»KEDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje M-mo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 dtn. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rijs Kane, Ljubljana, židovska ulica t.
HoSsjo ataše
prodam. — Borštnar, Dvor 11, St. Vid nad Ljubljano.
ŽTšsa&ogar "tS
obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št, 14, Ljubljana.
MoSiova esenca Moslin
Z našo umetno esenco Moetin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 351—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
skoraj nov, ugodno naprodaj. — Zibert Franc, Suba 8, Kranj.
nekaj popolnoma novih kolen, šivalnih strojev, otroških vozičkov iu vsakovrstnih drugih predmetov po izredno nizkib cenab naprodaj samo pri »P r o m e t« nasproti križanske cerkve v Ljubljani.
kmečkih
staršev, sprejmem z* mizarsko obrt. Franc Kregar & Co., Vižiiiarje stav. 87, 8L Vid nad Ljubljano.
RnlMH najnovejši le-nOIKSI tošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tjrrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze).
D.g. polhove,jazbeče-llUiti ve j„ vge druge vrste kupim. Kupim tudi svinjske ščetine, konjsko žimo, goveje repove in arovco. — Z d r a v i č, trgovec z usnjem, Ljubljana, Stari trg, nasproti kavarne Zalaznik.
sprejmem takoj. Franc Lap, Dobrava 4. Ježica. •
2 krojača pomočnika
sprejme IvanMoborčič, Žužemberk.
HRANILNICA	i iN	Pila	NI	101
KAMNIKU
ttUTNft 22)
reg. vadruffA x neom. *av.
Obrestuje hranilne
vloge do
5%
500C milj daleč so naročili jedil* za svatbo.
Te dni so časopisi poročali, da sta se zaročila v Egiptu perzijski prestolonaslednik in sestra egiptskega kralja Faruka. To poročilo je bito ftratko, res uradno. Kaj pa hočejo drugega tudi poročati o tem? Ali naj mar na široko pišejo o vsej podrobnosti tega svečanega obreda in o velikih pojedinah, brez katerih v takšnih visokih »krogih« tako ne gre. Časopisi morajo skrbeti, da svojim bralcem povedo čim več različnih stvari in da za to ne tratijo svojega dragocenega prostora s preveč raztegnjenimi poročili o stvareh, ki prav tako zadostujejo, če so bolj kratka. Naj v kratkih besedah povemo samo, kakšno ko-
Ostanke za mM in lmW sfeSeta
n pr.: ostanke od moških štofov in hlačevine, za posamezne hlače, ostanke od ženskega vol. blaga, žameta in barhenta, ostanke od letnega navadnega in boljšega blaga, kakor tudi razne blagove za posteljnino, odeje, deke, koče, zimske rjuhe, volnene jopice, moške srajce, moške in ženske dežnike, blago za predpasnike itd. prodaja zaradi selitve v nov lokal po globoko
znižanih cenah tvrdka
F. I. @orRar - LJubljana
Sv. Petra cesta 23.
silo so pripravili slavnostnim gostoin, ko sta obhajala zaroko sestra egiptskega kralja Faruka in •perzijski prestolonaslednik v" bajni palači Anto-niadis v Aleksandriji. Vse delikatese za to pojedino so naročili v daljnem Londonu 5000 milj daleč od Aleksandrije. Pripeljalo jih jo v Egipt letalo »Calipso«. Ko so ta jedila naročili, so pristavili: »Naj stane, kolikor hoče, biti mora najboljše.« Tako so res najboljše postrvi, fazani in druge delikatne stvari »letele« 5000 milj daleč iz. Londona v Aleksandrijo na bogato okrašeno slavnostno mizo pred visoko svate.
r^ruj rei.am«cije,8pad!au p", a '.Dom^lin^f ""''o-U.!^ ~ ,D° "'V	T"*'™"	»t »o .Domoljuba«, naročnino, lose-
l liM i, /, ; !^^ , ~ °f "i ?L "r®f«n«va|o po posebnem cenik o - Telefon oredništv« in uprave« ft-04. uaaiaietji dr. tregonj Pečja«. - 1'redelki Jože KošiČeIl, ~ U Jugoslovansko tiskarno, Karel Ce«.