DOLE NJSKI GOZDAR Glasilo delovne skupnosti Gozdnega gospodarstva Novo mesto Letnik VI. St. 1 (3 J? Novo 1'' £. m»sto ra raj V\ i/ OOooj !#i) \ DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MEST« Novo mesto, februarja 1969 Številka 1 Letnik VI IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Belopavlovič, Prane Markovič, ing Konrad Mehle in Rade Jože. ... f) * ' - V . - VSEBINA Stran 1. Ob zaključnem računu za leto 1968 1 2. Poslovanje podjetja v letu 1968 1 - Splošni podatki 1 - Podatki o poslovanju 6 - Gojenje in varstvo gozdov 10 - Drevesničarstvo 21 - Delo gradbenega obrata 25 - Mehanizacija 27 - Obrat za gozdarsko načrtovanje 35 - Varstvo pri delu 39 - Komercialna služba 44 - .Finančni pokazatelji 48 - Obračun uspešnosti po delovnih enotah 59 - Koeficient uspešnosti po delovnih enotah 62 - Delitev po doseženem dohodku 63 - Poročilo o poslovanju počitniškega doma 63 2. Sklepi organov upravljanja 67 3. Aktivnost sindikalne organizacije v podjetju 71 4. Več pozornosti domačemu orehu 74 ■** i Pred nami je poslovno poročilo gozdnega gospodarstva Novo mesto za 1968. leto. Poročilo, ki je obvezna priloga k zaključnemu računu in obenem pripomoček vsem članom samoupravnih organov za presojo uspešnosti gospodarjenja, je v tej številki našega glasila podano za slehernega delavca našega podjetja. Poročilo bi ne doseglo svojega cilja, če bi ga smatrali same kot obračun'za nazaj, kot pregled poslovnih dogodkov, ki so se zvrstili in jih ni moč več spremeniti. Ima predvsem pomer. za dejavnost podjetja v naprej s tem, da nam predoči slabe strani poslovanja, ki se jim je treba v bodoče, izogniti in dobre -izkušnje, ki jih je treba čimbolj izkoristiti. Ne bom navajal številk., ki jih je dovolj' v poročilu. Smatran pa, eda je bilo poslovanje gozdnega gospodarstva, upoštevajoč nekatere objektivne, oteževalne okoliščine, razmeroma dobro. Pri povečanih stroških za gorivo, za usluge in za razni material ter pri občutno zmanjšani blagovni proizvodnji v zasebnem sektorju, je ostanek dohodka 122 milijonov S-din zadovoljiv. Načrte v gojenju, izkoriščanju in gradnji gozdnih cest smo v glavnem izpolnili. Zaostanek v nabavi investicijske opreme pa bomo nadoknadili leta- 1969. Ko v začetku leta načrtujemo za naprej, se dobro zavedamo, da se. bo treba letos za boljši ali vsak za enak. uspeh še bolj potruditi kot dosedaj. In če ne upoštevamo drugih okoliščin, ki bi nam znale zmanjševati poslovni uspeh,, nam že sama želja po zvišanju osebnih dohodkov nalaga dovolj veliko skrb, kako organizirati proizvodnjo, da bi ustvarili potrebni dohodek. Pri tem pa vemo, da naše možnosti- niso v razširitvi proizvodnje, ki je uokvirjena z ureditvenimi načrti, temveč v intenziviran.ju gospodarjenja znotraj danih meja. Poglobiti se moramo v našo proizvodnjo in presoditi ali je “dovolj smotrna, in racionalna ali pa bi jo lahko še izboljšali. Vemo, da še. nismo dosegli zaželene uspešnosti, in da so ..prizadevanja v tej -smeri- vredna naše pozornosti in truda. Zavest, da ni nič tako dobro da bi ne moglo biti bolje, naj nas vedno znova vzpodbude k iskanju novih možnosti za izboljšanje organizacije, za povečanje učinkov in za pocenitev proizvodnje. Poti in ukrepi za doseganje večjih uspehov so nam znani. Vendar se zdi, da zaradi --raznih ozirov obotavlja je .napredujemo. Prav je, da smo v obravnavanju medsebojnih odnosov obzirni in razumevajoči, toda obenem nam mora biti jasno, da v interesu podjetja in delavcev v njem ne moremo zagovarjati malomarnosti, nedelavnosti, neučinkovitosti, neprizadevnosti in drugačnih nerednosti. v C e., natančne je pogledamo so razmere pri nas take, da lahko s primernimi ukrepi naše poslovanje še v marsičem izboljšamo. Iz leta v leto imamo več ustreznih strokovnjakov, zato je upravičeno pričakovanje, da bo znanje uporabljeno pri delu rodilo primerne sadove. Na strokovnjakih je velik del odgovornosti za naš napredek. Vsakdo naj z delom podjetju v prid poskrbi za svojo afirmacijo. Novosti in koristne ideje bodo cenjene in ustvarjalnost naj bi bila merilo za plačilo. Pri gozdnih delavcih sekačih pričakujemo, da se bo učinek, še povečal - to naj bi omogočila smotrna uporaba in dobro vzdrževanje motornih žag ter ustrezno drugo orodje. Ker norm ne bomo zviševali in bodo cene za izdelavo .ostale najmanj en-ake kot doslej, bodo dobri delavci imeli možnost zaslužiti več kot doslej. S .tem bomo znižali število potrebnih delavcev, ker bodo odpadli tisti, ki le na pol živijo s podjetjem. "Pelno smo število že znižali, težimo pa še naprej k znižanju osebja v administraciji. r, Znižati moramo materialne izdatke in izdatke za razne usluge in storitve. Uporaba mehanizacije pri prevozih in nakladanju t-er proučitev načinov spravila nam gotovo lahko prinese še nadaljnje prihranke. Pri vseh nabavah je treba presojati, kaj je potrebno in kaj bi lahko pogrešili. Ravnali naj bi torej kot dobri gospodarji, da bi povečali osebne dohodke delavcem. Varčevanje pri materialnih izdatkih torej ne pomeni pritrgovanje temveč nasprotno povečevanje osebnih dohodkov in zviševanje živi jenske ravni. Ker je prav to želja vsakega izmed nas, upam, da bomo v tekočem letu vsi s svojim prizadevanjem po svojih močeh čim -več prispevali za uspešno poslovanje. • -*■ . ing. Janez Penca-- xlx POSLOVANJE PODJETJA V LETU 1968 Kakor prejšnja leta, tako tudi v pričujoči številki našega “glasila objavljamo obširnejše poslovno poročilo o poslovanju podjetja v letu 1968. V poročilu so poleg splošnih podatkov o podjetju, obdelana tudi posamezna področja dejavnosti kot sledi. I. SPLOŠNI PODATKI Gozdno gospodarstvo Novo mesto je bilo ustanovljeno z odločbo Skupščine občine Novo mesto, št. 023-59/63-5 z dne 28.8.1963 in na podlagi sklepa delavskega sveta Kmetijsko gozdarsko predelovalnega kombinata Novo mesto, z dne 2o.6.1963, Od 1.1.1963 do 30.9.1963 je bila gozdarska dejavnost v kombinatu izločena kot obrat s samostojnim obračunom; s 1.1o.1963 pa je nastalo s mostojno podjetje za gospodarjenje z gozdovi. K tako osnovanem podjetju so se v letu 1963 priključili tudi gozdni obrati kmetijskih zadrug Novo mesto, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Črnomelj in Metlika. S 1.1. 1964 pa še gozdni obrat kmetijske zadr ge Trebnje ter Zavod za urejanje gozdov Novo mesto. Podjetje je bilo konstituirano dne 26.lo.1963, ko so bili izvo ni organi delavskega samoupravljanja. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je vpisano v register gospodars organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod številko Rg 11-212 Nm z naslednjimi podatki: Eirma: Gozdno gospodarstvo Novo mesto Sedež: Novo mesto, Gubčeva 15 Predmet poslovanja: 1. Nega, gojitev,, varstvo in izkoriščanje gozdov. 2. Gozdno gradbeništvo za lastne potrebe z ustreznim projektiranjem. 3. Urejanje gozdov. 4» Opravljanje dejavnosti pod 1., 2. in 3. točko v zvezi s pod-ružbljanjem gozdne proizvodnje v gozdovih v državljanski lastnini. 5. Prevoz za lastne potrebe z lastnimi prevoznimi sredstvi, 6. Javno tehtanje. 7. odkup in prodaja predelanih in nepredelanih gozdnih proizvo-dov na drobno. 8. Žagarska predelava in uslužnostni razres lesa na žagah: Luknja pri Prečni, Prokšelj-Učakovci pri Vinici, Benetič-Vinica, Svajger-Lol^a prt/Črncml ju-Ph Poganci pri Gotni vasi. 9. Popravilo ročnih' notornih žag za potrebe podjetja in opravljanje storitev za druge pravne in fizične osebe. lo. Opravljanje gradbenih storitev in miniranje drugim pravnim in fizičnim osebam. Postranska dejavnost: javni prevoz. Z vpisom v register za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa je predmet poslovanja razširjen na: - izvoz vseh vrst gozdnih in lesnih proizvodov,, vštevši.-eterična olja - uvoz strojev in drugega materiala, ki služi za gozdarsko de- javnost. • 1 '• •r--' .. ••• •• . ' - ./ ; •j ■ •• ; : ■ . ; . ; • ' . Direktor podjetja je Janez Penca, diplomiran gozdarski inženir. - ■ ‘ . ' ■- • Podjetje ima svoj tekoči račun pri Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto, številka 521-1-528. -. .. •- ■ r-j o”. , :>r; bo::' V sestavu podjetja posluje tudi Počitniški dom Novigrad (Istra), ki je obrat s samostojnim obračunom. Obrat je vpisan v register podjetij in obrtov pri Okrožnem gospodarskem sodišču na Reki pod št. Pi - 482/67-4 z dne 25.7.1967, s predmetom poslovanja: - - opravljanje gostinskih storitev za člane delovne organizacije in ostale koristnike v sezoni od I0.6. do I0.9. ' ; 'r-;/ , • P ■ P: ' - -o -r. ■:.,. Počitniški dom Novigrad ima svoj tekoči račun pri Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto, Številka 521-1-591. Gozdno gospodarstvo Novo mesto gospodari z gozdovi na VII. gozdnogospodarskem območju na površini 75.904 ha gozdov. Od teh površin obsegajo gozdovi v družbeni lastnini 25.040 ha, gozdovi v državljanski lastnini pa 49-980 ha in intenzivni nasadi iglavcev 884 ha. . : . f ■- n; O'J 1.7 . ..... .v- r:9 ‘i;:;-.. , Gozdovi v družbeni lastnini so ocenjeni in se vodijo v poslovnih knjigah kot osnovna sredstva. Na našem območju, je- 17.564 lastnikov zasebnih gozdov. Letni posek lesa v teh gozdovih znaša 79-200 neto m3, od tega za blagovno proizvodnjo 4.6 /. Od skupnega števila lastnikov gozdov je proda- lo les našemu podjetju v letu 1968 samo 4.200 lastnikov, to je 24 $ vseh lastnikov, ostali pa sekajo samo za lastno porabo. Za gozdove na našem območju je značilno, da so izčrpani, da je prirastek nizek in da imajo neugoden sestav drevesnih vrst,. Za obnovo degradiranih gozdov so potrebna ogromna sredstva, ki jih pa podjetje na sojem območju ne more ustvariti. Veliko sredstev bi tudi potrebovali ža izboljšanje gozdne komunikacijske mreže (gradnja gozdnih cest). Naše podjetje je med najmanj akumulativ nimi gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji, zato ne ustvarjamo dovolj sredstev za kritje vseh potrebnih naložb v gozdove. Gozdno gospodarstvo gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi na območju občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Grosuplje. Organizacija podjetja je prilagojena proizvodnim in terenskim prilikam. Podjetje sestavljajo delovme enote: 1. Gozdni obrat črmcšnjice 2. Gozdni obrat Črnomelj 3. Gozdni obrat Metlika 4. Gozdni obrat Novo mes/to 5. Gozdni obrat Podturn 6. Gozdni obrat Straža 7. Gozdni obrat Trebnje 8. Gradbeni obrat Novo mesto 9. Obrat za gozdarsko načrtovanje Novo mesto 10. Odpremno in maloprodajno skladišče Črnomelj 11. Odpremno in maloprodajno skladišče Novo mesto 12. Odpremno in maloprodajno skladišče Straža 13. Uprava podjetja Novo mesto Gozdni obrati gospoc.arijo z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Iz vajajo vsa dela pri gojitvi, negi, varstvu in izkoriščanju gozd V sestavu gozdnega obrata Podturn je tudi destilarna za proizvo njo eteričnih olj in iglic in storžev iglavcev. Gradbeni obrat izvaja vsa gradbena dela pri izgradnji gozdnih cest in ostalih gradnjah gozdarstva. Obrat za gozdarsko načrtovanje izdeluje osnovne gozdnogospodarske načrte, revizijske načrte, projekte za novogradnje in rekonstrukcijo gozdnih cest in izvaja arondacijo gozdov. Odpremna in maloprodajna skladišča skladiščijo in odpremljajo les kupcem in opravljajo prodajo lesa, zlasti drv za kurjavo na drobno. č Podjetje je član Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani in Gospodarske zbornice SRS. Podjetje je soustanovitelj Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z deležem v kreditnem skladu 1,000.000,00 din. Pri tej banki imamo tudi svoj devizni račun'. S strani družbenih in upravnih organov so bili v letu 1968 izvršeni naslednji pregledi: - stalni inšpekcijski pregledi o izvajanju del v gozdovih s strani medobčinskega gozdarskega inšpektorja Novo mesto,. - kontrola republiškega inšpektorja za ceste o izpolnjevanju prevoznih potnih listin, - kontrola referenta za požarno varnost občine Novo mesto, zaradi nepravilnega ravnanja z razstrelilnim materialom (odločba št. 22-5o/67 z dne 17.6.1968), - pregled poslovnih knjig za obračun prometnega davka v letu 1967 s strani finančne inšpekcije SDK Novo mesto (zapisnika; z dne 7.3.1968 od 12.3.1968), - pregled blagajniškega poslovanja po finančni inšpekciji SDK Novo mesto (zapisnik z dne 14.6.1968), - kontrola zaključnega.računa za leto 1967 s strani finančne inšpekcije SDK Novo mesto (zapisnik z dne 26.6.1968). V letu 1968 je bilo podjetje dvakrat kaznovano pri sodniku za prekrške zaradi cestnoprometnih prekrškov. Plačalo je kazen v znesku 3.100,00 din. Struktura zaposlenih delavcev v letu 1968: Povprečno število zaposlenih delavcev 695 od tega delavci - z visoko in'višjo izob. 20 - s srednjo izobrazbo 61 - z nižjo izobrazbo 102 - KV 68 - PK 83 - NK 361 Podjetje štipendira v obliki posojila 8 slušateljev na visoki šoli, 7 slušateljev na srednji šoli, poleg tega pa plačuje šolnino in razne druge prispevke delavcem, ki izredno študirajo in sicer na višji šoli.za 7 delavcev, na srednji pa za 25 delavcev. Sestav organov upravljan ja: - Delavski svet šteje 3.5 članov, od tega je 7 kmetov lastnikov gozdov. v. ' V"-.' 'v ■ . . b. - Obratni delavski sveti štejejo 67 delavcev, od tega 7 kmetov lastnikov gozdov. ~ V svetih kmetov lastnikov gozdov je 61 kmetov lastnikov gozdov. ~ Upravni odbor šteje 11 članov. Uelavski svet je imel v preteklem letu 7 sej, na katerih je razpravljal in sklepal o naslednjem: ~ 0 gospodarjenju v podjetju, letni inventuri, periodičnih obračunih in zaključnem računu. ~ 0 količinskem', finančnem in investicijskem planu. “ 0 spremembah poslovnika - organizacije GG. ~ 0 odkupnih in prodajnih cenah. ~ 0 organizaciji prevoza. ~ 0 normativih. " 0 cenj/lesa na panju. " 0 priporočilih občinskih skupščin. ~ 0 spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pravilnika o pripravniškem stažu. ~ Razpisal in sklepal je o posojilu delavcem za gradnjo stano-van jskih hiš. Imenoval je direktorja podjetja. ~ 0 nakupu in prodaji gozdov in gozdnih ter gradbenih zemljišč. ~ Sprejemal je gospodarske načrte. ~ 0 pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov ter sprejel pravilnik o obračunavanju biološke amortizacije. ~ 0 poročilu komercialne službe. - 0 poročilu o zavarovanju premoženja in sredstev podjetja. ~ 0 analizi osebnih dohodkov. ” 0 amortizacijskih stopnjah za osnovna sredstva. - Imenoval je delegata za zbor zadružnikov pri gospodarski zbornici. 0 razporeditvi sklada skupne porabe. ~ 0 počitniškem domu v Novigradu. - O prošnjah in pritožbah, - 0 izključitvi delavcev iz delovne skupnosti. - Določal je vrednostne razrede za GO Trebnje. - 0 šolanju delavcev v raznih šolah. - 0 prodaji motornih žag delavcem, ki z njimi delajo. Upravni odbor je imel 8 sej, na katerih je razpravljal in sklepal: - Pripravil je predloge planov in drugih aktov za delavski svet. Reševal je v mejah pristojnosti razne prošnje. - Odločal je o kadrovskih zadevah in izobraževanju. - 0 izterjavi gozdne takse in biološke amortizacije. - 0 stanovanjskih razmerah. - 0 zadevah, ki jih je obravnaval delavski svet. Obratni delavski sveti in sveti kmetov lastnikov gozdov so imeli seje navadno pred sejo delavskega sveta podjetja, na katerih so tudi razpravljali o predlaganem dnevnem redu. V le-tu 1968. sta bila sklicana dva zbora članov delovnih skupnosti po delovnih enotah, na katerih .so razpravljali o proizvodnih problemih in o gospodarjenju v podjetju. O tej problematiki so razpravljali tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic in plenumu sindikata. Obveščanje članov delovne skupnosti: Podjetje seznanja svoje člane preko zapisnikov in sklepov organov upravljanja ter glasila Dolenjski gozdar, ki je v letu 1968 izšel 5-krat po 300 izvodov. II. PODATKI 0 POSLOVANJU IZKORIŠČANJE GOZDOV Plan in izvršitev blagovne proizvodnje, oz. poseka in izdelave gozdnih sortirnentov za leto 1968 v netto m3,je razviden iz naslednjega prikaza: SLP Plan iglavci teh.les list. Prostornin.les 30.475 m3 19.800 m3 35.304 m3 Izvršitev * 35.435 m3 113 25.222 m3 126 40.637 m3 112 Resna masa sk. 85.579 m3 101.354 m3 118 Količinski pokazatelji kažejo, da je podjetje preko svojih goži nih obratov plan izvršilo in ga celo za 18 preseglo. Presegal je plana poseka in izdelave je v glavnem rezultat dveh činitel Prvič, da je z izvršitvijo plana redčenja napadlo več lesne ma; (lesna masa vmesnega užitka je sestavni del rednega sečnega pli na). Drugič pa, da je iz odkazane lesne mase rednega sečnega p.' na zapadlo tudi več lesa (razlika po deblovnicah). Kako se je gibal ta presežek po gozdnih obratih, nam prikazuje naslednja razpredelnica: 00 Straža 12 % 00 Črnomelj 13 i° 00 črmošnjice 18 i° 00 Podturn 22 fo GO Novo mesto 19 f° 00 Trebnje 8l 00 Metlika_________27_ GG 18 1o Razmeroma ugodna zima je imela za posledico, da se je dinamika seSnje in izdelave gozdnih sortimentov odvijala nemoteno. Pole,! ugodnega vremena, je.tudi zadostno število gozdnih delavcev sel čev, ki so bili zaposleni na sečnji in izdelavi gozdnih sorti-taentov, doprineslo k izpolnitvi letne obveznosti. Analize nam kažejo, da je bilo zaposleno celo več delovne asile, kot je pre( videval plan. Ko primerjamo realizacijo plana sečnje in izdelave gozdnih sortimentov z realizacijo iz leta 1967, ugotavljajo, da smo v letu 1968 posekali in izdelali več lesa za okrog 8.500 m3. Podčrtati je treba, da smo realizirali plan poseka ir izdelave lesa z 8 manjšim številom delovne sile kot v primerjalnem letu 1967. Podatki analize nam kažejo, da je storilnost delavca sekača v poprečju porasla od 3,2 m3 na 3,5 m3. Se bolj« ilustrira podatek, da je na enega gozdnega delavca sekača prišlo 97 m3 izdelanega lesa več kot v letu 1967. To pomeni, da je 155 delavcev (ki so bili povprečno skozi celo leto zaposleni), izdelalo 99.150 m3 lesa (640 m3 na enega). V letu 1967 pa je lč zaposlenih delavcev izdelalo 91*350 m3 lesa ali 547 m3 na enega Razen tega nam analize kažejo, da je poleg doseženega uspeha.š« precej neizkoriščenih rezerv. Te rezerve se kažejo v izpadu de- lovnih dni. Od planiranih 220 delovnih dni, so sekači delali samo l8l dni. Iz tega sledi, da je izgubljenih 39 dni na enega delavca. Celotno število izgubljenih dni, ki znaša 6.045, skriva v sebi rezerve ali višek-29 delavcev. Kar zadeva kvaliteto gozdnih sortimentov, ki se odraža v klasifikaciji lesa, se je le-ta nekoliko poslabšala, kar je v večji meri posledica poprečne cene industriji prodanega lesa. Omembe vredno je tudi to, da hlodovina iglavcev za žago ni imela zadostne, oziroma predpisane nadmere. Podobna napaka se je naredila pri bukovi hlodovini za prage, z razliko, da je nad-mera bila prevelika. Spravilo lesa in iznos drv iz gozda sta sinhronizirano sledila sečnji in izdelavi lesa po dinamiki, brez več jih. problemov. Premik lesa na kamionsko cesto so izvršili v glavnem domači vozniki in stalni iznosilci drv. Precejšen delež tega dela so opravili traktorji in dva žična žerjava. Prevoz lesa so izvršili izključno lastni kamioni, od katerih je 5 opremljeno s Hiab napravami. Prevoženih je bilo 90.500 m3 lesa. V tej vsoti je bil prostorninski les udeležen s 46.721 prm. Vso to količino lesa je naložilo 27 nakladalcev v 190 dneh. Njihova poprečna storilnost je bila 18 m3 na enega nakladalca dnevno, ali 3.552 m3 na enega nakladalca v celem letu. Odkup lesa je bil v preteklem letu občutno pod planom. Od planiranih 43.140 rn3, je bil odkup realiziran s 36.298 m3. Mislim, da je razen-drugih činiteljev tudi razlog v nezadostnem odkazi-lu lesa za • pos'ek. Oddaja gozdnih sortimentov v Kanskem letu je bila 137.056 m3, kat pomeni,- da je plan presežen. Posek in izdelava gozdnih sortimentov v 1968. letu . • Iglavci Listavci Skupaj m3 tehn.les prost.les 1968 1967 m3 m3 m3 m3 ^ GO Novo mesto 1.845 5.676 17.717 19.037' 18.099 GO Straža 7.716 6.649 10.874 21.433 19.754 GO Podturn 16.584 4.452 8.908 26.826' 25.558 GO Črmošnjice 7.609 5.103 13.411 21.429 18.323 GO Črnomelj 1.438 2.706 9.500 10.425 9 0 6l6 GO Metlika 146 100 87 305 321 GO Trebnje 97 536 2.013 1.941 1.278 SKUPAJ: 35.435 25.222 62.519 101.396 92.948 Poprečna storilnost sekačev do 25.12.1968 GO Straža 38 189 7.030 56.067 20 21.433 3,0 m3 564 m &0 Črnomelj 18 224 4.034 33.486 9 10.425 2,58" 579 n GO Crmošnjice 29 158 4.573 36.733 13 21.429 4,7 " 738 n GO Podturn 33 180 5.946 46.753 12 26.826 4,0 " 813 v GO Novo m. 37 173 ' 6.415 52.188 14 19.037 3,0 " 514 n 155 181 27.998 226.227 68 99-150 3,5 m3 640 m' 25.12.1967 167 170 28.314 229-167 71 91.350 3,2 m3 547 m Poprečna storilnost sekačev v letu 1967 - 1 GO Straža 43 160, 6.889 54.582 20 19.754 2,87 m3 460 E GO Črnomelj. 20 190 3.829 31.631 16 9.616 2,5 " 481 t! 'GO Crmošnjice 30 162 4.866 39.018 12 18.323 3,76 " 611 f GO Podturn 33 180 5.917 48.048 11 25.558 4,3 " 774 tj GO Novo m. 41 166 6.813 55.888 12 18.039 2,6 m3 441 t 167 170 28.314 229.167 71 91.350 3,2 m3 547 m Storilnost makljačev v decembru 1968 • 1 GO Straža 2 10 21 164 36 prm 1 ,7 prm GO Črnomelj 1 2 2 16 6 " 3 ,0 " GO Crmošnjice 4 5 20 200 81 " 4 ,0 " GO Podturn 9 10 89 712 365 prm 4 , 1 prm 16 8 132 1.092 488 prm 3,7 prm Poprečna storilnost nakladalcev v letu 1968 Straža 5 181 907 3.261 13.288 10.542 2o.852 23 m 3 4.1 Črnomelj 6 170 1.020 8.146 9.624 9.131 15.558 15 11 2.5 CrmoŠnj. 5 194 968 7.727 11.519 8.392 17.635 18 It 3.5j Podturn 6 169 1.012 8.163 15.603 5.636 18.990 19 tt 3.1 Novo m. 5 224 1.199 9.771 9.353 13.020 17.464 15 M 3.4' 27 190 5.106 4.2.068 59.387 46.721 90.499 18 m3 3.3 lo Odkup lesa za 1968 Plan 1968 Odkupi j.1968 1967 GO Straža 10.560 m3 11-197 m3 10.356 GO Črnomelj 8.000 II - 5-746 II 7.775 GO Črmošnjice 4.500 II 2.927 II 3.953 GO Podturn 4.400 H 4.813 H 3.914 GO Novo mesto 9-000 n 6.060 U 8.603 GO Metlika 960 d 532 II 1.326 GO Trebnje 5.720 n 5.023 n 13.164 43.140 m3 36.298 m3 49.091 m3 Rekapitulacija prodaje • - Plan 1968 Realizacija 1968 1967 SLP 85.579 m3 99-043 m3 97•656 m3 ZA S 43.140 m3 38.053 m3 46.015 m3 SKUPAJ: 128.719 m3 137.093 m3 142.671 m3 t> REALIZACIJA GOZDNOGOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL Za obseg gozdnogojitvenih del v poslovnem letu 1968 je v primerjavi z letom 1967 značilna približno enaka količinska realizacija. Le pri nekaterih vrstah del nastopajo večje razlike, kot n.pr» močno povečan obseg redčenj in zmanjšan obseg dognojevanj ter obžetev. Ker je tudi v preteklem letu imelo podjetje za biološka vlaganja na razpolago samo lastna finančna sredstva, ki so zaradi velikih potreb po vlaganjih v nebiološke investicije precej skrom" na, je razumljivo, da obseg gojitvenih del, predvsem pogozdovanj ni mogel biti tak, kot n.pr. v letu 1966, ko so bili na razpolago krediti za osnovanje intenzivnih nasadov iglavcev. Ne glede na to, pa je treba poudariti dejstvo, da je bilo v letu 1968 kljub pičlo odmerjenim finančnim Sredstvom, opravljenih veliko gojitvenih ukrepov v obstoječih sestojih (redčenje, reševanje iglavcev). Vsi ti ukrepi imajo namen izboljšati stanje predvsem v mladih in srednjedobnih sestojih. 11 Problematika pri posameznih vrstah gojitvenih in varstvenih del 3e naslednja: 1« Semenarstvo 2a potrebe drevesnic je bilo v letu 1S68, v primerjavi - s prejšnjimi leti, nabranih zelo malo storžev. Izjemo predstavlja samo 239 kg storžev zelene duglazije, ki jih je, nabral GO Straža v semenskem sestoju na Brezovi rebri. Vzroke, da se ni nabiralo večjih količin storžev smreke in zelenega bora je iskati v razmeroma slabem obrodu na eni strani in v starih zalogah semena Pa drugi strani. p sodelovanju z gozdarskim institutom je bila izdelana revizija semenskih sestojev, tako, da se je iz registra črtalo 5 objektov za pridobivanje semena smreke, ker objekti iz zdravstvenih in gojitvenih razlogov niso bili več primerni za pridobi-vanje kvalitetnega semena. Pndi v preteklem letu je podjetje dobilo iz sredstev, ki jih je zvezti izvršni svet namenil za pospeševanje gozdarstva 5*000,00 din za vzdrževalna dela na semenski plantaži zelene duglazije v Preloki. Poleg ostalih vzdrževalnih del je bila na "tem objektu postavljena ograja v dolžini 640 m, ki bo prepreče-vala pašo živine na 2 hektarskem objektu. —* Pngozdovanje, spopolnjevanje in osnovanje intenzivnih nasadov Obseg pogozdovanj je približno na isti višini kot v letu 1967. aksna je količinska realizacija vseh pogozdovanj skupaj (os-n°vno pogozdovanje, intenzivni nasadi in spopolnjevanje) ob Primerjavi s planom in realizacijo v letu 1967, prikazuje naslaja tabela: °gozdovanje, spopolnjevanje in osnovanje in ten.nasadov - ha Gozdni SLP ZASEBNI SKUPAJ obrat Plan Real. 1° Real. Plan Real. Real. Plan Real. Real. —---------------- 1967________________1967_________________1967 Novo m. 30 34 113 37 28 26 93 16 58 60 104 53 Straža 14 14 100 21 21 21 100 23 35 35 100 44 5°dturn 21 21 100 19 5 4 80 2 26 25 96 21 2rmošnj. 12 12 100 11 3 4 133 10 15 16 107 21 Črnomelj 17 24 141 13 42 34 81 38 59 58 98 51 . ' Metlika 2o 2o 100 18 2o 2o 100 18 Irebn jp 3 5 167 7 41 40 97 48 44 45 102 55 RO SKUP a.i -2L 110 113 108 160 149 93 155 257 259 101 263 12 Iz tabele je razvidno, da je bil z 259 ha letni plan presežen za 2 ha, hkrati pa je realizacija za 4 ha manjša kot v letu 1967* Od celokupne površini je bilo v spomladanski sezoni pogozdenih 91 ha, kar predstavlja 35 $ letne realizacije. Struktura pogozdovanj po vrstah in lastništvu je prikazana v naslednji tabeli: Ini ■ Osnovno pogozd. Intenziv.nas. Spopolnjevanje Vse skupaj it - SLP ZAS Skup. SIP- ZAS Skup. SLP ZAS Skup. SLP ZAS Skup< 2 s to 27,67 24,70 52,37 - - 6,37 1,76 8,13 34,04 26,46 60,5 aža 13,05 21,39 34,44 - - 1,38 - 1,38 14,43 21,39 35,S turn 10,87 2,60 13,47 9,22 1,00 10,22 1,28 0,11 1,39 21,37 3,71 25,c dš.- 12,35 3,7016,05 - - 12,35 3,70 16,C Din. 19,53 12,30 31,83 o, o3 18,oo 18,o3 4,o2 3,98 8,oo 23,28 34,28 57,g lika o,14 18,94 19,08 - .‘o,51 o,51 - - - o,14 19,45 19,5 bn je 4, o2 27,62 31,64 - lo,"oo lo,oo o,7o 2,2o 2,9o 4,72 39,82 44,5 PAJ 87,63111>25198,88 9,25^^ 38.76^^ 8’0521,8o110’ 63148,8l259 Če primerjamo plan (za oba sektorja lastništva skupaj 166 ha osnovnega pogozdovanja, 80 ha intenzivnih nasadov in 11 ha spo-polnjevanj) z realizacijo, vidimo,^đa je osnovanih precej manj intenzivnih nasadov in več osnovnega pogozdovanja, kar'5ma pri višji prodajni ceni za nasade za posledico manjšo finančno reali" zaci jo. Do tega je prišlo zaradi.nekoliko slabše kvalitete sadik in zaradi izbora drugih' površin za pogozdovanje. Sicer pa je bilo že večkrat poudarjeno, da je težko potegniti mejo med osnovnim pogozdovanjem in intenzivnimi nasadi Na gozdnih obratih Metlika,. Črnomelj in črmošnjice so nekaj hektarov pogozdili kmetje-lastniki gozdov sami, kar je posnemanja vredno tudi za druge obrate. Slaba stran take kooperacije je res morda v tem, da gre navadno za majhno količino sadik, ki bi jih ta ali oni gozdni posestnik rabil za pogozditev majhne travniške ali celo njivske parcele, vendar se pri tem načinu dela na eni strani zmanjšajo stroški, na. drugi strani pa pokaže zaizteresiranost kmeta za. njegovo parcelo. Vremenske prilike so bile v spomladanski sezoni zaradi suše precej neugodne. Ker je sneg zgodaj skopnel, se je s pogozdovanjem pričelo lahko že v februarju, toda kmalu je nastopila dolgotrajna suša, ki na srečo ni povzročila občutnejšega iz- pada. V jesenski sezoni pogozdovanja je bilo padavin dovolj, tako, da ni bojazni pred večjimi izpadi. Priprava tal za pogozdovanje je bila izvršena na površini 186 ha, kar predstavlja pri odbitku spopolnjevanj (22 ha), 78 1° °č pogozdene površine. tehnika del v zvezi s pogozdovanjem se je spopolnjevala tako, so na GO Novo mesto uporabljali za kopanje jam poseben stroj znamke "Gribor", na GO Črnomelj vrtalni priključek za motorko Stihi 08, na GO Trebnje pa so dveletne sadike črnega bora na primernih terenih sadili v zasek s posebno motiko. Vse to je omogočilo povečanje storilnosti in izvršitev'plana v kratkem Sasu, ki je primeren za pogozdovanje. ■+ Z 39 ha na novo osnovanih intenzivnih nasadov se je njihova skupna površina povečala od 1.372 ha na 1.411 ha. Podobno kot Prejšnja' leta, so si tudi v lanskem letu ogledali-več je objekte nasadov strokovnjaki od drugod. Med njimi so bili dijaki 4. letnika srednje gozdarske šole v Postojni, predstavniki gozdnega gospodarstva lipova gorica (BiH), zveznega centra za napredek kmetijstva in gozdarstva, predstavniki oblasti, instituta in drugi. V dneh 3. in^4. lo. je bil na našem območju republiški seminar o intenzivnih nasadih iglavcev, ki ga je organiziralo Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije. Udeležilo se ga je preko 6o gozdarskih strokovnjakov iz Slovenije, v programu seminarja pa so bili vključeni objekti Korit-niŠka gmajna, Mlake in Vahta. V organizaciji zveznega centra za kmetijstvo in gozdarstvo ter Jugoslovanskega instituta za iglavce v Jastrebarskem je bil v sklopu enotedenskega seminarja v dneh 7- in 8. 11 seminar o intenzivnih nasadih iglavcev tudi na naših objektih Bojanci, Mlake in Vahta. Tega zveznega seminarja se je udeležilo preko loo gozdarskih strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Na poskusnih ploskvah za preučevanje rasti iglavcev s pridru- ; zenimi listavci (alelopatija) so bile izvršene vse ustrezne me-' ritve prirastkov, zamenjane pa so bile tudi tiste sadike iglavcev, ki so se iz tega ali onega 'vzroka posušile. Medtem, ko je v letu 1967 predstavljalo dognojevanje in okopavanje nasadov eno zelo močnih postavk v negovalnih delih (dog-nojenih je bilo 468 ha nasadov), pa je v letu 1968 ta meliora-7ivni ukrep povsem izpadel. Čeprav je bilo za dognojevanje planiranih 55 ha nasadov, plan zaradi pomanjkanja umetnih gnojil in kasneje dolgotrajne spomladanske suše, ni bil realiziran. Izjemo predstavlja le nekaj hektarov dognojenih nasadov na GO Podturn, kjer so imeli nekaj stare zaloge umetnih gnoji. Vsekakor bi v bodoče tega meliorativnega ukrepa ne kazalo opustiti, ker se je po dosedanjih izkušnjah pokazalo, da gnojenje sadikam zelo koristi. Na gozdnih obratih Novo mesto, Straža in Podturn, kjer so v spomladanski sezoni posadili nekaj domačega oreha, so sadike pognojili s hlevskim gnojem. Za vse pogozdovanje so bile sadike pridelane v domačih drevesnicah. Spomladanska suša se je odražala tudi na kvaliteti sadik, ki so bile tokrat nekoliko slabše kot druga leta. Poraba sadik po posameznih gozdnih obratih, ločeno po sektorjih lastništva in povprečna gostota sajenja, je bila naslednja: Gozdni Porabljene sadike kom Povprečna Porabljeno št obrat Družb. Zaseb. Skupaj gostota kom/ha v 1. 1967 Novo mesto 117.565 93.941 211.506 3.496 •207.840 Straža 55.180 85.420 140.600 3.647 178.123 Pod turn 78.943 13.773 92.716 3.709 79.095 črmošnjice . 39.010 17.069 56.106 3.506 86.035 Črnomelj 84.469 125.316 209.785 3.623 156.338 Metlika 300 67.400 67-700 3.352 71.830 Trebn je 19.390 163.891 183.281 4.119 258.407 GG SKOPAJ: 394.857 . 566.837 961.694 3.707 1.037.668 Poprečna gostota sajenja je nekoliko manjša, kot je bila v letu 1967 (3.946 kom/ha). Tudi med posameznimi obrati ni bistrih razlik. Poraba sadik po drevesnih vrstah je bila za oba sektorja lastništva za celo podjetje naslednja: Drevesna vrsta Komadov % Smreka 606.629 63,1 črni bor 224.704 23,4 Zeleni bor 31.610 3,3 Rdeči bor 20.400 2,1 Macesen 26.981 2,8 Jelka 43.710 4,5 Zelena.duglazija Rdeči hrast Romači oreh Jesen Skupaj: 106 5.450 0,8 1.573 531 961.694 100,0 Od drevesnih vrst je tudi v tem letu najmočneje zastopana smreka, sledi pa ji črni bor z 23,4 i° (v letu 1967 je bil zastopan . z 18,6 f°). Od črnega bora je bilo 142.000 kom posajeno spomladi kot 2-1etne sejanke, ostalo pa jeseni kot 3-letne sejanke. 3. Obžetve Količinska realizacija v primerjavi s planom in s preteklim obdobjem je prikazana v naslednji tabeli. Gozdni obrat Plan S Real. L P 1° Real o 1967 Plan Real. ZASEBNI Real. 1967 Plan SKUPAJ . Real. Reai 19 6'. Novo m. 212 190 89 207 129 86 63 127 341 276 81 3 Straža 81 89 109 115 98 75 77 56 179 164 92 1' Podturn 65 65 100 55 19 10 52 22 84 75 89 1 Crmošnj. . 41 37 90 49 16 13 81 14 57 50 88 { Črnomelj 107 68 64 130 88 126 143 90 195 194 99 2; Metlika ~10 4 40 15 104 77 74 93 114 81 71 K Krebn je 29 ' 31 107 40 122 112 92 102 151 143 94 1- GG SKUPAJ 545 484 89 611 576 499 87 504 1121 983 88 n: Z 983 ha je bil plan realiziran z 88 °J°. Poleg tega, da obrati ze iz previdnosti planirajo obžetve razmeroma visoko, je k nizk:J realizaciji prispevala tudi mesec in pol trajajoča spomladanska-suša, ko je namreč tudi plevel zaostal v rasti in tako je bila marsikje namesto predvidene dvakratne potrebna le enkratna obže-tev. Na GO Metlika in Črnomelj so pri obžetvah sodelovali tudi kmetje. Kvaliteta opravljenih del je povsod zadovoljiva. A v ±»Ci8Čen.je gošč in kultur Količinska realizacija izražena v hektarih je naslednja: > Gozdni obrat Plan Real S .. % L P Real 1967 ZASEBNI . Plan Real. Real 1967 SKUPAJ . Plan Real. % Real 19 61 Novo m. 104 98 94 82 74 73 98 83 178 171 96 165 Straža 120 136 113 147 112 115 103 81 232 251 108 22Č Podturn 44 44 100 23 10 12 120 16 54 56 104 35 Crmošnj. 29 28 96 66 30 31 103 21 59 59 100 81 Črnomelj 137 80 58 110 91 100 110 86 228 180 79 19Ć Metlika 2 5 33 31 94 25 33 33 100 30 Tr ebn je 34 34 100 26 99 108 109 163 133 142 106 189 - —* GG SKUPAJ 468 422 90 459 449 470 105 475 917 892 97 934 ' V obeh sektorjih lastništva skupaj je bil plan dosežen s 97 i°-Kvaliteta opravljenih del se je v marsičem izboljšala, kar gre na račun' boljše organizacije dela (večje skupine delavcev pod strokovnim nadzorstvom) in uporabe primernega orod.ja (lahke motorne žage, sekire in vejniki). 5. Redčenje i .o, ■ V tabeli je prikazana količinska realizacija prvega in ostalih redčenj skupaj. G-ozdni obrat S L P ZASEBNI SKUPAJ Plan Real. °I° Real. Plan Real. i° Real. Plan Real. $ Real. 1967 1967 ___1967 Novo m. 93 89 96 80 5 4 80 1 98 93 94 81 Straža 187 191 102 108 44 43 98 10 231 234 101 118 Podturn 19 21 110 13 19 21 110 13 črmošnj. 53 91 171 38 53 91 171 38 Črnomelj 126 136 108 40 2 126 138 109 40 Metlika Trebnje 15 15 100 18 32 57 178 19 47 72 153 37 ' 493 SKUPAJ 543 110 297 81 106 131 30 574 649 113 327 Od skupne količine 649 ha je bilo prvega redčenja 223 ha, ostalih redčenj pa 426 ha. V primerjavi z letom 1967 se je površina preredčenih 1'etven jakov in drogovljakov podvojila. S tem je bil storjen velik korak prj izboljšanju kvalitete srednjedobnih sestojev. Kvaliteta opravljenega dela je povsod na višini, posebno Pa še na GO Straža, kjer so uspeli preredčiti kar 234 ha sestojev. pa se je redčenje lahko izvršilo v takem obsegu, gre zahva-4a tudi tržišču, ki je omogočilo plasman velikih količin drv in celuloznega lesa. —Reševanje iglavcev količinski prikaz izražen v hektarih je naslednji: Gozdni S L P ZASEBNI SKUPAJ obrat Plan Real. Real. Plan Real. i° Real. Plan Real. i° Real. Kovo m. 3 3 -L v 100 O l 2 4 2 5o 6 7 5 71 8 Straža 1 1 100 9 2o 17 85 lo 21 18 85 19 Rodturn '16 19 118 34 16 15 94 13 32 34 lo6 47 Šrmošn j. 26 25 96 4 26 25 96 4 C rn om el j 29 51 176 lo 2o 38 19o 31 49 89 182 41 Metlika 4 2 5o 4 2 5o Trebnje 7 7 loo 24 24 loo 13 31 31 H O O 13 gg SKUPAJ 86 lo8 125 59 84 96 114 73 17o 2o4 H (V) o 132 podobno kot pri redčenju, je bil tudi tukaj količinski plan občutno presežen. .Z« Varstvo gozdov V primerjavi z letom 1967 je bilo za varstvo gozdov porabljenih manj sredstev, ker je bilo veliko manj slučajnih pripadkov. količinska in finančna realizacija varstvenih del je naslednja: vrsta dela Eno ra mere SLP ZA S Skupaj Din skupaj Polag.in izd.lov.dreves m3 3o7 131 438 10.949,25 Posek in izd.sluč.pripad. m3 5.726 119 5.845 33.316,32 klsščenje stoj.drevja m3 3.096 20 3.116 43.619,52 Čiščenje protipožar.pasov m2 29.990 81.2o5 111.195 22.239,oo Cgraja proti divjadi m 1.556 l.o4o 2.596 16.874,oo Cstala varstvena dela ure 2.858 833 3.691 32.480,80 SKUPAJ: 159*478,89 V letu 1967 je bilo za varstvo gozdov porabljenih 184.166,74 dinj pri čemer je količina slučajnih pripadkov znašala kar 18.158 m3. Porabljena sredstva za varstvo gozdov po posameznih gozdnih obra" tih so bila naslednja: Gozdni Porabljena sredstva Porabljeno v letu obrat SIP ZA S SKUPAJ 1967 skupaj Novo mesto 8.399,41 12.520,85 20.920,26 22.246,31 Straža 33.269,71 3.140,10 36.409,81 29.052,51 Pod turn 30.558,00 - 30.558,00 60.439,80 črmošnjice 9.907,91 2.247,15 - 12.155,06 25.939?64 Črnomelj 29.278,24 8.135,00 37.413,24 29.010,60 Metlika 181,61 3.615,40 3.615,40 4.108,43 Trebnje 13.324,82 - 4.900,69 18.225,51 13.309,45 - GG SKUPAJ 124.919,70 34.559,19 159.478,89 184.166,74 Ne samo, da : so porabljena sredstva, kljub višjim prodajnim cenam (porast osebnih dohodkov) manjša, kot v letu 1967, znatno so manj'' ša tudi od planiranih. , kar dokazuje primerjava planirane in rea- lizirane finančne realizacije. Sektor lastništva Plan Realizacija Družbeni 154.697,80 124.919,70 80,7 Zasebni q 52.876,00 34.559,19 65,3 SKUPAJ: 207.573,80 159.478,89 76,8 Ker ni bilo potrebno napraviti toliko varstvenih del, kolikor jih ■je bilo planiranih, je nastal opravičljiv izpad v finančni realizaciji. Ker so poškodbe po divjadi predvsem na umetno osnovanih kulturah iglavcev (macesen, duglazija) precej velike in ker je individualna zaščita manj učinkovita, je bilo izdelano 2.596 m ograje prob divjadi. Res, da so stroški take kolektivne zaščite precej visoki? je pa- zaradi tega efekt zaščite zelo dober. Število gozdnih požarov je bilo zaradi spomladanske suše rekordno« V času od 5.3. 1968 - 17.5.1968 je bilo 34 večjih gozdnih požarov in sicer lo na GO Novo mesto, 1 na GO Straža, 3 na GO črmošnjice, 1 na GO Metlika? 15 na GO Črnomelj in 1 na GO Trebnje. Vsi požari so bili v zasebnem sektorju lastništva.,. zajeli pa so sku-Paj 101,5o ha površin. V 7 primerih je bila vzrok požara iskra iz lokomotive, v lo primerih nepazljivost pri požiganju sečnih in^vinogradniških odpadkov, v 17 primerih pa je vzrok nastanka Požara neznan. Ocenjena povzročena škoda zaradi požarov znaša 118.960,00 N din, pri čemer je v glavnem ocenjena sama škoda na Podmladku; Največja škoda je bila povzročena, ko je v 8 prime-pih nastal požar v intenzivnih nasadih iglavcev. Skupno je pogorelo 13,25 ha nasadov, za kar je podjetje dobilo povrnjeno škodo od zavarovalnice v znesku din 72.588,75. Največji požar je kil dne 1.5. na intenzivnem nasadu Bojanci, ko je iz neznanega vzroka pogorelo 7 ha štiriletnega nasada smreke in zelenega bora. lodobno kot prejšnja leta so bili v spomladanskem času izvršeni sistematični pregledi nasadov zelenega bora zaradi okužbe po mehurjevki (Cronartium ribicola). Najdenih je bilo 668 kom okuženih primerkov, kar je v primerjavi z letom 1967 (969 kom) res ka nekoliko manj, je pa ob manjšem številu okuženih primerkov . razširjenost bolezni večja. Tudi v bodoče bo potrebno temu problemu posvetiti vso pozornost. Od ostalih rastlinskih bolezni so se predvsem v nasadih pojavi-le osip borovih iglic in bela koreninska gniloba, od škodijiv-cev pa voluharlca, poljska miš, smrekova uš, smrekova grizlica in lubadarji. najobčutnejšo škodo je povzročila voluharica na nasadu Dobravice (GO Metlika), kjer je na površini 6 ha obglodala okrog 45 io zelenega bora in macesna v Starosti 3—6 let. Ocenjena škoda znaša 18.350,00 din. Ostali škodljivci so se pojavili sporadično in niso povzročili občutnejših škod. Ž^__?orabl jena sredstva Že v uvodu je bilo poudarjeno, da so bila sredstva za biološka vlaganja zaradi drugih potreb bolj pičlo odmerjena in da pod jet-je ni dobilo nobenih kreditov za osnovanje novih površin intenzivnih nasadov, pri tem predstavljajo poseben problem sredstva ustvarjena z biološko amortizacijo v zasebnem sektorju. Zaradi uPadanja blagovne proizvodnje se namreč zmanjšujejo tudi sredstva biološke amortizacije, kar ima za posledico zmanjšanje obsega gojitvenih del. finančna realizacija gozdnogojitvenih in varstvenih del je bila P° posameznih obratih naslednja: 2o Gozdni Leto 1968 - din Leto 1967- ■din obrat Družbeni Zasebni Skupaj Skupaj Novo mesto 295.631,79 196.154,99 491.786,78 456.626,11 Straža 244.154,4o 2oo.472,88 444.627,28 4oo.685,ll Podturn 186.880,32 34.977,88 221.858,20 241.282,26 črmošn jice 126.418,11 37.854,35 164.272,46 l82.56o,84 Črnomelj 264.138,24 268.034,94 532.173,18 432.624,3o Metlika 3.889,91 127.514,46 131.4o4,37 144.3o5,63 Trebnje 69.492,48 3o9.557,13 379,049,61 422.591,55 GG SKUPAJ 1.190.605,25 1,174.566,63 2.365,171,88 2,280.575,80 Slika o poprečnih bioloških vlaganjih na hektar gozdne površine je ob primerjavi z letom 1967 naslednja (v N din). Sektor lastništva 1968 1967 SLP 46,76 45,90 ZAS 21,26 20,12 SKUPAJ: 29,30 28,25 Poprečna vlaganja so nekoliko višja, kot v letu 1967- Podobno je s poprečnim vlaganjem po izdelanem oziroma odkupljenem kubiku. Sektor lastništva 1968 1967 SLP 11,74 12,57 ZAS 33,29 22,64 SKUPAJ: 17,30 16,05 Med planirano in doseženo finančno realizacijo je primerjava nasledn ja: Sektor lastništva Plan Realizacija * SLP 1.268.555,58 1.190.605,25 93,8 ZAS 1.301.332,46 1.174.566,63 90,2 SKUPAJ: 2.569.888,04 2.365.171,88 92,o Plan finančne realizacije torej ni bil dosežen. Vzroki za to,-kot je bilo že delno pojasnjeno, leže v izpadu obžetev, dognojevanj in varstvenih del-fer v spremembi realizacije osnovnega Pogozdovanja in intenzivnih, nasadov v korist prvega. Da bi se med letom napravil rebalans plana in da bi se prihranek sredstev uporabil za povečano pogozdovanje, je bilo nemogoče za- • radi pomanjkanja sadik v lastnih drevesnicah. V letu 1967 je bila situacija namreč podobna, pa se je s povečanim obsegom Pogozdovanj lahko nadoknadil izpad v finančni realizaciji. DREVESNIČARSTVO Proizvodni letni plan drevesničarstva je bil v celoti realiziran, kljub neugodnim vremenskim prilikam v prvem polletju. P®alu po vzniku semena in pričetku vegetacije je nastala dolgotrajna suša p- ki je' trajala vse do druge polovice maja. Ob koncu maja in začetku junija se je ozračje zaradi padavin občutno ohladilo, kar je poleg suše tudi neugodno vplivalo na razvoj in rast kultur. Najbolj so bile prizadete kulture last— ne proizvodnje. Ves čas sušnega obdobja smo se trudili z zalivanjem omiliti večje izpade. Pri setvenih, površinah smo popolnoma uspeli preprečiti škodo, pri presajenkah pa le delno, kar je razumljivo z ozirom na površine in strukturo tal. Na težjih ilovnatih tleh je bil izpad večji,, kot na sipkih globljih zemljiščih. Iz tabelarnega prikaza bo razviden, celotni količinski in finan čni potek proizvodnje v primerjavi z letom 1967. Setev v ha leto ' smreka ha i gl.bor ha ost.igl. ost.list. ha ha Skupa j igl.ha list.ha 1967 1968 0,92 0730 0,08 0,04 0,11 0,lo 0,92 0,49 0,04 0,10 Iresajevanje v 000 kom leto smreka kom gl.bor macesen ost.igl.ost.list kom kom kom kom Skupa j igl.kom list.kom 1967 1968 1.089 1.183 45 160 62 61 3 1.257 1.346 22 Doseganje normativov po dejavnostih v poprečju Vrsta dejavnosti Enota Norma Doseganje v poprečju mere 7 ur 1967 1968 Setev iglavcev ha 0,0030 0,0043 0,0062 Setev listavcev ha 0,0040 0,0038 0,0037 Izkop sejank kom 3.000 3.388 3.998 Izkop presajenk-ročno kom 900 935 945 Presa jevanje-ročno kom 1.000 1.221 ' 956 Presa j evan je-stro jn o kom 49.849 54.592 Pletev setvel.leto ha 0,0030 0,0036 0,0042 Pletev setve II.leto ha 0,0040 0,0064 0,0061 Okopavanje ročno ha 0,0180 0,0224 0,0160 Okopavanje strojno ha 0,5000 0,5608 0,5476 Neposredni stroški plač in porabljenih ur po ha Gozdni obrat Površina ha Stroški 1967 plač po ha din 1968 porabljeno ur po ! 1967 1968 Novo mesto 5,99.00 12.540 13.200 3.470 3.030 Straža 3,02.20 8.930 8.640 1.920 1.520 Pod turn 6,92.00 11.170 13.060 3.180 3.080 Črmošn jice 2,20.00 12.140 10.190 3.050 2.430 Črnomelj 9,01.21 8.800 11.620 1.890 2.250 Trebnje 0,25.00 21.400 36.580 6.240 10.340 Povpr.GG 27,39,41 lo.61o 12.110 2.7oo 2.64o Skupni neposredni stroški proizvodnje v din leto Letni plan Realizacija Skupa j 1967 OD Mat. 436.643,70 213.107,50 290.839,51 191.231,30 482.070,81 1968 OD Mat. 427.067,40 152.478,26 331.975,78 176.196,19 508.171,97 Oddaja sadik za pogozdovanje v 000 kom leto smr. gl.bor čr. bor rd.bor mac. ost.igl. ost.lis. -Skupaj k kom kom kom kom kom kom kom igl* lis 1967 762 73 203 40 1,3 — 2,7 1.079,3 2,7 1968 652 12 b 235 2o 27 — 7 1. o54 7 Zaloga ! sadik nedovršene proizvodnje - stanje 31.12. 1968 v 000 ko leto smr. gl.bor čr.bor rd.bor mac. ost.igl. ost.lis. Skupaj ko kom kom kom koiji kom kom kom igl. list 1967 4.o62 461 232 16 45' 2.8 16 4.784 16 1968 3.271 3o7 2ol ■ - 21 4o 28 3.84o 28 Setev; Setev je bila zadovljiva. Količinsko je bila tempirana tako, da bi krila potrebe tekočega leta in spomladanske sezone prihodnjega leta. Proizvodnja lastnih sejank za presajevanje 2+0 ali 1,50 + 0,50 v kvalitetnem pogledu, kakor tudi nadaljnjemu razvoj °dgovarjajo veliko bolje od nabavi jenih.To "'ugotovitev večletnega opazovanja. . ■Presajevanje je bilo izvršeno v spomladanski in poletni sezoni in sicer strojno 80 ročno 2o Spomladi je bilo presajeno le 12 $, poleti pa 88 $, kar nikakor ne odgovarja normalnemu razmerju med spomladanskim, in poletnim pikiranjem. Vzrok temu je odpoved nakupa sejank, zaradi visoke nabavne cene in dokaj visokega 1a izpada sadik do končne faze prc izvodnje. Ker traja proizvodna doba 3~4 leta, povzroča tak prehc spremembo v celotni proizvodnji. Spremembe ni toliko občutiti v količinskem pogledu, pač ča v starostni strukturi, kar se posebno odraža v vrednosti nedovršene proizvodnje. Primer: sadike prt sajene spomladi so ob koncu leta 2 + 1 z vrednostjo din 0,50, ss dike presajene poleti 1,5 + 0,5 predstavljajo ob koncu leta din 0,13, t.j. vrednost sejanke din 0,10 + stroški presajevanja bin 0,03. Razlika v vrednosti sadike med spomladanskim in poleti Pnesajevanjem znaša ob koncu leta din 0,37- Običajno razmerje m< spomladanskim in poletnim presajevanjem je 60 : 40 v korist spor lađi. Pripominjam, da imamo slučaje poletnega presajevanja (pos? 24 mezne lehe), ki že v polni starosti 3 let dosegajo ali celo presegajo v kvaliteti sadike starosti 4 let presajene spomladi. Dosegan je normativov Rahlo nihanje normativov dokazuje, da so izkustvene norme dokaj realne. Izjema.je v strojnem presajevanju, kjer je efekt v stalnem porastu. Vzrok je v dobri pripravi zemljišča, organizaciji dela, izvežbanosti traktorista in delavk pri stroju. Prepričani smo,- da bomo v bodoče storilnost še povečali za okrog 10 fo. Neposredni stroški plač in porabljenih ur po ha Poprečni stroški plač so višji za okrog 15 za kolikor so bili v letu 1968 povišani osebni dohodki. Poraba ur je v upadanju. Odda.ia sadik; V letu 1968 je bil plan pogozdovanja v celoti realiziran s sadikami lastne proizvodnje. Zaradi zelo neugodnih vremenskih prilik v prvem polletju smo utrpeli izpad v smrekovih presajenkah za okrog loo.ooo kom. Zaloga sadik nedovršene proizvodnje Nedovršena proizvodnja zajema sejanke 1+0, 2+0 in presajenke 1,5 + 0,5, 1+1, 1 + 2 in 2 + 2. Manjša količina izhaja iz setve smreke v spomladi 1968. Presajenke 1 + 2 in 2 + 2 bodo oddane za pogozdovanje spomladi 1969, kakor tudi domači oreh 2+0. Zdravstveno stanje V prvem polletju so bili izvršeni preventivni ukrepi za zaščito kultur pred okužbami glivičnih bolezni in poškodbami pred raznim* insekti. Opaziti je bilo le neznatno poškodbo po krtu in bramorji Ob priliki izvršenih obveznih zdravstvenih pregledov spomladi in jeseni po republiškem pregledniku, ni bilo ugotovljeno nikakih okužb po karantenskih ali gospodarsko škodljivih boleznih. Količinski plan je izvršen kljub mnogim nevšečnostim, ki so se porajale v senozi. Omenim naj poletno presajevanje 1,200.000 sadik, ki je bilo izvršeno v rekordnem času, kar je pripisati dobri organizaciji dela in požrtvovalnosti delavcev. Izkoriščeno je ugodno vreme, ne glede na 7-urni delavnik ali dela prost dan. Po jesenskem pregledu je uspeh zadovoljiv. DELO GRADBENEGA OBRATA 7 le_tu 1.968 Je gradbeni obrat Gozdnega gospodarstva Novo mesto izvrševal svoja dela na osnovi ..Investicijskega programa za leto 1968, ki je bil sprejet na seji centralnega delavskega sveta dne 12.2.1968,. Gozdne' c.es.te; - Naziv objekta Plan Realizacija 1- -Sirena vas-Radoha - 288.570,00 281.447,00 • 2. Mrzle ‘dolin e-Ambrožev ovinek z odcepom na Stricel j 180.4.70,00 ■ 127.480,65 Primož-Skala ...■ 325.600,00 296.864,60 ‘ 4- Sredgorski križ-Ribnik 75.450,00 59-8lo,90 5. Krvavi’kamen-črno lice 31.100,00 15.455,4o Prifnož-Balantov studenec 4o,ooo,oo . 144.-o31,95 . 7. Pogoreiec-Primož — 3.162,4o 8. Ovc jak --odd. 53 “ 2o.ooo,oo SKUPAJ p.............f ........ 961.190,00 ' 928.252,90 Iz gornje tabele je razvidno, da so velike razlike med plani-ranq vsoto in realizacijo, to pa vsled tega, ker še niso bili dokončno narejeni predračuni Za posamezne ceste. Tekom leta je bila edina sprememba za gradnjo gozdne ceste Primož-Balantov 3 tud en ec.. Prvotno je bila zamišljena le rekonstrukcija te ceste na krajši relaciji okrog 450 m. Po ogledu terena pa je projektivni §rupa predlagala, da se zgradi nova cesta III. reda na dolžini 1*638 ra. Zato je nastala razlika med planirano in realizirano vsoto za'lc4;. o31,95 din. . Gradnjo ceste, oziroma rekonstrukcijo ceste Ovč jak-odd. 53 je delal gozdni obrat Črnomelj. ba gradnji gozdnih, cest sta bili zaposleni dve skupini sezonskih delavcev. Po prvotnem dinamičnem planu gradbenega obrata bi mora-la ena skupina delati samo spodnji ustroj - druga pa zgornjega, vendar smo med letom spremenili ta sistem, ker bi bilo preveč Premikov skupin. Realizacija plana gozdnih cest je potekala v redu. Tudi prevzemi del so bili komisijski. Ta nov način prev-2ems dela za vsak mesec.odklanja vsa nesoglasja v zvezi z meseč-nira obračunom delavske skupine in stroškov del. 26 Ostale gradnje Naziv objekta Plan Realizacija 1. Bunker za gorivo v Pendirjevki 5.000,00 - 2. Garaža Poganci 60, OGD, 00 - 3. Dokončanje garaž za kamione Črnomel j 6,000,00 5.652,30 4. Adaptacija'pisarniških pros- torov v Podturn 10.000,00 10.076,35 5. Popravilo logarnice Resa 4.000,00 GO črmošnjice 6. Popravilo upravne stavbe 3.000,00 3.157,50 7. Lesena baraka Ivančna gorica 6.000,00 6.426,75 8. Predelava hleva Straža 10.000,oo 13.626,15 9. Popravilo gosp.poslopja v Soteski — ' 6.733,00 lo. Popravilo skladiščne pisarne Semič - 8.945,00 11. Popravilo logarnice Nemec - 3.852,20 12. Popravilo skladiščne stavbe Črnomelj- 5.072,90 13. Popravilo skladiščne barake za gradbene stroje — 3.900,40 14. Postavitev brunarice Krvavi kamen - 43.275,70 15. Popravilo počitniškega doma Novigrad- 6.236,80 16. Popravilo stan.bloka Dol.Toplice - 3.500,15 17. Tračna žaga Straža . — 1.292,60 18. Stanov.podjetje Črnomelj — 5.425,50 SKUPAJ: 104.000,00 128.213,30 Iz podatkov je razvidno, da se vsa planirana dela niso izva- jala iz sledečih, razlogov: Bunker za gorivo v Pendirjevki naj bi se gradil v letu 1969 isto" časno s postavitvijo koče za delavce. Garaže v Pogancih se niso gradile, ker smo zelo pozno dobili načelno dovoljenje in ni bil pripravljen načrt za novogradnjo. Vsa ostala planirana dela so se izvršila. Vsled nujnosti so nastale potrebe med letom tudi drugod, da se uredijo posamezni prostori. Tako so nastala gradi-lišča v Semiču, Črnomlju, Soteski, postavitev brunarice Krvavi kamen in tako se je realizacija visokih gradenj povečala. V letu 1968 je gradbeni obrat dela izvajal z isto mehanizacijo kot v letu 1967* Vsi stroji so bili zaposleni, vendar vsi niso izvršili planiranih ur. Plan so dosegli le buldožer, kamion TAM in traktor. ompresorji, drobilec in valjar so bili zaposleni po potrebi, vendar je bil za dosego plana premajhen obseg del. V izvense-zonskem delu pa je bila mehanizacija zaposlena po naših obratih, Pri SGP Pionir in Cestnem podjetju. Oceniti je treba, da bo potrebno namestiti buldožer TG 90 z no-visi, ker je sedanji v zelo slabem stanju in zahteva preveč Popravila. Kompresor TAM se je med letom razhodoval, ker je med Prevozom zletel s ceste in se popolnoma razbil. Poprečno zaposlenih v letu 1968 je bilo 4o delavcev (leta 1967 47 delavcev). Ra zmanjšanje števila delavcev je vplival manjši obseg del in zmanjšano število sezonskih delavcev od 28 na 24. ,^ skalno zaposlenih delavcev so odšli iz dela v lanskem letu delavci. Postopoma se zmanjšuje kvota stalnih delavcev, ki ob-°ega sedaj 3 zidarje, 2 tesarja, 4 delavci, 2 minerja, 5 strojnikov, 1 šofer, 3 gradb. delovodje, obratovni knjigovodja in-upravitelj obrata. Skupno je zaposlenih 2.2 delavcev napram 24 °b koncu Leta 1967- Zidarsko-tesarsko grupo je.nujno zmanjšati zaradi vsakoletnega zniževanja del na visokih gradnjah in da bo-bo ti delavci res delali na delu, za katerega so kvalificirani. 7 letu 1968 so vsi strojniki dobili potrebno kvalifikacijo na iečajih v zveznem.centru za izobraževanje gradbenih inštruktor- jev v Ljubljani. Med letom nismo imeli nobene težje nesreče pri belu, za kar gre zahvala gradbenim delovodjem in delavcem, ki °° upoštevali predpise o varstvu pri delu. Gradbeni obrat je mnenja, da so rezultati iz leta 1968 dobri, vendar je še vedno možno doseči boljši rezultat z boljšo sto-rilnostjo in delovno disciplino pri delu. MEHAKIZACIJA Ž^_Inv<3stici^e v mehanizaciji Leto 1968 je bilo s stališča -investicij v mehanizaciji v primerjavi z letom 1967 manj uspešno. Med letom je bilo nabavljeno: * 2 kom Offi 15.0 z izdelavo kasonov, v vrednosti 30.403.805 d 2* Oprema za spravilo lesa s traktorji (2 kompleta, ■ + 1 oplen + 1 vitelj 3.750.900 " • f 3. Oprema za delo v drevesnicah (kultivator) 892.5Q0 din ■4. Oprema za gozdnogojitvena dela (2 kom Gribor-za vrtanje lukenj) 2.484.000 din 5. Hidravlično dvigalo Hiab elefant 177- bo upoštet pri nabavi za leto 1969,zaradi dospetja računa v letu 1969 6. Oprema za pisarne (3 rač.stro ji,miza, ’stoli, železna blagajna) 3,431.300 din 7. Izdelava kasonov za kamione Tigrotto in en OM 15o 3,736.208 din SKUPAJ 44.698.713 din Od skupno predvidenih denarnih sredstev v letu 1968 za nabavo mehanizacije in opreme (81.000.000 S din), je bilo med letom izkoriščeno le 44.698.713 S din, ali 55 Tu ni upošteta nabava hidravličnega dvigala hiab elefanta 177 v vrednosti 7.011.700 S din, ki bo upošteta v nabavo leta 1969, zaradi dospetja računa šele januarja 1969. Neizkoriščen je denarnih sredstev v višini 36,301.287 S din je nastalo: 1. Osebni avto v vrednosti 4.000.000 S din za potrebe uprave se ni nabavil, ker se je med letom pokazalo, da nabava ni potrebni 2. Traktor Unimog v vrednosti 21.000.000 S din se ni nabavil, ker ekonomičnost tega stroja med letom še ni bila povsem jasna, ker je teh'strojev pri nas v gozdarstvu še malo in ker za ta stroj še nimamo povsem pripravljenega področja dela - priprava cest za strojno vzdrževanje. 3. Nabava enoosnih in dvoosnih kamionskih prikolic v vrednosti 8.000.000 S din bi bila prezgodnja zaradi še nezadovoljivo rešene organizacije prevoza. 4. Nabava hidravličnega dvigala Hiab elefant 177, ki je bila de- jansko izvršena v letu 1968, pa se bo, kot že omenjeno-, knjižila v letu 1969. - --- ■: — II. Motorne žage Z ozirom na prehod pri izkoriščanju na organizacijsko obliko delovne partije,, kjer delata največkrat 2 delavca z eno motorno ža^ go (prej je prišla motorna žaga na 3-4 delavce), se je že y lanskem, deloma pa še v letošnjem letu, število motornih žag pri pod'-jetju dvignilo za preko loo. Sedaj dela v proizvodnji po obratih skupno 124 motornih žag. Ce pa upoštevamo, da imajo motorne žage ^udi ođpremna skladišča, tedaj ima podjetje v proizvodnji skupn' 129 kom motornih žag. Od tega Stihi Contra 79 kom, Stihi 08 in -StiHL.04.l-.35 kom, Partner 11 kom in Jonseređs 2 kom. Prevlade jo torej Stihi s 116 kom. Med letom je bilo dano v proizvodnjo 37 novih motornih žag. Od ^ega Stihi 35 in 2 kom švedske motorne žage Jonsereds. Izločenih iz proizvodnje je bilo 3o kom. Od izločenih jih je bilo prodano privatnikom 16 kom, ostale pa so bile ali plačane od ."DOZ-a 8 kom, čakajo na odprodajo ali pa so bile razhodovane. III. Prevozni"park Za prevoz gozdnih šortimentov in gradbenega materiala ima podrtje 18 kamionov in 3 traktorje s skupno tonažo 113,5 tone. Za spravilo lesa imamo 4 traktorje. Z nabavo novih kamionov v lanskem in letošnjem letu smo skupno tonažo povečali za 5,5 to-ne> poleg tega pa smo iz prevoza premestili na spravilo še 2 "traktorja. Prodali smo 7 že izrabljenih kamionov, ki so bili iz prevoza izločeni deloma v lanskem, deloma pa v letošnjem letu. Primerjava uslug s strani privatnih prevoznikov med letom 1967 in 1968 nam pove, da imamo v letu 1968 za 38.500 ton/km .uslug manj kot v letu 1967. (V letu 1967 258.500 tkm, v letu 1968 220.000 tkm). Kljub povečani sečnji v letu 1968 smo torej uslu-Se zmanjšali, za kar gre zasluga obnovljenemu voznemu parku. Us-luge privatnikov smo zlasti koristili v prvi polovici leta, ko Ge izredno topla in suha pomlad narekovala hiter odvoz lesa iz gozda. Obstoječi prevozni park je v letu 1968 izpolnil sledeč plan Prevozov: h iL» Kamioni: 1.712.000 ton km ali ravno loo letnega plana, ka predstavlja v primerjavi z letom 1967 (1.439.000 ton km) za 19 % več. To rezultira iz povečane tonaže prevoznega parka °b nabavi novih kamionov. 2. Traktor ji .na prevozu 81.000 ton km ali 90 1° letnega plana, bar predstavlja v primerjavi z letom 1967 (134.000 ton km) za 4,o fo manj, iz česar se vidi, da se traktorji na prevozu uporabl-jajo čedalje manj. Molicinsk-g realizacija po posameznih obratih v ton km pa je nas-Tedn ja: 3o - Prevoz s kamioni Prevoz v ton km v letu 1968 Realizacija letni plan Realizacija 1° 1967 - Novo mesto 313.000 343.359 110 72 Straža 233.000 286.019 123 137 Pod turn 430.000 369=203 86 109 Črmošnjice 363.000 385.640 106 129 Črn omelj ... 308.000 256.689 71 82 Gradbeni obrat 68.000 70,929 104 81 SKUPAJ: 1.715.000 1.711.839 100 105 Prevoz s traktorji Podturn 30.000 27.249 91 94 Črnomelj 30.000 21.605 72 62 Gradbeni obrat 30.000 32.016 106 85 Skupaj: 90.000 80.870 90 7.5 Analiza izpadov prevoznega parka iz vožnje z ozirom na število možnih, delovnih dni v letu 1968 nam pokaže sledeSo sliko: Kamioni Gozdni obrat Možni del. dnevi Vozilo na delu dni Pnevi izpadov Skupaj Popravila Ostalo Novo mesto 1.256 926 73,7 330 104 226 Straža 945 758 80,2 187 - 52 135 Podturn 1.256 768 61,1 488 42 446 Črmošnjice 938 695 74,1 243 42 . 201 Crnomelj 1.252 - 812 64,8 440 129 311 Gradbeni obrat 315 236 74,9 ' 79 10 69 SKUPAJ: 5 = 962 4.195 70,4 1.767 379 1. 388 1968 1° 100 70,4 • 29,6 6,3 23,3 1967 V* 100 68,0 32,0 8,0 24 Traktorji Gozdni obrat Možni del. dnevi Vozilo na delu dni $ Dnevi skupa j izpadov popravila osta. Podturn 314 211 103 34 69 Ornomel j 314"- - .197 117 45 72 Gradbeni obrat 315 191 ... 124 23 101 SKUPAJ: 943 599 344 102 242 1968 % 100 63,5 36,5 10,8 57,7 1967 % 100 61,0 39 ?o 8,2 30,4 Tz analize izpadov prevoznega parka je razvidno, da znaša za pod 0®tje poprečno pri kamionih procent števila delovnih dni na delu 70,4 :]o (normala 64!$) od števila možnih delovnih dni in da so izpadi skupaj v primerjavi z letom 1967 za 2,4 i° manjši. Manjši so Tudi izpadi popravil in sicer za 1,7 Najveic dni na prevozu T«j. na delu so bili kamioni GO Straža, kar se vidi tudi iz procentualne največje realizacije ton km (123 i°) . Naravnost pa preseneča število delovnih dni na prevozu pri gradbenem obratu w9 ~f°) . Tu je namreč zamenjan šofer in iz tega se vidi, kako veliko lahko vpliva na prevoz šofer. Za poprečno majhno število izpadov iz dela gre zasluga deloma gradbenemu obratu, deloma ugo nim vremenskim prilikam za prevoz med letom, močno pa se čuti Tudi vpliv nabave novih kamionov* TTri traktorjih so se izpadi iz dela v primerjavi z letom 1966 tanjšali za 2,5 STroški prevozov s kamioni, ki so' razvidni iz naslednje tabele, so se v primerjavi z letom 1967 znižali za 5 S din po tonknr, -^ar znaša..v masi znižanje stroškov za 8.559*000 S din. - —'■ OTroski prevozov s traktorji pa so ostali praktično isti, ozi-roma so se zvišali za 0,34 S din/tkm. križanje stroškov gre v glavnem na račun novih omovih vozil, nabavljenih v lanskem in letošnjem letu. Pregled stroškov kamionov in traktorjev po ton km od 1.1. do cl.12.1968 brez amortizacije. Vrsta vozila Stroški po ton km 1968 1967 I. Kamioni s Hiab napravo 1. TAM 78,08 77,00 2. OM Tigrotto 60,25 - 3. Skupaj 1+2 70,94 ' 77,00-- II. Kamioni brez..Hiab•naprave .-1. TAM . 66,98 66 2. OM Tigrotto - -......... 40,43 49 3. KAP • ' " 50,15 41 4. OM 150 (10 ton) - 36,91 43 Skupaj 1-4 '47,52 64 . . Skupaj.kamioni (I+Il) : . 53,09 58 III. Trakto-r ji '{na spravilu in prevozu) 130,34 130 IV. Enoosna prikolica 7,42 8 V. Avtobus TAM 179,64 - Gradbena in ostala mehanizacija 1. Gradbeni stroji Realizacija gradbenik strojev v obratovalnih urah je razvidna iz naslednje tabele: Stroj Letni plan Realizacija 1968 obratov.ur 1967 Buldožer TG ‘90-S 1.200 1.441 1.487 Probilec 1.000 448 544 Kompresor Eagram 3.600 2.110 . 3.274 Kompresor TAM 1.200 162 740 Valjar 900 811 784 Pionir 800 458 336 Mešalec 600 130 120 Dvigalo-kon žolno- 300 SKUPAJ: 9.600 5.560 7.285 33 tabele je razvidno, da gradbeni obrat ni v celoti dosegel let nega plana obratovalnih ur. Pa tudi v primerjavi z letom 1967 je celotno število obratovalnih ur zmanjšal za 24 ia (indeks 5-560 : 7.285 = 0,67). Zmanjšanje števila obratovalnih ur je Psstalo deloma zaradi tega, ker je bil kompresor TAM velik del gradbene sezone v defektu, deloma zaradi manjšega obsega dela in verjetno zaradi manjše angažiranosti obrata na zaposlitvi siroja. _________ ..... .. Motorni okopalniki-freze . Keugodne vremenske razmere v prvi polovici-letošnjega leta niso omogočale večjega angažiranja motornih okopalnikov. V pri-merjavi'z letom 1967 je bilo v letošnjem letu opravljeno: za 58 1° obratovalnih ur. Posamezni obrati so realizirali plan obratovalnih ur m'otornih okopalnikov takole: ............ Obrat letni plan Realizacija obrat .ur. obrat.ur Novo mesto 800 482 Straža 400 Podturn 800 546 črn omel j 800 598 SKUPAJ: 2.800 1.626 Indeks število 1626 obr.ure/68 ^ „ 1987"obr.ure/67 “ °’82’ nam poVe’ da 36 36 obratovalnih ur v primerjavi z lanskim letom znižalo za 18 —§Iro.i za vrtanje jam-Gribor 8broj za kopanje jam za pogozdovanje je bil nabavljen jeseni eta I967 za GO Novo mesto. V spomladanski in jesenski sezoni Pogozdovanja letošnjega leta je ta stroj v 282 obratovalnih ural opal 47.654 jam. Učinek na obratovalno uro znaša torej 169 ja-Qac> oziroma cca 1.350 v 8 urah, kar se ujema z možnim učinkom. ■i^JkehanizacI ja spravila lesa-žični žerjavi in traktorji količine z žičnimi žerjavi spravljenega lesa so: Gozdni obrat Obratovalne ure Realizacija v m3 —_____________ Plan Realizacija 1968______1967 K°vo mesto KS-1 700 800 1.634 I.O89 -ž^bturn HA-2 1.000________436_______2.025 4.041 SKUPAJ: 1.700 1.236 3.659 5.130 Primerjava- z žičnimi žerjavi spravljenega lesa v letu 1967 in letu 1968 pokaže, da je bilo v letu 1968 za 1.471-m3 manj sprav- ljenega lesa, oziroma za 29 i° manj (indeks 0,71)« b) Količina s traktorskimi vitli spravljenega lesa znaša: ; Obratovalne ure Realizacija v m3 vJUZjUIJi uuia 0 Plan Realizacija 1968 1967 Straža 1.300 1.461 2.589 2.501 Pod turn 2.275 ... 2.262 3.000 1.753 črmošn jice 97 5 1.109 - 1.745 Gradbeni obrat 325 ” • ■ .. _ SKUPAJ: 4.875 4.832 7.334 4.254 Z mehanizacijo spravljena količina Pesa (z žičnimi žerjavi, traktorji in vitli), ki' znaša v letu 1968 10.933 m3, predstavlja nasproti posekani količini lesa v letu 1968 (101.396 m3} 10,6 kar je v primerjavi z lanskim letom povečanje za 0,6 oziroma za 1.549 m3. .... Stroški spravila z žičnimi žerjavi, upoštevaje amortizacijo in pomožne delavce, neupoštevaje pa stroškov dovlačenja z vozniki, znašajo: za KS-1 2.696 S d in/m3 za HA-a 1.888 S din/in3 . ’’ Stroški spravila s traktorji, upoštevajoč amortizacijo in pomožne - delavce znašajo: za GO Straža " 1.960 S din/m3 .za GO Podturn' 2.340 " za GO črmošnjice 2.050 " Iz poročila je razvidno, da je bilo gospodarjenje v letu 1968 s stališča udeležbe in stroškov mehanizacije, dokaj ugodno. Iz poročila se tudi čuti vedno večja udeležba mehanizacije, zlasti na prevozu, spravilu in tudi pogozdovanju. Stremeti pa moramo še za večjo udeležbo. Zlasti moramo v letu 1969 napraviti korak naprej v mehaniziranem nakladanju kamionov s hidravličnimi dvigali Hiab elefant 177. \ Pojavnost obrata za gozdarsko načrtovanje je ostala v letu 1968 nespremen jena o Opravljal je naslednje naloge: Urejanje gozdov 2«. Projektiranje gozdnih cest in izdelava perspektivnega programe izgradnje cestno prometnega omrežja 3* Arondacija in urejanje gozdnega katastra. U~ e j a n j e x go z d o v , ^ri urejanju gozdov v letu 1968 sta bili organizirani dve samos-G0jni delovni ekipi pod vodstvom inženirja projektanta. V celoti So bili stalno zaposleni pri urejevalnih delih 4 gozdarski inže-ljir3ij 3 gozdarski tehniki in 1 kvalificiran delavec. ^ Potrditev so bili oddani in tudi potrjeni gospodarski načrti 2a gozdnogospodarske enote Poljane, Soteska, Brezova reber, Ra— doha, Padež, Gorjanci, Otočec-Struga, Hmeljnik in Trebnje II. ti načrti so bili posredovani gozdnim obratom. * ^ potrditev je bil oddan gospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Žužemberk. ~\T * zaključnih fazah izdelave so bili gospodarski načrti za gozdnogospodarska enote Krka, Semič, Pendirjevka, Kobile, Črmošnjice in Straža-Toplice, ki bodo predvidoma potrjeni v prvi polovici Qba 1969. Poleg tega so precej napredovala dela za gospodarska nacrta za gozdnogospodarsko enoto Novo mesto-sever in Metlika, katera so bila izvršena terenska dela v letu 1967. Za oba na-CrLa so izdelani vsi šumariji in tabelarni del načrta, indeksi o°zdnih posestnikov in karte, manjkajo pa še tekstni deli, ki bo-, 0 korali biti obvezno gotovi v letu 1969. : i>a novo sta se pričela izdelovati obnovitvena gospodarska načrta 2a gozdnogospodarski enoti Šentjernej- in Mirna gora. Prvi zajema glavnom gozdove v zasebni lastnini s skupno površino 3066 ha, ° ^sga 85 % v zasebni lastnini. Gospodarski načrt za gozdnogospo arsko enoto' Mirna gora zajema pretežno gozdove v družbeni last-niPi5 od -skupno':3200 ha gozdov v tej enoti je le 265 ha ali 8 i° v zasebni lasti. Pripravljalna dela v gozdnogospodarski enoti Šentjernej so bila v glavnem izvršena že v letu 1967, vsa ostala terenska dela pa v letu 1968. Pri sestavi načrta smo zaradi pocenitve uporabili novo metodo izmere lesnih zalog, ki sloni na dognanjih statistike. Pred tem smo izločili komplekse, ki so bili izmerjeni leta 1964, oziroma, ki sploh niso bili izmerjeni (Z S v k.o.Zbure), p] ostalo površino pa smo razdelili na tri ekološko homogene regije' v okviru katerih smo potem določali koeficiente povečanja lesnik zalog na osnovi izmerjenih zalog v vsakem tretjem oddelku in te koeficiente uporabili za celo regijo (metoda razmerij). Izvedba metode pa je zahtevala veliko pisarniških del zaradi razlik v metodi, ugotavljanja lesnih zalog leta 1956 in 1968. Do konca leta so bili zbrani prav vsi podatki in preostanejo še izračuni zalog in prirastka, kar pa ne bo predstavljalo težav. K načrtu so že sestavljeni indeksi gozdnih posestnikov ter izde" lane osnovne gospodarske karte. V gospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Mirna gora smo n3' novo vključili 2o4 ha gozdov v k.o. Kleč in Planina, tako, da so gozdovi teh k.o. skoraj v celoti v eni gozdnogospodarski enoti. Ker je operativno gozdarsko osebje v redu obnavljalo meje, smo izvajali pripravljalna dela samo n,a novih površinah (2o4 ha gozdc in 143 ha nasadov), ki so na novo vključene v gozdnogospodarsko enoto Mirna gora, V letu 1968 so bila izvršena vsa terenska dela. Pri ugotavljanju lesnih zalog smo se deloma poslužili nove metode, ki naj po" ceni izvedbo urejevalnih del, vendar pa zagotavlja uporabno vred' nost dobljenih podatkov. Vse gozdove z lesno zalogo nad 2oo m3/l ha smo Izmerili s popolno premerbo, za ostale pa smo določili vzorce, v katerih smo ugotovili prirastek po kontrolni metodi in potem' po bilančni metodi ("Vortschreibung") izračunali lesne zaloge za ostale oddelke. Istočasno so se izdelovale za enoto nove gospodarske karte v M = 1 : 10 000, ki bodo izdelane na novi državni karti. V 'jeseni 1968 smo pričeli še pripravljalna terenska dela v gozd-' nogospodarski enoti Tanča gora in Črnomelj, ki bosta zajemali skupaj okrog 11 000 ha še neurejenih gozdov. Pinančna realizacija urejanja gozdov po posameznih gozdnogospodarskih enotah je naslednja: Gozdnogospodarska enota G* Brezova reber 2 - % d oha 3« Padeš 4. Gorjanci 5» Otočec 6. Hmeljnik Ormosnjiee 8« Semič 9* Straža—Toplice lo- Trebnje II. 11. Novo mesto-S 12. Metlika 13. Mirna gora 14. Šentjernej 15. Črnomelj IG. Tanča gora Realizacija N din 1.885,68 206,40 156.00 237,60 134,40 198.00 18.834.34 29.280,64 18.742.34 14.900,50 51.219,18 64.604,75 • 242,232,20 110.168,31 '8.731,68 30.455,00 SKUPAJ: ‘‘ 491.987,02 N. din ...ggt, 2-^—lp°,iektiranje gozdnih cest ^lipa za projektiranje pri obratu, ki so jo sestavljali inženir Projektant, tehnik projektant in tehnični risar, je v letu 1968 °pravljala naslednja dela: a) b) o) d) pnojektiranje gozdnih cest sestavljanje perspektivnega programa dopolnjevanje katastra gozdnih cest Nadzor pri gradnjah gozdnih cest a) Terenska dela so bila opravijenaanaslednje gozdne ceste: 1• štirnice- odd.51 0,952 km 2. Remec-Vahta prepadna 3,000 km 3» Primoš-Balantov studenec 1,625 km SKUPAJ: 5,577 km ^®~°"5na realizacija projektiranja gozdnih cest po posameznih objektih je naslednja: 1. Mrzle doline-Ambrožev ovinek 2- Miklarji-štirna • C ervan-Macesen • laze-Srednja vas Primož-Skala 837,50 N din 1.645,39 " 2.997,58 " 3.387,90 " 1.990,95 " - 38 6» Ambroževa hiša-Stricelj 7- Sredgorj&ci križ-Ribnik 8. Primož-Balantov studenec 9. Krvavi kamen-črno lice 10. Stirnice-odd.51 11. Nemec-Velika prepadna 12. Birčna vas-Radoha 735,20 N din 682,40 " 12.055-, 65 " 306,55 " 5.372,32 " 17-711,58 " 2.811,50 " SKUPAJ: 50.534,52 N din Poleg tega je ekipa opravila še izmero za javno cesto Preloge-Ajdovec. ) Za sestavo perspektivnega programa izgradnje cestnoprometnega omrežja je bilo porabljenih 1206 ur, realizacija pa znaša 30.821,45 N din. )'Kataster gozdnih cest je bil dopolnjen po najnovejših podatkih, poleg tega pa ■ je bil* sestavi jen tudi za Gozdni obrat Trebnje. ) Inženir projektant je stalno vršil nadzor nad gradnjami gozdnih cest, da so bile v skladu z izdelanimi projekti. 3. Arondacija in urejanje gozdnega katastra Arondacija se je v letu 1968 izvajala zelo malo, čeprav še vedno obstojajo potrebe in možnosti za zaokroževanje kompleksov družbenih gozdov, predvsem na obratih Novo mesto (Rasen), Črmošnjice in Črnomelj. Zamenjave posameznih parcel za Gozdno gospodarstvo niso zanimive. Gozdni kataster se je urejal le s sestavo indeksov gozdnih posestnikov, ni pa se sistematično urejen po katastrskih občinah in po lastništvu (družbeni!, družbeni-2 in zasebni). Na to bo pot" rebno dati. v bodoče več poudarka. 4. V letu 1968 so bile izdelane matrice topografskih kart v M 1 : 10 000, za katere je bila sestavljena pogodba z Zvezno geodetsko upravo v Beogradu. Pri obratu se je izdelala tudi matrica mreže oddelkov družbenih gozdov na območju, ki ga pokriva nova karta. Pri tem delu je bil zaposlen geometer. 5. Geometer je izvedel številne meritve za potrebe gozdnih obrato^‘ arondacije in urejanja gozdov. Poleg tega je sodeloval pri izdelavi gospodarskih kart. / No pogodbi z Birojem za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani so se izvajala ekološka kartiranja v gozdnogospodarski enoti Novo mesto-jug na približni površini 4500 ha. 7* 0 vseh zadevah v poslovanju obrata je razpravljal in odločal obratni delavski svet. VARSTVO PRI LETU Preteklem letu so bila prizadevanja službe varstva pri delu v Veliki meri usmerjena na preizkuse znanja iz tvarine varstva pri delu v smislu tozadevnih-predpisov. Izprašano je bilo: a) Na samih delovnih mestih - ustno 169 gozdnih delavcev-sekačev ~ 59 nakladalcev lesa 4 žičničarji ~ 5 delavcev pri žičnicah 10 žagarjev in delavcev na žagah 247 skupa j :* • . ■ . k) pismeno. s testnimi listi pa: 4 vodje služb na upravi podjetja - 8 upraviteljev gozdnih obratov 9 referentov na gozdnih obratih "" 68 revirnih gozdarjev ~ 4 vodje lesnih skladišč 19 manipulantov ~ 16 šoferjev tovornih avtomobilov —- 8 traktoristov__________________ 136 skupaj 383 vseh skupaj pod a) in pod b) ■8ri ustnih preizkusih znanja je bila istočasno podana tudi do— Qtna inštruktaža .s poudarkom na napakah tehnike dela, ki po ®vi-benci nezgod terjajo najpogostejše ali težje poškodbe. Pridnosti so bile izkoriščene tudi za opozorila na konkretne napake ali pomanjkljivosti, zapažene na delovnih mestih. gozdne delavce-sekače so bila v drugi polovici 1967.leta iz-elana skripta iz tvarine varstva pri delu, ki so deloma primer— na ^udi za revirne gozdarje in referente na obratih. .... 4 o Za sodelavce, ki so opravljali pismene preizkuse znanja s pomočjo testnih listov (splošni in tehnični del), so bile organi-• zirane predhodne priprave in sicer: - Pet enodnevnih seminarjev za revirne gozdarje (Brezova 'reber, Podturn, Crmošnjice, Trebnje in Novo mesto)« - Dva enodnevna seminarja za vodje lesnih skladišč in za manipulante (oba na upravi podjetja) Za ostale sodelavce so' bile opravljene priprave v obliki krajšega predavanja, oz« konsultacij pred samim testiranjem. .Za testiran je. so bili uporabljeni deloma testni listi, izdelani v okviru Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije (za referente in revirne gozdarje na obratih v celoti, za vodje skladišč in manipulante, ter šoferje in traktoriste le splošni del), deloma pa izdelani doma (tehnični del za vodje skladišč in manipulante ter za voznike tovornih avtomobilov in za traktoriste, v celoti pa za vodje služb na upravi podjetja in upravitelje obratov). Za 32 oseb različnih skupin (5 nakladalcev, 2 manipulanta, 16 revirnih gozdarjev, 5 manipulantov in 4 traktoriste), ki niso uspešno opravili prvega testiranja, so bili opravljeni ponovni preizkusi, ločeno za posamezne vrste sodelavcev. 2. Za gozdne delavce sekače sta bila v preteklem letu organizirana dva tečaja za delo z motorno žago in iz varstva pri delu. Prvi je bil cd 22. 1. do 1. 2« 1968 v Padežu, drugi pa od 3.6. do 13. 6. 3-968 na Planini. 3. Koncem leta so bili organizirani tudi štirje tečaji iz prve . pomoči in sicer; 23. in 24... 11. .na. gozdnem'obratu Trebnje 7. in 8. 12. na gozdnem obratu Crmošnjice 14. in 15. 12. na gozdnem obratu Straža ter 21. in 22. 12. na gozdnem obratu Črnomelj Tečaji so bili namenjeni predvsem gozdnim delavcem in revirnim gozdarjem. V začetku leta 1969 je predvideno še pet takih tečajev. Skupno se je oz. se bo udeležilo tečajev okrog 160 sodelavcev. Izvedba je bila po pogodbi zaupana dr. Vidic Zvonimiru, zdravniku splošne prakse iz Novega mesta, za ceno 400 din za tečaj, ki traja okrog 20 šolskih ur. Na tečaju se obravnav^ pomembnejša poglavja iz prve pomoči, ABK vojne in civilne zaščite. V ta namen smo nabavili in razdelili sodelavcem tudi 370 kom knjižic "Prva pomoč", ki jo je v tem letu izdal Rdeči križ Slovenije. 4* številčnost in resnost nezgod in obolenj v zadnjih treh letih stagnira. Manjša odstopanja so še v okviru normalnih nihati j, ki jih ne moremo smatrati kot pokazatelje zboljševanja ali slabšanja na tem področju. Nezgod s hujšimi posledicami v preteklem letu ni bilo, prav tako niso bile zapažene nove indikacije za nastop poklicnih obolenj vsled vibracij ali ropota motornih žag. Sicer pa bodo točen odgovor glede poklicnih obolenj pokazali ponovni zdravniški pregledi motožagarjev v tekočem letu. Točnih podatkov o poškodbah in obolenjih za le-1° 1968 v tem poročilu ne morem podati, ker jih še nimam, lahko pa podam grobo orientacijsko sliko o stroških izostankov 2 dela vsled poškodb in obolenj. Na podlagi ankete o poskusnem načinu ugotavljanja stroškov poškodb, ki jo je izvedel Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, smo namreč za anketno obdobje od 2o'.5. do 2o.8. 1968 ugotovili: V tem času je bilo pri podjetju 19 poškodb v zvezi z delom, skupni stroški pa so po predvidenih postavkah ankete (direktni stroški), znašali 28.311 din. Poprečen strošek ene nezgode v tem obdobju je znašal 1.490 din. če ta poprečni strošek gro-k° upoštevamo za vseh 12o nezgod v preteklem letu, dobimo skupne direktne stroške v znesku 179-000 din. če nadalje upoštevamo minimalne indirektne stroške v isti višini kot direktne (razmerje 1:1), dobimo skupen strošek poškodb v zvezi z delom, v znesku 358.000 din. Stroške ostalih boleznin (poškodbe ali vsa obolenja izven dela) lahko grobo izračunamo z upoštevanjem predpostavk, ugotovljenih na podlagi nekaterih poprečnih pokazateljev zadnjih let in sicer: a) Resnost ostalih boleznin je nižja, znaša le okrog 60 % od resnosti boleznin vsled poškodb v zvezi z delom. k) Ob upoštevanju, da plačamo boleznine izven dela le do višine 80 io od boleznin vsled poškodb v zvezi z delom,ugotovimo, da znaša razmerje stroškov enega primera poškodbe proti enemu primeru boleznine izven dela - 100 : 48. c) Ostalih boleznin je številčno okrog 5,5 krat toliko, kot boleznin vsled poškodb v zvezi z delom. To razmerje velja tudi 2a samo leto 1968, ko znaša številčno razmerje 120 : 660. la ta način ugotovimo, da znašajo direktni stroški: 1-490 x 48 = 715,2 din na primer x 660 primerov = 472.032 din p upoštevamo indirektne stroške v isti višini + 472.032 din °bimo skupne stroške v višini 944.064 din stroŠki vseh boleznih pa znašajo 358.000 din 1.302.064 din iiilS_%_letnih bruto osebnih dohodkov podjetja Le direktni stroški boleznin pa znašajo polovično vrednost,t.j. 651.032 din ali 5,55 i° letnih- bruto osebnih dohodkov podjetja. C e gre le za grobe orientacijske številke, ki jih bo treba nujno še preveriti, sem prepričan, da bistvenih odstopanj ne bomo ugotovili. Vsekakor pa gre za presenetljivo visoke številke, ki med^ drugim pričajo o enem od izredno pomembnih vplivnih faktorjev na produktivnost dela in ekonomike poslovanja. Zaželjeno bi bilo, d« bi se o.tem pogovorili na posebnem strokovnem posvetu in sprejeli ustrezne ukrepe. 5. Zaradi posebnosti gozdarske dejavnosti, predstavlja že zaposlovanje razmeroma nizkega števila delnih delovnih invalidov problem. To vedno pogosteje ugotavljam ob korisuitacijah na posamez- 9 nih delovnih enotah, ko zelo težko najdemo ustrezne rešitve. Smatram, da bi bilo potrebno tudi to vprašanje proučiti na posebnem strokovnem posvetu. 6. Pregledi stanja varstva pri delu po posameznih delovnih enotah, so bili v preteklem letu pogosto povezani s preizkusi znanja iz tvarina varstva.pri delu po delovnih mestih. Ker sem bil v prvem polletju polovico časa odsoten, zaradi študija na varnostni šoli) je bilo teh pregledov nekaj manj. Opažene pomanjkljivosti ali na' pake so. bile v glavnem odpravljene na podlagi ustnih opozoril ali nasvetov pristojnim sodelavcem. Ugotovljene so bile zelo raz' lične, vendar običajne pomanjkljivosti ali napake, do katerih pfi ha ja-vsied nedoslednega, površnega ali neprimernega ukrepanja de" lovodij, dfelavcev in nadzornih tehničnih kadrov. Mnogi slabo obvladajo tvarino varstva pri delu, še posebej pa varno tehniko de" la. Za nekatere referente, pa tudi upravitelje obratov, oz. vodje skladišč pa velja, da premalo izkoriščajo svoje nadzorstvene pra" vice in obveznosti na tem področju. Ob svojih terenskih obhodih se zanimajo le za količine izvršenega dela, ne zanimajo pa se do" volj za splošne delovne pogoje in za izvajanje varnostnih ukrepov v vsakdanji praksi. Razumljivo je, da^vse to v medsebojni odvisnosti in zato enako pomembno za končne rezultate v pogledu produktivnosti dela. En gradbeni delovodja in miner tega obrata sta prejela pismen op0' min, zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov o ravnanju z raz-strelivnimi sredstvi. 7. Prevozi delavcev na delo in iz dela ns GO Podturn so pokazali ugodne rezultate. Zaželeno bi bilo, da bi te rezultate tudi računsko ugotovili in izračunali mejne vrednosti ekonomičnosti prs" 1 vozov. Re glede na to pa bo treba temu vprašanju posvetiti večjo 10 )- 5d3. ia ds ili 9. i it i" j' e P°2ornost tudi zaradi novega zveznega predpisa o nastambah ali Prevozih delavcev na delo in iz dela, ki je v tem pogledu zelo zahteven. _ri nabavi novih strojev ali naprav iz uvoza ter od domačih pod— 3etij, smo imeli težave z dostavo atestov oz. zagotovil proizva-*)aloa, s katerimi se dokazuje, da so stroji ali naprave grajeni 2 upoštevanjem predpisanih varnostnih normativov (zahteva 8. čle-na TZVDzj.Po nasvetu gl. republiškega inšpektorja dela naj bi o ^akih primerih obvestili republiški inšpektorat dela, ki bo pod-vzel potrebne ukrepe. s®bna varstvena sredstva so bila planirana in nabavljena po to-2Sdevnih; normativih internega pravilnika o varstvu pri delu. Pri nabavah smo stremeli za tem, da bi bil čas skladiščenja teh sredstev čim krajši in da bi nabavili kvalitetna in čim bolj primerja sredstva. S tem namenom smo v tem letu nabavili zaščitne čev-3e v tovarni Alpina-Žiri. Kako se bodo obnesle, še ne vemo. V eRl letu smo nabavili tudi 170 kom zaščitnih čelad Schubert iz emčije, ki so'kvalitetno in zlasti uporabno veliko primernejše domačih. Poleg teh čelad je bilo 6o takih čelad nabavljeno 2e koncem 1967.leta. S tem smo vse stare tipe izločili iz uporabe bodo služile le še tu in tam kot rezerva. Več let trajajoč odpor do nošnje starih tipov čelad je s tem odpravljen, ker nove alade delavci radi uporabljajo. V tem letu smo prvič nabavili posebne volnene čepice za inotoža-^arje. Košnja čelad je namreč v zimskem času zelo neugodna brez Primernih čepic, ker so čelade zelo mrzle. ^r°za škodljivim vplivom ropota motornih žag na slušne organe, Sffi° strojnike pri žičnicah, motožagarje in za mehanika pos- ku sn° nabavili nekaj antifonov v obliki slušalk. Taki antifoni 80 zelo dragi(90 din), nošnja_j2.oXa.ti pa je zelo neugodna. Ver-^ebno ne bodi primerni za stalno in masovno uporabo. V te name-be smo poskusno nabavili tudi manjšo količino specialne steklene Vabe iz Švedske. ^eko Poslovnega združenja smo naročili iz uvoza 200 kom termos P°sod za hrano delavcev. Pričakujemo, da- jih bomo prejeli v kratkem. klavskemu svetu bo treba predlagati v odobritev nekatere spre-Irieiabe ali dopolnitve normativov osebnih varstvenih sredstev. nastopajo dileme glede vprašanja shranjevanja lahkovnet-tekočin (gorivo in mazivo) za motorne žage, oz. eveptuelno motorna vozila. Smatram, da je potrebno to vprašan-je re— 8^-bi najprej perspektivno. 0 tem bi bil potreben širši posyet. ^aksi 13ivih ^di 2a 11. Vprašanje delovnega orodja, strojev in naprav gozdnih delavcev še vedno ni zadovoljivo rešeno, čeprav smo o tem že veliko govorili. Na enem od širših kolegijev je bilo na pol sklenjeno, .da vprašanja temeljito proučila komisija (ing.Kalinovič, _.ing, Kure Jože, Spiletič in še kdo?). Smatram, da je nujno potrebno proučiti: - katera vrsta orodij, strojev in naprav sploh pride v poštev pri posameznih vrstah gozdnih del, - ugotoviti, katera vrsta orodij, strojev ali naprav je obvezna za uporabo pri posameznih delih, - ugotoviti obliko, težo, kvaliteto ipd. posameznih vrst orodja? strojev in naprav, - kdo naj bi orodje izdeloval, oz. kje bi ga nabavili, - način uveljavitve predlogov v praksi (dodelitev oz. prodaja delavcem...). To vprašanje je "treba pospešiti. KOMERCIALNA-SLUŽBA V organizacijskem pogledu je komercialna služba poslovala v preteklem letu tako, kakor v letu 1967. Na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, so bile poslane dispozicije gozdnim obratom in odpremni službi, po katerih se je vršila odprema vseh vrst gozdnih sortimentov. Izjeme veljajo samo za nekatere kupce* drv, ki so še obrnili direktno na gozdne obrate in prejeli drva brez predhodne dispozicije komerciale, vendar na podlagi dogovora med obratom in komercialo. Tržišče za prodajo nekaterih gozdnih sortinentov je bilo tudi v tem letu precej odvisno od sezonskih dobav, kar velja zlasti za 'prostorninski les. Komercialna služba je s prodajo prostor-ninskega lesa za izvoz deloma že v zimskih mesecih zmanjšala zaloge prostornine, medtem, ko je v drugi polovici leta prostor" ninski les šel v glavnem za izvoz in so bile zaloge povsem normalne. Pogodbe, ki smo jih sklenili v preteklem letu, so bile v glavne® plačljive v 8 dneh z 10 zamudnimi obrestmi, izjema velja le za jamski in celulozni les, kjer je bil rok plačila 3o dni. Terjatve do kupcev pa so se nam v prvem polletju iz meseca v mesec povečevale, tako, da je prišlo pri nekaterih, kupcih do ustavitve.dobav, v nekaterih primerih pa tudi do tožb. Slabo plačevanje ^imelo za posledico, da - smo bili precej v izostanku pri izplačilu odkupljenega lesa, v nekaterih mesecih pa smo celo osebne dohodke izplačali z manjšo zamudo. Večje dolžnike smo redno opozarjali, jih obiskovali in jim prikazovali našo težko situacijo glede finančnih sredstev in tako vsaj deloma uspeli, stanje dolžnikov zmanjšati. V drugem polletju pa se je situacija glede plačil nekoliko popravila, tako, da nismo imeli težav s finančnimi sredstvi in tudi saldo naših kupcev se je iz meseca v mesec zmanjševal. V preteklem letu je od 26. 6. stopil v veljavo odlok zveznega izvršnega sveta, na podlagi katerega smo bili upravičeni, da obračunamo 5o $ stroškov tovornine v železniškem in kamionskem prometu za nekatere gozdne sortimente in sicer: ~ drva za kurjavo - celulozni les - železniški pragi Fakturirana realizacija v letu 1^68 Mesec Leto 1967 1968 Januar ' 705.644,45 1,039-375,30 Februar 2,853.615,46 1,932.334,22 Marec 2,950.245,92 2,661.541,20 April 2,742.666,63 2,880.523,45 Maj 2,419.804,03 2,362.502,10 Junij 2,037.032,40 2,787.925,35 Julij 1,850.142,67 1,952.086,15 Avgust 2,369.823,54 2,169-994,25 September 1,99.3.898,82 2,045.643,55 Oktober 1,600.916,17 1,808,860,55 November 1,462.304,35 2,505,746,55 December 1,639.153,75 1,633.430,51 SKUPAJ: 24,625.247,19 24,795.013,88 Fakturirana realizacija v letu 1968 je nekoliko večja po zgo-raj navedeni tabeli, to pa vsled tega, ker se podatki za leto 1967 nanašajo samo-na gozdne sortimente. Izvoz gozdnih sortira en tov Mesec leto 1967 1968 Januar 17.988,15 73.215,05 Februar 343.274,63 329.248,24 Marec 282.361,81 395.447,00 April 400.883,94 511.358,60 Maj 485.647,31 376.278,35 Junij 560.393,53 535.762,25 Juli j 141.142,38 300.175,40 Avgust 273.933,08 427.224,40 September 191.577,83 320.830,00 Oktober 174.653,11 322.325,95 November 233.843,77 359.762,90 December 193.509,00 288.304,30 SKUPAJ: 3,306.208,64 4, 240.532,44 Izvoz gozdnih sorbimentov v letu . 1968 se je povečal ' javi z letom 1967 za 934.323,85 N din. Realizacija izvoza po gozdnih sortimentih pa je bila Država izvoza Sortiment Količina Italija bukova drva 26.825 prm gabrova drva 207 prm bukov jamski les 966 m3 hrastov jamski les 180 m3 hrastov kret.les 92 m3 hlodi javorja 190 m3 celulozni les bukov 1.460 prm bukovi pragi 1.974 m3 hrastovi pragi 74 m3 Avstrija hrastovi pragi 133 m3 Švica bršljanov les 67.925'kg Holandija eterično olje 1.145 kg Dinarska vrednost izvoza na zahodno tržišče N din 3,' : Madžarska kretniški les hrasta 230 m3 hrastovi pragi 290 m3 bukovi prasi 79 m3 / v primer- A Dinarska vrednost izvoza na vzhodno tržišče N din 396.778,20 V letu 1968 je bilo na podlagi izvršenega izvoza od 26. 6. do 31.12. obračunanih preko 4o milj. S din regresov in sicer v železniškem in kamionskem prometu. Od navedenega zneska prejme naše podjetje 5o Do konca leta smo prejeli cca 3 milj. S din, ostanek ca 17 milj. S din pa bo podjetje prejelo v letu 1969* Hlodovina- iglavcev S 1. majem 1968 je prišlo do spremembe.prodajnih cen pri hlodovini iglavcev, kar smo uveljavili napram vsem kupcem, izjema je samo Novoles, s katerim smo imeli dogovor, da se cene do konca leta ne bodo spremenile. Zaradi spremembe cen in tudi zaradi same spremembe v proizvodnji, je prišlo do pozitivnih premikov pri povprečno doseženi ceni za Hlodovino iglavcev, tako, da smo v letu 1968 dosegli za 1 m3 Hlodovine iglavcev in pilotov 211,58 N din, v letu 1967 pa za isti sortiment 188,53 N din, ali pozitivna razlika 23,05 din/m3° j Hlodovina listavcev Hri hlodovini listavcev, to je pri bukovi hlodovini, je prišlo do spremembe cen s 1. oktobrom 1968, tako, da sama sprememba cen.ni la nobenega vpliva na povprečno ceno,ker so vsi dogovori veljali do kionca leta, tako, da bomo nove cene dejansko uveljavili šele s 1-1. 1969. Dosežena pa je bila poprečna cena 185,21 N din za m3 v letu 1968, v letu 1967 pa smo dosegli poprečno ceno 188,29 N din.1 Ostal o ... v ■ ' ' - v./. v _ ■ V letu 1968 smo pristopili k neobvezni uporabi določil JUS 1967 z i; hlodovino iglavcev in listavcev. Tako je prišlo do spremembe v sami sortimentaciji, to je hlodi kvalitete K niso več predmet izdelave, isto velja tudi za prodajo. - ' Ho spremembe prodajnih cen je prišlo pri hlodovini iglavcev in PPi hlodovini hrasta že s 1. majem 1968, pri ostalih listavcih, vključno bukovina, pa s I.I0.I968. Nove cene za železniške prage Pa bodo .veljale\od 1.1..1969. V letu 1968 je prišlo do popolne sprostitve cen gozdnih sortimen-; tov? tako, da mora gospodarska organizacija, ki želi spremeniti Prodajne cene posameznih sortimentov o svojih spremembah obves- : ■titi Zvezni zavod za cene, pogoj pa je, da je o spremembi predhodno razpravljal delavski svet podjetja.. Omenjena sprostitev Prodajnih cen je zelo pomembna za gozdarstvo, ker so bile prodajne cene pri nekaterih sortimentih zelo neusklajene, glede na kvaliteto lesa, proizvodne stroške in končno povpraševanje;po tem sortimentuc FINANČNI POKAZATELJI Ugotovitev in razdelitev dohodka •Fakturirana realizacija, v katero so vštete tudi terjatve do kupcev v začetku leta, je v letu 1968 večja za 4 i° kot pa je bila dosežena v letu 1967. To povečanje gre izključno na račun večjih začetnih terjatev v letu 1968 kot so bile leta 1967» saj je fakturirana realizacija samo tekočega leta celo manjša za 3 i°. Plačana realizacija, po kateri ugotavljamo in delimo dohodek pa je zaradi zmanjšanja terjatev do kupcev ob koncu leta za 29 i°i povečana še več kot fakturirana in sicer za 8 Za isti odstotek pa je tudi povečan celotni dohodek. Stroški v plačani realizaciji so povečani v manjši meri in sicer samo za 1 $, pri tem pa so porabljena sredstva celo znižana za 1 i0-, kar gre v celoti na račun manjših stroškov odkupa (ta je bil tudi količinsko manjši), dočim pa so zakonske in pogodbe-' ne obveznosti večje za 18. Iz teh podatkov izračunan dohodek je večji kot v letu 1967 za 21 i°. Na podlagi doseženih rezultatov v letih 1967 in 1968 je izvršena delitev dohodka po pravilniku o delitvi dohodka. Po tem pravilniku so izračunani osebni dohodki za leto 1968 in sicer:. 1967 1968 13,415.412,82 1^,059.724,27 W 12,879.734,93 15,534.2oo,46 73o 695 - 9?» 12,894.544,50 lo,285.322,o5 _ 15,534.200,46 _ n Kolicnik uspešnosti - ^^947544^50 ” 1,205 6. Osebni dohodki za leto 1968 po pravilniku 10,285.322,05 x 1,205 = 12,393.813,04 Izplačani osebni dohodki v plačani realizaciji za leto 1968 zna" šajo 12,027.330,34 din, razlika osebnih dohodkov din 366.482,70 ^ pa ostane za izplačilo po dokončnem obračunu. Ta znesek predsta-^ lja 38,8 i° poprečnega mesečnega osebnega dohodka, izplačanega v letu 1968. Izplačilo teh sredstev bo izvršeno po delovnih, enota*1 na podlagi dosežene uspešnosti, ugotovljene po merilih pravilni^ o delitvi dohodka. 1. Aktivna poslovna sredstva 2. Neto produkt 3. Poprečno število zaposlenih 4. Korigirani netoprodukt 1967 5. Osebni dohodki Ugotovitev dohodka in predlog za njegovo razdelitev je podan v primerjavi z letom 1967 v naslednji tabeli: 1967 1968 Indeks 1. Fakturirana realizacija 33,358.343,17 34,582.804,46 104 2. Terjatve do kupcev 31.12. 4,259-600,22 3,039-382,75 71 3. Dlačana realizacija 29,098.742,95 31,543.421,71 108 4. Izredni dohodki 292.331,57 351.617,20 120 5. Celotni dohodek 29,391.074,52 31,895.038,91 .108 6. Porabljena sredstva 16,511.339,59 16,360.838,45 99 7. Netoprodukt 12,879.734,93 15,534.200,,46 121 8. Druge obveznosti (stroški) 1,820.261,19 2,150.108,05 118 9- Dohodek 11,059-473,74 13,384.092,41 121 Razdelitev dohodka: . lo.Osebni dohodki s prisp. 10,285.322,05 12,393.813,04 120 11. Rezervni sklad—obvezni-- 114.691,18 133.409,95 116 12. Prispevek v skupne rezer. 47.251.05 61.167,60 129 13. Prispevek za Skopje 2i° 12.244,19 15.914,05 130 14. Za poslovni sklad 350.000,00 329.787,77 94 15. Za sklad skupne 'porabe 249*965,27 450.000,00 180 V delitvi -dohodka so izločena sredstva v sklad skupne porabe v znesku 450.000,00 din. la sredstva so predvidena zaradi predvi- 1 denih potreb za adaptacijo počitniškega doma v Novigradu? zaradi, uvedbe republiškega prispevka od porabe sredstev skupne porabe in za izplačila sredstev delavcem za letne dopuste. Delitveno razmerje dohodka med osebnimi dohodki in skladi s/prie pevki, je znašalo v letu 1967 93 : 7 in se je v letu 1968 popravilo v korist skladov na 92,6 : 7,4. Dodatki o uspešnosti poslovanja 1967 1968 Indeks Storilnost (dohodek na delavca) 15.149,96 19.257,68 127 Ekonomičnost (CD : posl.stroškom) 1,60 1,72 108 Rentabilnost (dobiček : sredstva) 1,35 i° 1,71 i° 127 Dodatki o produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti kažejo porast v primerjavi z letom 1967, vendar je primerjavo treba jemati z rezervo, kor so izračuni delani po podatkih plačane realizacije, ki pa zaradi različnih terjatev do kupcev ni najbolj primerljiva. Vsekakor je najbolj primerljiv podatek o 5« - gospodarnosti ali ekonomičnosti, ki pa kaže, da je ista povečana v letu 1968- za 8 %, to pa pomeni, da so stroški v primerjavi z realizacijo relativno padli. Podatki o -doseženih dohodkih in stroških v tekočem letu so .raz- vidni iz naslednjega pregleda*. .. . - j. . 1967 1968 indeks A. DOHODKI- 1. Realizacija gotovih pro~ izvodov (les,eterično olje sadike 25,494.942,33 24,763.7 6 9‘,3 8 97 2. Realizacija storitev 1,740.073,58 2,236.505,20 129 3. Investicije v lastni režiji 1,179-4.68,27 957.857,76 81 4. G-ozdnogojitvena dela 2,991.016,54 2,365.071,90 79 , 5. Drugi izredni dohodki “ 292.331,57 351.61*7,20 120 Fakturirano 31,697.852,29 30,674.821,44 97 6. Zmanjšanje začetnih zalog . • ■- proizvodov - 588.929,99 - 293.059,21 Skupni dohodki 31,108.922,30 30,381.762,23 97/ a-^ 3,STROŠKI 1. Odkup lesa 6,354.121,42 5,020.391,40 79 2. Poraba materiala in inventarja 1,564.067,99 1,425.289,84 9I 3- Tuje storitve 2,825.044,66 2,687.743,65 9$ 4. Najemnina *' 68.757,57 61.957,95 9O 5. Obresti od kreditov 234.372,62 164.069,50 70 60 Stroški za izobraževanje kadrov 198.974,35 193.376,06 97 7. Reklama in reprezentanca 25.940,22 33.986,46 l3l 8. Zavarovalne premije 102.978,08 138.920,60 139 9. Investicijsko vzdrževanje V osnovnih sredstev 323.750,02 276.343,21 89 lo. Investic,vzdržev?SLP gozdov 1,168.879,71 1,190.505,25 102 11. Biološka amortizac.znseb.gozd. 1,822.136,83 1,631.415,05 90 12. Amortizacija osnovniu sredstev 1,852.877,06 1,926.790,11 104 13. Raziskovalno delo in takse 306.082,09 281.519,89 9a 14. Terenski dodatki in dnevnice 844.253,02 831.526,80 98 15. Dodatni prispevki za so.zavar. 231.547,20 308.274,48 139 16. Obresti od poslovnega sklada 204.492,72 227.584,30 111 17. Prispevki in članarine 39-877,38 40.411,40 id 18. Nabavna vrednost pro- danega materiala 92.675,52 77-335,29 83 19. Prometni davek . 123.828,91 107.251,65 86 2o. Prevozni stroški blaga za izvoz 48o.l55,19 7o9.842,59 148 21. Izredni stroški 127.727.70 96.282,26 75 • : 18,992.540,26 17.430.817,74 92 22. Vkalkulirani osebni dohodki 10.628.157,04 11,728.779,62 110 SKUPNI STROŠKI . 29,620.697,30 29,159.597,36 98 V _ c. DOBIČEK 1,488.225,00 1,222.164,87 82 Poprečno število zaposlenih 730 695 95 Prodane količine lesa 142.671 m3 1 ••7.056 m-3 96 Odkupljene količine lesa 49 .091 m3 36.298 m3 74 Poprečna prodajna cena za' m3 173,26 184,05 din 106 Poprečna odkupna cena za m3 129,44. din 138,31 din 107 Primerjava dohodkov in stroškov, doseženih v letih 196? in 1968 nam kaže zmanjšanje dohodkov za 2,3 i° v glavnem zaradi., količinsko manjše realizacije; poslovni stroški pa so manjši za 8 v glavnem zaradi manjših stroškov odkupa (zmanjšanje za 21 %), ki pa je količinsko manjši za 26 i°. Osebni dohodki so v meri večji za 10 % tako, da so skupni stroški zmanjšani za 2 i<>, to pa v primerjavi z večjim zmanjšanjem realizacije negativno vpliva na doseženi dobiček. Poprečne prodajne in odkupne cone niso bistveno povečane. Upoštevajoč povečano inflacijo sploh ne moremo govoriti o realnem Povečan ju cen. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v letu 1968 Pohodki-realizacija: Količina Vrednost Poprečje na m3 Iglavci 10.445 m3 2,144.462,95 listavci-tehnični les 19.457 m3 4,281.318,30 listavci-prostorninski les 6.396 m3______750.890,40 Izterjana biološka amort._ Skupni dohodki 36.298 m3 7,176.671,65 169.862,45 7,346.534,10 205,31 Ji. 220,04 " ; 117,40 ” ' 197,72 di Stroški: Stroški odkupa lesa 5,020.391,40 138,31 din Sredstva za biološke naložbe 1,303.312,65. 35,91 ?? Urejevalna dela 328.104,40 9,04 t? Pitocenološka dela in kartiranje 71.737,00 1,9» tr Popravila poti 79-560,00 2,19 ?! Stroški gozdarske službe 1,301.180,00 35,84 ?? Skupni stroški 8,104.283,45 223,27 din Razlika-izguba 757.749,35 20,87 din _ r Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ima podjetje izgubo, ki pa je rezultat premajhnega odkupa lesa, v zvezi s tem pa večjih naložb Vte gozdove kot sami prenesejo. Na drugi strani pa so tudi vidni stroški gozdarske službe, ki pa so pogojeni z velikim številom lastnikov gozdov in majhnim odkupom lesa v odnosu na skupno število gozdnih lastnikov in odkazanega lesa. Na samo blagovno proizvodnjo pa na našem področju vsekakor zelo negativno vpliva izčrpanost gozdov in slaba struktura lesa (drva listavcev!) Izvoz proizvodov Z izvozom lesa in eteričnih olj smo dosegli naslednjo realizacijo: Konvertibilno področje Vzhodnoevropsko področje Skupaj: Tovornine izvoza 1967 2,005.153,79 1,301.034,85 3,306.208,64 480.155,19 14,5 1968 Indeks 3,843.754,'29 192 396.778,20 30 4,240.532,49-, 128 709.842,59 148 16,7 $ V letu 1968 smo izvažali svoje proizvode in dosegli za 28 % večji izvoz kot v letu 1967» Pri tem. pa se je tudi spremenila struktura izvoza v korist konvertibilnega področja (zahodne države), pri tem pa so interesantne za nas devize, ki jih dobimo kot participacijo od doseženega izvoza. Te devize koristno uporabljamo za nabavo gozdarske operne, motornih verižnih žag in rezervnih delov. Upoštevajoč dejstvo, da smo izvažali v glavnem proizvode, ki so neinteresantni za domači trg ( v glavnem drva) smo lahko z doseženim izvozom zadovoljni. Osebni dohodki Osebne dohodke v letu 1968 smo izplačevali po pravilniku o de- • litvi osebnih dohodkov, ki je bil sprejet v mesecu.oktobru 1967 Osebni dohodki so v poprečju na zaposlenega v letu 1968 večji kot so bili v letu 1967, delno zaradi večjih osnov, delno pa zaradi dosežene večje produktivnosti. Primerjava izplačanih neto osebnih dohodkov: 1967 1968 Indeks Redno delovno razmerje Boleznine do 3o dni 6,328.616,96 139.414,67 7,204.560,50 ' 169.461,80 114 122 6,468.031,63 7,374.022,30 114 Civilno pravno razmerje 579-172,64 496.384,20 .' 86 Terenski dodatki 741.611,52 739-142,95 100 Mesečno poprečje na delavca .Redno zaposlenih 739,35 884,17 119 Terenskih dodatkov 84,66 88,62 105 ■ Poprečni osebni dohodki so v letu 1968 povečani za 19 pri tem pa moramo ugotoviti, da je njihova raven T'od republiškim poprečjem gozdarstva in gospodarstva nasploh. Pri posameznih delovnih enotah so bili v letu 1968 izplačani ■ redno zaposlenim delavcem naslednji poprečni mesečni neto osebni dohodki: - G-ozd.pi obrat Novo mesto S40,32 din Gozdni obrat Straža 837,82 tl Gozdni obrat Podturn 890,17 It Gozdni obrat Črmošnjice • 862,91 II GOzdni obrat Črnomelj 791,76 II Gozdni obrat Trebnje 998,71 II Gozdni obrat Metlika 915,94 II Skladišče Novo mesto 944,70 II Skladišče Straža 956,44 11 Skladišče Črnomelj 872,60 fl Gradbeni obrat 1.029,22 n Obrat za gozd.načrtovanje 1.339,04 11 Uprava podjetja 1.126,48 n Pbprečje za vse podjetje. 884,17 n Obratna sredstva: 1967 1968 Indeks Poprečno razpoložljiva obratna sredstva 5,734.559,09 6,670.497,79 U6 Plačana realizacija 29,098.742,95 31,543.421,71 108 Koeficient obračanja obratnih sredstev 5,07 4,73 93 Poprečno stanje kreditov za občasna obrat.sredstva 1,390.000,00 800.000,00 58 Poprečno razpoložljiva obratna sredstva so v letu 1968 povečana za 16 kljub temu, da smo znižali kredite za občasna obratna sredstva v poprečju za 42 oziroma 590.000,00 din. Povečanje obratnih sr-edst-ev je bilo doseženo z izločitvijo dohodka v poslovni sklad po zaključnem računu za leto 1967, z uporabo sredstev tekočega dohodka po obračunih v letu 1968 za obratne namene in s koriščenjem amortizacijskih sredstev za obratne namene v letu 1968, ker je bila poraba teh sredstev za investicije manjša od obračunanih. Koeficient obračanja obratnih sredstev je v primerjavi z letom 1967 padel za 7 f°, kar kaže, da je bilo gospodarjenje s temi sredstvi v letu 1968 slabše kot leta 1967. Na to je vplivalo slabo plačevanje terjatev s strani kupcev, saj so le-te dosegle ob koncu meseca aprila stanje nad 6 milionov dinarjev, nakar so začele polagoma padati. Na porast terjatev je v veliki meri vplivala tudi uvedba klirinške poravnave terjatev in obveznosti, ki je v času od meseca februarja do avgusta Zavrla vsa redna plačila terjatev. To se vidi tudi iz tega, da so nam kupci v času od 1. januarja do konca meseca avgusta poravnavali naše terjatve v roku 70,8 dni, Vcasu od 1. septembra do konca leta pa v poprečnem roku 33,8 dni. Poprečna vezava terjatev do kupcev v letu 1968 je znašala 63,4 dni, medtem, ko'je bila vezava v letu 1967 manjša za 3,4 dneva (60 dni). S povečanjem likvidnosti gospodarstva v celoti in s poostreno izterjavo so terjatve do kupcev v letu 1968 zmanjšane od 4,273.489*14 ob začetku leta na 3,173.998,13 din ob koncu leta, medtem pa so povečane naše obveznosti do dobaviteljev od 649*113,43 din na 716.899,59 din. Pričakujemo, da se bo vezava obratnih sredstev v terjatvah do kupcev v letu 1969 zmanjšala in s tem ugodno vplivala na povečano likvidnost podjetja. Osnovna sredstva 1967 1968 Indeks Vrednost aktivnih osnovnih sredstev Popravki vrednosti Iztrošenost osnov.sredstev 89,512.166,63 91,224.379,52 102 17,012.927,91 18,439*146,84 108 19,00 /0 20,2 106 - /55 - Delovne priprave 3,689-737,75 4,032.254,55 109 Popravki vrednosti 2,149-122,81 -2-, 189-516,87 102 Iztrošenost delovnih priprav 58,2 $ 54,3 i° 93 Iztrošenost osnovnih sredstev se je sicer povečala zaradi odpisov vrednosti pri gozdovih in gradbenih objektih, ki v vrednosti predstavljajo 95 vseh osnovnih sredstev, zmanjšana pa je iztrošenost delovnih priprav za 7 f°, to pa zaradi zamenjave zlasti voznega parka. Dodatki o investicijah in drugih naložbah so razvidni iz naslednjih tabel: Investicije in'druge naložbe v letu 1968 I- Gozdne ceste Birčna vas-Radoha ... j-. Drimož-Skala Ambrožsva ■ hiša-ctricel j. Mrzle doline-Ambrožev ovinek ■ Sred gor skl križ-Ribnik Drimož-Balantov studenec' 281.447,00 296.863,57' 49-592,35 77-556,30 L 59-810,90 100.873,75 866.143,87 II. Gospodarske stavbe Garaže v Črnomlju 5.652,30 III. Oprema . Kas oni za kamion OM Tigr.otto, 5 kom + 1 kom - . .. Kamioni OM 10,5 ton s kasoni, 2 kom Računski stroji, 3 kom Razmnoževalni stroj, 1 kom železna blagajna, 1 kom • Traktorska oprema (vitli, opleni) : Stroj za vrtanje jam Gribor, 2 kom Rotovator (okopalnik) Pisarniške-pohištvo.............. 46.162,70 304.038,05 18.887,50 9.562,50 1.125,00 37.509.00 24.840.00 8.925.00 4.734.00 455.787,75 IY. Projekti gozdnih rest 81.355,90 V. Nakup zemljišč in gozdov Zemljišče za logarnico Trebnje Gozdovi VI. Druge investicije Izdelava državne karte Pitocenološka dela 1.172,00 22.663.00 23.835.00 39*838,50 53.988,60 93.827,10 VII. Gozdnogojitvena in.vars tv ena d ela----- Družbeni sektor (invest.vzdrž.gozdov) 1.190.505,25 Zasebni sektor 1.174.566,65 " . . 2,365.071*90 VIII. Urejevalna'dela Družbeni sektor ’ 163.884,62 Zasebni sektor . ' ■ 328.103,40 •---■ • - ”491.987,02 Rekapitulacija investicij in drugih naložb _________________________________________________________________A . 13 Plan Izvršitev' Indeks 1967 1968 1968 1967=1 o investicije Gradnja gozdnih cest 943.032,15 870.090,00 866.143,87 92 .Gospodarske stavbe' 118.643,69 71.000,00 5.652,30 5 [.Nabava opreme 705.607,04 820.000,00 455.787,75 65 .Projekti gozdnih cest 66.882,09 70.000,00. 81.355,90 122 Nakup gozdov 7.800,46 24.000,00 23.835,00 306 .Izdelava fitocenoloŠk§ državne karte in 148.620,99 105-000,00 93.827,10 63 I. Druge investicije 65.000,00 - — Skupaj A 2,055.586,42 1.960.090,00 1.526.601,92 74 Druge naložbe 99 8 56 99 Gozdnogojitvena dela .Urejevalna dela I.Invest.vzdrž.opreme gradbenih objektov Popravila poti Skupaj B___________ 2,991.016,54 2,569.888,00 ■627*573,70 630.000,ob in 323.750,02 159,411,00 50.000,00 70.000,00 3,992.340,26 3,429.299,00 2,365.071,90 79 v 92 491.987,02 78 78 276.343,21 85 1'/3 A 79.560,00 159 —-<1 > 3,212.962,13 80 $ ■EGA A + B 6,047.926,68 5,389.389,00 4,739.564,05 78 V letu 1968 je bilo delno plačano tudi hidravlično dvigalo tip 177 v znesku 55.611,00 din, vendar dobava iz uvoza še ni bila izvršena. Investicijska potrošnja ni bila realizirana v višini plana'zarad: tega, ker ni bila v letu 1968 izvršena nabava nekaterih osnovnih sredstev. Neizkoriščena sredstva, namenjena za investicije v leti 1968 bodo porabljena v iste namene v letu 1969? kar je tudi predvideno z investicijskim programom. Pregled dohodkov in izdatkov denarnih sredstev skupne porabe v letu 1968. , I. Dohodki 1. Saldo 1.1. 1968 - stanovanjski del 2. Saldo 1.1. 1968 - prosti del 3. Stanovanjski prispevek 4. Odplačila kreditov 5. Pripisane obresti 6. Delitev dohodka za leto 1967 7. 'Odplačilo kreditov 8. Neizplačani OD za 1967 9. Amortizacija stan.hiš 1967/68 29.019,35 124.131,09 342.932,20 7.140,91 206,05 249.965,27 56.549,40 5.157,75 28.552,60 843.654,62 II. Izdatki 1. Odplačila anuitet za stan.kredite 2. Posojila delavcem za stan.izgradnjo 3. Blok Dolenjske Toplice,situacija 4. Obvezni prisp.za grad.stanovanj borcev NOV 5. Izplačila za letne dopuste delavcev,neto (K-15) 6. Prispevki od sredstev za dopuste 7. Popravilo počitniškega doma 8. Regres počitniškemu domu 9. Klimatsko zdravljenje delavcev 10. Vzdrževalnina otrok delavcev v Črnomlju 11. Prispevki organizacijam in društvom 12. Tekmovanje delavcev-sekaČev 13. Novoletne jelke 14. Kazni za prekrške 15. Štipendije 16. Plačilo žalnih vencev 17. Prispevek za energetiko (7$) 18. Bančni stroški 58.610,80 281.714.25 3.500,15 13.435,30 102.481.25 19.935,85 6.236,80 13.812,50 1.636,10 7.380.00 57.224,20 3.576,65 21.316,70 3.100.00 600,00 1.659,60 297,00 23,80 Skupaj: 596.540,95 III. Stanje sredstev 31.12.1968 Ta saldo je sestavljen: a) iz sredstev za stanov.izgradnjo b) iz prostih sredstev 34.883,06 din 212.230,61 din 247.113,67 din Od prostih sredstev skupne porabe znašajo neporabljena sredstva delovnih enot 40.071,65 din In sredstva centralnega sklada 172.158,96 din. V letu 1968 je podjetje zaradi potreb po obratnih sredstvih koristilo tudi sredstva skupne porabe za obratne namene v znesku 360.000,00, ki pa so bila vrnjena pred koncem leta. Za zaključek naj povemo, da je bilo poslovanje v letu 1968 dokaj uspešno, povečala se je produktivnost in ekonomičnost, saj so poslovni stroški v odnosu na doseženo realizacijo relativno padli? Zaradi nizke akumulativnosti podjetje ne more z lastnimi sredstvi kriti vseh pptreb po gozdnogojitvenih delih, ki bi bila potrebna na našem območju. Kolektiv podjetja veliko vlaga v gozdove, kar gre v določeni meri tudi na račun osebnih dohodkov zaposlenih de" lavcev. Delo v gozdu je namreč težko, delavec je izpostavljen ■ vre" menškim’pogojem,'ki'so dostikrat neugodni za delo. Upravičeno bi bilo, da bi se približali osebni dohodki republiškemu poprečju, kar pa je v naših ekonomskih pogojih nemogoče, ker proizvodnje ne moremo povečevati zaradi naravne omejitve (obstoječi gozdni skladi in etat). Cehe gozdnih proizvodov stagnirajo, stroški se povečujejo, sredstev za dvig osebnih dohodkov pa ne ustvarjamo tako, da se bo razlika napram drugim dejavnostim v osebnih dohod" kih še povečevala, saj nismo v stanju zagotoviti povečanja oseb" nih dohodkov niti v višini dviga življenskih stroškov. Z nadalj" njim dvigom produktivnosti in racionalizacijo gozdarske proizvod" nje bo možno samo delno prilagojevati osebni standard delavcev naraščajočim življenskim stroškom, nujno pa bo tudi zniževati biološke naložbe. Novo mesto, 14. .februar 1969 Predsednik UO: Ing.Adi. Štor OBRAČUN USPEHA PO DELOVNIH ENOTAH za leto 1968 GO Novo mesto 1967 1968 I. ‘Celotni dohodek 524.145.575 543.213.778 II. Porabi jena sredstva 273.844.32~8 266.945.885 Obračunan neto produkt ONPo = 250.301.247 ONP= 276.267.893 III. Popreč.vlož.sredst. So = 212.161.757 S= 210.769.923 Poprečno 'štev.zaposlenih Do = 115 D= 111 K = ONP = 276.267.893 = , ONPk 244.323.219 ’ J GO Straža I. . Celotni dohodek ' *' 644.500.820 692.274.884 II. Porabljena sredstva 272.358.062 287.521.173 Obračunan neto produkt ONPo = 372.142.758 0NP= 404.753.711 III. Povpreč.vlož.sred. So = 177.672.889 S= 167.726.008 Popreč.štev.zaposlenih Do = 109 D= 103 K = QNP = 404.753.711 _ , ONPk 351.370.504 ’ D GO Podturn I. 'Celotni dohodek 642.905.805 728.695.828 II. Porabljena sredstva 233.259.254 238.512.768 Obračunan neto produkt ONPo = 409.646.551 0NP= 490.183.060 III. Popreč.vlož.sredstva So = 154.296.281 S= 147.957.526 Popreč.štev.zaposlenih Do = 97. D= 94 K= 0NP_ = 490.183.060 = ONPk 394.230.930 ’ GO črmošnjice I. Celotni dohodek 495.904.652 485.829.819 II. Porabljena sredstva 193.702.080 160.859.239 Obračunan neto produkt ONPo = 302.202.572 0NP= 324.970.580 f\ III. Popr.vlož.sredstva So = 141.409.810 S= 142.236.681 Popreč.štev.zaposl. Do =80 D= 76 K = ONP = 324.970.580 = _ n*Q ONPk 298.233.700 1,089 6o - GO Crnomel,j 1967 1968 I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obrač.neto produkt ONPo = III. Poprečno vlož.sred. So = Poprečno štev.zaposlenih Po = K = 0^~P = 198.622.316 _ ONPk 141.888.195 373.567.170 231.224.877 405.360.344 206.738.028 142.342.293 ONP = 198.622.316 227.250.487 = 116 1,399 S = 218.082.183 P = 115 GO Metlika I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva 53.131.628 29.5-55 .lo5 33.914.565 16.165.640 Obrač.neto produkt ONPo = 23.576.523 ONP = 17-748.925 III.Popreč.vlož.sred. . So = 5.8o5.4o9 S Popreč.štev.zaposlenih Po = lo P 5.575.992 8 ONP = 17.748.925 ONPk 2o.520.949 0,864 GO Trebnje I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obrač.neto produkt ONPo = III. Poprečno vloz.sred. So = Popreč.štev.zaposl. Po = „ = ONP ’ = 84.963.881 = ONPk ' 94.611.200 Skladišče Novo mesto I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obrač-.neto produkt • ONP = IlllPopreč.vlož.sreds tv a So ' Poprečno število zaposl. Po : K = ONP ‘ = 303.826.273 = ONPk 28 o.523.119 329-711.869 191.157.714 199.839.618 106.193.833 129.872.251 ONP= 84.963.881 87.447.548 S = 69.484.896 45 P = 3o 0,898 301.179.393 296.492.143 7.353.120 - 6.749.653- 303.826.273 ONP = 289-742.49o ' ' 6.863.587 S = 6.3o2.639 12 P = 12 0,953 Skladišče Straža I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obračunan neto produkt ONPo III. Povpr.vložena sredst. So Povpreč.štev.zaposlenih Po K= ONP •= 386.328.309 = ONPk 414.099.611 ° 1967 1968 430.337.253 409.327.01 __17.852.322 22.998.70 = 412.484.931 ONP = 386.328.30 = 11.958.160 S = 9.H0.03 = 18 P = 19 I * I Skladišče Črnomelj I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obračunan neto produkt ONPo = Povprečno vložena sredstva So = Povprečno število zaposlenih Po = I 400.420.846 411.056.601 9.108.765 8.171.08! * 19 391.312.081 ONP = 402.885.51 7.692.992 s = 7.692.99! ; I 19 P = 19 K = ONP = 402.885.519 ONPk 391.312.081 1,029 Gradbeni obrat I. Celotni dohodek II. Porabljena sredstva Obračunan neto'produkt ONPo = III. Povpreč.vlož.sredstva So = Povprečno število zaposlenih Po = Osebni dohodki OPo = 147.998.465 89.294.884 58.703.581 49.376.004 47 74.391.918 1 137.208.28v 76.604.75'; ONP = 60.603.52,1 S = 41.011.9O1 D = 40 K = ONP ,= 60.603.523 ONPk 50.185.295 Obrat za gozdarsko načrtovanje I. Celotni dohodek II. Porabijena sredstva 70.430.595 18.249.766 57.940.45' 9.205.97-' Obračunan netto produkt ONPo = 52.181.229 ONP = 48.734.48^1 Ul.Povprečno vlož.sred. Povprnštev.zaposlenih So = Po = 5.978.087 17 S = P = 5.400.78: 17 Osebni dohodki OPo =' 36.879.834 = ONP - 48.734.484 50.697.147 K ONPk 0,961 'O - Uprava Neto produkt Dnevnice Investic.vzdrževanje 1967 1968 1.358.404.488 1,553.420.046 3.409.870 2.663.510 1.428.061 1.317.970 Obračunan neto produkt ONPo = 1.353.566.557 ONP •= 1,549.-438.566 Povpreč.vložena sredst. So = 78.517.549 S = 72.903.704 Povpreč.število zaposl. Do = 42 D = 41 Osebni dohodki'" ODo = 78.377.653 ONP_ = 1/549.438.566 ONP k 1,250.984.865 1,238 v. t ;■. KOEFICIENTI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DELOVNIH ENOT v0 le-tu 1968 • ..- - -..- 1968 1967 za - - - za-~-.12.jn e s. za 9 mesecev 12 mesecev GO Novo mesto 1,130 1,132 1,142 GO Straža 1,151 1,220 1,102 GO Podturn 1,243 1,4.38 0,969 GO Črmošnjice 1,089 1,198 1,102 v \ GO Črnomelj 1,399 1,459 . 0,732 GO Metlika 0,864 0,902 0,925 GO Trebnje 0,898 . . . 0,848 1,109 Skladišče Novo mesto 0,953 0,941 1,118 Skladišče Straža 0,932 0,903 0,837 • ’ Skladišče Črnomelj 1,029 1,059 0,761 Gradbeni obrat 1,207 . 1,181 0,875 Obrat za gozd.načrt. 0,961 0,711 1,060 Uprava 1,238 1,245. 1,017 DELITEV PO DOSEŽENEM USPEHU za leto 1968 Bruto OD za izplačilo na koncu 1968 1° Izplačani bruto OD za 9 mes.1968 Ostanek za izplačilo GO Novo mesto 10,727.474 75,0 5,126.453 5,601.021 39, GO Straža 9,847.424 74,4 5,019.972 4,827.452 36, GO Podturn 10,586.364 82,3 5,923.701 4,662.663 36, GO Črmošnjice 6,877.616 68,2 3,650.356 3,227.260 32, GO Črnomelj 12,349.491 87,8 6,051.882 6,297.609 44, GO. Metlika 708.033 62,9 355.284 352.749 31,. GO Trebnje 3,729.882 8l,6 1,763.411 1,966.471 43, Sklad.Novo mesto 1,083.225 62,3 507.103 576.120 33, Skladišče Straža 1,676.739 60,4 762.779 913.960 32, Skladišče Črnomelj 1,661.734 64,9 875.644 786.090 30, Gradbeni obrat 5,558.065 87,3 2,639.944 2,918.121 45,, Obrat za g.načrt. 2,193,830 62,7 792.359 1,401.471 40, Oprava 6,006.258 82,1 2,888.975 3,117.283 42, Skupaj: 73,006.135 77 - 3 36,357.865 36,648.270 POROČILO O POSLOVANJU POČITNIŠKEGA DOMA NOVIGRAD V LETU 1968 Počitniški dom Gozdnega gospodarstva v Novigradu je bil ustapovlje; 24.4.1961. Ustanovitelj je bilo bivše KGP Novo mesto. Z izločitvij gozdarske dejavnosti je bil dom 21.lo.1963 dodeljen Gozdnemu gospodarstvu. Po sklepu DS se od tedaj dom imenuje Gozdno gospodarstvo v°Vo mesto - Počitniški dom Novigrad. Pod tem nazivom je dom z dnei 25.7.1967 tudi registriran pri Okrožnem gospodarskem sodišču na fieki pod št. Fi 482/67-4. 64 Predmet poslovanja počitniškega doma je: vrši gostinske usluge za člane'idelovn-e-e-rganizaci je __in... os tale koristnike v sezoni od lo. junija do lo. septembra. Počitniški "dtrar-pos-luje.-kot samostojni obrat Gozdnega gospodarst va Novo mesto z lastnim predračunom dohodkov in izdatkov, katerega vsako leto posebej potrdi DS Gozdnega gospodarstva. Pravice- in., dolžnosti delovne enote so določene s posebnim pravilnikom, katerega je potrdil D3 GG." Počitniški dom ima svoj žiro račun pri SPK Novo mesto. Za vodenje počitniškega doma v letu 1968 je DS Gozdnega gospodarstva imenoval upravni odbor, katerega, člani so: Jakab Kolo-man, predsednik, Štirn Franc-član in Gregorčič Nace-član. Počitniški dom je v letu 1968 posloval od 2o.6. do 3o.8.1968, t.j. 70 dni* Dom ima 9 sob z 29 ležišči. V času poslovanja so bili v domu zaposleni: 1 oseba v rednem delovnem razmerju, 2 v dopolnilnem delovnem razmerju. Za delo v administraciji pa je bila zaposlena ena praktikantka. Cena dnevnega penziona je bila 26,00 din za tuje goste in 25,00 din za člane kolektiva in njih odrasle družinske člane, za otroke do 10 let pa 12,50 Nin. Kapaciteta doma za 70 dni je 2c-3o dnevnih penzionov, doseženo pa je bilo 1523 dni ali 75 7$. Od realiziranih 1523 penzionov je bilo zasedeno po članih kolektiva in njih družinskih članov llo5 penzionov ali 73 Na tuje goste v domu pa je odpadlo 418 penzionov ali 27 „Zasedenos-b doma po domačih in tujih gostih v letu-J.968. napram letu 1967, je bila za 1 $ nižja ali za 149 dni manj. Poleg navedenega' je bilo prodano zunanjim prehodnim gostom 418 zajtrkov, 964 kosil in 529 večerij, ter ostalega za 1.178,20 din, Ce podamo vrednost obrokov prehodnih gostov preračunano z vrednostjo' dnevnega penziona, dobimo dodatnih 823 penzionov. Tako bi bila dejanska realizacija doma 2346 dni,' to je za" 27 i° več kot pa je normalna kapaciteta v 70 dneh. Stroški prehrane so znašali 49.768,99 din, če te delimo s stvar no doseženim številom penzionov, dobimo, da je lastna cena za 1 penzion 21,21 din. Dosežena lastna cena je v letu 1968 za 9 večja od lanske, ki je bila 19,44 din. To zvišanje je utemeljeno, odnosno še nizko, če upoštevamo dejanski porast cen. Planirana lastna cena pa je bila 25,05 din. Znižanje lastne cene je za 3,84 din. Na to znižanje je vplivalo več ustvarjenih 823 penzionov prehodnih gostov. Lastna cena je nižja tudi za OD praktikanta, ki je bil v planu upoštevan, dejansko pa ga je plačalo matično podjetje. Ce ne upoštevamo doseženih 823 penzionov prehodnih gostov, znaša lastna ceha 1 dnevnega penziona 27,10 din ali 8 $ nad planirano. Na večjo lastno ceno din 27,10 vpliva neizkoriščenost kapacitete doma (75$). V bifeju doma je bilo prodano pijač za din 18.449,35 Stroški nabave s prometnim davkom pa so bili 12,737,77 Doseženi dohodek 5.711,58 Na večji dohodek (za 18 $ na leto 1967) od prodanih pijač gre predvsem na račun večje količine prodanih brezalkoholnih pijač. > finančni pokazatelji: j V letu 1968 je počitniški dom dosegel napram letu 1967: 1967 1968 Indeks Celotni dohodek 76.185,65 75.690,79 99 Porabljena sredstva 50.856,16 45.767,06 90 Neto produkt 25.329,49 29.923,73 118 Skupaj vsi stroški brez OD 55.906,02 53.840,71 96 Doseženi dohodek 20.279,63 • 21.850,08 108 Osebni dohodki 13.615,47 9.969,03 73 Oseb.doh.in dohodki,ki bremenijo mater.stroške 13.777,37 11.795,03 86 Kljub nižjemu celotnemu dohodku je bil dosežen večji neto produkt in dohodek. Celotni dohodek je nižji predvsem zato, ker j je v letu 1968 dom posloval 10 dni manj kot v letu 1967. Dose- s ženi dohodek je za 8 $ večji od leta 1967 in to predvsem zaradi znižanja stroškov poslovanja, t.j. porabljenega materiala in storitev. Povečali pa so se stroški od obresti na poslovni sklad za 342 $, članarine in CD, ki bremenijo materialne stroške. Izplačani neto 0 D in OD, ki (bremen ju je jo materialne stroške znašajo N din 7.764,20 ali 972,95 N din na zaposlenega. Doseženi dohodek 21.850,08 din je bora počitniškega doma razporejen Obvezni del rezervnega sklada skupne rezerve osebne dohodke za stanovanjsko izgradnjo Prispevek Skopju Poslovni sklad Prispevek Skopju 2 $ bil po sklepu Upravnega od na: 1967 1968 Indeks 340,46 550,90 165 465,03 631,65 135 13.615,47 9. 969,03 73 658,39 395,52 41 164,58 98,88 60 4.934,99 10.000,00 202 100,71 204,10 203 66 Od osebnih dohodkov 9.969?o3 je ostalo nerazdeljeno še 1.797,38o Ta znesek naj se po sklepu UO počitniškeda doma razdeli vodstvu in osebju doma. Ker je v glavnem le njihova zasluga za tako dober finančni uspeh doma. Poslovni sklad se je v letu 1968 povečal za 16.769,65 in to lo.ooo,oo po razdelitvi dohodka 3.800,00 din nerazdeljen OP iz leta 1967 in za 2.969,65 din obresti na poslovni sklad. To povečanje je potrebno vsled velike potrebe po obratnih sredstvih v času poslovanja v glavni sezoni. Tako je vodstvu doma z vsakoletnim odvajanjem sredstev za poslovni sklad, uspelo nekako ustvariti dovolj sredstev za obratna sredstva. Iz podanih pokazateljev sledi, da je dom v sezoni leta 1968 zelo'uspešno'posloval in dosegel lep finančni rezultat. Da je bilo to doseženo, je zasluga-predvsem zaposlenega osebja in vodstva počitniškega doma, kateremu je uspelo v danih pogojih (kapaciteta in slaba- oprema kuhinje) povečati število prodanih obrokov ■tujim osebam. -Vse to je vplivalo na znižanje lastne cene penziona in boljši finančni rezultat. Na boljš;. finančni rezultat pa v veliki meri vpliva ugodna razlika med prodanimi in nabavljenimi pijačami (5,711,58 din). V dom je bilo do leta 1968 vloženih za 86.287,61 din sredstev. Vsa ta vložena sredstva pa niso v ničemer popravila, odnosno izboljšala stanja doma, ker so bila porabljena v glavnem za ohranitev prvotnega stanja. Zato upravni odbor počitniškega doma smatra, da je nujno dom temeljito prenoviti, v kolikor hoče podjetje še dom imeti. Obstoja dvom, da nam bo sanitarna inšpekcija pustila odpreti dem vsled nehigienskih prilik. Ker ima dom zelo ugodno lokacijo, bi s preureditvijo in povečanjem kapacitete kuhinje, lahko občutno povečali izdane obroke prehodnim gostom in s tem v večji meri kot doslej vplivali na bolj" še dohodke, odnosno znižanje lastne cene penziona. xXx SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA Na 5. redni seji dne 13. februarja 1969 je upravni odbor razpravljal o letni inventuri, zaključnem računu podjetja za leto 1968,pripravil je predlog biološke amortizacije za leto 1969. Razpravljal je tudi o zaključnem računu počitniškega doma. Delavskemu svetu je predlagal, da sprejme sklep o financiranju popravila počitniškega doma. Prav tako je'predlagal spremembo nekaterih odkupnih cen. V mejah pristojnosti je rešil še naslednje prošnje: 1. Saje Francki- iz- Semiča je ugodno rešil prošnjo o znižanju plačila za kupljen les za 56.000 S din, zaradi težkih socialnih razmer. 2. Kotar Ivanu, revirnemu gozdarju GO Novo mesto je odobril šolnino na srednji gozdarski šoli v znesku 800 din za eno šolsko leto. 3. Gozdnemu obratu Trebnje je odobril sredstva za preureditev pisarniških prostorov za stanovanje. 4. Sprejel je odpoved, ki jo je podal Dežman Nace, upravitelj GO Trebnje. 5. Sprejel je sklep, da vsi delavci, ki nimajo dela, zaradi neugodnih vremenskih razmer izkoristijo dopust v višini 7 delovnih dni. delavski svet je na svoji seji dne 14. februarja 1969 razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. Ko je razpravljal o inventurnem stanju, je ugotovil: a) da je dejansko stanje osnovnih sredstev enako knjižnemu, tako za podjetje kot celoto, kot tudi po delovnih enotah, b) Prav tako se ujema dejansko in knjižno stanje osnovnih sredstev skupne porabe. c) Dejansko stanje pri gotovini v blagajni in knjižno stanje sta prav tako enaka. t ■ d) Knjigovodsko stanje obveznic se ujema z dejanskim. e) Pri materialu, gorivu in mazivu, pisarniškem materialu, drobnem inventarju, embalaži in avtogumah pa so ugotovljene razlike in sicer: Dejan.stanje Knjiž.st. Višek Manjko GO Novo mesto 113.577,14 -114.164,88 320,27 908,0* GO Straža 117.875,72 117,855,30 20,42 GO Podturn 110.102,59 110.102,59 P GO Crmošnjice 117.051,79 119.050,69 1,10 11,60 GO Črnomelj 305.775,13 104.784,03 1.002,78 GO Metlika 5,670,79 5.670,79 GO Trebnje 26.273,00 27.123,00 850,00 Skladišče Novo mesto 6.139,00 6.139,00 Skladišče Straža 12.324,09 12.324,09 Skladišče Črnomelj 6.104,51 6.104,51 Urejanje 10.979,99 10.979,99 Gradbeni obrat 65.688,15 65.688,15 v .. 840,92 6.188,^5 Uprava . 112.090,55 111.668,39 1.263,08 Servis motornih žag 161.882,97 164.930,18 3.141,44 SKUPAJ: 971.535,42 974.585,59 5.749,09 8.799,26 Upravičeni viški in manjki, se bodo knjižili v breme izrednih dohodkov, oziroma izdatkov. V kolikor so za manjke odgovorni posamezni delavci, bodo morali naknadno manjko opravičiti, ali pa ga plačati. f) Pri nedokončani proizvodnji so prav tako nastopili viški in manjki, vendar so le-ti zaradi preklasiranja gozdnih sortimen-tov opravičljivi. Večje odstopanje med knjižnim in dejanskim stanjem je pri pragih na žagi Poganci. Manjko pragov je verjetno nastal zaradi slabe evidence razžagane hlodovine v deske in škart pragov. Zadevo mora razčistiti gozdni obrat Novo mesto. b) Odpisal je nekatere dvomljive terjatve,na izredne dohodke pa je preknjižil predplačila.- S temi dopolnitvami je. inventuro tudi potrdil. 2. Potrdil je zaključni račun podjetja in poslovno poročilo. Re-zultate poslovanja, objavljamo v tem listu. 3. Določil je višino biološke amortizacije, ki jo obračunava podjetje od odkupljenega lesa, za leto 1969* De-ta znaša za ig~ . . lavc.e 46,30'din/m3, za tehnični les listavcev 38,00 din/nj3, -■za prostorninski les listavcev pa 12,00 din/m3, kar odgovarja IV.vrednostnemu razredu v pravilniku predpisane biološke amortizacije. 4. Potrdil je spremembe odkupnih cen. Odkupne cene za bukovo hlodovino se povišajo v poprečju za 10,00 din pri vrednej- • ših sortimentih več, pri slabših sortimentih pa manj. 5. Potrdil je zaključni račun počitniškega doma in v ta namen odobril 2o milijonov S din. Sklep za obnovitev, oziroma preureditev počitniškega doma je utemeljen, saj je dom v zelo slabem stanju in je vprašanje, če bi poslovanje v njem inšpekcija še dovolila. Z gradnjo naj bi pričeli v začetku me- ( seča marca, tako, da bi z deli končali do začetka sezone. Nakup zemljišča za novi dom in gradnja novega doma ne pride i v poštev, saj stane samo gradbeno zemljišče do 10 milijonov . S din. 7. Sprejel je gozdnogospodarski načrt za gospodarski enoti Semič in Kobile. 8. Sprejel je sklep o prepovedi prodaje zemljišč, ki. so osnovno sredstvo GG. Prepoved pa ne velja za gradbena zemljišča, oziroma za zemljišča, ki so po gradbenem načrtu predvidena za zidavo. S tem je zavrnil prošnjo Strumbelj Ivana za nakup zemljišča-pašnika v k.o. Sela Sumberk. 9. V zvezi s pismeno vlogo in ustno obrazložitvijo, ki jo je podal na seji ing. Kruljac Jože, je delavski svet sprejel sklep o povečanju osnove za delovno mesto inženir taksator za 100 dinarjev. Tako povečana osnova se izplačuje od l^.marca 1969 dalje. 10. Zabukovec Feliksu je iz sklada skupne porabe odobril kratkoročno posojilo za nakup hiše v znesku 15.000 din. 11. Člani delavskega sveta so postavili nekatera vprašanja, na katera so dobili tudi odgovore. Ker so nekatera vprašanja manj pomembna, bomo pisali pod to rubriko le o važnejših vprašanjih. 7 Tovariš Jarc Alojz je vprašal, zakaj podjetje ne nabavi Unimoga s priključkom za.oran je snega. Direktor je odgovoru povedal, da se je o tem bila široka debata ob priliki sprejemanja investicijskega plana. Zaradi pomanjkanja denarja je bil Unimog črtan iz seznama, ali z drugo besedo povedano, zaradi nabave drugih strojev smo se morali Unimogu odpovedati. Na 6. redni seji, ki je bila dne 15. februarja 1969, pa je upravni odbor razpravljal in sklepal o naslednjem: Sprejel je predlog sprememb organizacije podjetja, ki vsebuje Naslednje: i -To- le Na gozdnem obratu Novo mesto se odpravi tri delovna mesta revirnih gozdarjevo Prav tako se odpravi delovno mesto administrator na obratu, ki je bilo sistemizirano po sklepu DS z dne 16.lo.1967. 2. Ra gozdnem obratu Straža se odpravi delovno mesto obračun osebnih dohodkov, ki je bilo sistemizirano po sklepu DS z dne 16.lo. 1967. 3. Na gozdnem obratu Podturn se odpravi delovno mesto administrator, ki je bilo sistemizirano po DS z dne 16.lo.l967. 4. Na gozdnem obratu črmošnjice se odpravi eno delovno mesto revirnega gozdarja in eno delovno mesto v pisarni obrata. Na novo pa se sistemizira delovno mesto referent za gojenje gozdov. 5. Na gozdnem obratu Črnomelj se odpravi delovno mesto obračun osebnih dohodkov. Prav tako se odpravi dve delovni mesti revirnih gozdarjev. H gozdnemu obratu Črnomelj se naj pripoji skladišče Črnomelj in gozdni obrat Metlika. S priključitvijo teh delovnih enot se odpravi eno delovno mesto upravitelja gozdnega obrata, dve delovni mesti obratovnih knjigovodij in dve delovni mesti manipulantov. Pri GO Črnomelj pa se zaradi povečanega obsega dela odpre novo delovno mesto materialnega knjigovodja' 6. Na upravi podjetja se odpravi delovno mesto obračuna bolniške, vodje plansko analitske službe in obračuna biološke amortizacije in gozdne takse. Zaradi racionalizacije dela se naj računovodska služba in plansko analitska služba združita v finančno računovodsko službo, ta pa se naj deli na knjigovodstvo in plan ter analize. Zaradi teh razlogov se odpravi delovno mesto računovodje in pomočnika računovodje ter sistemizira nova delovna mesta: vodja finančno računovodske službe, vodja knjigovodstva (pomočnik računovodje) in organizator analitik (na plafl u)' 7. Upravni odbor je imenoval komisijo v sestavi ing. Petrič JoŽe' ing. Radomir Kalinovič, ing. Peter Cujnik, ing. Vlado Pavec in ing. Jože Palkner, ki ima nalogo proučiti možnost prenosa dela urejevalnih del na gozdne obrate. 8. Upravni odbor predlaga tudi to, da se naj za delovno mesto manipulant skladiščnik na postajah predpiše nižja izobrazba in sicer končana osemletka ali nižja gozdarska šola. 9. Za vodjo gozdnega obrata Trebnje je upravni odbor imenoval Mlakar ing. Damijana, dosedanjega referenta za gojenje gozdov pri tem obratu. Delo nastopi 1. marca 1969- 10. Sprejel je sklep, da se Jereb Janez, gozdarski tehnik, ki bo končal pripravniški staž, razporedi na delovno mesto revirnega gozdarja v revir Zbure, ker se namerava tov. Kotar Anton upokojiti. 11. Ker se namerava Medved Jože, revirni gozdar, invalidsko upo' kojiti, je na izpraznjeno delovno mesto upravni odbor imenoval Spiletič Borisa, gozdarskega tehnika, ki bo v prvi polovici leta končal pripravniški staž. xXx T AKTIVNOST SINDIKALNE ORGANIZACIJE V PODJETJU Dne 30.12*1*1968 je bil občni zbor sindikalnega odbora, oziroma sindikalnega plenuma Gozdnega gospodarstva Novo mest.o. Udeležili so se ga vsi predsedniki podružnic, razen iz GO Črnomelj. Na zboru je bil podan skromen obračun dela sindikalnih podružnic in sindikalnega odbora v pretekli mandatni dobi. Iz vseh poročil je sklepati, da sindikalne organizacije v podjetju, razen nekaterih izjem, niso odigrale vloge, ki so postavljene pred sindikalne organizacije. Do 3o.12.1968 so bili tudi občni zbori vseh sindikalnih podružnic. Izvoljena so bila nova vodstva osnovnih sindikalnih organizacij, kar nam daje upanje, da bo delo sindikalne organizacije postalo pestro in učinkovitejše. Sindikalni plenum je izvolil tudi novo vodstvo v sledečem sestavu: 1. Predsednik - Kovačič Alojz 2. Tajnik - Gregorčič Ignac 3. Blagajnik - Murn Anica Nadzorni odbor: « 1. ing. Kure Danilo 2. Cujnik Viktor 3. Erič Milena Poleg odbora in nadzornega odbora, je v sestavu plenuma tudi komisija za prošnje in pritožbe, ki jo sestavljajo sledeči . člani: V 9 1» otirn Prane, predsednik 2. Ing. Japelj Boštjan, član 3. Rade Jože, član Sindikalni plenum si je na zboru sestavil tudi krajši program bodočega dela, ki ga bo dopolnil na eni od prihodnjih sej odbor in ga dal v razpravo plenumu. * V ta krajši program je sprejel plenum sledeče naloge: 1. Organizirati sindikalno športno društvo, ki naj bi imelo sekcije za kegljanje, smučanje, atletiko, strelstvo, šah, namizni t enis in avto-moto-sek&ijo.— . Za vse te športne panoge so bile imenovane tudi komisije z nalogo organizirati članstvo, da se v čim večjem številu udejstruje v posameznih športnih sekcijah. Tako ne bi bilo več problemov za nastop v sindikalnih špoutnih igrah, člani pa bi pri tem imeli 'tudi nekaj ur rekreacije in zabave. 2. Na rednih sestankih plenuma naj se razpravlja o vsej problematiki podjetja. Te razprave naj bi bile po- možnosti pred vsakim zasedanjem delavskega sveta, ker bi se s tem še povečalo obveščanje v samem kolektivu podjetja. -3. Sindikalni plenum podjetja in podružnice so dolžne, da v letu 1969 polagajo večjo pozornost rekreaciji■vseh zaposlenih delavcev. Plenum je razpravljal tudi o adaptaciji počitniškega doma v Novigradu ter predlagal delavskemu svetu, da odobri v ta namen potrebna sredstva. Z delom naj bi se pričelo takoj, ker je potrebno pripraviti načrte in zagotoviti vso potrebno dokumentacijo* Pohiteti bi bilo treba tudi z gradbenimi deli tako, da bi se končala do 2o.6.1969? ko se začne sezona dopustov. V kolikor bi pri tem nastale ovire pa naj bi se začela gradbena dela takoj po sezoni in bi se dom preuredil do začetka sezone v letu 1970. Seveda bi bila bolj zaželena prva varianta. 3ruga seja sindikalnega plenuma je bila dne 2o.2.1969 v Sindikalnem domu. Seja je bila razširjena, saj so na njej sodelovali tudi predsedniki komisij za posamezne športne dejavnosti. Udeležba ni bila popolna, kar je bilo razunLjivo zaradi snežnih razmer. Dnevni red razprave je bil naslednji: 1» Gospodarjenje v podjetju v letu 1968 2. Spremembe o organizaciji gozdnega gospodarstva 3. Razprava o počitniškem domu 4. Organizacija športnega društva 5. Volitve v organe samoupravljanja podjetja. 1. Poročilo o gospodarjenju je podal računovodja tov. Kraševec Tone. Iz poročila je bilo razvidno, da je podjetje v letu 196^ gospodarilo dobro. V proizvodnji bi bila potrebna še večja elastičnost,pri odkupu pa bi bilo potrebno zmanjšati režijske' stroške. Ustvariti bi bilo potrebno take pogoje, da bi pod- j jetje doseglo vsaj republiško poprečje osebnih dohodkov, kar bi seveda dvignilo življenski standard naših delavcev. i 2. V podjetju se je pokazala potreba po ukinitvi gozdnega obrata Metlika in skladišča Črnomelj. Ti dve ekonomski enoti naj | bi se priključili GO Črnomelj, ker se je pri njih obseg dela j občutno zmanjšal. Poleg navedenega naj bi se ukinila tudi delovna mesta na posameznih obratih v administraciji in pri ; revirnih gozdarjih. Ta ukrep je v podjetju potreben, vendar ; imamo pri takem ukrepu opravka z ljudmi, ki so v delovni or- : gariizaciji zaposleni tudi po 2o let in več. Od teh ljudi je j bila odvisna proizvodnja v težjih časih, kakor so danes. Med , njimi so tudi ljudje, ki so tik pred upokojitvijo. Sindikalna organizacija v podjetju je dolžna, da o tem raz- i pravlja.]. zavzame določena stališča ter jih posreduje organom j samoupravljanja. V primerih, ki so navedeni,bi lahko prišlo j do socialne ogroženosti posameznih članov, kar pa ni zaželeno Težnja članov sindikata je, da dobijo posamezniki primerno zaposlitev, tistim pa, ki so pred upokojitvijo, pa dati možnost, da ostanejo na svojih delovnih mestih, 3. Glsde počitniškega doma je plenum ugotovil, da se priporočila, ki so bila podana na zadnji seji, že uresničujejo. Delavski svet je odobril sredstva za adaptacijo. Načrti so v izdelavi, pribavlja pa se tudi vsa potrebna dokumentacija. Pojavlja pa se le dvom, če bodo dela lahko končana v tako kratkem času. Sindikalne organizacije so dolžne, da zainteresirajo delavce, posebno neposredne proizvajalce, da bi tudi dom koristili za svoj letni oddih.-Predlaga jo naj socialno šibkim delavcem, ki so bolehni in izčrpani,pomaga jo s sredstvi iz posebnega sklada, ki ga ima podjetje. Predvideno je tudi, , da bodo po preureditvi doma možne zamenjave s podjetji, ki imajo svoje domove na jugu Jadrana ali v gorah. Tako bodo lahko koristili dopust tudi delavci, ki jim bolj odgovarjaJ toplejši predeli Jadrana in delavci, ki so jim bolj priljubljene planine. Ta program se. bo verjetno uresničil šele v letu 1970* Plenum je ponovno razpravljal o organizaciji športnega društva, vendar pa do konkretnih zaključkov ni prišlo. Po tem vprašanju bo treba ponovno sklicati sestanek. 5. Prav v teh dneh so v podjetju zbori delovnih enot, na katerih elani delovne skupnosti razpravljajo o gospodarjenju v letu 1968 in o tekoči problematiki. Zbori bodo predlagali tudi kan-dicfete'za delavski svet podjetja, za obratne delavske svete in za občinske zbore delovnih skupnosti. Prav na tem področju naj bi sindikalne organizacije posvetile vso pozornost izbiri takih kandidatov, ki so pripravljeni delati v našem samoupravnem sistemu. Kovačič Alojz xXx VEČ POZORNOSTI DOMAČ MU OREHU Na naših strokovnih kolegijih smo se že večkrat pogovarjali o tem, da bi bilo treba več pozornosti posvečati vzgajanju plemenitih listavcev, med katere spada tudi domači oreh. Trenutno je pred nami naloga, da letošnjo pomlad izvedemo akcijo sajenja oreha med našimi dolenjskimi kmeti. V drevesnicah Novo mesto, Podturn in Črnomelj je na zalogi nekaj nad 12.000 komadov kvalitetnih dvoletnih sadik domačega oreha. Te sadike bodo nujno morale iz drevesnice spomladi, naloga nas vseh pa je, da bomo kmete zainteresirali za prodajo teh sadik po zelo zmernih cenah. 0 tem, kakšnega pomena je domači oreh, povzemamo nekaj misli iz članka ing. Nadje Engelman, ki je bil objavljen v 12. številki Sodobnega kmetijstva (december 1968) pod naslovom "Opeh je odlična drevesna vrsta za plantažne nasade in gozdne sestoje"* Oreh je rastlina, ki jo vsi dobro poznamo, a premalo cenimo. Čeprav daje plodove velike hranilne vrednosti in les izredne kakovosti, ravnamo z njim mačehovsko. Primerno debele orehe smo znali posekati in prodati pohištveni industriji, a na novo posaditi sadike, tega nam ni bilo mar. Veliko laže je bilo kupovati cenejši eksotični, a manjvredni furnir, saditi manj zahtevne drevesne vrste in celo uvažati orehova jedrca za prehrambeno industrijo, kot načrtno urejati orehove plantaže in sestoje ali pa vsaj skupine orehov na primernih legah. V Slo- ; veniji nimamo nobenega orehovega drevesa več, ki bi bilo dovolj ,! debelo za 'furnir in zgodi se lahko, da kmalu sploh ne bomo imeli več orehov. A to bi bila velika škoda. Zakaj po vrednosti, j ki jo lahko dobimo na 1 ha orehovega nasada, prekaša to drevo , številne druge vrste gozdnega in sadnega drevja. In v vinograd- j niških okoliših in na področjih, kjer je nekdaj rastel kostanj, je veliko opuščenih kmetijskih in gozdnih površin, kjer bi lah-ko 'zasadili na tisoče orehovih dreves za pridelovanje plodov in lesa. Orehov furnir pri nas še vedno zelo cenimo. Zato stane 1 m3 orehovine okoli 1200 din. Torej se že zaradi lesa splača oreh j saditi. Toda hkrati je hranilna vrednost plodov zelo velika. j **!o kalorični vrednosti je 1 kg orehovih jedrc enak 7 kg gove- | dine. Jedrca vsebujejo 65 do 70 i° maščob in 20 odstotkov bel ja—j kovin. Imajo veliko kalcija in fosfora ter vitaminov A, B^, B^ in C. Zato je oreh odlična dopolnilna hrana. Orehove plodove j uporabljajo tudi v zdravilstvu, kozmetiki, industriji mila in tudi za oljne pogače. Ob tako vsestranski uporabnosti ni čudno, da ga goje v mnogih deželah. V Franciji pomeni n.pr. vrednost izvoza orehovih jedrc tretjino vrednosti izvoza vsega sadja. V Bolgariji načrtno sadijo zadnja leta orehove plantaže iako kot pri nas topolove. Vsako leto jih je za 3600 ha več. To so intenzivni nasadi s cepljenimi orehi plemenitih sort. Prirastek je zelo velik: v višino 1 do 2 m na leto in deset-