GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ l j , -J , Časopis »l i to stroj« IZHAJA MESI UREJA GA UREDNIC ODBOR * ODGOVORNI UREDNIK PETER LIKAR TEL. UREDNIŠTVA 39-011 DO 39-019, INTERNO 343 IN 458 * CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI V PRODAJI 10 DINARJEV LETO I. LJUBLJANA, JANUARJA 1960 ŠTEVILKA 1 Po nekaj letih presledka želimo izpolniti praznino, ki je nastala s prenehanjem izhajanja našega prvega tovarniškega časopisa »Turbina«, z novim časopisom, ki smo mu dali širši naslov »LITOSTROJ«. S tem spremenjenim naslovom ne poudarjamo le premika v naši proizvodnji, ki se začenja prav z letošnjim letom v širšem obsegu z izpolnjevanjem novih proizvodnih načrtov, temveč še posebej povezanost vsega našega delovnega kolektiva s tem našim imenom. Eden izmed glavnih namenov našega glasila bo nadaljnje utrjevanje in poglabljanje te povezanosti med nami in tovarno. Litostroj se v tehničnem pogledu opira na dolgo, več kot stoletno tradicijo. Naša želja je, da bi si ustvaril tudi svojo bogato duhovno tradicijo, tradicijo tesne povezanosti med delavci in podjetjem, a tudi povezanosti med družinami naših delavcev in našo tovarno. Če bomo ob podpori vsega kolektiva prispevali z našim glasilom vsaj skromen delež k temu, bomo z zadovoljstvom opravljali svojo glavno nalogo. Prizadevali si bomo prilago-jevati njej tudi vsebino našega časopisa, ki naj bo pisan za vse in vsakogar, da bi ga prav vsi radi prebirali. Zavedamo se seve, da bo vsem in vsakomur zelo težko ustreči, toda na naših straneh bo odprt prostor vsem, ki bodo želeli prispevati svoj delež za izboljšanje vsebine. Še posebej birmo veseli sleherne konstruktivne kritike, pa naj se tiče tovarne in njenega poslovanja, ljudi v njej ali našega časopisa. Zares je bil že čas, da smo si z našim časopisom, ki prihaja prvič po dolgem spet med nas, znova postavili predse ogledalo, ki naj nam kaže naš pravi obraz. Razen »Litostroja« bomo še nadalje izdajali tudi našo strokovno prilogo pri »Strojniškem vestniku«. Naš namen pa je, da od časa do časa priložimo posebno prilogo, posvečeno temu ali onemu vprašanju, tudi našemu časopisu, ki naj ne bo vez samo med nami in tovarno, temveč tudi med podjetjem in širšo javnostjo, med podjetjem in drugimi delovnimi kolektivi v naši socialistični domovini, hkrati pa še vez med našo socialistično skupnostjo in nami. Nag uspeh bo vsak posamezen člen, ki ga bomo lahko vstavili v vence teh verig povezanosti med nami in tovarno in med tovarno in vso našo skupnostjo. Želimo, da bi bilo teh členov kar največ in da bi k njihovemu kovanju prispeval prav vsak član našega kolektiva. Zato stopamo na to pot z željo in v prepričanju, da nam boste vsi pomagali. Uredništvo Kaj pričakujemo od »LITOSTROJA« pran Černivec, Predsednik Delavskega sveta Tovarniško glasilo naj bi nas v Prvi vrsti obveščalo o proizvodnih Uspehih, hkrati pa delovni kolek-°v usmerjalo in vzpodbujalo k Ve<5ji delovni storilnosti, Časopis nQj bi nas vzgajal in nam poljudno posredoval dosežke sodobne tehnike, zlasti s tistih področij, “tj so najbližja našim proizvodom načrtom. Menim, da je prav, last pošiljamo tudi našim odjemalcem in poslovnim prijate-_3em, saj moramo misliti tudi na ekonomsko propagando, ki bo va-~tla zlasti odslej, ko prehajamo a maloserijsko proizvodnjo. v ^°s.ehno skrb bo treba posvetiti goji kadrov. Razen obvestil o znih strokovnih seminarjih bo-5° mhko objavljali tudi tiskane '•“opisne seminarje. Pozabiti ne bi smeli še kopice drugih vprašanj, o katerih naj pišejo ^drogi odgovorni tovariši. Uredništvo ima prav, ko nas vabi, da mu vsi pomagamo — ne le z nasveti, temveč tudi s peresom. FRANC POTEKO, predsednik upravnega odbora Titovih zavodov Litostroj Ob izidu prve številke tovarniškega časopisa želim v imenu upravnega odbora in v svojem imenu, da glasilo v celoti uspe. Le v tem primeru bi bile uresničene želje in cilji upravnega odbora, ki je že dolgo časa želel organizirati in ustanoviti lastno tovarniško glasilo. Oblika in vsebina novega časopisa ne sirbeta biti kopija neuspelega nekdanjega tovarniškega lista »Turbina«, ki je objavljal izrazito strokovne članke, temveč naj poleg le-t'eh zajema vso problematiko dela in življenja v tovarni, delno pa tudi izven nje. Novi časopis naj bo torej uspešen posrednik pri zbliževanju ljudi pri delu in življenju v tovarni ter izven nje in naj v čim večji meri prispeva k ustvarjanju zavesti pripadnosti k tovarni in povezanosti s poklicem, kar je velikega pomena pri delu posamezni tovarne. Za nas je to še toliko važnejše, ker je šele pred dvanajstimi leti steklo prvo železo v prvem dograjenem obratu naše tovarne. JOŽE DIMNIK, sekretar TK ZK Slovenije Čeprav ima Litostroj ogromne proizvodne naloge, moramo priznati, da člani našega kolektiva o njih niso dovolj dobro in hitro informirani. Pričakujemo, da bo naše glasilo to vrzel v veliki meri zamašilo in nas sproti obveščalo o vseh perečih težavah tovarne, o planih za prihodnost in o njihovih uresničtvah. V družbenopolitičnem življenju kolektiva delujejo vse množične organizacije: Zveza komunistov, Ljudska mladina Slovenije, Sindikat in Zveza žena, ki bodo na straneh našega časopisa lahko pomagale izvajati potrebne politične in druge akcije. Seveda pa bo tudi njihovo delo postavljeno pred javno tribuno, ki bo lahko o n j h in o njihovem delu povedala pohvalno, pa tudi kritično besedo. Casop s naj bi bil, zlasti pri delu in razvoju naše mladinske organizacije, močan agitator za krepitev njenih vrst. Glasilo naj bi našo mladino, pa tudi vse ostale vzgajalo in gradilo v zavestne člane naše skupnosti. Mislim, da je prav, če rečem, da bo naš novi časopis predstavljal dobro protiutež različnim govoricam in »informacijam« o delu podjetja, ki se zaradi nepra- vilne obveščenosti od časa do časa širijo med kotextLom samim, pa tudi izven njega. »Litostroj« naj bi povezal našo tovarno s celotno družbo, dokajšnjo skrb pa bo moral posvetiti tudi temu, da bodo vsi člani našega kolektiva dobili občutek trdne medsebojne povezanosti. Prva številka našega novega glasila izhaja v času, ko zaključujemo naloge, za katere smo se obvezali za leto 1959, in ko si jih postavljamo za prihodnje leto. Pri izvrševanju vseh teh nalog želim celotnemu kolektivu mnogo uspehov, sreče, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja v novem letu 1960. Inž. BOŽIDAR GUŠTIN dosedanji generalni d rektor Vsako podjetje razvija svoje tradicije, delovne navade in morda tudi svoj ugled. Utrjevanje navedenih elementov na eni strani in učinek dela vsakega posameznika na drugi bosta prav gotovo uspešnejša, če (Nadaljevanje na 2. strani) ?i»0 INŽ. MARIO JEŽ, TEHNIČNI DIREKTOR Proizvodni plan za leto 1960 Po obsežnih pripravah, ki so se začele že v juliju 1959, in po vsestranski obravnavi v kolektivu in pred samoupravnimi organi je delavski svet podjetja na svoji 20. redni seji dne 6. novembra 1959 soglasno potrdil plan proizvodnje za 1960. leto in osnutek plana proizvodnje za 1961. leto, in to kakor sledi: r"jske proizvodnje, ki je do nedavnega bila količinsko še izpod 10 %> celotne skupne proizvodnje, bo v letu 1960 narasla na 31 “/o, a v letu 1961 celo na 41 °/o. Iz vsega gornjega je mogoče ugotoviti, da ne gre pri novem proizvodnem načrtu za preusmeritev proizvodnje od dosedanjih področij, ki zajemajo vodne tur- strojev pa bo uvedena maloserijska proizvodnja hidravličnih stiskalnic za plastične mase, odpadke in t skanje, viličarjev, prevoznih žerjavov, nakladalcev in podobnih izdelkov. Tudi proizvodnja Dieselovih motorjev za ribištvo in brodarstVo bo odslej vseb nsko večja in prav tako maloserijska. Zap. št. Proizvodna skupina Enota mere 3 Ocena proizvodnje za 1959 1. Plan proizvodnje za 1960 1. Osnutek plana proizvodnje za 1961 1. blagovna skupna blagovna skupna blagovna skupna 1 2 4 5 6 7 8 9 POLIZDELKI 1 Surovo železo — sivo t 823 1500 600 1100 600 1200 2 Ulitki z jeklene litine t 1340 2733 1245 2700 1500 3000 3 Ulitki iz sive litine t 1207 2600 174 2750 425 3000 4 Ulitki iz barvnih kovin t 1 114 4 125 5 125 5 Odkovki — prosto kovani t — — — 35 — 45 6 Odkovki — kovani v kalupu t — — — 25 — 35 7 Jeklene konstrukcije t — 1600 — 1800 2000 IZDELKI 8 Fazonski deli t — — 500 500 500 500 9 Obdelovalni stroji t — — 53 53 — — 10 Ostalo — neomenjeni stroji t 1703 1703 3046 3046 3689 3689 11 Gradbeniški stroji t 522 522 175 175 175 175 12 Deli strojev in naprav t 918 918 970 970 970 970 13 Črpalke t 603 603 1200 1200 1500 1500 14 Vodne turbine t 2760 2760 2500 2500 2500 2500 15 Motorji z notr. zgorevanjem t 81 81 259 259 414 414 16 Rezilno orodje t — 147 — 37 — 37 17 Ostalo orodje t — 147 — 15 — 15 18 Armature t 416 416 250 250 250 250 OSTALO 19 Zunanja montaža Nh 000 32 32 60 60 60 60 20 Štor tve drugim Nh 000 40 40 30 30 30 30 21 Investicijsko vzdrževanje Nh 000 162 162 140 140 140 140 22 Kisik t 512 669 500 600 525 650 23 Zaboji in embalaža m3 519 519 475 475 500 500 24 T skovine in obrazci t — 10 — 10 — 10 25 Projektiranje in konstruiranje Nh 000 — 190 — 250 — 275 26 Modeli za ulitke Nh 000 108 30 90 30 100 t 10886 16386 11476 18150 13053 20115 Skupno Nh 000 234 532 260 570 260 605 m3 519 519 475 475 500 500 Potrjeni plan proizvodnje za 1960. leto in osnutek plana za 1961. leto pomenita napredek v dosedanjem poslovanju podjetja. Glavne značilnosti novih planov so tele: 1. močno povečanje proizvodov, 2. sprememba strukture proizvodnje glede na način pro z-vodnje, 3. sprememba programa proiz-izltoristka zgrajenih kapacitet, vodnje glede na izdelke, 4. znatno izboljšanje stopnje V primerjavi s preteklimi leti bo posledica novega plana tudi večj finančni uspeh v bodoče. Pri tem ne smemo pozabiti, da se v preteklih letih ni nič investiralo v osnovna sredstva — razen prostega dela amortizacijskega sklada, ki je bil porabljen za nadomestitev najbolj izrabljen h strojev in odplačilo anuitet za posojila, ki so nam bila potrebna za kritje investicij, začetih s krediti splošnega :nvesticijskega sklada, kateri so bili med gradnjo ukinjeni. Povečanje količin proizvodov lahko zasledujemo že skozi vsa pretekla leta. Razvidno je iz tele razpredelnice: Blagovna Skupna Leto proizvodnja proizvodnja v •/• v •/• 1956 100 100 1957 112 120 1958 121 132 1959* 174 157 1960** 184 174 1961*** 208 193 OPOMBA: * — ocena, ** = plan, •** = osn. plana To povečanje blagovne in skupne proizvodnje ne gre toliko pripisovati povečanju količin individualno izdelanih proizvodov, kol kor povečanju količin maloserijsko izdelanih proizvodov, ki so vključeni v proizvodne skupine: ostali neomenjeni stroji, črpalke in motorji z notranjim izgorevanjem. Udeležba malose- bine fn drugo opremo za hidroenergetska postrojenja, črpalke in črpalna postrojenja ter opremo za industrijo (slednja je v planu prikazana pod »ostali neomenjeni stroji«) in pri katerih je bil mogoč individualen nač n proizvodnje, na druga področja, pri čemer naj bi prejšnja opustili, temveč le za smiselno razširitev z novimi izdelk', ki bi se izdelovali v manjših ali večjih serijah na že znanih področjih. Prevozno dvigalo zmogljivosti 4,3 tone, ki ga vidite na sliki, je eden izmed novih industrijskih proizvodov našega podjetja, za katerega je mnogo zanimanja To nam je bilo omogočeno predvsem zaradi vse večjega razmaha v 'ndustriji, kmetijstvu in ladjedelništvu, kar daje strojegradnji možnost specializacije na določenih področjih in nastopanja na domačem trgu, a po utrditvi ustrezne kvalitete tudi možnost nastopanja na tujih trgih. Tako se bodo odslej manjše črpalke izdelovale v ser jah na zalogo in ne več posamično za kupca, vtem ko bo program proizvodnje strojev za izdelavo zidakov izpopolnjen z nekaterimi dopolnilnimi stroji, ki bodo prve tehnološko dopolnjevali v zaključene enote in se bodo prav tako izdelovali v manjših serijah. Na področju ostalih neomenjenih Zaradi povečanih količin proizvodov in uvedbe maloserijskega načina proizvodnje ter proizvodnje izdelkov z višjo stopnjo obdelave lahko pričakujemo zboljšanje v izkor ščevanju vgrajenih kapacitet na splošno, zlasti pa na obdelovalnih strojih. To nam dovolj jasno prikazuje tale razpredelnica: Leto Izkoriščenost proizvodnih obdelovalnih strojev v eni izmeni (v °lo) 1957 90 1958 100 1959* — 1960** 150 OPOMBA: * = ocena, •* = plan Velja poudariti, da gre pripisati povečanje stopnje izkoriščenosti obdelovalnih strojev predvsem narasli zasedbi na onih obdelovalnih strojih, ki so b li doslej zasedeni pod eno izmeno, zaradi česar so se občasno pojavljale težave, ki so se odstranjevale z iskanjem dopolnilnih uslužnih del na kratek rok. Izpolnitev plana proizvodnih za leto 1960 nalaga vsem članom kolektiva nove naloge. Decentra-lizac ja nekaterih poslov in s tem povečana samostojnost posameznih delovnih mest, poenostavitev poslovanja in povečana poslovnost, izkoriščanje obstoječih rezerv v kadrih in sredstvih, vsestransko zavzemanje za izpolnitev plana in želja, da bi svoj namen dosegi1, bodo omogočili, da bomo premostili vse težave, ki nas čakajo na tej novi poti. Z izpolnitvijo vseh postavljenih nalog pa bomo učvrstili ime našega podjetja doma in na tujem. TUDI OD VAS PRIČAKUJEMO DOPISOV! p Korak naprej Ko pišem o »koraku naprej«, imam v mislih važnost našega proizvodnega in finančnega plana za leto 1960 'n perspektivnega plana za leto 1961. V pretekli praksi smo često hodili za črno nitjo — to je nepoznavanjem svojih moči. Z naglico smo sestavljali letni proizvodni plan, največkrat v pričetku leta, tako da je bil le-ta več ali manj prilagojen trenutnim proizvodnim in prodajnim potrebam. Treba je priznati, da ga ni- franc Černivec smo nikoli sestavljali z nekim določenim perspektivnim proizvodnim načrtom. Taka politika je podjetje pripeljala včasih do določene stagnacije, zaradi česar so člani kolektiva marsikdaj postajali ravnodušni. Morda smo včasih prav iz tega razloga izgubljali kvalitetno delovno silo. Kljub tem pomanjkljivostim pa se je naša proizvodnja neprestano večala. Da podkrepim svojo trditev, naj navedem nekaj številk iz perspektivnih planov preteki h let: leta 1956 je znašala skupna proizvodnja 10.443 ton, leto dni pozneje se je dvignila že na 12.500, leta 1958 je znašala 13.680, lani je bilo planiranih 14.321, letos pa naj bi po novem proizvodnem načrtiu proizvedli že 18.150 ton. Če vzamemo za bazo indeks 100 za leto 1956, se bo ta do konca prihodnjega leta povečal na 174. Mislim, da je b'stvo letošnjega napredka v tem, da je tovarniško tehnično vodstvo na pobudo samoupravnih organov v tem letu temeljito razmislilo, kaj bi moralo ukreniti, da bi se izvili iz dosedanj h neljubih proizvodnih zagat. V ta namen so morali dobro proučiti strojne zmogljivosti, naprave, delovno silo, tarifno politiko in podobno. Šele potem po vsem tem so začeli izdelovati osnutek plana, ki ga je temeljito obdelal strokovni kolegij, nato upravni odbor in obratni odbori Tudi viličarje raznih zmogljivosti bomo odslej izdelovali v malo- serijski proizvodnji ■ ■ delavskega sveta, nakar je o njeff z vsemi pripombami razpravljal in ga potrdil delavski svet. Korak naprej stopamo tudi zaradi tega, ker smo se lotili maloserijske proizvodnje, ki postavlja pred nas sicer vse polno novih nalog, a ki nam bo hkrati zagotovila hitrejše kroženje našega denarja. Seveda bomo naše načrte lahko izpolnili le pod pogojem, da b» vsak član našega kolektiva na svojem delovnem mestu vestno in dosledno izpolnjeval svoje naloge. Prepričan sem, da ne bo v naši tovarni nikogar, ki ne bi * vsemi močmi prijel za delo io tako vsak po svoje pomagal, da bomo zares stopili — korak naprej. Kaj pričakujemo od »Litostroja« (Nadaljevanje s 1. strani) so znani o Iji in dosežki podjetja. Seznanjanje z dejavnostjo podjetja olajša članom kolektiva spoznavanje problemov, tolmačenje politike proizvodnje, prenašanje instrukcij, koordinacijo raznih dejavnosti in racionalizacijo dela. Rev ja »Turbina«, ki je izhajala pred nekaj leti, ni izpolnila teh pričakovanj. Morda ni ustrezala predvsem zaradi tega, ker je ubrala preveč strokovno pot, v čemer je našla nadomestilo v naših »Poročilih« kot prilogi »Strojniškega vestnika«. Od našega novega glasTa, za čigar izhajanje se je upravni odbor zavzel že skoraj pred letom dni, pričakujemo, da se bo izognilo pomanjkljivostim »Turbine«, izpopolnilo pa še z novimi prednostmi, saj ima s svojim pravilnikom trdno začrtano pot, ki ustreza novim potrebam vsega kolektiva. Njegovo glavno poslanstvo je prav v povezovanju članov kolektiva in njihovih družin, pa tudi širšega litostrojskega terena s tovarno, kajti samo tako si bo Litostroj postopno ustvarjal svojo tradicijo, svoje posebno okolje, iz katerega bo vedno znova dobival novih moči za svojo rast. Da bi ta namen dosegli, si bodo morali vsi sodelavci prizadevati, da bi kar najbolj ustrezno obl kovali vsebino lista, ki mora biti hkrati resna, pestra, zanimiva in privlačna. V nekaj mesecih bi lahko brali na straneh »Litostroja« prav o vseh problemih tovarne, o njenih posameznih obratih in oddelkih; vsaka številka posebej pa naj bi razumljivo tolmačila razvoj in politiko podjetja, kar naj bi se odražalo kot rdeča nit iz vse vsebine. Področja, o katerih bo moral pisati »Litostroj«, so obsežna. Zato ni skrbi, da bi se moral list — zaradi pomanjkanja gradiva — ožiti. Nasprotno, menim, da se bo prej občutila potreba po povečanju njegovega obsega, zlasti s primernim' prilogami, ki jih bo terjala obravnava pereče problematike. List naj ustreže zahtevam razvoja podjetja in čim širšemu krogu bralcev. Taka naloga ni lahka in zahteva sodelovanj6 celotnega kolektiva. Ni pa nobenega dvoma, da se bo naš list ob podpori članov kolektiva uveljavi in doprinesel k nadalj' njemu razvoju podjetja. VLADO BESEDNJAK bronolivarna Mišljenja sem, naj bi naše novo glasilo objavljalo mesečn6 preglede pro "z vodnega plana i« njegovo realizacijo, v zvezi s tefl> pa seveda tudi naše naloge. N6 bi bilo napačno, če bi obravnavali problematiko posameznih obratov, saj zdaj komaj vemoi kaj se dogaja na sosednih deloviščih. Večji del članov ko!ekt"v» bi zanimalo tudi notranje in ziv' nanje poslovanje podjetja. Mladim — in seveda prav tak« starim — novatorjem in racio; nalizatorjem bi b lo treba izreci v našem glasilu pohvale in nji' hove izboljšave prikazati vse# članom kolektiva. Kar se nas mladine in naše organizacije tiče, bi nas bilo potrebno vzpodbujati k delu in, c6 se bi pokazala potreba, tudi grajati. Časopis bi moral objavljati tudi šale in karikature za razve-dr lo. Te naj bi bile izdelane tako, da bi neprisiljeno in neboleče kritizirale naše napake. IVAN ŽNIDARŠIČ, montaža Naše novo glasilo naj bi nafl1 svetovalo, kako naj bolje in hitreje delamo. Posredovalo naj h nam izume in izboljšave domačih' novatorjev in racionaliizatorje<; V ta nairien bi seveda morah uporabiti tudi tovrstno gradiv0 tujih izumiteljev. Mislim, da Df; objavljanje takih člankov precd pripomoglo k izboljšanju našeg3 dela. Ko sem obiskal pred časom nekatere naše tovarne, sem opazi*1 da je športno in sploh mladinsk6 udejstvovanje drugje bolj razvit0 kakor pri nas. S pametno propagando bi moral naš časopis vzpodbuditi mladino k večji športni dejavnosti in tako preprečiti, da h odhajala v zunanje športne organizacije. m vstopu v novo teto Organi samoupravljanja v letu 1959 Spet je minilo leto, še eno leto požrtvovalnega dela članov našega kolektiv a in delovnih ljudi vse naše socialistične Jugoslavije. Lahko rečemo, da smo v boju za boljšo sedanjost ter srečnejšo in lepšo prihodnost dosegli v preteklem letu lepe uspehe. Rezultati, ki smo jih nabrali v prejšnjem letu, nam odpirajo realne možnosti za še hitrejši vzpon našega in vsega jugoslovanskega gospodarstva. V želji, da bi ob koncu leta 1960 zabeležili še lepše uspehe kot doslej, žele članom našega kolektiva in njihovim družinam — SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1960! Zveza komunistov, Delavski svet, Upravni odbor, Ljudska mladina Slovenije in Sindikalna organizacija. Tem čestitkam se še posebej pridružuje Uprava našega podjetja. HTZ vso skrb Če vesten bralec podrobneje pregleda podatke o upoštevanju ali neupoštevanju higiensko-teh-ničnih ukrepov v naši tovarni, lahko opazi vrsto problemov in težav, s kateri-mi se bori tovarna. Neupoštevanje predpisov HTZ . Za udeležence prakse je bilo prirejenih 25 sestankov. Podelili smo naslednje štipendije: niči, pločevinama in materialni oddelek pa jih dobivata v tovarniški menzi. Trenutno razdelimo v tovarni samo okrog 250 toplih dopoldanskih obrokov hrane. Spričo velikega zanimanja delavcev za to vrsto prehrane pa pričakujemo, da bo to število v naslednjem obdobju zraslo na pet sto. Za abonente stane topel obrok enolončnice brez kruha 40, za prehodne goste pa' 55 dinarjev. Pri vsakem obroku stalnega abonenta regresira podjetje 15 dinarjev. Razen tega razdelimo članom kolektiva še okrog tisoč dve sto mrzlih malic. Kljub razmeroma veliki potroš- Stanje Povprečna 31. 12. 1958 30. 9. 1959 štipendija Tehniška fakulteta 14 13 7000 Ekonomska fakulteta 1 2 7250 Filozofska fakulteta 1 1 8000 Višja šola za socialne delavce .2 2 — Višja pedagoška šola 1 1 — Tehniška srednja šola 7 3 4500 Delavski oddelek TSŠ 21 20 — Mojstrska šola 28 21 — Ekonomska srfednja šola 5 2 4500 Dopisna ekonomska šola 5 4 — Administrativna šola 1 1 4000 Skupaj 86 70 — Štipendisti, za katere ni navedena povnrečna štipendija, so v rednem delovnem razmerju in imajo skrajšani delovni čas, bodisi z nadomestilom plače ali brez nje. Štipendiranje jfe sedaj urejeno v naši tovarni s posebnim pravilnikom, ki ga je delavski svet potrdil z nekaterimi spremembami po predlogih obratnih odborov DS in upravnega odbora. nji še zdaj v vseh obratih niso dokončno urejene mize in stoli. S prizadevanjem kolektiva bodo to zadevo verjetno kaj kmalu uredili. Mnogo bolj pereče in zaskrbljujoče, kot je to, pa je vprašanje prostorov v tovarniški menzi. Glavni obrat družbene prehrane Litostroia je nameščen v leseni, že razpadajoči baraki, ki je bila postavljena kmalu po drugi svetovni vojni. Kljub temu, da ji uprava menze v pogledu čistoče posveča vso skrb, ne more upoštevati vseh tistih sanitamo-higi-enskih posegov, ki jih vedno znova in znova zahtevajo razne komisije. Za ilustracijo, kako narašča število abonentov, naj navedemo nekaj številk. Leta 1956 je bilo 346 abonentov za kosila, sredi letošnjega deta pa je to število naraslo že nad 550. V podobnem sorazmerju narašča tudi število prodanih večerij. Hkrati s tem se je večala tudi finančna realizacija. Leta 1956 je znašala več kot 29 milijonov, leta 1958 pa že več kot 41 milijonov dinarjev. Kljub porastu prometa v menzi je njen inventar iztrošen povprečno 80 °/o. Zaradi vsega tega smo dali izdelati načrte za zgraditev nove menze, ki jo nameravamo začeti graditi že v pričetku prihodnjega leta. Le-ta naj bi imela 420 sedežev in bi ob 100 °/o izkoriščenosti lahko razdelili v njej do 1400 kosil. Investicija za gradnjo naj bi znašala 112 milijonov dinarjev. Ne pozabimo na Dedka Mraza Še nekaj dni je od lepega, prijetnega praznika, ki se ga vsi veselimo, vsekakor pa še najbolj naši mali. Ali ne govore že sedaj najmilajši po vrtcih o Dedku Mrazu, ki se že pripravlja na dolgo, dolgo pot, da bo prišel s svojim .spremstvom k njim in vsem drugim otrokom. Šolarji v nižjih razredih osemletke pripravljajo s pomočjo tovarišev dn tovarišic ljubke proslave, oni v višjih razredih in tudi gimnazijci pa verjetno mislijo na prijetno presenečenje, ki ga bodo priredili svojim profesorjem z novoletno proslavo, katero so pripravili sami. Velika naloga odraslih pa je, da tudi oni, seveda po svoje pomagajo pri novoletnih proslavah. Poskrbeti morajo, da otroci v svojih pričakovanjih, ne bodo razočarani. Pomagajo naj jim pripraviti praznik, ki se ga bodo še dolgo z veseljem spominjali. Mar ne bo tudi starejšim prijetno ob misli na vesteio vznemirjene obraze otrok v prazničnih dneh? Prireditve in obdarovanja otrok na terenih, v ustanovah in podjetjih naj bodo res skrbno pripravljene. Otroci so kritični in bodo seVeda razočarani, če Dedek Mraz ne bo tak, kakor govorita o njem pravljica in pesmica. Prostor, kamor bo prišel Dedek Mraz s svojim spremstvom, z junaki iz otrokovega pravljičnega sveta, naj bo svečanostim urejen in skrbno ter o/kusno okrašen. Otroku bo usptela prireditev ostala morda v lepšem spominu kot pa darilo, ki ga bo ob tej priložnosti dobil. Praznovanje novoletne jelke pa naj bo predvsem prijeten družinski praznik. Očka in mamica si bosta prizadevala, da bo v njihoi-vem domu med praznovanjem res prijetno. Čeprav sta morda oba zaposlena, bosta v dneh pred prazniki vendarle posvetila več časa svojim malim in jim pomagala, če ne drugače pa vsaj z nasveti, pri postavljanju novoletrie jelke in okrasitvi stanovanja. Pustita pa naj otrokom, da napravijo čim več sami, saj jim bo to v naj večje veselje. Očku, ki običajno ves dan dela, bo čas, ki ga bo pred prazniki preživel doma in pomagal zdaj mamici, zdaj otrokom, bogato poplačan, ko bo videl, kako srečni so, da ga imajo med seboj. In mamica bo lahko ob pomoči, ki jo ji bodo nudili očka in otroci, brez naglice in v miru spekla in skuhala kaj boljšega za praznike. Očka in mamica marata pravočasno »oskrbeti tudi za darila za obdarovanje na Silvestrovo. Z nekoliko iznajdljivosti bosta ob neprevelikih stroških pripravila otrokom Veliko veselje. Morda bo lahko priskočila na pomoč tudi babica in sešiia vnučki nekaj novih obleke za njeno lutko, dedek pa bo poklonil vnuku-šolarju nekaj svojega orodja, ki ga ta potrebuje pri ročnem , delu v šoli. Ob nravočasnih in premišljenih pripravah odrasli lahko pripravijo otrokom in sebi nekaj res prijetnih in srečnih prazničnih dni. ... Zelezar, številka 9 in 10, revija jeseniških železarjev Zelezar, številka 15, časopis jeseniških železarjev Jugovinil, številka 11, glasilo delovnega kolektiva tovarne plastičnih mas in kemijskih proizvodov Ko-lek-tiv, številka 2 in 3, glasilo kolektiva tovarne farmacevtskih proizvodov Lek, Ljubljana Bratstvo, številka 47 in 48, glasilo delovnega kolektiva tovarne Bratstvo Siltanuk v naši tovarni Mnogo novega na Sorici Delavec pri stroju ali na drugem delovnem mestu se po vsakoletnem dopustu prav rad spominja veselih dni, ki jih je preživel v prosti naravi. Zaradi tega je njegovo delo bolj sproščeno in zopet si kuje načrte za prihodnje leto, kako in kje bo lahko najkoristneje izrabil svoj dopust. Te njegove misli se ujemajo tudi s številkami, ki povedo, koliko delavcev in njihovih družinskih članov je izkoristilo v letošnjem letu počitniške domove, ki jih je uredilo naše podjetje članom delovnega kolektiva. Iz pregleda storitev v naših počitniških domovih v letu 1959 je razvidno, da je bilo v njih na dopustu 1528 koristnikov s 15.355 nočninami, od tega 722 članov delovnega kolektiva in 806 njihovih svojcev, medtem ko j'e bilo v letu 1958 le 1406 koristnikov s 13.142 nočninami. V naši socialistični skupnosti se lahko vsak delavec odpočije na morju, v nlaninah ali kjerkoli drugje. Gospodarske organizacije lahko ustanavljajo počitniške domove. kier nudijo svojim delavcem oddih no napornem delu po čim nižji ceni. Tudi Litostroj skuša zagotoviti članom svojega kolektiva vse možnosti za čim boljši in cenejši oddih. Ena teh akcij je bila tudi zgraditev lastne planinske postojanke na Sorški planini. Pred dvema letoma je bila zgrajena prva Litostroj ska koča s šestnajstimi skupnimi ležišči ter prijetno jedilnico, kuhinjo in ostalimi prostori. Ta-planinska postojanka ne bo zadostovala niti za najbolj vriete ljubitelje naših planin, saj so bila na razpolago le skupna ležišča. Zato je bilo nujno treba misliti na novi dom, v katerem bi bile na razpolago tudi sobe za družine z otroki in starejše delavce. V dveh letih je obiskalo to našo planinsko -kočo več kot 10.000 SMO- Motor, številka 64, glasilo delovnega kolektiva Industrije motorjev Rakovica Informacije, številka 11, glasilo delovnega kolektiva Industrije motorjev Rakovica Naša tovarna, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Metalna« Planika, številka 19, glasilo delovnega kolektiva tovarne obutve »Planika«, Kranj Koksara, številka 9, glasilo sindikalne organizacije tovarne »Boris Kidrič«, Lukovac Zmaj, številka 11, glasilo delovnega kolektiva Industrije kmetijskih strojev, Zemun Industrija alata, številka 9 in 10, Tre-binje Emajlirec, številka 2, glasilo delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode, Celje Brodograditelj, številka 3, glasilo delovnega kolektiva Brodogradilišča Split. izletnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Sam maršal Tito je obiskal naš dom in bil navdušen nad lepim predelom Gorenjske. Pohvalil j’e lltostrojske planince za njihovo nesebično delo pri gradnji koče in izrazil željo, naj bi si litostrojčand zgradili še večji planinski dom. Tudi dopustnikov je bilo v stari koči dovolj. V letu 1958 jih je bilo le 67, letos pa že 152; dom je bil vso sezono popolnoma zaseden in mnogo prosilcev je moralo zaradi prenapolnjenosti hiše dopust izrabiti drugje. Vse to je dalo pobudo Planinskemu društvu Litostroja, da je še bolj vneto nadaljevalo z akcijo, da bi čimprej začeli graditi na Sorici večji planinska dom, ki bi ustrezal potrebam našega kolektiva. Projekt za novi počitniški dom je izdelal inž. arh. Tone Mlakar iz škofje Loke. Po tem projektu je v gradnji novi dom s tlorisno Uspeli šahovski turnir Sredi decembra je bil v Samskem domu Litostroja šahovski turnir sindikalnih podružnic občine Šiška. Udeležili so se ga Tovarna dekorativnih tkanin, Pivovarna Union in dve ekipi Litostroja. Prvi dve mesti si delita naši dve moštvi s 15 in 9 točkami, tretje mesto pa je zasedla Pivovarna Union s 6 točkami. Litostrojsfci šahiiisti -prosijo odgovorne tovarniške organe, da bi jim za šahiranje dodelili kak primerne! ši prostor, kot je v Samskem domu, kjer nimajo ustreznega okolja za zbrano igro. V-inko Tomažin površino 12,5 X 8,6 m, s prizidkom 5 X 3 m za klet -in s prostorom za smuči. Novi dom je izdelan v bohinjsko-tolminskem slogu, ima pritličje in eno nadstropje s skupaj 15 sobami, v katerih bo urejeno 40 ležišč. Razen tega bo v novem domu še stanovanje za oskrbnika in ostalo osbbje. Z gradnjo smo začeli 5. avgusta letos, ko so udarniki pripravljali teren za gradnjo in dovozne poti. Hkrati so potekale tudi priprave za izgradnjo no-vega nabiralnika vode. Graditelji so imeli pri gradnji doma velike težave z dovozom -peska, katerega je bilo treba dovažati od šest kilometrov oddaljenega kamnoloma. Ker je bilo vreme med gradnjo ddkaj ugodno, je graditeljem . uspelo dom pokriti že do 25. septembra. Po krajšem premoru so se lotili ostalih gradbenih -del — -ometa -notranjih prostorov, vziti a ve oken, vrat itd. Zgradba je že zastekli ena. Sneg in mraz, ki je nastopil sredi novembra, ko je zapadlo na Sorški planini že 1,20 m snega, je povsem prekinil gradbena dela. Zgodaj -spomladi pa se bo delo nadaljevalo, tako da bo novi planinski dom Litostroja lahko sprejel prve goste že prihodnje leto v začetku junija. Pri gradnji so pokazali člani našega kolektiva, posebno planinci, izredno navdušenje in razumevanje. Udarniki so vsako nedeljo pomagali pri urejevanju gradbišča, pri prevozu gradbenega materiala, zidavi, sejanju peska, urejevanju okolice doma in dovoznih poti. Lahko rečemo, da -se je -prav po zaslugi planincev Litostroja raznesel glas o lepoti Sorške planine >po vsej Sloveniji, pa tudi izven nje. Idealna smučišča, prelepi izleti na bližnje in daljne vrhove in čudovit razgled zadovoljijo še tako razvajaneea koj pa se je pokaza-lo, da ta naša planinca. MS Športni klub »LITOSTROJ« Ustanovljen je Šolski športni klub »Litostroj«, ki zajema mladino iz Industrijske šole. O njem bomo več poročali v prihodnji številki. Premier Sihanuk si ogleduje maketo naše tovarne Lani smo zabeležili velik obisk ekskurzij in posameznikov. Tako si je prišlo ogledat našo tovarno meseca januarja 18 ekskurzij, marca 26, aprila 72, maja 58, junija in julija 31, avgusta 21, septembra 32, oktobra 41 in novembra 13. Izmed pomembnejših obiskov moramo zabeležiti obisk zunanjega ministra in podpredsednika afganistanske vlade Ali Sardarja Mohameda Naim Kana in podpredsednika grške vlade Panajotisa Kanellopulosa. V začetku decembra nas je obiskal še predsednik vlade v Kambodži princ Norodom Sihanuk. Razen omenjenih so Litostroj obiskale tudi razne sindikalne, gospodarske, trgovinske in druge delegacije iz raznih držav in kontinentov. V prihodnjih številkah bomo tuje obiske pri nas redno beležili. Naj za zaključek še omenimo, da je premier Kambodže princ Norodom Sihanuk iz hvaležnosti za topel sprejem v naši tovarni nudil našemu kolektivu v festivalni dvorani pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani brezplačno predstavo Kraljevskega baletnega ansambla iz Kambodže, ki je vse obiskovalce navdušila. Kros ob 40-letnici KPJ Mladinski aktiv jekldivame je v p-očsatitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ, priredil 8. novembra 1959 jesenski kros, na -katerega je povabil vse mladinske aktive iz tovarne. Tekmovanja se je udeležilo 17 mladincev iz Industrijske kovinarske šole in 4 člani tovarniškega -kolektiva. Čeprav je bil start šele o-b 10. uri, so se nekateri tekmovalci začeli zbirati p-red novim internatom IKŠ že mnogo prej. Kljub temu pa se je zaradi neresnosti nekaj-terih mladincev pričelo tekmovanje s polurno zamudo. Za člane je bila proga dolga 3000, za mladince pa 2000 metrov. Ker je bilo članov premalo, so tekli vsi na isti progi 2000 metrov. Na tekmovanju je bilo največ dijakov IKŠ, ki so dosegli tudi najboljše rezultate. Prvo mesto je zasedel dijak IKŠ Lovšin. Progo, ki je potekala od internata po po-lju proti Klečam in nazaj, je pripravil tov. 2-ibert. Morda lahko pritrdimo nekaterim, da ni bila najbolj posrečeno izbrana. Najmanjši udeleženec tekmova- nja je bil Zd-ralič — IKŠ. Ko so že vs-i tekmovalci popili čaj, je mali Zd-ralič tekel proti cilju in veselo vzklikal: »Nišam posled- | nji, j oš j e dan je izza mene.« Za prihodnjo pomlad pa imajo mladinci v načrtu podobna tekmovanja. Organizatorji želijo, da -bi bila udeležba gledalcev dru- ! gič večja, saj prav ti dajejo tekmovalcem borbenost in priznanje. Rezultati: Med člani je dosegel prvo mesto Žibert s časom 6:12 se*k. Med mladinci na Lovš-in s časom 6:09 sek. (IKŠ). Pri članih je zmagala ekipa je-klolivarne v postavi: Zi-bert, Ja- ; kovtjevič in Arandjelov-ič s ča- ! som 19:19:06. Pri mladincih pa ekipa IKŠ s časom 18:45. SIMULTANKA Z BRUNOM PARMO Dne 22. t. m. je bila v Samskem domu št. 2, v Litostroju šahovska simultanka, ki jo je tovarniški šahovski klub priredil v počastitev Dneva jugoslovanske ljudske armade. anima tis ® ® ® Vidic, Veroljub Rašič, Jože Papež, Bajram Kuraš, Todor Naj dano viči Milan Stante, Dušan Ečimovič. Šahisti so se zatopili v igro JUBILEJA Prejeli smo in objavljamo: Septembra 1959 je slavil 35-letnico službene dobe dolgoletni član našega kolektiva, strojni tehnik MILAN RABIČ. Milan je bil rojen na Gorenjskem, v Bohinjski Bistrici, 25. novembra 1902. Srednjo tehniko je končal leta 1920, nakar je takoj stopil v službo in služboval do danes, ko se še vedno počuti dovolj sposobnega za delo. Vestnemu uslužbencu in dobremu tovarišu se delovni kolektiv Litostroja za njegovo dosedanje delo iskreno zahvaljuje m mu želi še mnogo uspeha in mnogo zdravih let! Od nas se je poslovil visokokvalificirani livar, desetletnik našega kolektiva, JOŽE MASTNAK. Rojen je bil pri Sv. Lovrencu 15. februarja 1899 in je med pionirji naše tovarne. Tovarišu Mastnaku se za vse njegovo delo tovarniški kolektiv lepo zahvaljuje in mu želi, da bi preživel še mnogo let! ODŠLI SO IZ TOVARNE Novembra 1959 Ivan Črnič, Franc Kurnik, Ivan Beloševič, Stjepan Toplek, Anton Furdi, Ignac Čuček, Avgust Evačič, Anton Gačnik, Serif šabanov, Avgust Novak, Franc Gaser, Ana Berden, Julka Luzar, Drago Janžek, Janez Avsec, Stefan Šiftar, Rafaela Cekada, Alojz Mavsar, Alojz Kavčič, Silva Topi, Anton Brcar, Anton Vodičar, Ernest inž. Močnik, Ciril Anžič, Vekoslava Munih, Anton Levše, Marija Benedik, Jože Rozman, Peter Ostrež. Decembra 1955 Slavko Golubič, Jože Koželj, Jože Sitar, Franc Aljaž. PRIŠLI SO V TOVARNO Novembra 1959 Franc Umek, Ludvik Bobnar, Alojz Veis, Ibrahim Kovačevič, Franc Velkavrh, Leopold Mlakar, Alojz Sedar, Anton Smrekar, Jože Blatnik, Jože Markovič, Ivan Vidovič, Vinko Zajc, Rudolf Oberstar, Anton Novak, Ana Mučič, Radislav Petrovič, Ivan Pa-vlenč, Jožefa Božič, Janez Trček, Vinko Leben, Feliks Košak, Anton Plantak, Stjepan Liber, Jože Zajc, Avgust Sotlar, Jože Koščak, Jože Decembra 1959 Anton Zaletel, Zvonko Bizovičar, Mihael Koritnik, Jožef šalamija, Franc Rihar, Janez Sušter, Anton Vidovič, Ivan Laznik, Ivan Cegicc, Urška Pezdir, Justina Hribar, Jožefa Mrvar, Velimir Rančevič, Janez Grčar, Drago Pogačnik, Milojka inž, Kostanjevec, Jožica Selakovič, Marija Šimec. Skupno je bilo sprejetih od 1. januarja do 30. novembra letos 577, odpuščenih -pa je b lo 524 delavcev. Novosprejetim delavcem želimo na novih delovnih mestih obilo delovni# uspehov! OPRAVLJENI IZPITI Nadaljevalni tečaj za obločno varjenje in rezanje sta končala Drag0 Kos in Svetislav Jovanovič; osnovnega pa Alojz Dolenc, vsi iz pločevi" name. POROKE; Anton Škof, obdelovainica, že n® Stanislava roj. šimec, laboratorij. Franc Kričej, livarna sive litine, žena Marija, roj. Rugelj, računovodstvo. Vsem mladim poročencem iskren0 čestitamo! Inž. Marko Kos Zapiski iz Indije Obisk v Tatinih jeklarnah v Jamshedpuru Jamshedpur, -ki je že petdeset let center železarske industrije na Indijskem polotoku, leži 260 km zahodno od Kalkute v državici Zahodna Bengalija, kjer se že pričenja Biharsko gorovje z džunglami. Ne vem, kdaj smo ponoči prispeli na postajo, ker so odklopili naš spalni vagon od Ranchi-ekspresa in nas pustili spati v njem kar do jutra. To je zelo pameten ukrep, ki bi ga tudi pri nas vsi pozdravili. Pogled na postajo ni bil ohrabrujoč: običajna umazanija, množica spečih kulijev po tleh na peronu in trgu pred postajo, krave in podrte kolibe s kopicami nagih otrok. Vendar nam dolge vrste vagonov za prevoz rude in visoki dimniki v daljavi povedo takoj, da je tu industrijsko mesto — sedež jeklarn ih železarn Tata. Od postaje Tatanagar do mesta je precej daleč. Mesto leži na gričih nad reko, na pobočjih pod jeklarno, ki je na visoki planoti. Okrog se vidijo poraščeni hribi, na katerih se razprostira sti. Takšnih ljudi nisem srečal nikjer drugje v Indiji. Indijski inženir ima samo splošno enciklopedično izobrazbo brez prakse v pogonu, operativi, konstrukciji ali montaži, za kar niso imeli nikoli priložnosti, ker so povečini zaposleni v raznih državnih administrativnih ustanovah ali v najrazličnejših trgovskih in zastopniških podjetjih. Premalo je podjetij, ki bi se ukvarjala s samostojno proizvodnjo raznega tehničnega blaga; vso opremo uvažajo in so jim potrebne samo posredniške usluge. To je sploh značilno za vse nerazvite ali polraz-vite države, ki so se lotile intenzivne industrializacije. Resnično tehnični kader pa si morajo šele ustvariti, kar je seveda mnogo težje in tudi počasnejše v primerjavi -z nakupovanjem opreme za tovarne. Jasno je, da bo trajalo mnogo l'et, preden bodo te tovarne zaživele samostojno življenje, se pravi, da bo v izdelkih vidna lastna indijska iznajdljivost in razvoj; dotlej bo vse delo Pogled, na jeklarne TATA na Jamshedpuru džungla. Povabili so me na lov na tigra, ki ga lahko streljate že kakih osem kilometrov iz mesta. Posamezne hiše so med vrtovi, ki so bujno zarasli, kajti v tej pusti monsunski dobi, ki traja do konca septembra, dežuje vsak dan. Na cesti vidimo vrste žensk in moških, ki gredo na delo z aluminijastimi posodami za hrano v rokah. Mesto je majhno — vsaj za naše pojme. V Evropi bi imelo kakih 50.000 prebivalcev, a pravijo mi, da jih ima nad 300 tisoč. Tatina jeklarna zaposluje 25.000 delavcev, kakih 25.000 pa jih je v stranskih obratih. Rudnik, ki je izven mesta, jih zaposluje 20.000. Razen tega je v bližini tovarna TELCO, prav tako Tatina tovarna, v kateri gradijo električne Dieselove lokomotive in kamione po licenci Mercedes. Ne daleč iz mesta je še tovarna za električne kable. Jamshedpur je torej izrazito industrijsko mesto. Njegova posebnost je velik park, ki se spušča po pobočju do umetnega jezera. Na vrhu pobočja je kip Tate, starega Parsija, ki je ustanovil železarno leta 1909. Voda pada v kaskadah navzdol po pobočju, se ustavlja v jezercih, kjer raste lotos, :in se leskeče v soncu. Tatin hotel je modema nizka stavba sredi zelenja. Sobe so klimatizirane, a hrana je slaba imitacija evronske. V glavnem prevladuje koštrunovo meso, o govedini ali o teletini ni sledu. Vse le seveda pripravljeno na indijski način, čeprav nosi hrana evropska, lepo zveneča imena, se pravi, da je na hitro popečena na zelo vročem ognju, dušena ali — kot angleški bifteki — na pol surova oziroma preveč zapečena. Na jedilniku je bil tudi dunajski zrezek: z veseljem sem ga naročil, a bil je podoben katerikoli drugi mesnati jedi, le dehtečemu in sočnemu dunajskemu zrezku ne: trdo koštrunovo meso, Popečeno v moki in zvaljano v obliko, podobno trdim diskom, holate so bhez kisa in olja, kumarice, paradižnike in rdečo peso servirajo surove, narezane na re-z®e, vendar se nikjer v Indiji , e drzneš tega jesti, ker ne veš, a'ko je očiščeno. Tehniki in inženirji so v Tati a? svetovni ravni, kar se tiče iz- osenosti, znanja in razgledano- lja ta jeklarna s svojim starim in mladim kadrom, ki ima možnost organsko rasti ob izkušnjah starejših, neizčrpen zaklad strokovnjakov, ki je neprecenljive vrednosti za izgradnjo indijske jeklarske industrije na dmgih področjih. Glavni inženirji ter obratovodje drugih indijskih jeklarn, ki so danes v gradnji v Bilai (ruska), Rourkeli (nemška) in Durgapuru (britanska), so bili včasih uslužbenci Tatine družbe za železo in jeklo TISCO. Mnogo inženirjev se je šolalo v Angliji in Nemčiji, prenekateri pa so prebili po nekaj let v Združenih državah (na kratko Državah, kot se tu izražajo). Evropa jim ni nepoznana, tehnično literaturo imajo na razpolago v najnovejših izdajah. Njihova razgledanost je zelo velika, vendar svojih pogledov na svet in na življenje ne razodevajo. Vsi pogovori so vsakdanji, materialni, bi rekel, in površni. Šele po daljših vsakodnevnih stikih so pričeli razlagati svoje nazore o družbenih proble- mih, o političnem dogajanju in o bodočnosti, ne saimo svoji, temveč tudi o bodočnosti indijske družbe. In tu sem naletel na tako različna mišljenja, kakor je pestro indijsko politično življenje. Vse probleme sodobne Indije gledajo skozi prizmo lastnih potreb, svojega zadovoljevanja ter svojega okolja. Dalje se nte spuščajo. Kako živi množica revežev v kolibah iz prot j a in blata, ki se kopičijo vsepovsod pod nasipi žlindre, ob mlakah ali ob postaji, jih ne zanima. Njihove plače so v Tatinih jeklarnah zelo visoke, višje kakor pri drugih podjetjih, (Nadaljevanje na 8. strani) Leopold Šole V španski Španiji (Osebni zapiski na robu službenega poročila) potekalo v znamenju licenc ter kooperacij. Zato so danes vsi inženirji trgovsko zelo spretni; 'vsa njihova mentaliteta, vse mišljenje in rezoniranje so usmerjeni samo v komercialno plat. Nasprotno sem srečal v Tatinih jeklarnah inženirje, ki so odlični operativci, zrasli v desetinah let s problemi obrata, ob vsakodnevnih težavah pri reševanju najrazličnejših ovir, pri odstranjevanju tehničnih okvar, pri vzdrževanju raznih strojnih in električnih naprav, ki so v tako ogromnem podjetju naj raznovrstne j še: od kompresorjev in ventilatorjev do lokomotiv in neštetih vrst dvigalnih naprav. Tatine jeklarne imajo preko 60 svojih lokomotiv in 280 žerjavov, od katerih imajo največji (za livarn iške ponve) nosilnost 275 ton. Pri diskusijah z obratnimi vodji sem srečal markantnega Indijca, visokega, plečatega inženirja, ki je že 35 let zaposlen pri vzdrževanju dvigal najrazličnejših svetovnih firm. Pozna pomanjkljivosti, napake in kvaliteto vsake svetovne firme do podrobnosti, saj ima pregled in prakso vrednotenja kvalitete strojev, ki mu jo je dalo delo skozi 35 let v najtežjih okoliščinah. Od njega bi se lahko marsičesa naučil katerikoli evropski projektant. 1 Okoliščine, v katerih mora delovati strojna oprema v indijski jeklarni, so neverjetno zahtevnte: visoka temperatura, posebno pri strojih, ki so izpostavljeni soncu, saj zraste temperatura elektromotorja, ki stoji in sploh ne dela, na 80 °C na soncu; k temu se pridružita še vlaga in prah. Izredne težave predstavlja tudi delovna sila,_ ki je zelo primitivna, saj delajo strojniki s stroji brez premisleka in pazljivosti, zaradi česar mora biti vsak gib pri komandah dvojno zavarovan, da ne pride do zloma kakšnega strojnega dela pri nepravilnem in včasih najbolj nemogočem posluževanju. Z užitkom sem se prepustil diskusijam o raznih tehničnih problemih, za katere so sposobni spretno razvijati svoje teze in jih tudi braniti. Mnogi med njimi se ukvarjajo z znanstvenim delom, objavljajo razprave v najbolj znanih svetovnih tehničnih revijah in_ sodelujejo v strokovnih ameriških jeklarskih udruženjih kot zelo aktivni člani. Tako predstav- Med stvarmi, ki so človeku španske, ni na poslednjem mestu Španija sama. Veš sicer, da je to dežela jasnega neba, dobrega vina, romantičnih pesmi in temperamentnih plesov, da so Španke lepe in Španci dobri nogometaši, da so med vsemi športnimi prireditvami najbolj priljubljene bikoborbe, da je glavno mesto Madrid, da je tam vroče in — morda veš še kaj; veliko vsekakor ne veš! V to špansko Španijo me je zanesla službena pot. Dihal sem španski zrak, sprehajal se pod tamkajšnjim soncem, pil špansko vino, se po vlakih in ulicah prerival med Španci in z njimi govoril, gledal sem bikoborbe — skratka: mnogo vtisov in doživetij! Ne bi se jih mogel ubraniti, naj bi obraz še tako silil v službene gube. Kamorkoli sem pogledal, nekaj novega, včasih prijet-n'ega, včasih neprijetnega, vedno pa zanimivega. — Teh stvari nisem vnesel v službeno poročilo. Nevidno so ostala napisana na robu. Ali ne bi bilo škoda, da bi jih bral le sam s svojim spominom? Saj v Španijo ne prideš vsak dan! Dovolite mi zato, da nekoliko pokramljam ... Zadeva se je pričela s potnim nalogom. Na njem je pisalo, da je cilj potovanja Madrid, namen udeležba na konferenci Mednarodne elektrotehnične komisije in dovoljeno prometno sredstvo vlak. Da opravičim zastopstvo našega podjetja na konferenci, kjer navidezno nima kaj opraviti, moram pojasniti, da se Mednarodna elektrotehnična komisija deli na več tehničnih odborov, izmed katerih ima vsak svoje področie dela, — in da se Tehnični odbor 4 ukvarja s sestavljanjem mednarodnih pravil za prevzem vodnih turbin. Sekretariat jugoslovanskega Tehničnega odbora 4, ki je član Mednarodne elektrotehnične komisije, je v Litostroju. Od tod dolžnost podjetja, da je .poslalo v Madrid zastopstvo dveh mož. Na potovalnem uradu »V Španijo torej nameravate, in to z vlakom?« nama je rekla uradnica na potovalnem uradu, ko sva prišla po prve informacije. Pri tem nama je naklonila nekoliko daljši pogled, kakor so ga deležni državljani, ki potujejo kam bliže v zamejstvo. K dolžini pogleda je prispevala dolžina poti, nekoliko tudi vlak. Ko se danes spominjam te uradnice, se mi namreč zdi, da je njene oči na-Iahko preblisnilo sočutje. Takrat tega nisem opazil. Lahko tudi, da si je privoščila daljši pogled zaradi boljše koncentracije. Kajti kratko za tem je začel delovati informacijski stroj: »Najboljša zveza z vlakom je preko Sežane, Milana, Genove, Ventimiglie, Marseilla, Port Bou-ja in Barcelone. Simplon-Onient odhaja iz Ljubljane ob 9.40, v Port Bouju sta čez dva dni ob 9.00 zjutraj. Kakšno imata zvezo naprej, vama ne morem povedati. Tudi vozovnico bosta lahko dobila (za dinarje) samo do Port Bouja, naprej ne, naprej j'e namreč Španija... Ker s Španijo nimamo diplomatskih stikov, v Jugoslaviji tudi ni mogoče dobiti španske vize. V ta namen bosta morala obiskati španski konzulat v Milanu ali Marseillu. Žal, s točnejšimi informacijami vama ne morem postreči. Veste, s Španijo nimamo poslovnih zvez in tudi malokdo potuje tja. Iz zadnjih let se spominjam le tovariša G. iz »Slovenija - sadje«. Morda bo on vedel kaj več povedati ...« Nujno sva potrebovala ceno za vlak od francosko-španske meje do Madrida, ceno španske vize, resnični menjalni tečaj med dolarji in pesetami itd Brez teh podatkov ni bilo mogoče napraviti predkalkulacije stroškov, -brez te pa ni mogoče dobiti gospodarske soglasnosti, ki je ključ do potrebnih deviznih sredstev. Skratka: razlogov nič koliko, ki so opravičevali nadlegovanje tovariša G. Tudi tovariš G. sam je razumel nujnost povpraševanj a in ga po vsej verjetnosti ni zameril: zelo prijazno je odgovarjal njegov glas z drugega konca žice in ■izpolnil vrzeli, ki so še zijale v vrstah potrebnih podatkov. Španski vizum Uradnik, ki je s srcem pri poslu, se vedno pusti čakati. Njegov tarifni razred spoznaš po dolžini čakanja. Čim vište je na lestvici, tem dalje ga moraš čakati. — Uslužbenci diplomatskih predstavništev zasedajo v tem pogledu posebno častno mesto. Tu je že zadnji sluga navadno zelo velik gospod, pogosto večji kakor konzul sam. Kakšen ponos in samozavest se mu izražata na obrazu, ki se prav nič ne ujema s skromnim pomenom njegovega dela, ko po poldrugourni zamudi, za katero ne zveš vzroka, in potem ko je najmanj desetkrat nadvse važno stopil sem in tja, odpre vrata čakajočemu občinstvu. Spomini z drugih potovanj so mi vsiljevali take malo bodreče misli, ko sem se nekaj minut pred pričetkom sprejemanja strapk sprehajal pred španskim konzulatom v Marseillu. K optimizmu tudi ni prispevala beseda »jutri«, ki mi je prišla na misel in ki jo že nama je žigosal potna lista. Na konzulov podpis sva potem morala počakati še kako urico, da je konzul prišel v urad, a očitno tudi zato, da se poslovanje konzulata ni povsem razlikovalo od splošnega načina dela diplomatskih predstavništev. Kratko zatem sva imela v žepu že železniško vozovnico do Madrida, ki sl je zaradi previdnosti nisva hotela kupiti pred ureditvijo španskega vizuma. Španski meji smo se naglo bližali^ ker so francoske železnice odlične. Vlaki imajo udobne ter snažne vozove, vozijo hitro in točno. Elektrificirane so le delno. Iz Marseilla do mesta Nimes nas je potegnila parna lokomotiva. Tu nas je prevzela električna in vlekla skozi Sete in Beziers do Narbonna, kjer je predala dolžnost svoji tehnični predhodnici. Razlike med elektriko in paro med vožnjo nisem opazil, pač pa po vožnji na ovratniku srajce. Omenjena mesta leže na obali Levjega zaliva, nekatera tik ob morju, nekatera pa odmaknjena za nekaj desetin kilometrov na ravnini, ki jo je nanosil Rodan s svojimi pritoki. Obsežne soline in rafinerije nafte pri Frontigna-nu nekoliko presekajo enoličnost pokrajine. Spremembo prinesejo tudi obsežni riževi nasadi za mestom Narbonne, kjer se proga obrne proti jugu. Prve žličke Z bližanjem španski meji postaja pokrajina slikovita: gričevje, strme skalnate obale in po gričkih majhna, od sonca pobeljena našel j a. Posamezni gorski grebeni segajo prav do obale in proga jih prebija s predori. Ob 19.00 obmejna postaja Port Bou, že na španskih tleh. Na eni strani poslopja francoski peron, na drugi strani čaka na širokem tiru španski vlak. Treba je skozi Pogled na Barcelono z vrha Kolumbovega spomenika na jugu tako radi uporabijo, pogosto več dni zapored ... Resnici na ljubo pa moram povedati, da so se odprla vrata konzulata točno po urniku in da je šlo z vizumom neverjetno lahko. Ni bilo treba izpolniti nikake tiskovine, niti predati slik, niti plačati en sam frank. Uradnik se je samo prepričal, če sva v spisku prijavljencev, ki ga je poslal pripravljalni odbor konference, in postajno poslopje, kjer je carinski pregled. Potnikov za Španijo je neverjetno mnogo. Povečini so Španci. Razlagam si, da so izkoristili včerajšnjo nedeljo in današnji zaradi cerkvenega praznika prosti ponedeljek in obiskali svojce v Franciji. V dolgi kači dočakava uradnika, ki pregleduje potne liste. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. Marko Kos Zapiski iz Indije (Nadaljevanje s 7. strani) železnici ali pošti. Imajo celo pla- čan letni dopust; inženir z osmimi leti službe ima petdeset dni dopusta, kar je za naše pojme mnogo, vendar je trt-ba reči, da to terja delo v bengalski vročini. Delajo dnevno samo sedem ur; v soboto ne delajo. O kakšni so-cialno-zdravstveni zaščiti seveda ni sledu. Z delavci nisem prišel v stik v Tati, marveč šele kasneje v hi-drocentrali Koyni. Distanca med delavci in inženirji in osebjem iz pisarn je neverjetno globoka. Celo med nižjimi tehniki in šefi jo je mogoče opaziti; morda sloni na vojaškem sistemu činov in na razliki v plači, saj ima tehnik štiri sto rupij, njegov neposredno predpostavljeni pa 900 do 1000. O konstruktivnem teamovskem odnosu enakovrednih partnerjev, ki sem ga imel priložnost opazovati v Nemčiji in zlasti pri Ame-rikancih, tu ni sledu. Njihova družbena, kulturna in svetovnonazorska razgledanost je zelo skopa in prazna. Čitajo skoraj nič, razen dnevnih listov, kar je povezano z njihovim načinom življenja. Vstajajo pozno, delo v službi traja ves dan, celo na opoldanski lunch ne odhajajo domov; zvečer se redno zadržujejo v klubih, kjer kramljajo, kvartajo, gledajo filme in jedo, ali pa se doma ukvarjajo z družino. Tako jim poteka življenje podobno kot na- šim veljakom v Kersnikovih trških povbstih. A k temu je treba dodati težko klimo, ki samo za časa monsuna nekoliko popusti — in to jih precej opravičuje v naših očeh. Pripovedovanja o naših razmerah ne morejo prav razumeti, ker smo krajevno in časovno preveč odmaknjeni in jih ne morejo uporabiti kot ključ za reševanje in spoznavanje svojih problemov. Njihov odpor proti socializaciji sem si razlagal z njihovo neprestano bojaznijo za službo. Kapitalist, ki jim jamči obstoj, delo in napredek v svoji urbjeni tovarni, jim je merilo stabilnega reda. Ne morejo si zamisliti, kaj naj bi ostalo, če bi kapitalista, njihovega delodajalca, pregnali. Ne smemo pozabiti, da pri njih ni delovne zaščite, ker doslej ni bilo nikogar na oblasti, ki bi imel interes, da to uvede. Z dela jih šef lahko spodi že jutri. Tovarna jim daje poceni stanovanje, 'elektriko in vodo. A ne samo ves sistem, tudi vse njihovo mišljenje, ki je v celoti vtirjeno v borbo za denar, za uspeh, za položaje, je globoko individualistično, v svoji osnovi kapitalistično. S tern mišljenjem so tako prežeti, da jim višje vrednotenje ni mogoče in se jim upira; navdaja jih z nezaupanjem in sumničenjem, ker so neprestano v obrambi. Od tod njihov izrazit trgovski čut, ki se izraža v težnji, da se prikopljejo do donosnih delnic, da z njimi trgujejo, da si kupijo hiše, parcele in nepremičnine, ne pa avtomobilov ali pohištva, ker je to zanje mrtev kapital. Vsakdo se zaveda, da ne bo nihče ničesar napravil zanj, temveč da mora sam skrbeti zase. Od tod tudi' njihov globok in naravnost strasten čut za varčevanje. Obleko ponosijo popolnoma, preden si kupijo drugo. Pohištvo imajo staro in to jim j'e dovolj. Mnogi so mi rekli: Ni še čas, da bi si kupil avto; najprej moram imeti dve, tri hiše, ki mi bodo dajale stalno rento. Avto pomeni samo riziko v naših postavkah. To bojazen zase, za svojo družino, za svoj obstoj, lastnino in s-voje pravice lahko opazujete na vsakem koraku. Nikjer na svetu menda tako ne uspevajo zavarovalne družbe. Zavarujejo si vsak avto, lastnino, ženo proti bolezni, hišo proti požaru. Na letališčih sem opazil ljudi, ki so se drenjali okoli zavarovalnega okenca, da bi se zavarovali še pred poletom. In nato lastnoročno spuščajo kuverte s policami v poštni nabiralnik, ki naj bi preskrbel podporo njihovim ženam, otrokom in družinam za primer, da bi se jim kaj pripetilo. V vsem hočejo imeti neko gotovost, stabilnost in red. Zato je jasno, da se silno boje vseh poskusov, da bi se podrl obstoječi družbeni red. Ne smemo Eden izmed obratov jeklarne TATA v Jamshedpuru pozabiti, da jim je ta red vir velikih zaslužkov. Pri tem mislim razred, o katerem ves čas govorim; pripadajo mu agenti, ki zastopajo svetovne tvrdke, dobavitelji različne opreme, katerim je zagotovljen reden dotok pet do osem odstotkov vrednosti celotnega uvoza — vsote, ki gredo v milijarde in ki neštetim omogočajo vile, razkošno življenje, kakršnega si celo v Evropi ne moremo zamišljati; prekupčevalci z blagom, surovinami in nepremičninami, oderuhi in posojevalci denarja, pri katerih je do vratu KINO LITOSTROJ NOVOLETNI PROGRAM 1., 2. in 3. januarja 1960: francoski barvni cinemascope film NOTREDAMSKI ZVONAR X NA SPOREDU V JANUARJU 1960 Ameriški film MATA HARI (v glavni vlogi Greta Garbo) Ameriški film USODNA NEZNANKA Ameriški barvni cinemascope film DIRKAČI Ameriški barvni film NALOGA MAJORJA LEKA Jugoslovansko-italijanski film VELIKA MODRA CESTA Angleški barvni film SARABANDA ZA UMRLE LJUBIMCE Ameriški barvni film VISOKI JEZDEC Jugoslovanski film POIŠČI VANDO KOS Ameriški barvni film ČAROVNIK IZ OZA Ruski barvni cinemascope film SESTRE Jugoslovanski film VRNIL SE BOM Italijanski barvni cinemascope film film IZGUBLJENI KONTINENT 'c Jr tlet NEKAJ LITOSTRDJSKIH: NATANČNA EVIDENCA MATINEJE Vsako nedeljo ob 10. uri bodo matineje s predvajanjem tehle filmov: f. 1,—. o A AT -TTn n/r ati Ameriški barvni film SANJE MALE MAJE IN SIVI RAZBOJNIK Nemški barvni film NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI Ameriški barvni vvista-vision film GORA Dokumentarni film TRIJE SPOMENIKI Ameriški barvni film ZADNJI IZ PLEMENA KOMANCI STROKOVNI KNJIŽNIČAR V Litostroju imamo strokovno knjižnico. V prvih letih obstoja podjetja jo je upravljal zelo agilen knjižničar, ki je bil tako Velik ljubitelj knjig, da je moral zaradi te ljubezni celo zapustiti podjetje... Knjige je sprva tudi nabavljal. Zaradi izredne važnosti, ki se je pripisovala toplotni obdelavi jekel, je v svoji vnemi kupil za knjižnico tudi knjigo Ostrovskega: »Kako se je kaliko jeklo« ... VESTNA ADMINISTRATORKA Prodajne cene so zadeva prodajnega oddelka in njegove prodajne politike. Zato je administratorka dobila strog nalog, da mora iz kopij potrditev naročil, ki so namenjena posameznim oddelkom, skrbno izrezati vse cene. — Zgodilo se je, da je konstrukcijski oddelek prejel potrdilo naročila za črpalko, iz katerega so bile razen cen izrezane tudi vse številke nemških industrijskih norm, označenih Z DIN. Uslužbenca, ki je šele ali že trinajst let v podjetju in razen tega na precei vidnem mestu, je povabilo fizkulturno društvo njegovega rojstnega kraja na proslavo 50. obletnice društva. Ker v društvu niso poznali njegovega zasebnega naslova, so pismo poslali v podjetje. Naslovljenec je pismo prejel, a šele poldrugi mesec po proslavi. Dostavila mu ga je pošta na dom. Na pismu je bil žig Litostroja s pripombo »Ne-po-znan.« NAPOVED Cenjene obiskovalce že sedaj opozarjamo na film VOJNA IN MIR, ki bo na sporedu: I. del od 8. do 10. februarja 1960, II. del od 11. do 13. februarja 1960. k r i ž n h k n iolbo&d Lipa Vam priporoča svoji zbirki: »KOPER 1959« (6 knjig, okoli 2200 strani) France Prešeren: SONETNI VENEC (Izvirni linorezi akad. slikarja Mihe Maleša) — Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE — Gabriel Chevallier: CLO-CHEMERLE — Ne vil Shute: SKOZI OGENJ MALAJE — Hans Fallada: VSAKDO UMIRA SAM — LADJA NA OBZORJU (izbor iz svet. lit. XIX. stol.) Prednaročniška cena zbirke: pol-platno 6.200 din, celo platno 6.750 din, polusnje 7.800 din. Plačilo lahko v mesečnih obrokih. »PORTOROŽ 1959« (3 knjige, okoli 1350 strani). Perry Burgess: NA OTOKU GOBAVCEV — A. Soubiran: LJUDJE V BELEM (izide v dveh knjigah, v izvirniku: Ljudje v belem, Plesna noč, Veliki poklic, Na svidenje — dr. Roch!) Prednaročniška cena zbirke polplat-no 3.530 din, celo platno 3.710 din, polusnje 4.120 din. OPOZORILO! Vse bralce obveščamo, da bo 2. številka »Litostroja« izšla sredi februarja, vse naslednje pa redno v sredini vsakega meseca. UREDNIŠTVO i ri ri 0 7 LJ n 9 ir 11 19 13 U 15 16 17 18 19 20 21 22 g 23 25 25 26 17 '28 29 30 31 37 33 35 55 36 37 36 39 d 5D 51 « 53 55 55 g 56 57 58 w~ 50 51 5? 53 E 55 g 55 56 57 58 g 59 60 61 62 63 65 L n 6T _ 32. začetnici predsednika Zvezne ljudske skupščine, ki je umrl leta 1957, 34. dva soglasnika, 35. prvenstvo, 36. vodoravne deske za knjige in podobno, 38. butanu soroden gorilni plin, 39. biti prisiljen, 40. ljubček, srček, 41. prestolnica azijske države, v kateri smo sodelovali pri vgrajevanju centrale v Chichocki Mallianu, 43. kvartaški izraz, 44. okrajšan podredni veznik, 45. geslo, izrek, 46. okrajšava za »primer«, 47. žensko ime, 49. lekarna, 51. naplačilo, 52. grška boginja zmage, 54. palica za odjem električnega toka pri trolejbusih, 55. junak latinskega epa »Eneide«, 56. tuje moško ime, 58. okrajšano moško ime, 59. počivati, 60. dvižni mehanizem, 62. plin, potreben pri varjenju, 64. glasbeni izraz za počasno izvajanje skladbe, 65. ime dveh celin. Vodoravno: 1. pajčolan, koprena, 8. pisatelj povesti »Martin Krpan«, 15. uvodna glasba pri operi, 17. izdelek livarne, 18. domača žival (po-manjševalnica), 19. števnik, 21. mesto v globokem zalivu južnega Jadrana, 22. »okras« moškega obraza, 23. začetek dirke ali tekme, 25. srbsko moško ime, 26. popularni vzdevek predsednika Eisenhowerja, 27. vzporejanje enega z drugim, 29. reka v Angliji, 30. predlog, 31. prekopirana risba, zadolženo več kot tri četrtine celotnega kmečkega prebivalstva, in končno industrialci, ki jim posli odlično cveto, ker je potrošnja mnogo večja kakor njihova proizvodnja. Na vsem svojem potovanju nisem naletel na izobraženega človeka, nripadnika višjih kast (ki slučajno ni reven, učitelj ali študent, ker ti so zelo revolucionarni), ki bi želel kakšno drugačno ureditev. Istovrstni predstavniki sede v regionalnih skupščinah, sede v zvezni skupščini — in jas-, no je, da ne žele žagati stola, na katerem trdno in udobno sedijo. Agrarna reforma bi napravila na kmetih revolucijo — in nujno potrebno bo, da se to uredi. Zemlja j'e -revna in -iztrošena v večtisočletnem izkoriščanju, potrebna j'e gnojila in skrbne nege. Dovolj je rok, ki bi pri tem epohalnem -poskusu rade pomagale, saj je znano, da tretjina ljudi na -kmetih nima dela ali ga ima premalo, da ti ljudje nič ne jedo, oziroma samo toliko da se še obdrže pri živil en ju. Tega problema pa se nih-če n'e loteva, niti si ne prizadeva, da bi se ga lotil, ker se ga boji. Zadružništvo se sicer zelo forsira, vendar bo celoten pokret zvodenel, če se ne spodrežejo n-iti polipu, ki sesa kmečke gospodarje: oderuhom. Navpično: 1. stroji, ki spreminjajo kinetično energijo vode ali pare v mehansko delo (glavni proizvodi naše tovarne), 2. pripadnica starega naroda, 3. podolgasta lesena posoda, v kakršni mesijo na kmetih kruh, 4. Če premislite, koliko ljudi je treba zaposliti, je to naravnost nepojmljivo, -saj pridete do številke 90 milijonov. Vse jeklarne skupaj, ki so danes v gradnji, bodo zaposlile komaj 120.000 delavcev. Ali ni to le kaplja v morje? V Jamshedpuru je vseh zaposlenih 75.000, a to so že delavci s -sitaro družinsko in delavsko tradicijo okoli petdeset let. Dela za novinca z dežele tu ni. Tudi če upoštevamo celotno industrijo, ki s’e gradi v tretjem petletnem načrtu, se nam število potrebne delovne sile povzpne -komaj na en odstotek vseh brezdelnih množic. In če pomislite, da se vsako leto poveča -prebivalstvo Indije za 7 milijonov, kajti bolezni, tisočletne morilke ljudi, kot so malarija, rumena mrzlica in kolera, se umikajo, ker jih z vs'em-i silami zatirajo — potem morate sprevideti, da so vsi dosedanji ukrepi nezadostni, čeprav so na prvi pogled še tako grandiozno prikazani in opevani, da so samo obrobnega -pomena in da ne rešujejo glavnega, bistvenega problema. Zdi se mi, da tudi Indijci sami to čutijo; zato so apatični, kot so bili dolga stoletja doslej, in ne navdušujejo se nad dnevnimi uspehi — nad otvoritvijo te ali one nove tovarne ali hidrocentrale. pismenke, 5. tuje žensko ime, 6. kemični znak za baker, 7. prijet od var- nostnih organov, 9. španski spolnik, 10. krik, 11. najvišja gora v Karavankah, 12. tovarna kovinskih izdelkov in livarna v Kamniku, 13. tujci, 14. kreganje, oštevanje, 16. prebivalec Anama, 20. grški bog vojne, 23. srbski pisatelj (»Pop Čira in pop Spira«), 24. okrajšava za »tremolo«, 27. močna vročina na soncu, 28. nenravnost, 31. železnica, 33. mezda, denar za opravljeno delo, 35. predpona, ki pomeni davno preteklost, 36. svatba, 37. hoditi, 38. oprezen, 39. drevo in sadež, 40. osuševanje vlažnega terena z odvodnimi jarki ali cevmi, 41. negativna elektroda, 42. pokrajina, 45. znojnice, 46. izobilje, velika množina (v stalnem reklu), 48. sozvočje, 50. kratica pri naslovih, 51. letopis, kronika, 53. rusko žensko ime, 55. pokrajina v severni Grčiji, 57. kitajska utežna mera, 59. oblika pomožnega glagola, 61. dva soglasnika s konca abecede, 63. ime črke. Od časa do časa vzdrami zavest teh mirnih buržujev premier Nehru (izgovori: Neru) s svojim1 daljnovidnimi socialističnimi g