Predsednik občinske skupščine inž. Niko Požek je v govoru na Razstava IN PRIREDITEV v ČAST VELIKANU IN MISLECU - V avli novomeškega Doma JLA sov četrtek popoldan odprli I^Jižno in fotografsko razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja, ki sta jo ob njegovi sedemdesetletnici pripravila Študijska ^ Junica Mirana Jarca in Dom JLA. Razstavo, ki bo postavljena 20 dni, je odprl predsednik občinske konference SZDL Novo JUpSt? ^ro® Dular. Kardelju v čast je bila v petek zvečer akademija, ki so jo v dvorani Doma JLA velikemu mislecu in teoretiku J soslovar.skega samoupravljanja pripravili moški pevski zbor „Dušan Jereb", Dolenjski oktet in recitatoiji iz vrst novomeških a<*incev in pripadnikov JLA. (Foto: Janez Pavlin) o delovanju Koncerti rojakinje iz Pariza čembal istka Katarina Smrečnik - Glachant jutri v Črnomlju, v ponedeljek v Novem mestu Cembalistka Katarina Smrečnik - Glachant - Novomeščan-ka, ki živi v Parizu - bo nastopila jutri ob 20. uri na osnovni Soli Milke Sobar — Nataše v Črnomlju v okviru tamkajšnjega glasbenega abonmaja. To bo v sezoni 1979/80 že peti abonmajski koncert v organizaciji Koncertne poslovalnice Bele krajine, ki deluje pri črnomaljski glasbeni šoli. Umetnica, ki ima na programu skladbe iz renesančnega in baročnega obdobja, bo v Črnomlju pred večerno prireditvijo imela dva koncerta tudi za mladino. V ponedeljek, 25. februarja, bo čembalistka Smrečnikova -Glachantova koncert ponovila v rodnem Novem mestu, kamor jo je povabila organizacija Glasbene mladine. Dopoldne bodo njenemu izvajanju prisluhnili na eni od novomeških' osnovnih šol, ob 18. uri pa bo koncertirala v Dolenjski galeriji za odraslo občinstvo. To bo hkrati njen prvi javni nastop pred občinstvom rodnega Novega mesta, odkar živi in deluje v Franciji, kjer je postala ena od uglednih osebnosti glasbenega življenja. KDAJ ZAVESTNO ODLOČANJE? To, čemur pravimo svobodna menjava dela, so za sedaj še vedno prispevne stopnje, ki vsako leto enkrat ali dvakrat burijo kri Pravega sporazumevanja ni, takega, ki bi temeljilo na vrednotenju programov oziroma na obsegu posameznih storitev. Manevriranje s prispevnimi stopnjami pove delavcu zelo malo in je v bistvu administrativna rešitev. Zaradi tega je občinska skupščina v Brežicah zahtevala, da bi se svobodna menjava dela uveljavila vsaj v novem srednjeročnem obdobju. Začeti se mora pri programiranju, ne pri končanih dejstvih. Od združenega dela, od njegovih zahtev in možnosti naj bo odvisno nadaljnje sponuumevanje s samoupravni-nii intereMiimi skupnostmi ne pa obratno. Dražji naftni derivati Liter navadnega bencina stane 15, supra pa 16,5 dinarjev — Kilometrine nespremenjene do marčevega dogovora V šestih letih so se v Jugoslaviji sedemkrat podražili naftni derivati, najbolj pa seveda pomnimo in opčutimo zadnjo podražitev, do katere je po sklepu ZIS prišlo IS. februarja letos. V pol leta se je surova nafta podražila za 62 odst., zato so tudi naše rafinerije delale z vse večjo izgubo; zvišanje proizvodnih in maloprodajnih cen naftnih derivatov je bilo tako neizbežno. Po novem „GO(iA” V BALETU Minulo nedeljo so Celjani v svojem Slovenskem ljudskem gledališču izvedli krstno uprizoritev plesne predstave „Dogodek v mestu Gogi”. Libreto je nastal po znameniti drami Slavka Gruma, glasbo pa je napisal Pavel Sivic. Predstavo so pripravili pod vodstvom koreografa Damira Zlatarja - Freya. Kaže, da izrazne možnosti, ki jih nudi „Goga”, še dolgo ne bodo izčrpane. ABONMAJSKA „LEPA VIDA” V ponedeljek, 25. in v torek, 26. februarja, bo gostovalo v Novem mestu Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Rudija Šeliga „Lepo Vido”. Obakrat bosta abonmajski predstavi (za red A in B). stane 1 liter 86-oktanskega bencina 15 dinarjev (podražil se je torej: za 20 odst.), 98-oktanskega bencina 16,50 din (za 22 odst.), nova cena kurilnega olja za gospodinjstva je 7,40 . din, diselsko. gorivo se je podražilo za okoli 24 odst., vse vrste, mazuta pa za 34 odst. Večje so tudi proizvodne cene vseh drugih derivatov, ki jih sicer ni v prodaji na drobno. Glede na ceno surove nafte bi bila tokratna podražitev še veliko večja, če ZIS hkrati z dvigom maloprodajnih cen derivatov ne bi, občutno znižal tudi stopnje promet- • nega davka. Do'dajmo še priporočilo republiškega sindikalnega sveta: Kljub podražitvi naj bi kilometrine ostale nespremenjene do marca, ko bo sprejet poseben družbeni dogovor o urejanju Osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške. PREMALO KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Za vse posavske občine velja, da podeljujejo premalo kadrovskih štipendij. Dobri sklepi na sejah občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ne rodijo dejanj. V Brežicah na primer podeljujejo 469 štipendij (od tega 199 kadrovskih), v Krškem 551 (od tega 270 kadrovskih), v Sevnici pa 392 (od tega 223 kadrovskih in 169 iz združenih sredstev). Ob tolikšnem pomanjkanju kadrov je odziv delovnih organizacij zares veliko premajhen. Kot da pozabljajo, da tudi pot k stabilizaciji lahko usmerijo le pravi ljudje na pravem mestu. RAZGOVOR Z MITJO RIBIČIČEM - 11. februarja je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič sprejel glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista Matjana Legana ter urednika Priloge Marjana Bauerja ter jima odgovarjal na vprašanja o pomenu in problemih obveščanja s posebnim poudarkom na lokalni krajevne organizacije SZDL ter o odnosih z verskimi skupnostmi. Intervju objavljamo v današnji Prilogi, izdani ob 30-letnici izhajanja Dolenjskega Jista. (Foto: Janez Pavlin) I v I v I s I s I v I 30 LET DOLENJSKEGA LISTA ! 17. februaija je minilo 30 let, odkar je v Novem mestu izšla prva številka Dolenjskega lista, najmlajšega slovenskega pokrajinskega glasila. Jubileju posvečamo današnjo številko Priloge, ki na 12 straneh prinaša intervju s predsednikom republiške konference Socialistične zveze Mitjo Ribičičem, izbor iz dosedanjih jubilejnih številk, izjave naročnikov, ki so listu zvesti že od vsega začetka, zanimive doživljaje in razmišljanja novinarjev Dolenjskega lista, načrte razvoja tiskarstva v Novem mestu in drugo. V čast jubileja bo v soboto, 23. februarja, ob 10. uri dopoldne v Dolenjski galeriji v Novem mestu manjša slovesnost s kulturnim programom, na kateri bo o pomenu obveščanja govoril inž. Niko Rihar, predsednik izdajateljskega sveta Dolenjskega lista. s J KAJ DELAJO SIS? Klub samoupravljalcev občine Ribnica pripravlja razgovor s predsedniki delavskih svetov, osnovnih organizacij sindikata in predsednikov komistf za načrtovanje pri KS o temi obravnavanje načrtov SIS. Pregledali bodo uresničevanje načrtov. Slavje v novem šolskem centru Za občinski praznik so v Črnomlju odprli novi center srednjih šol — Uspehi občine v zadnjem času jih vodijo iz nerazvitosti — Ivan Maček—Matija častni občan ■ —------------------------------------------ Osrednji prireditvi v počastitev letošnjega praznika črnomaljske občine sta bOi v ponedeljek, 18. februarja, ko so v Črnomlju slovesno odpili sodobno stavbo tamkajšnjega centra srednjih šol, v kateri “ K:1* •»«+«— --*— • . . J. je bila zatem slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, izvršnih odborov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Direktor centra srednjih šol prof. Jože Pavlišič je v svojem govoru poudaril pomen te stavbe in pripra- dajoče športne dvorane, katere gradnjo so omogočili tudi občani s samoprispevkom. Novi center srednjih šol s športno dvorano je veljal okoli 93 milijonov dinarjev, v njem pa je prostora za 720 dijakov in učencev poklicne šole kovinskih strok. O velikem pomenu črnomaljskega centra govori tudi podatek, da je le-ta imel pred šestimi leti 266 dijakov, medtem ko se jih v letošnjem šolskem letu tam šola že 470. Brez te sodobne stavbe v Črnomlju gotovo ne bi mogli preiti na usmeijeno izobraževanje. Lojze Ratajc, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, pa je spregovoril o pomenu našega na znanstvenih temeljih slonečega šol-sistema za mlade rodove. slavnostni seji najprej orisal velik pomen zasedanja SNOS pred 36 leti v Črnomlju; v spomin na ta dogodek slavi črnomaljska občina svoj .praznik. V zadnjih letih je črnomaljska občina, ki šteje danes 14.700 prebivalcev, naredila velik korak naprej in bi po načrtih do konca letošnjega leta morala priti med povprečno razvite slovenske občine. Seveda morajo v občini dosledno izvajati stabilizacijske ukrepe, prav tako pa si je treba prizadevati za izpeljavo dogovorjenih naložb. A. BARTELJ • Za častnega občana črnomaljske občine so proglasili revolucionarja, narodnega heroja, uglednega družbenopolitičnega delavca in velikega prijatelja Bde krajine Ivana Mačka — 1' i slovestno-1 občine Črnomelj. To najvišje občinsko priznanje so prejeli: klub OZN na osnovni šoli Vinica, črnomaljska matična knjižnica, Vinko Horvat, Lojze Sterk in inž. Peter Štor. Državna odlikovanja pa so prejeli Vera Zalokar, Fani Toman in Anton Marentič. Na sliki: predsednik občinske skupščine inž. Niko Požek izroča plaketo Vinku Horvatu. (Foto: A. Bartelj) j in teoretiku vrst novomeških V BOŠTANJU „KAJ VEŠ O KMETIJSTVU? ” V soboto, 23. februarja, bo temeljni obrat za kooperacijo sevni-škega Kmetijskega kombinata prvič gostitelj medobčinskega kviza, znanega pod imenom „Kaj veš o kmetijstvu.” Priglasilo se je že deset ekip iz sedmih občin ožje Dolenjske in Posavja. Na tem srečanju bodo izluščili najboljše za republiško tekmovanje. Običajno popestrijo takšne nastope najboljše kulturne skupine. Tokrat bodo to razumljivo domačini: oktet Boštanjski fantje in člani KUD Anton Umek-Okiški, za ples pa bo poskrbel Seplan iz Sevnice. Prireditev se bo pričela ob 16. uri. Obsodili so prekinitev na Bizeljskem Stališče OK SZDL BrežicT Dvodnevno protestno prekinitev popoldanskega dela na celodnevni šoli na Bizeljskem ob začetku II. polletja je predsedstvo občinske konference SZDL v Brežicah obsodilo kot nesprejemljiv ukrep delovnega kolektiva. V petek, 15. februarja, pa je do dogodka zavzel enako stališče tudi svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL. Na seji je obravnaval predlog komisije, ki ga je na njegovo pobudo izdelala za sofinanciranje prehrane učencev na tej šoli. Menil je, da bi morali v kolektivu poiskati -tudi notranje rezerve ter razmisliti o morebitnem prispevku staršev v živežu, preden so se nepremišljeno odločili samo za dopoldanski delavnik šole.brez kosila za učence. SEMINAR ZA SEKRETARJE OO ZK Za sekretarje osnovnih organizacij in svetov Zveze komunistov je komite občinske konference ZKS v krškem v torek, 12. februarja, priredil enodnevni seminar. Na njem so obravnavali naloge komitejev za SLO in družbeno samozaščito v miru in vojni, pripravo in vodenje sestankov, sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca pa so zaprosili za predavanje o nalogah ZK. , Naših 38 let 17. februarja minilo 30 let, odkar je izšla prva številka Dolenjskega lista Vsak četrtek Dolenjski list. Danes je eden teh četrtkov in v rokah imate, spoštovani bralci, 1593. številka Približno toliko četrtkov je minilo, odkar se je pred tridesetimi leti, 17. februarja 1950, rodil Dolenjski list, zadnji med slovenskimi pokrajinskimi listi, kot je bila tedaj Dolenjska po razvoju zadnja med slovenskimi pokrajinami Danes nista več zadnja ne Doltqjski list ne Dolenjska. Izhajati je začel ob petkih. Petek slab začetek; kljub začetnemu zagonu in žilavemu delu maloštevilne posadke se je le počasi postavljal na noge. Časopisu ne daš življenja z ustanovno odločbo. Ne daš mu dote, pa živi. Ne ukažeš: bodi! in je. Časnik nastaja mukoma, postopoma si pridobiva ime. Rojeva se v krčih, spočetka sc ga držijo še plenice, sčasoma pa postaja — ali pa tudi ne - krepak, shodi in raste. Z vsako številko se je treba na novo potrjevati. Vsakega bralca je treba pridobiti, zakaj brez ljudi, ki bi radi segali po njem, je časnik mrtev, je nebodigatreba, je družbeni parazit, če hočete. Dolenjski list je postal to, kar je danes - nepogrešljiv spremljevalec in povezovalec našega življenja, predvsem zato, ker so ga pisali ljudje s srcem, z navdušenjem. Novinarskega poklica pač ne smeš jemati kot običajno službe, z njim si ne moreš zagotoviti lagodnega življenja. Priganjajo dogodki življenje, priganja čas, ki se na svojski način kaže v časniku. Novinarji celo drugače jemljejo časopis v roke kot drugi ljudje. Hlastno, vznemirjeno, čustveno in zlasti čimprej, ko še diši po tiskarskih barvah. Naš otrok je to. Tako smo, bolj ali manj, delali vsa tri desetletja. Vodilo pisanja nam je bilo življenje samo, zajemali smo v njem, živeli z ljudmi Namenoma nismo ločevali „velikih” in „malih” problemov. Tudi drobna, za mnoge nepomembna novica je našla prostor na straneh Dolenjskega lista in prav to se je izkazalo kot dobro. Brez „drob-njarij” ni ljudskega časnika. Sele ob njih najdejo bralca in zaživijo tudi velike, načelne besede ter pomembnejše reči . Vseskozi smo pri delu pazili na ljudskost, zanimivost in odmevnost lista in bili za to vseskozi vpeti v ljudsko prizadevanje nasploh. Zato Dolenjski list ni potreboval priseganja na napredno družbeno usmeritev, saj je bil del nje. Zavestno se je kot glasilo Socialistične zveze prizadeval za vsestranski napredek v družbi in za utrjevanje socialistične samoupravne ureditve, kar izhaja tudi iz njegove temeljne vsebinske zasnove. Še več: z večjim ali manjšim uspehom se je trudil stopati v korak pred prakso z angažiranim, kritičnim odnosom do nje. Skozi ta merila se je njegovo delo preizkušalo vedno znova. Dosti zamer sije nakopal zaradi kritike pa tudi spodrsljajev, s katerimi mu ni bilo prizaneseno. Toda tudi pohvale in družbena priznanja niso izostala v treh desetletjih. Po nakladi je postal največji pokrajinski tednik v Jugoslaviji in s ponosom to zapišemo, četudi naklada ne pomeni in pove vsega. Kljub minljivosti novinarske besede nam se naj ne šteje v zlo, če ob jubileju neskromno rečemo: Dolehjska ne bi bila brez Dolenjskega lista takšna, kot danes je. Če drugega ne, se je v listu bolj kot v katerikoli drugi obliki ohranilo življenje, ki smo ga preživeli v teh naših treh desetletjih. MARJAN LEGAN Št. 8(1593) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 21. februarja 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Št 8 (1593) 21. februarja DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST tedenski mozaik NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED vpliv nafte le s slabo polovico odstotka (0,46 odstotka). Ta podražitev nafte in derivatov torej avtomatično pripelje tudi do višjih življenjskih stroškov in to za poldrug odstotek - resolucija pa je predvidevala, da bodo višje cene nafte vplivale na življenjske stroške le z 0,33 odstotka. SREČANJA Končalo se je 12. srečanje jugoslovanskih samoupravljalcev. Delegati so razpravljali v 4. komisijah, od katerih je bila najštevilnejša tista, v kateri so razpravljali o pridobivanju in delitvi dohodka. Ugotovili so, da nekatere sistemske rešitve slabo vplivajo na pogoje gospodarjenja, s tem pa tudi na pridobivanje dohodka ter akumulativno in reproduktivno sposobnost temeljnih organizacij gospodarstva. Za slabo gospodarjenje vidijo krivdo predvsem v slabostih v zunanjetrgovinskih predpisih, v primarni delitvi narodnega dohodka, v slabostih mednarodnega in bančnega sistema ter v svobodni menjavi dela. Srečanje v Kragujevcu se je končalo s 'podelitvijo diplom kluba samoupravljalcev Kragujevca, ki so jih dobili tudi trije Slovenci: Janez Barborič, Jože Marolt in Franc Polak. S srečanja v Kragujevcu so poslali predsedstvu republike Titu pozdravno pismo, v katerem je rečeno, da v Titovi pobudi za organiziranje kongresov jugoslovanskih samoupravljalcev vidijo zgodovinsko željo dejavske-ga razreda, da bi še bolj napredoval na svoji poti obvladovanja celotnega dohodka in razširjeni reprodukciji MILAN MEDEN Stabilizacijo so delovni ljudje v Sloveniji že sprejeli kot svojo trajno nalogo, je bilo med drugim slišati na minuli seji predsedstva CK ZKS, ki jo je vodil France Popit. Na seji so se zavzeli za bolj koordinirano delovanje vseh družbenopolitičnih dejavnikov, ko gre za krepitev naše gospodarske rasti, izpostavljena pa je bila tudi nujnost, da namenijo v delovnih Velika večina demokratičnega tiska po vsem svetu je v zadnjem času posvetila veliko svojega prostora Jugoslaviji ter njeni aktivnosti doma in na tujem. Besedi, ki se /cot rdeča nit prepletata v vseh zapisih, sta samoupravljanje in neuvrščenost, torej stalnici, ki jugoslovanske narode in narodnosti predstavljata navznoter in navzven. Ne potrebujemo nikakršnih pokroviteljev Obletnica prvih delavskih svetov in graditve svojske poti v socializem (s pognanimi koreninami v narodnoosvobodilnem boju), je bil-torej priložnost za vsestransko seznanjenje z izkušnjami jugoslovanskega notranjega družbenopolitičnega razvoja. Hkrati s tem pa tujci s pojasnjevanjem mednarodnega položaja, ki se je z vnovičnim rivalstvom in z njim povezujočo naraščajočo nevarnostjo za splošni mir in varnost, močno zaostril, niso prezrli tudi naše zunanjepolitične aktivnosti, kako preseči nevarno rožljanje z orožjem. Temeljne naloge, ki so jih izoblikovale neuvrščene države kot tudi ustavna listina svetovne organizacije, so tista vodila, ki oblikujejo jugoslovansko dejavnost na mednarodnem prizorišču, so zapisali mnogi komentatorji Vseh teh sporočil smo bili seveda zelo veseli, ml pa so se v nekaterih časnikih pojavljali tudi pisarji, ki so prelivali tiskarsko črnilo o „usodi” Jugoslavije. Vsem tem je treba očitno večkrat povedati, kar je pravzaprav zapisal tudi že prenekateri časopis, da je Jugoslavija močna, trdna, neodvisna in samostojna država. .JVašo varnost varujemo z lastnimi silami in ne potrebujemo nobenega pokroviteljstva”, je pred dnevi ponovno opozoril Miloš Minič. Pokroviteljstva ne potrebuje tudi neuvrščeno gibanje (nezamenljiv moralno-poli-tični dejavnik), katerega aktivna članica je Jugoslavija že od vsega začetka, torej od takrat, ko sta po vojni velesili prvič zamajali težko pridobljeni mir. Jugoslavija bo skupaj z ostalimi Članicami gibanja seveda še naprej vztrajala pri svojih ciljih, zavedajoč se, da v tem trenutku ni druge alternative kot dosleden boj za popuščanje napetosti v svetu. VASO GASAR Stabilizacija kot naša trajna naloga ZASEDBA VELEPOSLANIŠTVA — Pripadniki ,Jjudske lige 28. februar” so včeraj brez incidenta zapustili špansko veleposlaništvo v San Salvadoru, ki so ga zasedli 5. februarja. Do tega je prišlo potem, ko je voiaško-civilna hunta obljubila, da bo spustila na svobodo tri politične zapornike, pripadnice , ljudske lige 28. februar”. Na sliki: med zasedbo veleposlaništva. (Telefoto: AP) " ‘ ‘ " /■ odvečen krompir? Kmetovalcem ni moč jamčiti za odkup vsega pridelka, če se ne ve, koliko ga bo O načrtovanju kmetijske proizvodnje je bilo veliko razprav ob jesenski setvi. Ob pomladanski setvi je treba take razprave ne le nadaljevati, temveč tudi razširiti in dopolniti. Ne samo zaradi skupnih, družbenih koristi, da bi izboljšali prehrano prebivalstva, temveč tudi zato, da bi kmetovalci laže m uspešneje gospodarili. Lani so slovenski kmetje posadili in pridelali veliko krompirja, jeseni so si ,jzbojevali“ še kar dobro odkupno ceno - čeprav so nekateri še imeli prigovore, češ da je prenizka — toda še sredi zime so imeli več tisoč ton neprodanega pridelka. V stiski poiskani kupci ga prevzemajo po nižji ceni od jesenske. ridelovalci dolžijo za neod- potrebuje. Tu je lahko vključen kupljen krompir kmetijske or-ganizacijeo in trgovce, češ da so malomarni in jim kmetje niso nič mar. Nobeden pa noče pomisliti, ali ni kriv tudi sam, ker je pridelal več krompirja, kot je bilo kupcev. Kaj naj počne s krompirjem kmetijska organizacija ali trgovina, če ni končnih kupcev, ki bi ga porabili v gospodinjstvih ali predelali v industrijskih obratih? Nekateri menijo, naj bi ga izvozili A tudi tu so omejitve. Kadar je krompirja dovolj, je v drugih državah precej cenejši kot pri nas. Po kako nizki ceni bi ga bilo treba ponuditi, da bi ga tuji trgovci vzeli raje kot domačega? In kdo bi izvoznikom kril razliko v ceni? Bistvo načrtovanja jesenske in pomladanske setve je v tem, da bi posejali in posadili toliko poljščin, kolikor jih družba tudi izvoz, zanj pa se je treba dogovarjati že ob setvi. Potem bi kmetovalci lahko prodali vse pridelke po zmernih, dogovorjenih cenah. Trgovci in živilska industrija ne bi mogla zbijati cen, a pridelovalci tudi ne navijati To, kar smo zapisali za krompir, velja tudi za druge kmetijske pridelke. Kmetovalcem ne more nihče jamčiti za odkup vseh njihovih pridelkov, če bo vedel zanje šele takrat, ko jih že pospravljajo s polj. Nobena kmetijska zadruga in nobena trgovina si ne bo TELEGRAMI BIELEFELD - V nemškem mestu Bielefeldu so ubili britanskega polkovnika Marka Coea iz sestave britanskih sil v ZR Nemčiji. Ubila sta ga dva, za zdaj še neznana napadalca, ki sta ga pričakala, ko je zapuščal svojo garažo v tem nemškem mestu. VARŠAVA - AFP poroča, sklicujoč se na poljsko agencijo PAP, da se je dvema Poljakoma posrečilo, da sta se prva pozimi povzpela na Mont Everest. Po velikih naporih in močnem vetru, ki je drugim članom odprave preprečil, da bi se povzpeli na streho sveta (8.84metrov), sta vrh osvojila 30-letni elektrikar iz Wroclawa Krzyzstof Wielicki in 29-letni varšavski geometer Leszek Cichy. LUSAKA - Južnoafriških napadov na Zambijo je vedno več. To je poskus, da bi okrepili rasistično politiko. Južnoafriški vojaki so še vedno na zambijskem ozemlju. Tako so sporočili v Lusaki indijskemu generalu Candu, poveljniku pomožne prehodne skupine OZN za Namibijo. V Lusaki opozarjajo, naj zahodne države, zlasti ZDA, nehajo pošiljati orožje in naj ne trgujejo ter vlagajo kapital v to ..trdnjavo rasizma’’. General Cand je obiskal Zambijo po uspešnih pogovorih s predstavniki vlade in ..organizacije narodov Jugozahodne Afrike” (SWAPO). NEW YORK - V imenu držav članic organizacije iskamsle konference je Maroko zahteval takojšen sklic Varnostnega sveta zaradi težkega in vznemirljivega položaja, ki ga je povzročila izraelska zasedbena oblast v mestu Hebron na zahodnem bregu Jordana. Tudi Jordanija je zahtevala, naj sprejme Varnostni svet učinkovite ukrepe, s katerimi bi ustavil izraelsko agresijo in kolonizacijo Hebrona. Pričakovati je, da se bo Varnostni svet sestal v začetku prihodnjega tedna. delala zalog, za katere ne bi vedela, kdaj jih bo lahko razprodala. Kmetje jim lahko očitajo karkoli, spremenili ne bodo nič, kajti vsakdo mora delati gospodarno. Sprostitev jeze tudi ne bo koristila gmotno. Povsem drugače je, če bi npr. na Dolenjskem ostal krompii neodkupljen, v nekaterih jugoslovanskih mestih pa bi ga primanjkovalo in bi bil zato nudo drag. Takrat bi bila kritika upravičena in bi menda tudi zalegla — če ne pri trgovcih, bi pa spodbudila družbene organe, da bi posredovali z učinkovitejšimi ukrepi. Torej ne pozabimo na načrtovanje setve ne le na svojih, temveč tudi na sosedovih posestvih. Kajti nenačrtovani pridelki lahko postanejo, zlasti ob dobri letini, huda nadloga tudi za tiste, ki so se vključili v načrtno proizvodnjo. Da bi našli kupce, ki jih je premalo, nekateri kmetovalci takrat namreč zbijajo cene tudi pod pridelovalne stroške. JOŽE PETEK IZREDNO MOČNO LEPILO, ki ga graditelji modelov že dolgo poznajo, naj bi v prihodnje uporabljali tudi pri izdelavi astr eriških vojaških letaL ..Uspešne je, kot smo pričakovali” *J letalski inženirji v Ohiu ocenili dveletne poskuse s 13 metro* dolgim delom letalskega trup*-Pogoj za poskuse je bila izdelav* posebnih, luknjičavih aluminij*-stih plošč, katerih površine st* se izvrstno prijeli tako prevlek* proti koroziji kakor lepilo. Le talski trup, izdelan v tovarn*!* McDonneU, so zlepili in P stiskali celo uro pri temperaturi 121 stopinj celzjja. Tako iz del*® letalski del je v simulatorji zdržal 120.000 ur letenja, torej štirikrat več kot znaša življenj’ ska doba normalnega letala. V JUŽNI KAROLINI PR& IZKUŠAJO v nekem laboratori ju novo kontracepcijsko sred-stvo, ki bo ženske za leto dni obvarovalo pred nosečnostjo, Novo sredstvo, ki naj bi P vsadili pod kožo, je med doseč*-'njo preizkušnjo na živalih dak> zadovoljive rezultate. Po bese dah znanstvenikov, ki izpopd-njujejo novo kontraceptivno metodo bodo podkožne kapsule oddajale majhne količine sredstva vse leto, ne da bi imele zdravstvene posledice. Pravijo, da se bo serijska proizvodnji novega sredstva začela čez tri *D štiri leta. SOVJETSKI STROKOVNJAKI SO PRIPRAVILI novo napravo, ki naj ljudem pri zobne« zdravniku prihrani bolečine. N* preizkušnji niso svedra čutili nit) otroci ki so najbolj občutljivi Naprava stoji na zobozdravstvenem ogrodju. Ob vključitvi tok* je treba enega izmed prevodni kov spojiti z ustreznim delo« svedra, drugega pa z elektrodno sponko pripeti na paciente* uhelj. Naprava nevtralizk* bolečino tudi ob prehodu > enega zoba na drugega. Sline tl treba odstranjevati od bolneg* zoba, anestezirajoči tok avtomatično ostaja na delovnem območju* ALŽIR - Poveljstvo fronte Po-1 lisario je sporočilo v Alžiru. da so borci Polisarla napadli poloiaj«. maroške armade v mestu Buzador \ zahodni Sahari in prizadejali ma škim vojakom hude izgube. Sestrelili so maroško letalo tip* „F 5“ in ujeli pilota, medtem ko poveljnik maroškega letala t „Mirage F 1“, so ga tudi sestrelili izgubil življenje. dor v naro-| kv^PAVUHE Imate kaj za carino? Ne, vse to je za mojo družino! BIROKRATSKA MAŠKARADA organizacijah še več pozornosti analitskim ocenam delovnih mest, ker bo le na tej podlagi lažje odmerjati pravičnejši osebni dohodek. VPLIV Cene surove nafte na svetovnem tržišču nezadržno naraščajo. Od julija lani do letošnjega januarja se je tona podražila za prek 1700 dinarjev, zaradi tega pa je dnevna izguba rafinerij znašala 85 milijonov dinarjev. Nihče tudi ni pričakoval, da bodo podražitve na svetovnem trgu tako velike. Cene nafte in njenih derivatov je bilo zato treba povišati tudi doma. Na rast cen industrijskih proizvodov bo podražitev vplivala za 2,4 odstotka, ob sprejemu letošnje resolucije pa je bilo predvideno, da bodo višje cene nafte in derivatov vplivale na ceno v industriji le z 0,7 odstotka. Nove cene, ki so višje, kot so sestavljavci resolucije predvidevali, bodo z dobrima dvema odstotkoma vplivale tudi na cene na drobno, resolucijpa je predvidevala i m % m\ NAJSTAREJŠI MED VEJE - Temeljitega pomladnega čiščenja drevja se je v toplih februarskih dneh na Jerebovi ulici v Novem mestu lotil tudi najstarejši prebivalec bloka, skoraj 80-letni Jože Zorko, čeprav v bloku kar mrgoli mlajših ljudi (tudi pisec teh vrstic je med njimi). (Foto: Pavlin) i NEKAJ TON ŽELEZA - Mladinci KS Gotna vas so imeli v nedeljo očiščevalno akcijo; v bližnjem potoku ter na okoliških travnikih so nabrali zavržene avtomobilske karoserije, štedilnike in hladilnike, kopico platišč ter še marsikaj. Na sliki: očiščevalci s svojim plenom“. (Foto: M. Gošnik) STARI NI BIL KOS ČASU — Most v Meniški vasi je bil do nedavnega zaprt, saj ni več zaslužil svojega imena. Novomeško podjetje Novograd ga je zamenjalo s sodobnim betonskim. Odprta cesta je spet skrajšala razdalje, najbolj pa so novega mostu veseli prebivalci ob vznožju Roga. (Foto: J. Pavlin) KONCERT ZA PRAZNIK - V počastitev Prešernovega dne je ZKO občine Kočevje organizirala 14. februarja v gimnazijski dvorani koncert. Na njem je domači violinist Voloma Balžalorskv izvajal dela Bacha, Mozarta m Brahmsa. Pri klaviriu ga je spremljala Blaznica Arnič. (Foto: Primc) VSAK LAHKO PREBIRA SLUŽBO Pomanjkanje delovne sile v novomeški industriji je že pripeljalo do tega, da si delavci prebirajo službo in iščejo tak kolektiv, kjer so delovni pogoji boljši, osebni dohodki pa večji V tovarni Novoteks so izračunajo da je lani v tozdu Tkanina, kjer je zaposlenih 900 ljudi, kar 140 zaposlenih menjalo delo. Ko so jih pred odhodom anketirali, zakaj zapuščajo kolektiv, so dobili naslednje odgovore: zaradi večizmenskega dela, zaradi nočnega dela, zaradi nizkih osebnih dohodkov. NOV BILTEN V KRŠKEM Občinska konferenca ZK v Krškem je začela izdajati svoj Bilten, da bi tako zapolnila vrzeli pri obveščanju članstva. O • » v v o ejm is ca NOVO MESTO: Sejmišče je biio tokrat spet izredno živahno, cene živalim pa nespremenjene. Naprodaj je bilo 391 pujskov in 41 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno 303. Pujski so stali od 800 do 1.400 din, starejši prašiči pa od 1.410 do 2.500 din. BREŽICE: V prodaji je bilo 483 pujskov in 16 nad tri mesece starih prašičev, lastnika pa je menjalo skupaj 392 živali. Pujski so bili po Približno 60 din, starejši prašiči pa P° 40 din kilogram žive teže. Bo „dolenjka” prerasla v avtocesto? Dolenjci in Posavci upajo, da se bo to zgodilo že v novem srednjeročnem obdobju Črna kronika „dolenjke” je sihljiva. V zadnjih desetih letih se je zgodilo na njej 3.S61 nesreč ali povprečno vsak dan ena. Statistika pove, daje vsaka deveta nesreča teijala po eno človeško življenje. Vseh 97,5 kilometra magistrale od Šmarja - Sapa do Bregane je poškropljenih s krvjo. Vsak kilometer je do zdaj zahteval poprečno pet mrtvih. Ponekod, zlasti na tako imenovanih črnih točkah, je cestni davek plačalo z življenjem kar 17 ljudi. Strokovnjaki menijo, da je sicer moč nekaj krivde za že kar množični poboj zvaliti na ramena voznikov in drugih udeležencev prometa, nikakor pa ne večjega dela. ali celo na tej cesti, ki se je v zadnjem času grozljivo zgostil do nepreglednosti v obeh smereh, hkrati pa tudi samo magistralo, ki s svojimi nepreglednimi ovinki, polžjimi odseki in ozkimi voznimi pasovi sploh predstavlja najožje prometno grlo vzdolž celotne Ceste bratstva in enotnosti med Karavankami in Gevgelijo. • Prve ukrepe za ublažitev problematike na „dolenjki“, kakor imenujemo del magistrale med Ljubljano in Zagrebom, so predlagali že leta 1971. Po teh predlogih naj bi se cesta na najnevarnejših delih razširila v tripasovnico, na ta način pa bi odpravili tudi zastoje in prepočasen promet na klancih. Vendar so kasneje ugotovili, da bi bila to le začasna rešitev, ki pa bi silno malo prispevala za boljšo prometno varnost. Zato so se nujno morali roditi načrti, da bi sedanji cesti dodali še dva pasova in ozko magistralo spremenili v pravo avtomobilsko cesto. Govor je bil o tem, naj bi se ustrezna gradbena dela začela že v petletki, ki se izteka, ustreznega koraka pa vendarle ni nihče naredil. Dolenjsko avtomobilsko cesto naj bi zgradili ali vsaj začeli graditi v naslednji petletki, za kar se zavzemajo zlasti tiste dolenjske in posavske občine, po katerih teče magistrala. V skupnem stališču dolenjske in posavske občine poudarjajo, da podpirajo samo tista prizadevanja, ki ponujajo trajne rešitve v zvezi z dolenjsko-posavskim delom magistrale. Zato zahtevajo, da tudi novi srednjeročni načrt (za obdobje 1981 - 1985) obravnava to kot dograditev dvepasovnice v štiripasovnico, ne pa delno razreševanje z graditvijo tako imenovanih polževih pasov za počasna vozila. V ta namen naj bi zagotovili več sredstev, kot se jih zdaj zbere na najrazličnejših računih. Avtomobilsko cesto naj bi gradili postopno, najprej pa tam, kjer so kritični cestni odseki. I. Z. vmesnih področij ter spada v novomeško vinogradniško društvo, bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. februarja, pripravil pokušnjo cvička v prostorih Kerinove gostilne v Podbočju. Pokušnja bo trajala oba dneva od 8. do 20. ure. Komisija bo ugotavljala kakovost vin, vinogradniki pa se bodo v tem času lahko pogovarjali s strokovnjaki o morebitnih napakah pri kletarjenju in drugih stvareh, ki vplivajo na kakovost vina. Hkrati bodo v društvo včlanjevali nove vinogradnike. Naj omenimo še, da je bilo v OVO Podbočje v zadnjem letu organiziranih več predavanj in posvetovanj, še naprej pa si prizadevajo doseči trdnejšo povezavo med vinogradniki in odkupovalci grozdja in vina. F. ČERNELIČ Več zavarovancev? Kmetijski nasveti Ribezova zmaga nad pozebo? Črni ribez vsebuje tri - do petkrat več C vitamina kot limone pa še deviz ni treba tratiti zanj, zato smo pred leli tudi pri nas spodbujali napravo ribezovih nasadov. Vendar je prvo navduši6 kmalu začelo plahneti, saj so pridelovalci spoznali, kako zahtevna je ta rastlina in kako negotov je njen pridelek. Zlasti pozebe so jemale voljo v zadnjih treh letih so kar trikrat za p. zdesetkale letino. Ribez je pač občutljiva rastlina. Lahko jo prizadene že zimski Di^fk-iČe 86 -*e ve8etac*Ja prejšnje leto zavlekla ali če je nasad dozo 7- ■M*n Z dua.čnimi gnojili in les do zime dobro ne »m n' Zimska pozeba je nevarna zlasti za najzgodnejšo sorto kiH”?23’ nizozemsko sorto rosental, ki sicer obilno rodi in M razš*Iiena zlasti na Nemškem. takon°g0,boljod zimske je nevarna pomladanska pozeba. Ribez skoraiZ8°* kfsti in cveti, da ga pomladanski mraz če le je, njenih foto.vo pomori. Varnejši so le nasadi na nekoliko dvig-Prideln 6 ■ ter na os°jn*h legah. Stalna nevarnost in izgube v 2avaru r^eza 50 že vseskozi silile pridelovalce da nasade °be str ^ z.avarovalnicah vendar z njimi dolgo niso našli za mislili h*11 sPrejemlj*vih rešitev. Šele ko so pri zavarovanju odri bezu m?e sadne vrste pogoje zavarovanja prilagodili samo ki kaže v *efu obneslo poskusno zavarovanje ribeza, ^dai stvar le na pravi poti. de,ovalcM °,b.likovani posebiu pogoji za zavarovanje ribeza. Pri-^°°perac-- ribez zavarujejo le prek zadruge ali obrata za Je za to se jih mora odločiti vsaj tri četrtine. Pridelek Več do6(w^a,Varo\ati do višine proizvodnih stroškov toda nai-n*er. § pridelka na hektar, pri štiriletnih nasadih na pri- jeto- P°l°vico v p ta^° zavarovanje zajelo petino nasadov, lani pa že Vafci črneon .®aviu> Kier so Pr> nas edini pomembnejši pridelo-^odnin! ,eza’ je bilo izplačano 2,2 milijona novih din P°m°gl0 k ’ Kar je ublažilo škodo zaradi pozebe in, upajmo, pri-KrčJii emu, da se bodo ribezovi nasadi prej širili kot pa 1 i ZAK^ucni KA ČVN Pokušnja cvička tudi v Podbočju 23. in 24 februarja v Kerinovi gostilni Ožji vinogradniški okoliš Podbočje, ki združuje predele Gadove peči, Brezovce, Banovca, Bočja in drugih Po toči zvon iti je prepozno tudi v Črnomlju Nevšečna pozeba in toča prihajata v goste tudi k metliškim vinogradnikom, toda slednji že več let vedo, da škodo lahko delno ublažijo s kolektivnim zavarovanjem proti njima. Tovrstno zavarovanje pa si stežka utira pot pri črnomaljskih vinogradnikih. Lani je vinograde sicer zavarovalo nekaj več vinogradnikov, toda še vedno premalo. Premija je res visoka (metliška zadruga npr. plača za svoje kooperante 0,60 dinarjev pri litru vina, pogoj pa je, da vinogradnik proda vsaj polovico zavarovane količine zadrugi), če pa štejemo visoke proizvodne stroške, pa na vsoto lahko gledamo v precej manjši luči. Morebitne škode tako ne trpi samo vinogradnik, ampak se razširi na večji krog zavarovancev. V črnomaljski zadrugi si prizadevajo povečati število vinogradnikov pri kolektivnem zavarovanju zoper pozebo in točo, zato so rok za zbiranje prijav izjemoma podaljšali do 1. marca. Prijave zbirajo obrato-vodje proizvodnih okolišev zadruge. F. DERGANC r Za Jugotaninovo izgubo krivi drugi? Večna sevniška tema Minuli četrtek se je ob ne ravno dobri udeležbi sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev sevniške občine. Sprejeli so delovni program, ki predvideva za vsak mesec obravnavo enega od perečih vprašanj. Tokrat izbrana tema - obravnava podjetje z največjo izgubo v občini (kar je, kot je znano Jugotanin) — je bila nedvomno dobro izbrana. Navsezadnje je bila to prilika za izmenjavo pogledov in mnenj, katerih je nedvomno veliko 'udi na zato nepoklicanih mestih. Zal je bila tudi ta lepa prilika bolj strel v prazno. Predstavnik Jugotanina Zlatko Tomažič se je očitno preveč zadržal na znani zgodovini, kar je še bolj zaskrbljujoče, na domnevnih zunanjih krivcih od inženiringa SMELT do trboveljske Strojne tovarne, samo na notranjih vzrokih in odnosih ne. Ali bo izguba ob zaključnem računu pokazala za Jugotanin že tri stare milijarde, ob tolikšnih rdečih številkah ni več bistveno. Želeti je, da bi tovarna dobila sanatorja, saj republiški sklad skupnih rezerv očitno ne po$oja več na bolj ali manj lepe oči. A. Z. I 5 * 1 s I ! I EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek Zaradi nujnosti nekaterih obvestil o cvičku v tej rubriki v 7. št. Dolenjskega lista šele danes nadaljujemo s prispevkom Franca Martinčiča iz 6. št pod nasloyom Misli o dolenjskem cvičku Neki francoski pisec je zapisal, da je gonja proti vinu gonja proti Franciji Omaloževanje, posmehovanje in še kaj obrekljivega je prav tako gonja proti cvičku in dolenjskemu vinogradniku. Dolenjski vinogradniki in vinarji dobro vemo, da je cviček iskano vino, saj do zdaj s pridelki nismo mogli kriti potreb po tej pijači, kar lahko potrdijo kleti v Brežicah, Kostanjevici in pri Hmeljniku v Novem mestu. Zaradi pomanjkanja je zato cviček večkrat predmet ponarejanja in zlorabe. Poleg tega pa vsako vino, ki zraste na Dolenjskem in se kot cviček daje v promet, še ni pravi cviček. Ponarejanje cvička ni samo norčevanje iz žuljev, dela in skrbi dolenjskega vinogradnika, temveč je tudi zavajanje potrošnika. Oškodovan je potrošnik, ki za prisluženi denar ni dobil tega, kar je želel, in vinogradnik, ki mu s takim ravnanjem razvrednotimo njegovo delo in trud. Vinarski zakonodaji se imamo zahvaliti, da je tudi tu že nekaj več reda. Ob tem vabim pivca, ki želi piti pristen cviček, takšnega, kot gi je pridelal dolenjski vinogradnik, da obišče vsakoletno prireditev „Teden dolenjskega cvička”, ki je v programu prireditve Društva vinogradnikov Dolenjske. Kakovost cvička Urednik rubrike „En hribček boril kupil” v lanski 44. številki Dolenjskega lista sodi, da je lahko cviček tudi kakovostno vino z geografskim poreklom, in predlaga popravek 21. ČL pravilnika o označevanju vina, po katerem je cviček samo namizno vino z geografskim poreklom. Sodim, da so naši vinarski strokovnjaki ob razpravljanju (brez sodelovanja Društva vinogradnikov) o kakovosti cvička sodili drugače in niso upoštevali kakovosti, ki jo cviček dosega na prireditvah Tedna dolenjskega cvička. Vemo, da naša dolenjska vina niso le namizna, temveč tudi kakovostna. Dober glas našim dolenjskim vinom moramo vrniti. Od raznih vplivov na kakovost cvička je velikega pomena izbira sort. Po mneniu prof. dr. Hrčka bomo morali Dolenjci imeti v vinogradu več kakovostnih sort (frankinje, rizlinga), ker bomo le tako doslegli resnično kakovosten pridelek cvička. Tovariš Doberšek je že v navedenem predlogu naštel zakonita določila o legah, kjer tudi po zakonu lahko pridelujemo kakovostna vina, in se torej oba predpisa križata. Žametovki odrekajo uvrstitev med kakovostne sorte, po novem (prof. Veselič) pa za kakovost ni odlučujoča sorta. Vendar je tudi žametovka v prvih letih po vojni in tudi lani na nekaterih legah dosegla 15 odstotkov sladkorja in jo lahko uvrstimo med kakovostno sorto. S pravilno obdelavo, gnojenjem, zaščito in pravočasno trgatvijo, pravilno in gitro predelavo bomo lahko pridelali resnično kakovosten cviček. Recepta za natančno razmerje sort za cviček ni mogoče dati in so že objavljena razmerja inž. Terčelja le posamezen poskus in splošno napotilo. Ze nekaj let z vzorci cvička sodelujem na pokušnji ob prireditvi Tedna dolenjskega cvička in dosegam /isoke, celo najvišje ocene. Moje razmerje sort za te cvičke so: 65 % rdečih sort in 35 % belih sort. Frankinje in žametovke je bilo vsake polovico, od belih sort pa 25 % laškega rizlinga in 10% kraljevine na skupno količino. Iz tega sledi, da imamo lahko tudi drugo razmerje sort za cviček, kot jih navaja inž. Terčelj v že objavljenih razmerjih v tq' rubriki iz lanskega leta. Težave kletarjenja Dolenjci smo dobri vinogradniki, ki v večini primerov pridelamo čudovito grozdje, toda lomimo ga pri spravilu pridelka. Zato naj vsak vinogradnik pri obnovi dobro premisli, ali bo grozdje sam predelal v vino ali ga bo pa prodal najbližjemu obratu OZD. Posoda, razne kletarske naprave so zelo drage stvari in si jih težko nabavimo. Največkrat naredi prav tisti, ki v jeseni odda grozdje v klet. Nima skrbi s predelavo, vrenjem, izluženjem barvil, pretekanjem in ga ne boli glava zaradi vinskih napak. Poreče kdo: „Zakaj pa ti ne oddajaš grozdja? ” Odgovarjam takole: lahko rečem, da spadam med pionirje vinogradniške obnove na šentjernejskem koncu v povojnem času. Vinogradi so mi začeli roditi, grozdje je bilo potrebno predelati, o kakšni sodobni kleti v bližini pa še sanjali nismo. Zdaj imam opremo za predelavo in jo uporabljam, da izkoristim drago investicijo v to opremo. FRANC MARTINČIČ DOLENJSKI UST I 5 V s N ** I MALOMARNI DO LEPOTE KRKE Krka pri Žužemberku slovi po lepih slapovih. Žal pa je tudi sem že prodrla človeška malomarnost, saj je v globoki strugi nad slapovi veliko odlagališče smeti. Gotovo bi morala krajevna skupnost Žužemberk ubrati pravo pot za rešitev tega problema, dokler ni še prepozno. Vendar ne sloni vsa odgovornost le na krajevni skupnosti, temveč tudi na krajanih, tudi mladih. STANKO SKOČIR KOZJANCI LETOS V ŠMARJE Okrožni odbor aktivistov in borcev OF za Kozjansko vsako leto sprejema delovni program srečanj in druge dejavnosti. Na sestanku, ki je bil 6. februarja v Krškem, so se udeleženci dogovorili, da bo letošnje srečanje borcev in aktivistov OF s kozjanskega območja v šmarski občini Kozjanci imajo namreč domicilno pravico v vseh treh posavskih občinah: v Laškem, Šentjurju in Šmarju. RIBNICA: DELAVCI NA SEMINARJE Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica in Klub samoupravljalcev bosta organizirala do konca junija več seminarjev, ki jih bo izvedla Delavska univerza. 2e ta mesec bo seminar za predsednike, podpredsednike in sekretarje osnovnih organizacij sindikata, ki se ga bo udeležilo okoli 100 delavcev. V marcu bo seminar za člane občinskih vodstvenih organov Zveze sindikatov. V aprilu bodo po območjih, v Ribnici pa celo ločeno po nekaterih večjih OZD, seminarji za člane izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Od februarja do maja bodo seminarji za člane delavskih svetov in delovnih kontrol in še nekateri drugi. . Za nadaljnji razmah Odreda belih brez Ustanovljena bo tudi področna zveza tabornikov V nedeljo dopoldne je 25 novih vodnikov Odreda belih brez s kratkim pohodom iz Crmoinjic do Semiča sklenilo enotedenski vodniški tečaj. Od torka do četrtka so imeli popoldanska predavanja v novem centru srednjih šol v Črnomlju, od petka do nedelje pa so bili v prijaznem Iskrinem domu v Crmošnjicah, kjer so teoriji pridružili tudi praktično delo v okolici. Domačim predavateljem so pomagali nekateri starejši člani Odreda gorjanskih tabornikov in inštruktorji občinske zveze tabornikov iz Novega mesta. Spletli so nove prijateljske vezi med črnomaljskimi in novomeškimi taborniki; pravi bodo organizirali tudi letošnji področni mnogoboj medvedkov in čebelic v Beli krajini S srečanjem ob tabornem ognju so v soboto zvečer taborniki v svoji sredini pozdravili Franceta Koširja, nosilca spomenice iz 1941, enega prvih belokranjskih borcev. Z zanimanjem so ga poslušali, ko je razgrnil prednje kratko zgodovino prve belokranjske in novomeške čete, razmah revolucije v tem delu domovine in povojno rast Bele krajine. Pripovedovanje zaslužnega organizatorja NOB o posebno težavnih pogojih zimskega bojevanja v letu 1941 in 1942 je še posebej pritegnilo mlade in hvaležne poslušalce. Razgibana dejavnost taborniških odredov v dolenjskih občinah bo v kratkem pripomogla tudi k ustanovitvi področne zveze tabornikov. Ko bi ji vsaj malo sledilo razumno sofinanciranje vsestransko pestre in koristne prizadevnosti zdaj že desetih odredov v štirih občinah, bi to še kako olajšalo naporno delo navdušenih organizatorjev in številnih prostovoljnih delavcev v četah, družinah in klubih tabornikov po Dolenjskem. TONE GOSNIK PRED DNEVI JE IMENOVAL pripravljalni odbor za praznovanje 130-letnice' metliške mestne godbe pododbore za finance za propagando, za kulturni program. Predsednik pododbora za finance je Niko Zupanič, pododbora za propagando foni Gašperič, pododbora za kulturni program pa Jože Mozetič. Delavec naj se čuti gospodarja Nekatere misli, izrečene ob dvodnevnem obisku Vinka Hafnerja v novomeški občini Na dvodnevnem obisku v treh novomeških delovnih organizacijah: v 1MV, Krki in Novoteksu ter na razšiijeni seji občinskega sindikalnega sveta, je bilo v pogovoru z Vinkom Hafneijem, predsednikom slovenskih sindikatov, predstavljenih niz podatkov o delu sindikatov, o gospodarskih rezultatih v preteklem letu in o trenutnih stabilizacijskih prizadevanjih, kot o usmeritvah za novi petletni plan. Ni možno v takem zapisu zajeti vse, kar je bilo povedano, pač pa na ton pogovora in vtise Vinka Hafneija in njegovih sodelavcev kažejo naslednje misli, ki jih je gost v teh dveh dneh izrekel med drugimi: • Po več letih sem spet v IMV. Kar so v tem času naredili, je izjemno težak, ambiciozen in napreden program, za katerega se moramo vsi skupaj kar najbolj angažirati in ga podpreti, da ga privedemo h NOVOTEKSOVA Pl AKFTA VINKU HAFNERJU Ob nedavnem obisku Vinka Hafnetja, predsednika slovenskih sindikatov, v tovarni Novoteks so gostu izročili Plaketo Novoteks ob njegovem življenjskem jubileju, kar je največje priznanje, ki ga delavski svet tovarne lahko podeli. Iskrene čestitke za 60-letnico je bil predsednik vesel in se je Novoteksovcem zahvalil. koncu. Čc bo uspel, bo prihranjenih v bodočnosti mnogo resnih težav. Obseg zdajšnje investicije, povečanja proizvodnje in nadaljnja usmeritev kaže na grozljivo velike številke. Vsega tega ne morejo sami obvladovati, zato potrebujejo pomoč tako občine, kot republike. V sklopu vsega tega je namreč še veliko nedorečenega. Tudi v tej hudi stiski ob investiciji in vseh drugih proizvodnih nalogah pa morajo v IMV hkrati skrbeti za razvoj samoupravljanja. • Letos bo potreben dodaten napor vsakega zaposlenega za tako rekoč manjši osebni dohodek, zato da bomo morda že prihodnje leto lahko spet normalno napredovali. ■ Odvisno pa je od vsakega aktivista, predvsem komunista, koliko bo z osebnim zgledom prispeval k temu. • V Krki sem bil pred nekako 12 leti. Že takrat sem občudoval njeno širokopoteznost, razvojni program in razvoj. Zdaj vidim, da ste v zadnjih letih spet naredili velik korak dalje. Ste nesporno nosilec razvoja tovrstne proizvodnje v Sloveniji in celo državi in mislim, da je vaš pristop do stabilizacije povsem na liniji družbenih stališč. Interes sindikata pa je ustvarjati med delavci razpoloženje, da se bodo čutili gospodarje in da bodo čutili odgovornost do stabilizacije. • V Novoteksu ob nizkih osebnih dohodkih vam uspeva donosno poslovati in namesto velike izgube, kot ste jo imeli pred leti, ustvarjate vsaj skromne sklade in amortizacijo. 2e to je velik napredek, ki smo ga lahko vsi skupaj veseli V Sloveniji je potrebno glede tekstilne industrije uveljaviti v novem srednjeročnem planu stališče, da ima ta veja industrije bodočnost, vendar brez povečevanja zaposlenih, pač pa z boljšo kvaliteto izdelkov. Vi imate tako usmeritev, in po lanskih delovnih rezultatih sodeč, lahko optimistično gledate naprej, čeravno se je treba zavedati, da bo letošnje leto težko za nas vse. R. B. NAJVEČ NESREČ V NASELJIH Po ugotovitvah delavcev novomeške UJV je bilo daleč največje število prometnih nesreč v lanskem letu v naseljih, kar 38,4 odstotka, ali 296 nezgod. Veliko ne zaostaja tudi magistralna cesta Bič-Bregana, kije zabeležila lani 158 trkov, na ostalih magistralnih cestah je bilo 69 nesreč, na regionalnih 152, ter na lokalnih in ostalih cestah 95. VEC domače HRANE Na področju kmetijstva in gozdarstva v črnomaljski občini sodi v letošnjem letu med prioritetne naloge izgradnja hladilnih bazenov za mleko. Ker bodo govedo pitali dalj časa, bodo posebno skrb posvetili pridelovanju kvalitetne domače krme, gradnji silosov in uvajanju čredinske paše. Na Krasincu bodo preuredili hleve za vzrejo jarčk. ' Malo inštruktorjev „Devet tečajev o prometnih predpisih za razne kategorije, ki jih je obiskovalo 280 kandidatov, smo imeli lani v našem AMD, “ je povedal za uvod v razgovor tajnik Avto-moto društva Ribnica Alojz Mihelič. Tečajnikov je bilo deoraj enako kot leto prej. Pri AMD Ribnica so posebno ponosni na uspeh tečajnikov pri izpitih. Ta se giblje pri različnih kategorijah med 80 in 90 odstotki To je v primerjavi z drugimi AMD precej nad povprečjem. Društvo pa ima tudi težave, ker mu manjka inštruktorjev. Stalno zaposlenega imajo le enega, šest pa honorarno. Izvršni odbor društva je že sprejel program dela za letos. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organizirala predavanja o prometnih predpisih za voznike motornih vozil, izvedla bo anonimno testiranje o znanju prometnih predpisov, predvajala bo filme o prometu, sodelovala pri organiziranju tekmovanja „Kaj veš o prometu? organizirala predavanje za vojaške šoferje in sodelovala pri urejanju cestno-prometne signalizacije v občini Komisija za rekreacijo in turizem bo organizirala piknik za člane AMD, izlet v neznano: za občinski praznik 26. marec pa že tradicionalno polaganje venca k spomeniku v Jelenovem žlebu. Komisija za avto -moto šport bo izvedla ocenjevalno vožnjo za voznike osebnih avtomobilov in motoriste. Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pa bo v okviru društva in vsake komisije posebej krepil družbeno samozaščito in varnost. Skrbel bo torej za boljšo varnost pešcev in vpznikov ter seveda za varnost pri delu društva. M. GLAVONJIC »Dolenjski list« v vsako družino iiiaili GOSTJE TUDI V „KRKI“ — Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov je s sodelavci obiskal tudi kolektiv tovarne „Krka“, kjer se je živo zanimal ne le za sindikalne probleme, ampak predvsem za zdajšnji gospodarski utrip podjetja. (Foto: R. Bačer) Po več letih nekaj za sklade V tovarni Novoteks bo po zaključnem računu ostalo 11 milijonov za sklade, dva tozda pa sta vrnila tudi že vse sanacijske kredite — Varčno gospodarjenje tu nič novega SNEMANJE ZA RTV V Kočevju je napovedano za 23. februar snemanje nekaterih kulturnih skupin za RTV Ljubljana, in sicer za oddajo „Iz naših krajev”. Predvidoma bodo posneli po več glasbenih točk ansambla Miheliča, noneta „Rog” in moškega pevskega zbora. »Ocenjujemo, da je naš osebni dohodek realen, da >pa drugod preveč izplačujejo, zato smatramo, da je bil družbeni dogovor o razporejanju dohodka potreben in koristen/1 so novoteksovci dejali v pogovoru z Vinkom Hafneijem, predsednikom slovenskih sindikatov, ko jih je pred nedavnim obiskal. V Novoteksu so imeli leta 1972 še 420 zaposlenih na nočnem delu, danes jih je samo še 130, od teh večina v metliškem tozdu, medtem ko je v srednjeročnem planu predvide- »Dolenjski list« v vsako družino no še nadaljnje postopno ukinjanje nočnega dela. Tej nalogi dajejo celo prednost. Tovarna z 2330 zaposlenimi - od teh jih je okrog 1500 v Novem mestu - je organizirana v 6 tozdov in delovno skupnost skupnih služb, je imela še pred ttemi leti veliko izgubo. Po lanskem zaključnem računu pa občutno kaže na boljše, čeravno težav ne manjka kot nasploh pri tekstilcih. Sanacijski program je kolektiv navedel na skrajno varčno poslovanje in tudi v letu 1979 so ravnali tako, čeprav uradno še ni bilo stabilizacije. Dohodek v tovarni je na primer porasel za več kot 52 odstotkov, za osebne dohodke pa so dali le 17,8 odst. več. Za največji uspeh preteklega leta pa je šteti dejstvo, da bodo lahko poravnali vse družbene obveznosti ostalo pa bo še 11 milijonov za sklade. Ni sicer veliko, vendar obetavna spodbuda. Lani je Novoteks izvozil za 65 milijonov dinarjev izdelkov, osvojil ameriški trg, kamor bo letos prodal za 100 milijonov dinarjev blaga in s tem kril vse lastne potrebe po uvozu surovin, barv in emikalij, ki jih potrebuje za proizvodnjo. Celoten uvoz z opremo vred pa vseeno ne bo krit, saj predvidevajo ob modernizaciji proizvodnje nekaj novih stiojev, če jih bo zaradi hudih uvoznih omejitev sploh možno uvoziti Usmeritev v novem planskem obdobju pa je v Novoteksu taka, da bodo s povečanjem izvoza krila najmanj 80 odst. uvoznih potreb, da bodo skušali doseči poslovno sodelovanje z industrijo v regiji predvsem z IMV in „Krko“, in da bo del proizvodnje namenjen novim proizvodom in tehničnim tkaninam, po katerih je na tržišču precej povpraševanja. R> B_ Sevnica še odrezana? Posvet o predvideni cestni politiki — pripravil gaje medobčinski svet SZDL za Posavje minuli četrtek v Sevnici - je bil lepa prilika za soočenje stališč delegatov in strokovne službe republiške cestne skupnosti. Povedanih je bilo ogromno številk o računih, ki se naši cestni skupno- % OVCE SE VRAČAJO V BOSNO - Letos bodo pastirji prej doma kot običajno. Mila zima jim je omogočila, da so nepričakovano zgodaj zapustili pašo v krajih okoli Nove Gorice in se napotili s čredami proti domačim planinam. Na sliki jih vidite, ko zapuščajo Posavje in nadaljujejo pot na Hrvaško. Pastirji upajo, da jim bo v prihodnje samoupravni sporazum, o svobodnem potovanju čred olajšal zimsko pašo. Zdaj imajo namreč veliko težav zaradi tega, ker je precej občin prepovedalo nomadsko pašo na svojem ozemlju. (Besedilo in slika: M. R.) sti nikakor ne izidejo. Dobro zastopstvo te skupnosti na čelu z inž. Počkarjem se je močno trudilo predstaviti možne inačice finančnega načrta skupnosti za zadnje leto iztekajočega se srednjeročnega načrta. Za Posavje kaže slabo, navkljub tolikšni želji po olepšavanju. Za vse tri posavske občine je namreč zanimivo, kakšne bodo ob koncu te petletke tako imenovane regionalne ceste. Brežiška občina bo imela posodobljenih največ — 97,5 odst. teh cest, krška občina 89 odst., medtem ko sevniška občina ne bi dosegla niti s posebnim sklepom RSC določenih 50 odst. (enaka obveza velja v republiki še za Kočevje in Laško), kajti zanjo naj bi obveljalo le 45 odst.! Ali lahko potegnemo križ nad nadaljnjimi deli v dolini Mirne ali novim mostom pri Dolenjem Bošta-nju (dela naj bi se pričela v marcu, v ponedeljek so zabijali količke), je trenutno morda še preuranjeno. To se prav gotovo ne sme zgoditi, zakaj Sevnica in njena industrija še vedno nimata urejene najkrajše cestne zveze z Ljubljano, in ta je po dolini Mirns^, Navsezadnje bi ta cesta z nadaljevanjem začetih del proti Planini povezala dvoje nerazvitih območij, Kozjansko in Dolenjsko. Le panika ali res mesna kriza? Ob pomanjkanju mesa so se gospodinje dobro znašle Lani so nas o pomankanju različnih dobrin večkrat pozdravile tudi nekoliko bolj prazne mesnice, kot smo bili navajeni. Ker se nam prve mesece letošnjega leta ne obeta nič boljše, smo vprašali nekatere gospodinje v Novem mestu, v kolikšni meri jih je prizadela mesna kriza in kako so se znašle v njej. ZDENKA KRUH - uslužbenka: ,,Kar navadili smo sc na obroke z manj mesa. Sicer pa jemo sedaj več zelenjave, piščancev. Nekoliko bolj hudo je le takrat, kadar ne dobim niti mesa za juho.” VERA GOSTIC - delavka: »Meso kupujem malokdaj, zato ga takrat vedno dobim. V glavnem jem v obratih družbene prehrane. Menim pa, da trgovine z mesom še nekaj časa ne bodo založene tako, kot so bile včasih, kajti odgovorni zatrjujejo, da imajo rejci slabe zaloge.” JOŽICA MAU - gospodinja: „Res je, teletine ni, a govedina in svinina je na -voljo vsak dan. Pri nas smo problem rešili s kurami, ribami, zelenjavo. Nikoli nismo bili v takšni stiski z mesom, da bi se morali poslužiti konzerv.” V ki VINKO CECELIC - prodajalec v ribarnici: „Odkar so ljudje začutili pomanjkanje incsa, kupujejo več rib, kot so jih prej-Pri nas jih imamo vsak dan na zalogi 14 vrst, povprečno pra jih prodamo okrog 200 kg na dan-Zdi se mi, da kupci še vse prema-lo posegajo po ribah. Glavni vzrok je v tem, da jih ne poznajo.” JOŽICA LIPEJ - prodajalk1 v mesnici na tržnici: „Menim, . ® ljudje delajo preveliko Panl*_ glede mesne krize. Priznati n10 ram, da se naše stranke ne pri žujejo nad založnostjo naše trg0 vine. Mesa imamo dovolj: g°ve_ 1,; dino, svinino in piščance ima*" , na zalogi vsak dan, teletino P enkrat na teden.” t M. BEZEK pisma in odmevi nisem »Dolenjski list« v vsako družino feb ruaria 1QRfl DOLENJSKI LIST OB SMRTI PISATELJA Nenadna smrt pisatelja Le-•opolda Suhodolčana je pretresla ; tudi dolenjske šolarje. 1 MATEJA CEKUTA piše, da so v šentjernejski šoli pripravili spominsko razstavo pisateljevih knjig, nižješolci, ki delujejo v dopisniškem krožku, pa so se med posebno literarno uro seznanili s pokojnikovim življenjem in delom. Artiški šolarji so med tekmovanjem za bralno značko prebrali že veliko Suhodolčanovih knjig, nedavna smrt pa je še posebej presunila našo dopisnico KATJO HALER, ki je bila povabljena na tiskovno konferenco s pisateljem. Slednjo je za 16. februar pripravljala revija Pionir, Suhodolčan pa naj bi odgovarjal na vprašanja mladih o svojem de*n in o tekmovanju za bralno značko, katerega pobudnik je bu. „Med počitnicami sem prebrala veliko njegovih knjig in podrobneje spoznala njegovo življenje in delo. Z veliko vnemo pripravljala vprašanja za to ječanje. Toda nanje ne bom dobila nikoli odgovorov.” piše Halerjeva. 9/v Jfc tuja/ Ponovno / in upajmo zadnje/ utemeljevanje štetja Na željo bralke v zadnji številki našega lista še enkrat in tokrat zadnjič utemeljujem, zakaj smo letos stopili v novo desetletje. Stvar je namreč čisto preprosta, seveda za tistega, ki ne zna računati le s celimi števili, ampak tudi z decimalkami. Najprej naj ji pojasnim s primerom, ki ga je navedla ona, se pravi z dinarju Štetje prvega desetaka (prvega stotaka, tisočaka itd.) se ne začne šele s prvim dinarjem, ampak s prvo paro (0,01 dinarja). Tudi 0,50 dinarja (50 para) je v okviru prvega dinarja itd. do 100 par, ko je zaključen prvi dinar in se takoj nato s 101 paro oz. 1,01 din začne štetje naslednjega, drugega dinarja, ki spet traja do 2 itd. do 9,99 din, kar je še vedno v okviru desetega (in ne devetega) do 10 din, kar je tudi še vedno le prvi desetak, šele pri 10,01 din pa se začne naslednji dinar in naslednji desetak. Samo to sem jaz tudi trdil. Ker pa gre pri sporni zadevi za leta oziroma desetletja, si to oglejmo kar pri letih, ki naj bi jih šteli, kar je bralki gotovo znano, od Kristusovega rojstva dalje. Kristus je bi) ob rojstvu star 0 let. Takoj z rojstvom (že prvi dan oz. uro ali celo sekundo) je stopil v prvo leto (in prvo desetletje) življenja. Za Novo leto leta 10 je bil torej star 10 let in je takoj po polnoči, kot je z rojstvom stopil v prvo leto, stopil v 11. leto in s tem tudi v drugo desetletje življenja. Z novim letom 1980 bi Kristus torej stopil tudi v novo, 199. desetletje. Samo to pa sem jaz trdil v nasprotju s tistimi, ki so trdili, da smo zdaj še v starem desetletju in da bomo v novo desetletje stopili šele leta 1981. Pismo bralke je nekoliko nejasno oz. zmedeno in njeno računstvo tudi. Takega računstva, kot ga navaja ona in ga pripisuje meni, seveda sploh ni in ga tudi jaz nikjer navajal. Bralka pa ima popolnoma prav, ko trdi, da desetletja zaključujemo z ničlo. Vendar to ne pomeni, da bomo šele s starim letom 1980 zaključili 198. desetletje, ampak smo ga že z minulim novim letom. VAS BRALEC BLAGOZVENEČE! Manager sodražiških fantov, ki sestavljajo glasbeno skupino z blagozvenečim imenom The group of whisper, si je dal izdelati posetnico, na kateri najdemo panoramski posnetek nekega mesta (če se ne motimo, gre za poljanski predel Ljubljane, sonce pa sveti nekje v smeri Sodražice), dvoje managerjevih naslovov in več številk official telephone. Kaj naj še rečem? Morda to, da fantom, katerih skupina se po naše imenuje Šepet, očitno ne manjka samozavesti, čeprav imajo le en posnetek na radiu in njihovo igranje v glavnem še ni prodrlo iz podeželskih plesnih dvoran. Če pa se bodo sčasoma le uveljavili tudi na svetovni rock sceni, prebivalci Ribnice pri Sodražici upajo, da bodo fantje v izjavah za velike svetovne časnike njihovo mesto preimenovali v YU-Liverpool. Sploh pa, zaenkrat še ni važno, kaj znaš, temveč to, da vizitko v angleščini imaš! JANEZ ŠKRABEC Lasten kot bi olajšal delo Iz dosedanjega dela metliškega društva invalidov m DVE PRIREDITVI Ob tridesetletnici smrti pisatelja Prežihovega Voranca smo žužember-ški šolarji pripravili dve prireditvi. Najprej so člani literarno-novinar-skega krožka razstavili nad 90 pisateljevih del v številnih jezikih. Knjige je posodila novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca, razstavo pa so popestrile fotografije, ki so Jih izdelali člani foto krožka, prika-rzovjile pa so pisateljev rojstni kraj. Na proslavi 15. februarja so člani re-citacijskega krožka prebrali tri Vo-rančeve črtice, šest ekip višješolcev Pa seje pomerilo v znanju posebnosti o življenju in delu pisatelja. TANJA KASTELIC V DVE SMERI NA IZLET Športnega dveva smo vedno veseli, še posebej, če lahko izbiramo med dvema zastavljenima ciljema. 14. februarja se je večina gimnazijcev odpeljala z avtobusi v zasneženo Kranjsko goro, kjer so sc lahko smučali, drsali ali celo kopali v bazenih v hotelih. Kdor ni šel v Kranjsko ro, je šel na pohod na Trško goro, r so obiskovalce čakale nekatere prijetne in koristne naloge. IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto NA TEČAJU S KUMROVCANI Na nedavni letni konferenci našega taborniškega odreda smo sklenili, da bomo sodelovali s taborniki čete Javor iz Kumrovca. Sklep smo takoj spremenili v prvo dejanje, saj smo trije bizeljski taborniki v drugi polovici januarja odšli s Kumrovčani na tečaj za vodje čet in vodnike podra-vinskih tabornikov. Taborili smo v vasi Djuretina, 800 m od madžarske meje. Tečaja se nas je udeležilo okoli 40, ob rednem delu pa smo pripravili tudi nekaj pestrih kulturnih večerov. Za sodelovanje na tečaju smo dobili diplome. SUZANA BRUDAR odred Bizeljskih goric arja počastili s kratkim kulturnim programom, obiskali pa so nas tudi člani uredništva revije Kurirček. Glavni urednik Janez Kajzer nam je predstavil pisatelja Miho Mateta in ilustratorja Matjaža Šmidta, učenci pa smo se z vsemi tremi pogovarjali o njihovem delu. JOŽICA KASTELIC SPORAZUM MED ŠOLARJI IN GOZDARJI Predstavniki pionirskega odreda Janka Starihe iz črnomaljske osnovne šole so pred kratkim podpisali samoupravni sporazum z družbenim in zasebnim sektorjem GG Črnomelj. Sporazum določa, da bodo učenci pomagali pri gojenju, urejanju in varstvu gozdov pred požari, gozdarji pa bodo šolarjem predvajali filme in diapozitive o gozdovih ter jih seznanjali z gozdarskimi poklici. NATALIJA PIŠEC novin. krožek OŠ Črnomelj ZA PRAZNIK IGRICA IN FILM Resda šele teden dni kasneje, zato pa toliko bolj prisrčno, smo metliški osnovnošolci počastili slovenski kulturni praznik. Najprej smo si ogledali igrico „Zvezdica zaspanka”, ki so jo uprizorili člani dramatskega krožka. Zatem smo z zanimanjem sledili filmu „Idealist”, posnetem po romanu I. Cankarja „Martin Kačur”. Člani novin. krožka FILATELISTIČNI KOTIČEK*. LETOS 36 PRILOŽNOSTNIH ZNAMK „Jugomarke”, delovna organizacija za izdelavo in promet poštnih znamk v Beogradu, je izdala letošnji program za izdajo znamk. Izšlo bo razen rednih frankovnih znamk še 36 priložnostnih znamk za razne obletnice, počastitve, proslave in podobno v skupni nominalni vrednosti 187,00 din in 17 priložnostnih ovojnic po 2,50 din. Izdane bodo tudi običajne ovojnice prvega dne. Zanimivo je, da bo imela največja serija samo 5 znamk, največ pa bo serij s po dvema do štirimi znamkami. Zadnja serija 5 znamk bo izšla kot reprodukcija umetnosti 28. novembra. Tak je načrt. Pričakujemo pa lahko, da bodo med letom vrinjene v program S^Jcakšne nepredvidene znamke ali celo serije. To se je namreč dogajalo vsa minula leta. A. A. Alkotest za lopato ni uspel Kako ugotavljati vinjenost na delovnem mestu - čuden primer iz Kočevja Jaz, Alojz Urh, zaposlen pri Komunali Kočevje, sem na cesti v Kočevju odmetaval 16. januarja sneg. Prišel je namestnik delovodjo Lado Eberle in mi rekel, naj prinesem malo lopato v skladišče, da bom dobil večjo. To sem tudi storil. Potem se je začelo. Rekel mi je, da moram biti čez pet minut na mostu pri cerkvi. Odgovoril sem mu, da ne bom z lopato tekal po mestu Nato mi je rekel, da sem vinjen. Zahteval je, da gremo na postajo milice na alkotest in da naj bo prisoten direktor Marjan Kosten. Ker je bil direktor odsoten je tovariš Vlado Eberle vzel za pričo tehničnega vodjo Emo Marinčič. Tako smo šli vsi trije na milico. Vlado je zahteval pri dežurnem miličniku naj napravi alkotest. Miličnik mu je odgovoril, da me ne more testirati ker nisem napravil nobenega prekrška. Potem smo došli na podjetje „Komunala“. Nato je Eberle telefoniral na ITAS, če imajo balončke za alkotest. Nič mu niso odgovorili. Tov. Ema je na Vladovo zahtevo napisala naročilnico za odvzem krvi v ambulanti. Vlado me je peljal v ambulanto na odvzem krvi in sicer k dr. Vizjaku. Rekel sem doktorju, če vzame kri Vladu, naj tudi meni, drugače pa ne. Doktor se ni strinjal z odvzemom krvi in je dejal, da smo opravili ter da lahko gremo. Lado je vzel naročilnico in odšel iz ambulante jaz pa kasneje za njim- ALOJZ URH Zajčje polje 15 KOČEVJE organe, naj jim zagotovi prostor za lastno pisarno. Pokazalo se je, da je potrebno, da Dl v občini Metlika deluje še naprej, vendar dela do sedaj v zelo težkih razmerah. Tinca Molek, tajnica in obenem knjigovodja, dela vse na svojem domu, pripravlja sestanke in seje ter spreje-.ma na posvet člane društva. R. F. VSAK ČETRTEK POLNA TORBA — Zato, da Dolenjski list že trideset let prihaja v skoraj 30 tisoč hiš po Dolenjski, skrbe poštarji.,Najbolj smo ošteti, če pridemo v hišo brez pokojnine ali pa v četrtek brez Dolenjskega lista. Nekajkrat se je to že zgodilo, le redkokdaj pa po naši krivdi”, je povedal eden izmed trinajstčlanske ekipe novomeških poštaijev, potem ko so se zadnji četrtek zjutraj, otovorjeni z nekaj deset kilogramov težkimi torbami, zbrali in krenili na pot, da bo Dolenjski list čimprej v rokah bralcev. (Foto: Janez Pavlin) Zadnjič: »Prehitevamo čas” Društvo invalidov v Metliki deluje že četrto leto. Do sedaj ima v članjenih 238 članov. V preteklem letu je društvo še dokaj uspešno delovalo. Poskrbelo je za rekreacijo svojega članstva, priredilo več izletov: v Kumrovec, bolnico „Franjo” pri Cerknem, na Bazo 20, po Gorenjski in v Celovec. Po izletih so imeli člani tudi družabne večere. Za novo leto so obdarili 36 svojih članov. Na posvetu, katerega se je udeležilo 12 članov in poverjenikov upravnega odbora Dl so ugotovili, da bi bilo delo še uspešnejše, če bi društvo imelo svoje prostore. L°Renz Pfaznik GRMSKI ŠOLI j —*-*uiv - - —------------ Letošnji slovenski kulturni i .^Po p0° učenc> OS Katja Rupena počastili 11. februarja tako, 1°*‘ PosluV^nih proslavah skupaj z grmskimi šolarji v grmski uPena) koncert znanega trio Lorenz. (Foto krožek OS Katja UREDNIKI KURIRČKA V CERKLJAH Praznik kulture smo učenci cerkeljske osnovne šole 12. febru- Invalidi so vključeni v dejavnosti raznih društev, družbenih organizacij in v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. V letu 1980 ima društvo namen razviti svoj prapor. V ta namen so ustanovili komisijo, katere naloga je pripraviti vse potrebno, da se zagotove materialna sredstva. Tudi komisija za rekreacijo in izlete bo pripravila svoj program. Nadalje so sklenili na posvetu, da bodo prosili pristojne Čudna nasprotja Mleko v premajhni, praški pa v preveliki embalaži Naši proizvajalci in trgovci si čudno razlagajo svoj prispevek k stabilizaciji in taki založenosti trga, kot jo kupci žele. Navedemo naj le dva primera: z alpskim mlekom in praškom za pomivanje posode. V Kočevju skoraj ne dobiš alpskega mleka v litrski embalaži, pač pa ga je vedno dovolj v embalaži po dva decilitra. Taka prodaja je za kupce dražja. Razen tega pa, kot pišejo časopisi, to embalažo delajo iz nafte. Seveda porabijo naši proizvajalci več nafte, če zapakirajo isto količino mleka v embalažo po dva deci, kot bi jo, če bi ga pakirali v pollitrsko in litrsko. Pr» nasprotno pa je s pralnimi praški za pomivalne stroje. V trgovinah zaman sprašuješ po kilogramskih zavitkih. Teh že dolgo ni. Lahko pa dobiš vrečo praška, ki tehta 40 kg! Tako si s praškom preskrbljen za tri do štiri leta, čeprav si tega ne želiš, saj se upravičeno bojiš, da se ti bo prašek strdil, preden ga boš lahko porabil. Seveda nobenemu občanu ni razumljivo, zakaj proizvajalci ne pakirajo praškov v kilogramske zavitke. Ce tega že ne store oni, bi bila lahko vsaj trgovina bolj elastična. Ni treba posebej razlagati, da tako poslovanje povzroča tudi motnje na trgu. Občane prisiliš, da si po nepotrebnem delajo zaloge za več let, zato pa bodo drugi ostali brez praškov ali pa bo potreben spet kakšen nepotreben uvoz. P. J. Kočevje plana naše žage. Prosim sporočila, ako želite še podobnih sestavkov, in navodila, do kdaj morajo biti pri vas, da pridejo v prihodnjo številko lista. Dalje prosim, da me uvrstite med vaše naročnike ter mi pošljete tudi položnico. Smrt fašimu - svobodo narodu!” Na to pismo sem dobil 7. decembra 1950 odgovor: „Ured-ništvo je Vaš dopis z velikim zadovoljstvom prejelo in je prepričano, da mu bodo sledili novL Vaš prvi dopis dokazuje, da imate smisel za dopisovanje in da vam je znano, o čem in kako je treba pisati” Prepričanje uredništva, ki ga je tedaj vodil Jože Zamljen, se je uresničilo in tako dopisujem v Dolenjski list že 30 let. Vse osnutke svojih sestavkov, katerim so priloženi izrezki objavljenih prispevkov, imam shranjene. Tako je nastal kar zajeten arhiv, v katerem je domala vse dogajanje z območja OLO Kočevje od leta 1949 dalje. Že iz teh osnutkov in izrezkov iz DL bi se dala z majhnimi dopolnili, posebno slikovnimi, sestaviti kronika Kočevja za teh 30 let. Oblikovno in vsebinsko je Dolenjski list po moji presoji hitro napredoval in pridobival naročnike. K temu so veliko pripomogli pismonoše z medsebojnim tekmovanjem, kdo bo nabral več novih naročnikov. Nove naloge in pomembnost za obveščanje na našem območju pa je dobil Dolenjski list, ko so 31. In tako sem začel. Najprej sem imel tremo, potem pa sem bil vedno bolj korajžen, da sem leta 1963 delal že kar s polno paro. Do danes sem „služU” trem našim novinarjem. Od Karla Oražma sem presedlal k Francetu Grivcu, ki me je nekoč nepričakovano obiskal, me intervjuval in slikal, kar se mi je zdelo veliko priznanje, ko je javno zapisal, kdo se skriva za kraticama ,V. P. Grivec me je predal sedanjemu novinarju Jožetu Primcu, ki sem mu zvesto služil vse do pred leti, ko sem zaradi bolezni in dolžnosti v družbenih organizacijah moral popustiti in prepustiti poročevalsko akcijo mlajšim in sposobnejšim tovarišem. V Dolenjskem listu me bralci še vedno poznajo kot „Ortneškega poročevalca”. Danes pišem bolj poredko. Za pisalni stroj sedem le še, če me kaj preveč zbode v očL Malo popišem, pogodrnjam, kaj priporočim in popravim, česar pa mladi ne poprimejo. Mislijo: „Ah, Prezelj je starokopiten! Korak mu peša, pa nas ne dohaja.” Pa še res je tako. Dolenjski list se je doslej razrastel in priljubil po vsej naši širni Dolenjski, da menda ni ne hiše ne urada in ne tovarne, kjer ga ne bi bralk Te dni, ko praznuje Dolenjski list 30-letnico, praznujem jaz 20 let dopisništva v Dolenjskem listu in mu ostajam zvest, čeprav so me medtem vabili k sodelovanju tudi v druge časopise. / decembra 1963 prenehale izhajati lokalne kočevske Novice. To poslanstvo je Dolenjski list v celoti izpolnil in uspel ter tako postal eden najboljših tednikov.” Vladimir Prezelj: dopisnik 20 let „K dopisovanju me je leta 1960 pritegnil tedanji novinar kočevskih Novic Karel Oražcm. Tedaj sem bil šef železniške postaje v Ortneku in sva se večkrat srečala ali videla na vlaku ali postaji v Žlebiču. Pogovarjala sva se o novicah iz političnega in društvenega življenja. Ob takih priložnostih me je spodbujal, naj kaj napišem in pošljem v uredništvo Novic. „Napiši, kaj se v Ortneški dolini dogaja, kaj je prav in kaj narobe, saj si družbeni in politični delavec, razen tega pa še šef na železniški postaji, kjer se gotovo vsak dan kaj zanimivega zgodi.” „2. novembra 1949 sem prišel v takrat dokaj razvpito Kočevje, kjer živim sedaj že nad 30 let. Kmalu sem se vživel v delo za obnovo skoraj porušenega Kočevja in požganih ter praznih vasi. Menil sem, da je treba to vnemo ljudi za obnovo Kočevja in okolice zapisati, da ne bo šlo v pozabo. Zato sem se odločil dopisovati v takratno časopisje, med drugim tudi v tednik Dolenjski list. Prvi dopis sem poslal uredništvu Dolenjskega lista 4. decembra 1950. Poročal sem o izpolnitvi letnega plana na Scškovi žagi v Podgorski ulici. V spremnem dopisu sem napisal: „Kcr nam je bilo sporočeno na nedeljskem zasedanju okrajnih delegatov OF, da je vaš list mišljen tudi za dopisovanje iz našega okraja, Vam dostavljam kratek sestavek o izvršitvi letnega Andrej Arko: dopisujem 30 let ------------------------------------------------------- IGM "SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje /. v DE GRAMOZNICA IN CEMENTNI NE DRNOVO: 1 GRADBENEGA TEHNIKA za opravljanje nalog obdelave in sodelovanja pri pripravi del 1 RUDARSKEGA NADZORNIKA ali RUDARSKEGA TEHNIKA za opravljanje nalog operativnega vodenja del 1 DELOVODJO elektro stroke za opravljanje nalog operativnega vodenja del 2 KV ZIDARJA ali KV DELAVCA druge gradbene smeri za opravljanje montaže na terenu 3 PRIUČENE DELAVCE gradbene smeri za opravljanje manj zahtevnih betonerskih del II. .v DE GRAMOZNICA IN CEMENTNI N E BREGE: 1 GRADBENEGA TEHNIKA za opravljanje nalog obdelave in sodelovanja pri pripravi del 5 PRIUČENIH DELAVCEV GRADBENE SMERI ali nekvalificiranih delavcev za opravljanje manj zahtevnih betonerskih del III. v DE STROJNI OBRAT: 1 DELAVCA za opravljanje nalog upravljanja tovornjaka s prikolico in nalog vzdrževanja pogoj: šola za poklicne voznike in poklicna avtomehanična , šola ali priučitev za avtomehanika POGOJI: Poskusno delo traja za vse delavce dva meseca, prednost pri izbiri imajo kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM "SAVA" KŠRKO, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 132/7-80 N_______________________________________________________/ /----------------------------------------------—----v RAZPISNA KOMISIJA LEKARNE KRŠKO razpisuje v skladu s statutom prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je diplomiran inženir farmacije — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj dve leti prakse v lekarniški službi — da ima organizacijske sposobnosti in je moralno in politično neoporečen. Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija pri Lekarni Krško. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. v_________________________________________ 133/7 —80, SGP "PIONIR" NOVO MESTO, TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTE NALOGE IN OPRAVILA: 1. VODJA ZEMELJSKIH DEL — pogoji za sprejem: dokončana gradbena tehniška šola nizke gradnje, 4 leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit 2. GRADBENI DELOVODJA — pogoji: dokončana delovodska šola, 4 leta delovnih izkušenj. Prošnje poslati na naslov SGP „Pionir" Novo mesto, kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi. 131/7-80 V________________________________________________J ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, o. o. TOZD ELA NOVO MESTO, o.sub. o Objavlja prosta dela in naloge 1. PLANERJA - ANALITIKA 2. PLANERJA PROIZVODNJE 3. 3 ORODJARJE Pogoji pod: 1. višja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj 2. srednja tehniška šola elektro, oz. strojne, oz. ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj 3. poklicna kovinarska šola, najmanj 1 feto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 meseca Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA AVTOMATIKA TOZD ELA Novo mesto Ragovska c. 7a v 15 dneh po objavi. • 134/7—80 V__________________________________________________ / OBRTNIKI! KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI Obrtno združenje Brežice, Krško in Sevnica obvešča vse svoje člane, da bo v letu 1980 Temeljna posavska banka Krško kreditirala obrtno dejavnost. Prijave pošljite na svoja združenja najkasneje do vključno 5. marca 1980. Kredite bomo obravnavali po kriterijih prioritete razvoja malega gospodarstva. Kreditni odbor SGP »PIONIR" TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOGA - pogoj srednja gradbena ali smer IGM, lahko začetnik (eno delovno mesto) Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu 15 dni po sprejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusho delo. 148/8-80 SKUPSCINA OBČINE ČRNOMELJ ODDELEK ZA SPLOŠNO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE OBJA VLJA prosto delovno mesto ČISTILKE Pogoji za sprejem: kandidatinja mora imeti ustrezne zdravstvene sposobnosti Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi. Nastop dela lahko takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 14 dni. 139/8-80 ZLATARSTVO ŠEME LUKA Partizanska 1 NOVO MESTO VAM NUDI — izdelovanje nakita po naročilu — moderne poročne prstane — popravilo nakita — predelavo zlatih izdelkov DOLENJSKI LETALSKI CENTER nujno potrebuje ENOSOBNO STANOVANJE (sobo in kuhinjo) v Novem mestu ali bližnji okolici Ponudbe na gornji naslov ali po telefonu 21-107 /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto ugodnejši pogoji za pridobitev stanovanjskih posojil za občane LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto je že pričela uresničevati stališča, sklepe in priporočila za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji. V ta namen je: - v svoje planske dokumente za leto 1980 vgradila takšen sistem za kreditiranje stanovanjske graditve, da STIMULIRA PREDVSEM OBČANE, ki na osnovi varčevanja ali vezave sredstev v banki vlagajo svoja sredstva v stanovanjsko graditev; spremenila dosedanje bančne pravilnike za področje dodeljevanja stanovanjskih posojil. TAKO OD 15. FEBRUARJA 1980 DALJE VELJAJO TILE NOVI POGOJI: 1. ČE OBČAN VEZE SVOJA DINARSKA ALI DEVIZNA SREDSTVA V BANKI ALI CE BANKI PRODA DEVIZNA SREDSTVA IN VEZE TAKO DOBLJENA DINARSKA SREDSTVA: a) Višina posojila odstotek posojila na vezana sredstva doslej novo ■11 — mm b] Ijok, v katerem dobi posojilo — doslej je bila 6-mesečna čakalna doba; sedaj pa je ukinjena in občan dobi posojilo najkasneje v 30 dneh po predložitvi ustrezne dokumentacije o namenu porabe posojila. c) Obrestne mere ostale so neizpremenjene in sicer: — če veže sredstva v banki brezobrestno, plača za posojilo 5 %—ne obresti, — če želi, da mu banka vezana sredstva obrestuje po 7,5 %-ni obrestni meri, plača za posojilo 11 % obresti letno. 2. Banka je razširila obseg možnosti za pridobitev PREMOSTITVENEGA POSOJILA. Dobijo ga lahko stanovanjski varčevalci in to za vse namene, za katere so prejeli posojilo na osnovi stanovanjskega varčevanja. Tovrstna posojila dobijo na daljšo dobo pred potekom stanovanjskega varčevanja tisti občani, ki varčujejo na daljši rok. 3. Banka PONOVNO UVAJA VSELITVENA POSOJILA. Dobijo jih lahko za novogradnjo hiš ali nakup stanovanj tisti občani, ki so bili pri banki stanovanjski varčevalci in tisti, ki so v banki vezali najmanj 50.000.- din sredstev in so na tej osnovi že dobili stanovanjsko posojilo. Višina vselitvenega posojila je do 100.000.- din. Odplačilna doba je do 10 let in obrestna mera 6 %. Poleg ugodnejših pogojev za pridobitev stanovanjskih posojil je banka sprejela še poseben pravilnik, po katerem je omogočeno, da VSAK OBČAN, KI PRI BANKI VEZE DEVIZNA SREDSTVA ZA DOBO 6 MESECEV DO 5 LET, DOBI V DINARSKI PROTIVREDNOSTI POSOJILO ZA ISTO DOBO ZA NAMEN PO LASTNI POTREBI. S tem mu je omogočeno, da varčuje svoja devizna sredstva za kasnejšo porabo. 152/8-80 Čeprav so 17. julija 1942 Italijani še beležili spopade blizu vasi Cesta pri Zdenski vasi in čeprav so še vedno šarili okoli Male vasi pri Vidmu -Dobrepoljah, pa je čez dan postalo že jasno, da za osvobojeno ozemlje vzhodno od grebena Mala gora trenutno ni nobene nevarnosti Tedaj šele se je s položajev pri Kompoljah lahko umaknila 1. četa ui tako seje na Bobnovi senožeti pri Kalu nad Ambrusem spet zbral ves 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča. Tega dne je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet vznemiril vdor premične skupine divizije Isonzo čez Dolenjske Toplice na Kunč in Podstenice ter čez Podhosto na Gorenjo Toplo reber in na Komolec. Ukaz, ki ga je dobil Stanko Semič Daki tisti ve-ei> je bil v zvezi prav s tem vdorom. Bataljon je iz Ambrusa Proti Laščam nad Dvorom odšel ponoči ih peš... Jedro premične skupine divizije Isonzo je predstavljal bataljon 23. Pehotnega polka Como iz Črnomlja, okrepljen s fašisti, baterijo minometov 81 mm, mitralješko četo, oddelkom kraljevih karabinjerjev in Podobno, takp da je štela čez tisoč m°ž. Njena naloga je bila zasejati zmedo v partizansko zaledje, izvajati nasilno ogledništvo in zavajat i parti-zansko poveljstvo. Iz obrobja roških gozdov na vzhodu naj bi v notranjost potisnila kar največ partizanskih enot, da b* jih pozneje na Rogu dobil podse ofenzivni valjar, z odmikanjem od Roga pa naj bi partizansko poveljstvo navdala s slepilom, da naslednja ofenzivna faza ni namenjena Rogu. Prvi udar premične skupine divizije Isonzo je veljal severovzhodnemu osrčju Kočevskega Roga. Njegov namen in obliko je mogoče razbrati iz dnevnega poročila XI. armadnega zbora za 18. julij 1942, kije nastalo * pred velikim spopadom na Komolcu in ki se v izvlečku glasi: »Cona divizije Isonzo: Premična skupina nadaljuje čiščenje cone Topla reber-Rdeči kamen-Podsta-nice. En upornik ubit blizu Poljan. Desna kolona: dosežen je cilj Komolec, leva kolona: dosegla Podstenice. Skupine upornikov na begu so nosile s seboj mrtve in ranjene. Da bi ubežale obkolitvi premične skupine, so opustile material in orožje. Na terenu naštetih 14 ubitih upornikov. V conah, ki so bile doslej čiščene, so vse nastopajoče sile našle prekinitve cest, utrjevalna dela, telefonske linije, taborišča, barake, ambulante in skladišča, ki so jih naše čete uničile ... Obliko gibanja premične skupine divizije Isonzo ob tem prvem udaru si je najlaže predstaviti s skico, ki'to gibanje ponazarja, vendar je treba k že znanim dejstvom dati še nekaj pojasnil. Pobočnice leve kolone so 17. julija 1942 na pohodu od Dolenjskih Toplic proti Poljanam trčile na zasedo 4. čete 3. bataljona ZDO ter pri tem utrpele tri ranjene. Od tod prek Podturna na Kunč in Podstenice ni bilo večjih spopadov. Desna kolona pa je iz Podhoste mimo Sv. Petra čez Gorenjo Toplo reber do Komolca prišla v velikem loku popolnoma neovirano, ne pa tudi neopaženo.' Vest o Italijanih so prvi prinesli kmetje iz vasi Lašče in Klopce nad Dvorom, ki so pribežali s košenic pri Gornji Topli rebri, kjer so pospravljali seno. Potem je s patruljo petih borcev sovražnikom prišel na sled Franc Zavodnik-Jon, namestnik komaiidirja 3. čete 3. bataljona O. Ta je šel s svojimi tovariši previdno za Italijani po dobro uhojeni sledi do Gorenje Tople rebri proti jugovzhodu. O mraku so prišli blizu Komolca in tam zagledali italijanskega stražarja. Jon je takoj do batalj°nskega komandanta Alberta Jakopiča-Kajtimira dva orca s sporočilom, kje nameravajo talijani prenočiti, sam z dvema orcema pa je ostal pred Komolcem in oprezal vso noč, da jo Italijani ne 1 ,f.am Popihali, še preden bodo pnsti napadalci, kar pa je bUo malo jetno. Sovražniki so si namreč še ont h zgradili mitralješka £ z. a a kamenja in važ, to pa je da nameravajo tu ostati do P odnjega dne. Pa vendar, lahko bi se Premislili... žnemS Je čepela na zlo- kote sfifiis^nem Pobočju kopaste je Knm i*. vasj° m južni strani DoleniV T i Žleb’ ki * vleče °d dalj« n ♦ • e rebri mimo Komolca Ta žleb Jastrebarju in Podturnu, sklenjeni!JUŽne strani obdaja veriga vrhov t ln dokaj strmih gozdnatih K°moice!nerih srednji> najvišji in s 0d znožTtVZP°redni jc kota 912- spodnjim 83 grebena v isti ravni s "•etrov daW m V3Si je največ 300 yelike 1. • Na tej strani vasi, pri ta,*jani nrh CU dv°jniku, so imeli V't0 Polje mule- Rahlo valo-razProstitJ S košenicami se je Z ^u» kjer • Vas* Prot* sev ero-?aPiral g02d Je Planoto v polkrogu n°,a 881 * Južnim vrhom Pečke, “0‘enje TL. na Pot vodi od zhodnj «r .c rebri na zahodu, na £ POLOM, BOMBARDIRAN 5. JUNIJA 1942 PARTIZANSKI BOJ NA KOMOLCU Odlomek iz knjige Francija Strleta o Tomšičevi brigadi, ki bo predvidoma izšla jeseni crak gre mimo iz Stričkove mavzerice in Dadcl položaj za tremi smrekami, drugi za Franc Hro' str . zanoau, na 1 Vasi Komolec pa se veja: jugovzhodni krak gre mimo Jastrebarja proti Grofji mizi, severozahodni pa se polkrožno zasuka okoli kota 868 proti Gornji Topli rebri. Tudi s te strani je bilo zemljišče golo, poraščeno le z grmi in prepasano s plotovi. Vas jc štela 32 hiš in je bila brez cerkve. Ob vhodu z zahoda je stala le večja kapelica, pred njo pa samo še manjša in napol zidana hiša. Tod je bilo veliko češenj drobnic. NAČRT ZA NAPAD Stanko Semič-Daki s svojim bataljonom in Albert Jakopič-Kaj-timir z deli 3. bataljona ZDO sta v bukov gozd Učiteljev tal blizu Dolenje Tople rebri prišla še sredi noči. Poveljnika sta mislila, da so zašli, zato so borci popadali k počitku in zaspali. Ko jima je uspelo dobiti stik s Francem Zavodnikom —Jonom, sta naredila takle načrt za napad: 3. četa 3. bataljona ZDO, ki se je po prvem komandirju Francu Piclju-Franku imenovala tudiFren-kova in katere politični komisar je bil Rado Skrilba-Gorazd, naj napade na levem krilu v polkrogu od kote 868 navzdol, 3. četa 1. SPU bataljona, ki ji je poveljeval ranjeni Ludvik Praznik-Suljo, njen politični komisar pa je bil Janez Kožar-Prajer, naj napade z zahoda vzdolž glavne poti in južno od nje, 1. četa 1. SPU bataljona, ki ji je poveljeval Albin Dolšček, politični komisar pa je bil Edvard Podlogar-Vili, naj napade z jugovzhodnega in južnega roba Komolškega žleba, skrajno desno z jugovzhodnega dela Komolškega žleba pa 2. četa 1. SPU bataljona Toneta Tomšiča, ki ji je poveljeval Franc Mikuž-Volk, politični komisar pa je bil Zvone Slak-Tilen. Vas Komolec in Italijane v njej bi tako napadalci polkrožno obkolili, četa 3. bataljona ZDO pa bi morala Komolško polje zaobiti po severnem robu in bežeče Italijane prestreči nekje pri grebenu Pečke. Po pismenem ukazu bi morali Italijane napasti še ponoči, ker pa so mislili, da so zašli, in so zaspali, so sklenili, da bodo sovražnike napadli ob zori, ko bodo italijanski vojaki še matasti od spanca in ko še ne bodo opravili z vsem, kar je treba narediti zjutraj. Napadalci so proti izhodiščem za napad krenili Š9. pred začetkom svitanja. Ko so pred sabo začutili vas, so se razdelili po četah v dva kraka in se začeli v strelcih previdno pomikati od kritja do kritja. Kje natančno se začne vas Komolec, so vedeli samo ogledniki s Francem Zavodnikom-Jpnom na čelu. Tako se je zgodilo, da so napadalci s severozahoda, ki naj bi na svojih izhodiščih počakali povelja za napad, dokler svojih izhodišč ne bi zasedle tudi čete z najdaljšo potjo, zašli preblizu prvih hiš. Začasni komandir 3. čete 3. bataljona ZDO Branko Defar, ki je kasneje dobil partizansko ime Striček, se je italijanskemu stražarju pred polleseno hišo pri kapelici priplazil na tri metre. Italijanski stražar-fašist si jc dal opraviti s češnjami tako, da je pripogibal veje in se stegoval do njih; zato ni opazil ne Strička ne njegovih tovarišev. Toda menda je zaznal neki šum in nenadoma uzrl zloveščega napadalca. Popolnoma jc otrpnil in začel spreminjati barve kot kameleon. Naposled je skušal seči po puški in izdavil komaj glasno: ,,Chi c la? “ iz Stričkove mavzerice in padci naprej proi Stričku, tako da je z bajonetom na puški oplazil Strička po roki do krvi. Tako se je začelo ... Branko Defar je bil že poprej vojak bivše vojske, zato jc vedel, da tam, kjer je stražar, mora biti tudi stražarski oddelek. Hitro jc oddal še štiri strele k dnu brunarice, znova napolnil puško in čakal, da bo prestregel umikajoče se fašiste. Smrtno je zadel še pomočnika mitraljezca s strelivom, italijanski mitraljezec pa mu je ušel. Potem je pokončal še fašista, ki se je bil zamaknil za podboj vrat, in tistega, ki je iskal kritje za okenskim okvirom. Tedaj se je ozrl nazaj. V dolinici pod seboj je zagledal stati človečka v kožnatem površniku in z usnjeno kapo, ki ga je z odobravanjem spodbujal: „Kar tako naprej! Kar tako naprej! “ Spomnil se je navodila, da mora vsak partizan paziti na morebitne belogardistične vrinjence, ki ostajajo odzad, potem pa streljajo partizane v hrbet. Ker tistega partizana ni poznal, je osorno dejal: „Ti, tovariš, takoj naprej, drugače te bom ustrelil! “ Šele drugi dan je izvedel, da jc bil tisti mali partizan sam Stanko Semič-Daki... Nekaj italijanskih vojakov se je bilo spravilo na češnje že navsezgodaj. Ti in tisti, ki so čuvali mule, so najprej dobili svoj obrok svinca. Daki je zapovedal juriš. Borci 3. čete 3. bataljona ZDO so krepko navalili, da bi vdrli v vas, še preden bi Italijani uredili odpor. Za naskok v tej smeri so bili dani vsi pogoji, ker so lahko jurišali po ravnem ali po položnem navzdol. Njihovi položaji so bili više od italijanskih in partizanske bombe so letele daleč. Toda Italijani so se začeli ogorčeno braniti kar iz hiš in nabijati kot sama strela. Skupina partizanov, v kateri so bili Jože Skufca-Martin, Pavle Keršič-Ježek, Franc Plevnik-Vojo, Miha Strumbelj, Anton Gregorič-Jakec in mitraljezec Janko, doma iz Podturna, se je spravila nad Italijane v drugi polleseni bajti na zgornjem robu vasi, ki je zapirala prehod čez plotove. Italijanski puškomitraljezec je svoje orožje postavil kar na okno in začel spuščati rafale na slepo tja, kjer se je kaj premaknilo. Toda mitraljezec Janko mu je ogenj vmil z debelimi obrestmi. Pomeril je četrt metra izpod okenske police v trhla jelova bruna in jih sesekljal v trske. Italijan je samo krknil, se vrgel navzgor in omahnil čez okno, na katerem je obvisel. Hip zatem je v bajto priletela bomba in jeknila zamolklo kakor v kleti. Bajta je bila zavzeta. V njej so se polastili puškomitraljeza, treh pušk, ene pištole, streliva in opreme... Desno od te čete, že pod potjo, je s svojo četo naskakoval Dakijev ljubljenec Ludvik Praznik-Suljo, še vedno z obvezo na glavi, tako da je videl le z enim očesom. Rana izpred dveh dni ga očitno ni prav nič motila, zakaj njegova povelja so bila jasna in domiselna. Najtežavnejši položaj za naskok je imela Dolščakova četa. Jurišati je bilo treba po hudi strmini navzgor proti vasi. Zato je Albin Dolščak del avtomatičnih orožij postavil nekako petdeset metrov od roba navzgor proti središču gozda na južnem bregu Komolškega žleba. Mitraljezec Tone Zupančič-Silvo in Franc Bclej-Frenk, doma s Štajerskega, sta imela dobro kritje. Prvi je imel položaj za tremi smrekami, drugi za skalno grobljo. Vas Komolec in prostore med hišami sta popolnoma obvladala. Italijani so v začetku še tekali in preskakovali od hiše do hiše. Ker pa je bilo več ranjenih, se raje niso izpostavljali mitralješkim curkom... Z dvema puškomitraljezoma in polovico strelcev pa je Dolščak naskakoval vas navzlic strmini. Očitno je nameraval Italijanom zaseči tovorne živali. Posebno hud boj se je vnel blizu nekega vodnjaka. Tam se je zlasti izkazal mitraljezec Alojz Kožar-Slave. Ob vodnjaku je pokosil kar precej Italijanov. Na vsak način si je hotel prilastiti živo mulo, ki je bila skupaj z drugimi privezana pri kozolcu. Skupaj še z enim borcem jo je poizkušal odvezati, toda vsakič ju je od tam odgnal italijanski mitraljezec. Ko je Slave spoznal, da mu ne bo mogoče dobiti mul, je vse postrelil. Drugo navezo mul je potolkel puškomitraljezec Ivan Klančar-Maček, ki 50 ga klicali tudi Visoški hlapec. Ta je pripadal 2. četi, ki je napadala na skrajnem desnem krilu. Lisicam in medvedom sta nastrelila toliko mesa, da ga je bilo za nekaj meseccv... ITALIJANOM PRIDE POMOČ Druga četa, ki ji je poveljeval Franc Mikuž-Volk, se je morala za boj razvijati in se raztegovati oroti vzhodu že med streljanjem, vendar pred sabo do vasi ni imela take strmine kot prva. Mitraljezec Ivan Klančar -Maček si je našel zaklon za nekim hrastovim paro bk o m na spoju med svojo in 1. četo. Od tam je obdeloval Italijane, da si niso upali pomoliti iz zaklonov niti čelade. Tudi ta četa je skušala vdreti v vas. Pri enem od naskokov je bil Stane Režen ranjen v nogo. Borci 3. čete 3. bataljona ZDO niso imeli nobenega pravega zaklona. Po prvem uspehu so urišali dalje in vpadli v vas. Skupina, ki je bila zavzela polleseno bajto, je prodrla na vrtove do nekega plotu. Od tam dalje so sc bojevali od hiše do hiše. Hoteli so Italijane izriniti iz vasi.-Toda ti so se dobro zavedali, da bodo na planem prišli pod žrela partizanskih strojnic, zato so sc zagrizeno upirali... Italijani so se tiščali v hišah za zidovi. Od tam so odgovarjali na slepo in prežali, da se jim kdo od partizanov ne bi prikradel blizu okna. Tako je borba sčasoma prešla v mrtvi tek, zanimivo pa je, da v tem času italijanski minometi sploh niso prišli do izraza. Mine so padale povečini predaleč ali pa prenizko. To je trajalo od zore pa do devetih, ko je Italijanom na Komolcu prihitela na pomoč kolona sPodstenic. Tedaj se je bitka prevesila v škodo partizanov.. . Italijani so začeli pobočje kote 868 obdelovati s topovi. Najprej so streljali z navadnimi granatami, potem pa so začeli s šrapneli. V naskok so pognali pehoto, ki so jo borci ZDO dvakrat odbili. Tretjič so Italijani položaje 3. čete 3. bataljona ZDO obšli ter hkrati navalili čelno ter od zadaj in z boka. Nobenega izgloda za uspeh ni bilo več, zato sta Stanko Semič-Daki in Albert Jakopič-Kajtimir ukazala umik. T oda umik je bil zelo težaven. Že močno zdelani Italijani v vasi so dobili pogum in prešli so v splošen napad. Franc Hrovat-Gašper iz Suljevc čete, doma iz Rumanje vasi, je med umikom zašel preveč na levo in se nenadoma znašel iz oči v oči z Italijanom, ki je nanj streljal z brzostrelko skozi grm in ga zadel v meča. Toda Gašper je imel še toliko prisotnosti, da je Italijana pokončal s strelom iz mevzerice ... Italijani so dobili v precep tudi mitraljezca iz 3. čete 3. bataljona ZDO. Hoteli so ujeti živega. Daki je ukazal, da ga je treba rešiti za vsako ceno, in umikajoči sc partizani so se pognali v nasprotni napad. Mitraljezec sc je izmazal, toda padla sta druga dva partizana ... Kljub ostri in hudi bitki sta za neko seneno kopico dva borca zaspala. Italijani so ju našli in zabodli. Kdo ve za podrobnosti? Objavljamo odlomek iz najnovejše knjige Francija Strleta „Tomšičeva brigada - uvodni del“, ki bo predvidoma izšla do jeseni letos. Avtor v njej obravnava malo znane dogodke, ljudi in enote iz prve polovice leta 1942, pretežno na območju sedanjih občin Cerknica, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje, Kočevje in Novo mesto. Pričujoči odlomek je posvečen skuj>-nem boju 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča in dveh čet 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda s premično skupino divizije Isonzo na Komolcu, ki ga gotovo pomni še mnogo preživelih borcev. Franci Strle prosi za pripombe in dopolnitve. Posebej ga zanima, kako se jc pisal komandir čete Ge ali Gedžo, ki je Italijane pričakala ob umiku s Komolca. Odbor ZDO ima na seznamu dva partizana s partizanskim imenom Ge. Prvi jc Ivan Kramar, roj. 1915 v Ameriki, ključavničar in podofi :ir bivše vojske, ki je bil v Krimskem, Dolenjskem in po italijanski ofenzivi v Zapadno dolenjskem odredu, umrl pa je leta 1977 v Naklem pri Kranju. Drugi je Jože Grbec-Ge, rojen v Novem mestu, v NOV od 1941, padel pa 1943 na Dolenjskem. Po izjavi Dušana Svare-Duleta je bil ta, ki ga iščemo, po poklicu dimnikarski pomočnik in je padel v Suhi krajini, vendar v Novem mestu o njem nismo mogli dobiti rojstnih podatkov, podatkov o poklicu in podatkov o sorodnikih. Kot Gedžota priče navajajo samo Franca Bobnarja, ta pa je bil po poklicu natakar in ni bil nikoli v ZDO. Vsakogar, ki bi kaj vedel o tem, kdo je bil komandir čete in kakšno število je imela četa, ki je Italijane 18. julija 1942 pričakala na umiku s Komolca, ali ki je pri tem spopadu sodeloval, naj potrebne podatke javi na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15/E, 61000 Ljubljana ali po telefonu na štev. 266 682! Dobrodošli so tudi podatki o padlih in ranjenih partizanih, ki v sestavku niso omenjeni... Tedaj je Italijanom zelo zrasel pogum. Toda partizanov si niso upali zasledovati daleč. Hitro so pospravili šila in kopita, si naložili mrtve in hudo ranjene ter se podvizali, da bi kar najhitreje prišli do Soteske. Toda na poti do tja jih je bil s četo prestregel še komandir Ge ali Gedžo in jim dal vetra, da so v Sotesko pribežali kakor poklapane kure. Bojišče na Komolcu je ostalo prazno. Že kmalu po poldnevu so Dakijeve patrulje ugotovile, da so Italijani izginili... PARTIZANSKEGA POROČILA O BOJU NI Partizansko poročilo o borbi na Komolcu sc ni ohranilo. Tudi italijansko poročilo je skopo, napisano v telegrafskem slogu. Glasi se: »Sporočamo, da so se med znano hajko 18. t.m. v kraju Topla Reber spopadli naši vojaki s komunisti. Pri tem so padli en podporočnik, en narednik, en pešak in dva črnosrajčnika, ranjeni pa en kapetan, enajst pešakov in en topničar. Slednji so bili 1’8. t. m. ob 20^ prepeljani v 24. poljsko bolnišnico. Nasprotnikove izgube niso znane ...“ O izgubljenem orožju, strelivu, opremi in hrani ter pobitih mulah Italijani niso zapisali nič. Vemo, da so izgubili en puškomitraljez, tri puške in eno pištolo, pobitih mul po skromnih partizanskih cenitvah pa je bilo najmanj trideset. Zaradi pobitih tovornih živali in naglice pa so morali Italijani na Komolcu pustiti veliko streliva, opreme in hrane. S tem v zvezi so zelo zanimivi spomini Edvarda Podlogarja-Vilija, ki jih kaže posneti zaradi velike prepričljivosti. „Ker je po vrnitvi na Smuko v našem bataljonu manjkal en tovariš, prav tako pa tudi v četi ZDO“, je zapisal Edvard Podlogar leta 1967, „sem bil določen v patruljo, da grem nazaj poiskat tovariša. Oba smo našli v neki požgani sušilnici. Tovariš iz ZDO je bil ranjen v ramo, naš tovariš pa je ostal pri njem za varstvo. Sli smo še skozi vas Komolec in videli, da so Italijani pretrpeli velike izgube. Po hišah je bilo ogromno okrvavljene gaze. Opazili smo, da so vsaki muli odsekali kopito. V neki hiši smo naleteli na vrečo italijanskega kruha, v drugi vreči pa na suho meso in slanino. Kljub temu da smo čutili lakoto, se hrane nismo dotaknili..." Mislili so namreč, da je hrana zastrupljena. S preprostim zdravniškim preizkusom pa se je izkazalo, da je užitna. Te navedbe se skladajo z izjavo Franca Hrovata-Gašperja, ki je povedal, da so Italijani na Komolcu pustili tudi veliko salam, drugih mesnih izdelkov in celo mesarskega orodja, kar vse so bili pred dvema dnevoma naropali pri mesarju Francu Sobarju v Dolenjskih Toplicah in nahote prinesli na Komolec partizanom ... LEKCIJA ITALIJANOM Pričevanja o številu padlih partizanov so različna. Zanesljivo vemo, da sta iz 3. čete 3. bataljona ZDO padla Tone Fifalt, doma iz Jurke vasi, in Tone Sadar, doma s Krke. Ponju na Komolec so šli z gasilskim vozom in ju slovesno pokopali na Smuki. Toda ob prekopu so svojci Toneta Sadarja našli v grobu tri trupla. Ranjeni so bili: Avgust Bradač-Gustelj, doma iz Podhoste, in še štirje iz 3. čete 3. bataljona ZDO ter Franc Hrovat-Gašper, doma iz Rumanje vasi, in Stane Režen, doma z Vrha nad Mokronogom, iz 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča. Največ preživelih udeležencev bitke na Komolcu meni, da je od Tomšičevih proletarcev padel samo en borec, kar se sklada z najdbo teh trupel, toda njegovega imena in priimka nismo mogli ugotoviti Ako zdaj potegnemo črto pod izgubami enih in drugih, vidimo, da so bile partizanske izgube za več kot polovico manjše od italijanskih, če upoštevamo, da so štiri partizanske čete štele skupaj 240 mož, kar je bilo vsaj za polovico manj od prvotne italijanske moči na Komolcu, po deveti uri pa so bilo italijanske sile najmanj štirikrat močnejše od partizanskih, je jasno, da partizani Italijanov niso mogli dotolči. Toda dali so jim izdatno lekcijo, zato gre bitko na Komolcu oceniti kot zelo uspešno za partizane. Tako so jo occnili tudi ljudje v vaseh od Soteske do Straže, kjer so Italijani nalagali svoje mrtvo in spravljali v bolnišnico ranjene. Ti so naštevali mnogo več padlih itaUjan skih vojakov, kot so jih poveljniki premične skupine priznali v žc povzetem besedilu, italijansko vojaštvo pa je po umiku s Komolca prevzel tudi velik strah ... I RANCI STRLI. DOLENJSKI UST TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 22. II. ©labod 1 8.55 TV V SOLI: Narava in mi, Makedonščina, Ruščina, Športna • rekreacija in zdravje 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Izobraževalna reportaža 15.05 UMETNOSTNO DRSANJE MOŠKIH, posnetek iz Lake Placida 15.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Lake Placida 16.45 POROČILA 16.50 ŠOLA SMUČANJA: TEK NA SMUČEH SOBOTA, 23. II. O labod 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 Z BESEDO IN SLIKO: ČKA 8.35 VRTEC NA OBISKU: ROBE SVET 8.55 SVETILNIK 9.25 PISANI SVET 9.55 E. Morgan: MARIE CURIE 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA 11.20 LJUDJE IN ZEMLJA PUN- NA- Spodobi se, da izvedo kaj o svojem rekreacijskem športu tudi tisti, ki s smučmi tečejo in ne le brzijo ali vijugajo po belih strminah. Danes se ' bodo seznanili z ustrezno opremo, beseda bo tekla o pravilnem mazanju smuči pa o tem, da tek na smučeh še zdaleč ni tako enostavna zadeva, kot sc morebiti komu zdi. Brez dobrega obvladanja prvih tekaških korakov je tek po snegu lahko zelo naporno opravilo. Zato bo govor tudi o korakih. Eden osnovnih je dvotaktni diagonalni korak, ki ga tekač zlagoma izpopolnjuje v močnejše in daljše drsanje. Zatem se je treba naučiti koraka s sočasnim odrivom od obeh palic. Šele po obvladanju tega se smučar lahko loti učenja enkoraka in dvo- n!ooa IZ ZGODBE V ZGODBO, lutkovna oddaja 17.15 DRUŽINA LESNIEWSKICH 17.40 OBZORNIK 17.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Lake Placida 18.45 OD REFLEKSA DO LOGIKE: OTROKOV SVET 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 HVALA ZA POZORNOST, zabavnoglasbena oddaja 12.20 POROČILA 14.10 HOKEJSKA TEKMA, posnetek iz Lake Placida 15.20 POROČILA 15.25 SEDMO SINDBADOVO POTOVANJE, mladinski film Sindbadovo nevesto spremeni vrač v pritlikavca in ga prisili, da mu pomaga iskati čarobno svetilko. Kaj se še vse zgodi, o tem govori ena od zgodb iz Tisoč in ene noči, otroci pa si jo bodo lahko ogledali v filmski izvedbi. Film, ki ga je pred 22 leti posnel ameriški režiser Nathan Juran, je poln filmskih zvijač in posebnih učinkov, ki jih prištevajo med najboljše v svetovni kinematografiji, zanje pa je poskrbel Ray Harryhausen. 16.50 NAŠ KRAJ 17.10 SLALOM ZA ZENSKE, posnetek iz Lake Placida 17.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos drugega teka iz Lake Placida 18.45 ROBI NOVO GNEZDO 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: ZUPAN NAŠEGA MESTA 21.00 TIGROVA BRIGADA _ Vsi, ki radi gledajo detektivke, bodo spet prišli na svoj račun. Danes in še ob' precej naslednjih petkovih večerih bodo televizijci predvajali zgodbe iz nanizanke, kije nastala na Francoskem. Slediti bo moč napetim akcijam Tigrove brigade, ki je na začetku tega stoletja pomagala nemočni francoski policiji reševati zapletene kriminalne pri-, mere. Brigado so ustanovili na ukaz tedanjega predsednika francoske republike Clemenceauja, imenovanega tudi Tiger. Odtod ime izurjenih brigadirjev, ki so neustrašni, kos še tako nabritim zlikovcem ... 21.55 V ZNAMENJU 22.10 ZABAVA VAS JAMES LAST 23.00 HOKEJSKA TEKMA, prenos iz Lake Placida 16.30 Test - 16.45 Zagrebška panorama - 17.30 Kratek film - 17.50 Glasbena nedigra - 17.55 Slalom za moške (prenos iz Lake Placida) -18.45 Izobraževalna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.1*5 Portreti: Nikola Kovačevič 21.00 POSLOVI SE OD JUTRIŠNJEGA DNE, film V petdesetih letih so v ameriški kinematografiji kot po tekočem traku izdelovali gangsterske filme. Med boljše štejejo dandanes tudi tega, ki si ga bomo ogledali drevi. 1950 ga je zrežiral Gordon Douglas. Gre za zgodbo o kriminalcu, ki pobegne iz zapora in se pripravlja na nove roparske podvige. To ni t. L akcijski film, ampak dokaj prepričljiva drama o glavnem junaku. Slednjega igra James Cagney, ob njem pa nastopajo še Barbara Payton, Ward Bond, Luther Adler, Helena Carter, Steve Brodie in drugi- 22.40 SMUČARSKI SKOKI NA 90-METRSKI SKAKALNICI, posnetek iz Lake Placida 23.40 POROČILA 16.45 Test - 17.00 Radnički : Jugoplastika (prenos košarkarske tekme) -18.35 Test - 18.55 Smučarski skoki na 90-metrski skakalnici (prenos iz Lake Placida) TOREK, 26. II. ©labod 9.15 TV V ŠOLI: Pristanišče, Ali NEDELJA, 24. II. ©labod i 8.20 POROČILA 8.25 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PRIMORSKA POJE 9.00 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 9.55 DISNEYEV SVET io.4o Čebelica maja 11.05 TV KAŽIPOT 11.30 IGRE NA SNEGU Zadnje igre na snegu (pred finalno prireditvijo, kajpak, ki bo čez tedoi dni v francoskem Megevu) bodo na JahorinL Šaljivo bodo ubrane na temo olimpijskih iger in zato se nekateri že šalijo, da se bodo te zimske igre Sarajevčanom morebiti bolje posrečile kot pa prave čez štiri leta. Za domačine bo paralelni slalom vozil nekdanji reprezentant v smuku Ajdin Pašovič. 13.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 14.05 POROČILA ZLATI CEKIN, posnetek otroške prireditve iz Bologne Pokroviteljstvo nad oddajo, ki so jo posneli ob zaključku mednarodnega leta otroka, je imel UNICEF, hkrati z italijanskimi otroki pa bodo nastopili še vrstniki iz Kalifornije, Švedske, Eritreje, Romunije, Pakistana in Argentine. Pevski zbori cicibanov bodo zapeli vrsto prikupnih pesmic. OD RUGOVSKE KLISURE DO PRIŠTINE, potopisna oddaja POROČILA UMETNOSTNO DRSANJE ŽENSK, posnetek iz Lake Placida NENADOMA LANSKEGA POLETJA, film Po eni najbolj krvavih dram Tennesseeja Williamsa je film 1959 posnel ameriški režiser Joseph L. Mankiewicz. Delo govori o dekletu, ki pospremi svojega homoseksualnega bratranca na vsakoletne počitnice v Evropo. Toda tamkaj se zgodi nekaj nezaslišanega, ob dekletovi ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka 16.05 ŠOLSKA TV: Hrvaško-slo-venski kmečki upor leta 1573, Prometni sistem SFRJ, Zemlja se spreminja Zgodovinarji ob hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1573 posebej poudarjajo to, da so bili politični cilji upornih"kmetov močno podobni ciljem poznejše meščanske revolucije. Kmetje so jasno povedali, da ne potrebujejo plemstva in da tudi cesarske posle lahko opravljajo sami. Toda za kmete je bila spet usodna bližina turške meje, pa ne zaradi Turkov, ampak zato, ker so bile ob meji močne cesarjeve čete, ki so upor zadušile, še preden se je dodobra razširil. V drugem prispevku bo govor o razvoju cestnega prometa v SFRJ, o pomembnih poteh v preteklosti pa o pomenu dandanašnjih magistralnih cest ipd. Zaključni prispevek bo šolarje seznanil o tem, kaj vse vpliva na nenehno spreminjanje zemeljskega površja. Beseda bo tekla o nastajanju zemeljske skorje, ozračja, jezer, morij, tekočih voda in podobnem. Prikazani bodo najpomembnejši naravni preoblikoval« zemeljskega površja: voda, veter, temperaturne spremembe, rastlinje, potresi, vulkanu 17.05 POROČILA 17.10 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 17.25 PUSTOLOVŠČINA 17.55 DALMATINSKE KLAPE 18.30 OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA . 20.55 G. Baissette: GROZDI MOJEGA VINOGRADA 21.45 V ZNAMENJU 22.00 BALETNJ PORTRET MAGDE VRHOVCEVE * 17.10 TV dnevnik v madžarščini' 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Življenje knjige j — 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Družina in družba' 22.00 Poezija SREDA, 27. II. labod 18.05 NA OBISKU BLUILIDŽANKE PAI ANSAM- 9.35 TV V ŠOLI: Za učitelje, Varujmo zobe 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalna oddaja, Kratek film, Predšolska vzgoja 17.00 POROČILA 17.05 Z BESEDO IN SLIKO: AVSTRALSKE PRAVLJICE 17.20 BIZANC, dokumentarna oddaja 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE! 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZEMELJSKI DNEVI TEČEJO ( po filmu pogovor z režiserjem) Ogledali si bomo tretji celovečerni film Gorana Paskaljeviča (prva dva sta Čuvaj plaže pozimi in Pes, ki je ljubil vlake), za katerega poznavalci pravijo, da je tako prežet s človečnostjo, da bolj ne bi mogel bitu Govori o starih ljudeh v domu upokojencev, režiser je snemal v naravnem okolju in s preprosti!** ljudmi.. Film je bil deležen velik*)1 priznanj na lanskem puljskem fes** valu in deluje kot dokumentarec. 21.50 MAJHNE SKRIVNOST* VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV • 21.55 V ZNAMENJU j22.10 625 17.00 Partizan : Bosna ( prenos košarkarske tekme) - 18.45 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.30 Glasbena oddaja — 22.15 TV dnevnik v ČETRTEK, 28. II. ©labod 9.10 TV V ŠOLI: Pred pomladjo, Matematika. Električna energija 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 15.25 ŠOLSKA TV: Edvard Kardelj: BOJ ZA PRIZNANJE IN prisotnosti mladi fantje bratranca pretepejo do smrti Dekle doživi živčni zlom, na pomoč ji pride zdravnik in temu se izpove. Zgodbe pa s tem še ni konec ... Glavno junakinjo je izvrstno odigrala Elisabeth Taylor, nastopajo še Montgomery Clift, Katharine Hepburn in drugi 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Pavič: VROCl VETER 21.00 HOKEJSKA TEKMA, prenos iz Lake Placida 23.00 ŠPORTNI PREGLED 23.25 POROČILA 23.30 TEKMOVANJE V ŠTIRI-SEDEŽNEM BOBU, posnetek iz Lake Placida 15.-35 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film 18.45 SVETILNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.30 JAZZ NA EKRANU: PLES NI ORKESTER RTV LJUBLJANA 22.00 V ZNAMENJU 22.15 SMUČARSKA TEKMO VANJA NA JAHORINI, reportaži* zapis NEODVISNOST NOVE JUGOSLAVIJE 1944 - 1957 (SPOMINI) 16.20 POROČILA 16.25 JESENICE : OLIMPIJA, prenos hokejske tekme (med drugim odmorom OBZORNIK) 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehnia za natančno tehtanje - 18.1! Znanost - 18.45 Humoristični klut - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kini oko - 23.00 Včeraj, danes, jutri \ PRVI RADIJSKI PROGRAM PONEDELJEK, 25. n. ©labod 1 8.55 TV V ŠOLI: Telefon, Korčula, Literatura 10.00 TV V ŠOLI: Matematika, Risanka, Zemljepis 14.40 DRSALNA REVIJA NAJBOLJŠIH, posnetek iz Lake Placida 15.10 ZAKLJUČEK ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER, posnetek iz Lake Placida 17.30 POROČILA 17.35 OTROCI POJEJO O PUSTU 17.50 mala Čudesa velike PRIRODE 18.05 SODOBNA MEDICINA: OPERATIVNO ZDRAVLJENJE KOLENA Najbrž sije težko predstavljati, da je revmatična obolenja moč zdraviti tudi s kirurškim nožem. Da je to res mogoče, bomo izvedeli iz oddaje, ki bo govorila o vstavitvi umetnega kolenskega sklepa. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Fo: SEDMA ZAPOVED - KRADI MALO MANJ Krstna izvedba te drame Daria Foja je bila 1964 v milanskem gledališču Odeon, pred dvema letoma pa so jo z velikim uspehom uprizorili tudi v SSG Trst. S te uprizoritve bomo gledali televizijsko priredbo dela, ki govori o velikopoteznih malverzacijah z zemljišči in podobnem. Zgodba je takale: Preprosto in lahkoverno dekle je po očetu podedovalo mesto občinske grobarke. Spozna propadlega komercialista, ki bi rad z njeno pomočjo prišel do zaupnih dokumentov, s katerimi bi lahko izsiljeval državne oblasti Dokumente hranijo redovnice v neki umobolnici Policijski komisar izve za nečedne namene, pokliče sodnika, da dokumente pregleda, ta pa povpraša za nasvet človeka še z višjega oblastniškega vrha. Končno pa se zgodi: vse, ki so imeli karkoli opraviti s to zadevo, zaprejo v umobolnico, dokumente pa zažgejo. Igrajo Miranda Cahafija, Silvij Kobal, Livij Bogateč, Andrijan Rustja in drugi, režiserske posle pa je opravil Jože Babič. 22.35 V ZNAMENJU PETEK, 22. II. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (V. Zupan - I. Petrič: Plašček za Barbaro). 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Nežka Snoj: Preprečevanje in zdravljenje čebelnih bolezni). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Balet Drsalci G. Meyerbera. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotiti za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 23. II. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Slavko Cepin: Vplivi načinov pitanja na klavne lastnosti mladih govedi). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Mladi mladim. 20.00 SObotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Ž lahkimi notami po Jugoslaviji 0.05 - 4.30 Nočni program. ' . 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Crni kruh (televizijska nadaljevanka) NEDELJA, 24. II. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (V. Azov: Ob spomeniku). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (A. Daudet: Lek prečastitega očeta Levičnika). 18.37 Na zgornji polici 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 25. II. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Milena Jazbec: Problemi in prihodnost zatiranja plevela v sadovnjakih in vinogradih). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 26. II. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 1,1.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (Silva Avšič: Siljenje zelenjave). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do premiere. 22.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevk: po Jugoslaviji 0.05 program. - 4, Noč SREDA, 27. II. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.! Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 radiom na poti 11.35 Znano priljubljeno. 12.10 Veliki zabav orkestru 12.30 Kmetijski nasv* (Mirko Leskošek: Kako povečati zboljšati pridelke s travnik°v 12.40 Ob izvirih ljudske „ kulture. 14.05 Razmišljamo, ugot* Ijamo... 14.25 Naši posluša' čestitajo in pozdravljajo. 15« Zabavna glasba. 18.00 Zborov* glasba v prostoru in času. 18.15 P" gost. 18.30 Odskočna deska. 1 “•! Minute z ansamblom Milana Ki*1 na. 20.00 Koncert za besedo. 20. Iz opusa Josipa Slavenskega. 21« Odlomki iz W. A. Mozarta OPt Figarova svatba. 22.30 Revija * venskih pevcev zabavne glaS 23.05 Lirični utrinki 23.10 JJ pred polnočjo. 0.05 — 4.30 N® program. ČETRTEK, 28. II. a 8.08 Z glasbo v dober dan. Mladina poje. 9.05 Z radiorr* poti. 11.35 Znano in Pl*'!1* ijji 12.10 Znane melodije. 12.30 ^ tijski nasveti (Tatjana Brumat-ka, sobna vzpenjalka). 12.40 do vasi 14.05 Enajsta šola. ^ Koncert za mlade poslušalce. v#> Jezikovni pogovori 15.30 Z«* glasba. 18.00 Vsa zemlja bo pc zapela. 18.15 Lokalne rad*)* uic*i staje se vklučujejo. 18.35 r. r j9,4-ca sonata za violino in klavir. ^ Minute z ansamblom Milah**,^ ža. 20.00 Četrtkov večer c*0' ^ pesmi in napevov. 21.05 večer (W. Wordsworth: - i0oir Goethe). 21.45 Lepe 22.30 Plesna glasba 'iz jug°^j# skih studiev. 23.05 L*rižni'oVai,slbra-anje 'J IVO, ževalno izogniti Dolenjcu „celjski grb” Celjani nagradili restavratorsko delo Viktorja Povšeta Ljudske in ponarodele Niso redki dolenjski rojaki, ki so se uveljavili in dobili priznanja drugje. Med take sodi akademski slikar in restavrator Viktor Povše, doma iz Dolenjskih Toplic, udomljen pa že skoraj dve desetletji v Celju. Prav tu je bil deležen najvišjega priznanja, ki ga podeljujejo Celjani ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot smo lahko prebrali v časniku, so podelili Viktoiju Povšetu „celjski grb“, v obrazložitvi pa so zapisali, Beograjski fotografi v gosteh V Dolenjski galeriji razstavlja trinajsterica fotokluba „Stiv Naumov" A PRED PRVO KOLONIJO Slikarske in kiparske razstave v Črnomlju so bile še do nedavnega silna redkost. Lani se jim je prvič posrečilo organizirati več takih prireditev. Obetavno naj bi bilo tudi to leto, ko med drugim načrtujejo prvo slikarsko-kiparsko. kolonijo, njene sadove pa nameravajo razstaviti v zgornji avli kulturnega doma. Obiskovalcev ne bo manjkalo. L W 'A | | Na stabilizacijskem prepihu Svoje programe bodo morali prevetriti vsi porabniki denarja, ki ga združuje novomeška izobraževalna skupnost — Samo nujne naložbe za šolstvo V šolskem letu, ki se je pravkar prevesili v drugo polovico, obiskuje v novomeški občini osnovnošolski pouk 7.176 učencev. Od tega jih je že 1.495 ali petina vseh deležnih celodnevne osnovne šole. Poleg tega jih je kakih 400 v tako imenovanem podaljšanem bivanju, kjer izvajajo le nekatere temeljne vzgojno-izobraževalne elemente celodnevne šole. Vsekakor je moč reči, da je v celodnevno osnovno šolo porabnikov že zahtevala, da' mora vsak zase narediti lasten stabilizacijski program in pri sebi pogledati, kaj lahko zmanjša, da bo kar najmanj bolelo. Pri osebnih dohodkih ne bo kaj privarčevati, ker že do zdaj niso bili zavidljivi. Če bi v šolah že morali uporabiti omejevalne škarje, naj bi z njimi segli med materialne izdatke. Predvsem pa naj bi se lotili varčevanja z velikim solidarnostnim čutom za tiste porabnike sredstev, ki bi jim kakršnokoli prikrajše-vanje povzročilo hujše motnje v izvajanju redne dejavnosti. Kaj pa bo z naložbami? »Program izgradnje osnovnošolskega prostora ne bi smel biti prizadet, ker temeljijo naložbe na samoprispevku,“ meni Močivnik. „Vseka-kor si bomo prizadevali, da bodo nemoteno stekle naložbe, ki so na prednostni listi. To so: gradnja centra usmerjenega izobraževanja, gradnja osnovne šole v Stopičah, gradnja prizidka ekonomsko-administrativnemu šolskemu centru in preureditev bivšega zdravstvenega doma za potrebe glasbene šole. Med temi ima spet prednost - po mojem, seveda — center usmerjenega izobraževanja - že zato, ker ta gradnja v marsičem pogojuje izvedbo usmerjenega izobraževanja, ki se v vseh prvih letnikih na srednji stopnji začenja že z novim šolskim letom. Naj povem, da bodo v kratkem znani izvajalci teh del, hkrati pa podpisane tudi vse druge pogodbe, da bi gradnja potekala nemoteno.11 L ZORAN^ zajetih več osemletkaijev, kot je bilo za letos določeno s srednjeročnim načrtom. Po načrtu celodnevne šole poteka v celoti učno-vzgojni proces v Dolenjskih Toplicah in na Prevolah, v Brusnicah in na dveh novomeških osemletkah (.Grm in Katja Rupena) pa unajo celodnevno šolo nižii razredi. Na več šolah v novomeški občini poteka pouk še vedno celoti ali delno v dveh izmenah. Vendar je izmen-. P51. celo nekoliko manjša, * ->e 23 letos predvideval ^ednjeročni plan. Z dogradijo šole v Šentjerneju pa nri„, Pr°blem večizmenskega Pouka v občini še bolj ubla- vih’N(tfjfJ$e vldjučevanje no-šoln k v v celodnevno nekoliko zavrla stabi-ki se ji, kar je povsem tudi vzgojno-področje ne pravi Maijan tajnik občinske skupnosti v Nd- VSa ,»^ejal bi> da a celodnevnošolska na ravni sedanjega Maijan Močivnik: „Težka in odgovorna naloga za izobraževalno skupnost in njene organe v stabilizacijskem le-tu.“ šolskega leta. Prav to pa pomeni za izobraževalno skupnost hudo breme, naj se še tako čudno sliši Jeseni 1979, ko se je začelo to šolsko leto, je bil program dejavnosti, ki jih financira izobraževalna skupnost, precej povečan. Kajpak je bilo treba v ta namen zagotoviti več sredstev. Povečana sredstva smo tudi načrtovali in bi šolsko leto zvozili normalno, če ne bi bilo omejevalnega posega v porabi. Ta pa je prišel s koledarskim in ne s šolskim letom, zato je problem, kako potrebe uskladiti z možnostmi, še hujši.“ Po Močivnikovem mnenju bo moč ta vprašanja reševati le z veliko mero razumevanja in strpnosti vseh prizadetih. Stabilizacijsko breme bo namreč nujno porazdeliti na vse porabnike sredstev izobraževalne skupnosti. Slednja je od Viktor Povše da si je Povše to visoko občinsko priznanje prislužil za „izredno natančno in strokovno delo pri ohranitvi kulturne dediščine celjskega omočja.“ Celjani so na Povšeta upravičeno ponosni, saj bi brez njegove velike ljubezni za dediščino sčasoma izgubili, na kar so že stoletja ponosni. Viktor Povše prihaja neredko kot restavratorski strokovnjak v Posavje, redkeje na Dolenjsko, kjer je doma. Med drugim je za dolga stoletja podaljšal življenje tako imenovani pleterski zbirki umetniških del, ki je razstavljena v kostanje-viškem gradu, oživil freske v sevniškem gradu in rešil pred propadom zidno slikavo v vrsti drugih objektov za posavsko-dolenjskem koncu. Bodi povedano, da bi se bil Povše enako kot pri Celjanih uveljavil v Novem mestu, če bi bilo to imelo dovolj posluha za službo, za katero ga je štipendiralo. Ker pa Povše, potem ko je končal svoje študije, v Novem mestu ni dobil ustreznega dela, se je od njega poslovil, kot kaže, za vselej. “POSLOVALNICA” UMETNOSTI - Dolenjska galerija v Novem mestu je postala pomembna prirediteljica likovnih razstav v južni Slovenci. Dolenjska galerija je za dabe tri tedne odprla vrata beograjskemu fotoklubu „Stiv Naumov”. Razstavo del trinajsterice njegovih članov so v galeriji odpili minuli petek, na ogled pa bo do 3. marca. Fotoklub „Stiv Naumov” dela od leta 1948, in sicer v okviru gradbene fakultete beograjske univerze. V pravilih ima zapisano, da so člani lahko tudi študentje drugih fakultet in sploh delovni ljudje, ne pa samo gradbeniki. Po tem načelu klub ves čas tudi deluje. V klubu se ukvarjajo zlasti s fotografijo, ki je namenjena razstavni dejavnosti. Člani so svoje delo prikazali že nešteto- krat na samostojnih in skupinskih razstavah. Dobili so številna skupinska in posamična priznanja. V Dolenjski galeriji razstavljajo: Ljubomir Skorič, Dragan B. Ivanovič, Danilo Stojičevič, Dragana Mrdžanov, Radmila Stojičevič, Raško Ojdrovič, Nebojša Ojdrovič, Milan Nikolič, Slaviša Nikolič, Mi^an Aleksič, Milan Cvetkovič, Ognjen Dalovič in Branislav Tomič. Kajpak šteje klub nekajkrat več članov, kot je naštetih tu, saj je ena njegovih glavnih značilnosti, da se nenehno pomlajuje. Oko kamere zdajšnjih raz-stavljalcev v Dolenjski galeriji išče motive iz mestnega in podeželskega okolja. Po izpovedni moči so blizu nekaterim najboljšim grafičnim stvaritvam naših umetnikov. Pravzprav bi lahko dejali, da ir sra v njihovih rokah ne de! ih posnetkov, marveč s! tudi za- tegadelj si velja o ogledati. Spored pesmi, ki jih bodo peli slovenski pevski zbori na letošnjem šentviškem taboru, je znan — Rok za prijave se izteka Za amaterizem le drobtine? Je stabilizacijska „plenkača" sevniško ZKO od vseh porabnikov kulturnega denarja najbolj prizadela? — Za ljubiteljsko kulturo celo manj kot dovoljuje resolucijska omejitev! Od znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični nas ločijo še štiije meseci. Kot smo že pisali, ho letošnja prireditev v dveh delih: v soboto, 21. junija, bodo zbori nastopili v skupinah v raznih dolenjskih krajih, v nedeljo, 22. junija, pa bodo, zliti v en zbor, peli na stalnem prizorišču v samem Šentvidu. Strokovni svet pod predsedstvom Mira Kokolja in umetniškega vodje Marka Muniha je nedavno določil program, ki ga bodo izvajali združeni zbori na osrednji laborski prireditvi. Program obsega enajst ljudskih ali ponarodelih pesmi, izbranih po izvoru v vseh slovenskih pokrajinah. Tako bo orjaški zbor po Prešernovi „Zdravljici“ - z njo bodo počastili 180-letnico pesnikovega rojstva — vsakokrat pod drugo taktirko zapel: ljudsko „Pleničke je prala“ v Bučarjevi priredbi, Kemjakovo „Rož, Podjuna, Zila‘“ ki je na Koroškem ponarodela, potem ljudsko „Ne hodi mi tode ponoči11 iz Slovenske Benečije, „Metliško kolo“, »Kranjčičev Juri“, dolenjsko ljudsko „Saj lepše rožce ni na sVet“, gorenjsko ,,Škrjanček poje“ pa primorsko „Smukovo“ in savinjsko „Mene glavca boli“. Na koncu bodo obiskovalci slišali - glasbeno novost za zbor s solom in godbo, ki jo je skladatelj Viktor Mihelčič posvetil 35-let-nici osvoboditve. Za nastop na šentviškem taboru se je prijavilo do zdaj kakih 120 zborov. Prijave in partiture pa so prireditelji razposlali še vsem tistim zborom iz Slovenije (vseh je kakih 200), ki so že do zdaj peli v Šentvidu pri Stični. Rok za prijave se bo iztekel 2. marca, nakar bo skupen sestanek vseh zborovodij, kjer se bodo dogovorili o podrobnostih. NE BREZ NAŠIH — Med prvimi so za nastop na letošnjem šentviškem taboru prijavili pevski zbori iz Dolenjske. Dve stvari sta bili značilni za sejo skupščine sevniške kulturne skupnosti 14. februarja: slaba udeležba delegatov, tako da je potekala seja ves čas na meji sklepčnosti, in burna, na trenutke pa tudi zelo vroča razprava. Govorci so se razvnemali zlasti ob posameznih razdelkih in številkah iz plana kulturne skupnosti za leto 1980, ki je seveda stabilizacijsko naravnan. Šlo je predvsem za to, da bi omejitev porabe na 16 odstotkov čutili vsi, da pa ne bi smeli bistveno prizadeti ene dejavnosti na račun druge. Za izhodišče je bilo spoznanje, da kulturna skupnost ni bogata, nobena dejavnost pa tako močnb razvita, da bi lahko v stabilizacijskem letu prenesla večje breme omejitev kot druge. V razpravi so se zavzemali zlasti za to, da bi omejitev porabe izvedli v razmerjih, sprejemljivih za vse porabnike. To pa se, očitno, ni zgodilo, saj je bil naposled sprejet plan, ki nekaterih dejavnosti ne zadovoljujejo. Posebno velja to za občinsko Zvezo kulturnih organizacij. Predsednik te organizacije Albert Felicijan je na seji odločno izjavil, da ZKO ne more biti zadovoljna s predvidenimi 270 tisočaki, še zlasti pa ne z razrezom, ki je sredstva tej organizaciji povečal le za 12,5 odstotka namesto dovoljenih 16. O tem, ali bo ZKO vsemu navkljub lahko izpolnila svoje poslanstvo v letošnjem letu, je tekla zelo glasna beseda. Amaterizem namreč mora živeti, pa če je to komu všeč ali ne. Seveda nekatere moti, da se na sevniškem odru zvrsti še premalo dogodkov, in poskušajo odvrniti pozornost na tisto, kar bi se naj bilo godilo za odrom. To je zmotilo tudi Petra Žuraja, vodjo Odra mladih, da je vprašanje načel že četrtič. Ob tem se tudi zastavlja glasna misel, ali ne bi reševanja takih vprašanj raje prenesli na pristojnejše mesto, na skupščini kulturne skupnosti pa uravnali tako politiko, ki bi bila spodbudna za nadaljnjo množično in kakovostno rast ljubiteljske kulturne dejavnosti. . ^ Iztržek iz življenja Dolenjske galerije V zadnjih petih letih je bilo pod njeno streho 86 razstav — Močno se je uveljavila fotografska razstavna dejavnost Dolenjska galerija je v zadnjih petih letih pripravila, posredovala in sodelovala pri postavitvi 113 razstav. Od tega je bilo pod njeno steho 86 razstav, v oddelku NOB so bile tri, šest razstav je galerija pripravila za v goste pri drugih muzejih, 18 takih prireditev pa so z njeno pomočjo organizirali delovni kolektivi. Razstave so bile pestre, na ogled pa so bile najrazličnejše zvrsti. Prevladovale so slikarske razstave, ki jih je bilo 40, kiparskih je bilo pet, grafičnih pa šest. Posebna razstava je bila posvečena otroški risbi, vprašanja oblikovanja pa so obravnavale tri razstave. V tem času se je zvrstilo tudi 13 fotografskih razstav. Zlasti ta zvrst se je v zadnjem času močno uveljavila. Tri razstave v galeriji so bile s področja arhitekture in urbanizma. Veliko pove podatek, da je bilo v Dolenjski galeriji moč videti dela in spremljati ustvarjalnost kakih 340 likovnikov in drugih ustvarjalcev. V skladu z možnostmi je galerija poskrbela tudi za ustrezno publiciteto avtorjev in njihovih del. Tako je ižšlo kakih 20 zloženk in prav toliko katalogov. Galerija je v zadnjih petih letih krepko povečala svoj umetnostni fond. Med drugim je za svojo stalno zbirko pridobila kakih 120 del raznih avtorjev. Ta dela so raznovrstna tudi glede na tehniko in čas nastanka. Bogastvo stalne zbirke so v zadnjih letih temeljito pregledali, najkvalitetnejša dela pa so dali restavrirati. Nekaj del je zob časa že krepko načel in jih bodo rešili le tako, da jih bodo zaupali konservatorjem. SENOVO Komisija za delovna razmerja RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO razpisuje. naslednje štipendije in učna mesta za leto 1980: - ŠTIPENDIJE 1 za socialnega delavca 2 za ekonomskega tehnika 15 za rudarske delavce - UČNA MESTA: 2 ključavničarjev 2 obratovnih elektrikarjev Kandidati naj pošljejo prošnje s kratkim življenjepisom, priporočilom šole ter zadnjim spričevalom Rudniku Senovo v 15 dneh po razpisu. 137/8-80 Komisija za delovna razmerja RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO oglaša naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: 1. 1 STRUGARJA 2. 2 OBRATOVNIH ELEKTRIKARJEV Poleg splošnih pogojev za izvajanje del oziroma nalog se zahtevajo še: pod 1: — kvalifikacija strugarja z 2-letno prakso pri strugarskih in rezkalnih delih pod 2: — kvalifikacija elektrikarja z 2-letno prakso pri elektrikarskih delih Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Rudnik rjavega premoga Senovo 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. 138/8-80 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE Komisije za delovna razmerja TOZD Splošnje gradnje, Gradbeni polizdelki in Igrad objavljajo naslednja prosta dela in naloge: 1. VEC PK ZIDARJEV, TESARJEV IN 2ELEZO-KRIVCEV zc opravljanje manj zahtevnih zidarskih,, tesarskih in železokrivskih del Pogoj: ustrezna usposobljenost za opravljanje teh nalog. 2. VEC KV ZIDARJEV, TESARJEV IN 2ELEZO-KRIVCEV za opravljanje zahtevnejših zidarskih, tesarskih in železokrivskih del Pogoj: končana poklicna šola ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljena delovna usposobljenost za opravljanje navedenih del in nekaj let delovnih izkušenj. Dela bodo na gradbiščih: v Ljubljani in okolici, Vrhniki in okolici, Grosupljem, Ribnici, Trebnjem in Mokronogu. Za vsa dela oziroma naloge se delo združuje za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela, določenega v pravilniku o delovnih razmerjih. Pismene vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, kadrovska služba. Taborska c. 13, Grosuplje. Kandidate za zaposlitev vabimo tudi na-osebni razgovor, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela. 136/8-80 NOVOLES KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA - TOZD "LIPA" KOSTANJEVICA razglaša prosta dela in naloge novoles 1. 2 mizarjev 2. 2 pomožnih delavcev pod naslednjimi pogoji: pod 1. dokončana poklicna šola mizarske stroke, delovne izkušnje zaželene pod 2. psihofizične sposobnosti za opravljanje del v proizvodnji - TOZD"BOR" KRŠKO razglaša prosta dela in naloge 1. vzdrževalca 2. 2. mizarjev pod naslednjimi pogoji: pod 1. dokončana poklicna šola ključavničarske stroke, zaželene delovne izkušnje na vzdrževanju pod 2. dokončana poklicna šola mizarske stroke, delovne izkušnje zaželene Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni od objave na naslov „Novoles", lesni kombinat, TOZD BOR Krško — kadrovski službi, 68270 Krško. 130/7-80 ŠOLSKI CENTER KRŠKO IN IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO Razpisujeta vpis v TRILETNO SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTRO STROKE -IZOBRAŽEVANJE OB DELU Pogoj za vpis je uspešno končana poklicna šola elektro stroke in zaposlitev. Prijave sprejemamo do 25. II. 1980 v tajništvu IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZA TEHNIŠKE STROKE, NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3. Začetek pouka bo 25. II. 1980 ob 16h v prostorih ICTS, Kristanova 60, Novo mesto (učilnica št 13). IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO 144/8-80 TOZD TRGOVSKA MRE2A v sestavi industrijskega kombinata »PLANIKA" KRANJ OB J A V L J A PROSTA dela in naloge 1 PRODAJALCA za prodajalno Kočevje, Trg zbora odposlancev 1 Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti trgovsko šolo. Zaželena je praksa v obutveni stroki. Poskusno delo 2 meseca. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prošnje ali dostavijo osebno v prodajalne. Rok za zasedbo delovnega mesta 30 dni. Rok obvestila 30 dni po izteku objave. 141/8-80 Delavski svet — ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO p. o. razpisuje na podlagi 122. in 123. člena statuta ZD Krško dela in naloge ZDRAVSTVENEGA DOMA DIREKTORJA KRŠKO Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. čl. Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Navedena dela oziroma naloge se razpisujejo za razdobje 4 *et' Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Krško z oznako na ovojnici: „Za razpisno komisijo". Rok za prijavo je 15 dni po objavi, o izidu razpisa pa bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 142/8-80 sečnja lesa CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO POZIVA lastnike gozdov da priglasijo sečnjo lesa za domačo uporabo in blagovno proizvodnjo ter posek novoletnih jelk v letu 1980 področnim temeljnim organizacijam kooperantov v Novem mestu, Črnomlju m Trebnjem. Priglasitev napišejo na obrazcu, ki ga dobijo v pisarni navedenih TOK ali revirnih vodstev. Priglasitev naj odpošljejo, oz. oddajo do 30. aprila 1980. Temeljne organizacije kooperantov prosijo lastnike gozdov, da zaradi racionalizacije dela upoštevajo to obvestilo. Prošnje, poslane po tem datumu, bo TOK reševala le v izjemnih primerih. 143/8-80 PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge PRAVNEGA REFERENTA. Za ta dela se zahteva i2obrazba diplomiranega pravnika in 3-letna praksa. Stanovanje je zagotovljeno. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PTT podjetje. Novo mesto, DSSS. 140/8-80 „TRIMO" n. sol. o. TREBNJE TOZD JKP n. sol. o. TREBNJE razpisuje zbiranje ponudb ZA OPRAVLJANJE PREVOZA DELAVCEV NA DELO Z AVTOBUSOM na relaciji Cikava pri Trebelnem - Roje - Štatem-herk — Poljane — Dobrava in to vsak delovni dan po 4 polne in 4 prazne vožnje v skupni dolžini 90 km. Začetek opravljanja prevoza je 15. marec 1980. Ponudbe zbira TOZD JKP n. sol. o. Trebnje, Prijatljeva 12 do 5. marca 1980. 150/8-80 DELAVSKI SVET ISKRA - IEZE Ljubljana TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 68310 KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje dela in naloge Individualnega poslovodnega organa Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon še naslednje pogoje: 1 — najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri 2—4 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja in vodenja delovnih procesov 3 — sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa temeljne organizacije 4 — družbenopolitične in moralno etične kvalitete, kot jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki posavske regije 5 — znanje enega tujega jezika Izbrani delavec bo imenovan za 4 leta. Rok za sprejemanje prijav je 30 dni po razpisu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA - IEZE TOZD Industrijska elektronika 68310 Kostanjevica na Krki z oznako „za razpisno komisijo" O izbiri kandidata bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. 151/8-80 »NOVOTEHNA", trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednje proste naloge in opravila: 1. KONTROLOR PLINSKIH PRIKLJUČKOV - 1 delavec za delo v Novem mestu 2. SAMOSTOJNI PRODAJALEC - 3 delavci za delo v Novem mestu 3. SKLADIŠČNI DELAVEC — 3 delavci za delo v Novem mestu 4. TRGOVSKI DELAVEC - 1 delavec za delo v Novem mestu 5. MI2AR — 1 delavec za delo v Mirni peči 6. VOZNIK — DELAVEC — 1 delavec za delo v Metliki 7. SAMOSTOJNI PRODAJALEC - 1 delavec za delo v Krškem POGOJI: pod 1: strojni ključavničar ali avtomehanik in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 2: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 3 mesece pod 3: NK delavec, poskusno delo 1 mesec pod 4: NK delavec, poskusno delo 1 mesec pod 5: mizar, 1 leto delovnih izkušenj ali; PK mizar z 2 letoma delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 6: delavec z vozniškim izpitom B kategorije, poskusno delo 2 meseca pod 7: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 3 meseca * Kandidati naj pošljejo prijave na naslov delovne organizacij® v 15 dneh po objavi. Delovno razmerje se sklepa za nedolo-čen čas s polnim delovnim časom. 145/8-80 10 DOLENJSKI LIST Št. 8 (1593) 21. fphmaria 1^. rv Ji« '■-S-VsS s*4 \ Brez težav do visoke zmage Novo mesto — Litija — Zagorje 121 : 69 — Novomeščani na 3. mestu — Hud poraz Metličanov — Podbočje ponovno na pragu presenečenja Nadaljevanje prvenstva v slovenski košarkarski superligi je prineslo povsem pričakovane rezultate. Mednje sodi tudi visoka zmaga Novomeščanov, ki so v četrtem kolu imeli v gosteh ekipo Litije—Zagoija, ki je na parketu novomeške športne dvorane v soboto prikazala kaj skromno košarkarsko znanje. poslal manjše igralec, ki so v celoti izpolnili zaupanje. Ne samo, da so obdržali visoko razliko, ki je bila takrat okoli 30 točk, temveč so jo iz minute v minuto z atraktivno in Že sam začetek sobotnega srečanja, ki je bilo tokrat odigrano v popoldanskih urah, je dal vedeti, da Novomeščani ne bodo imeli težkega dela. Težko je govoriti o briljantni igri domačinov, kar bi marsikdo sodil po rezultatu 121:69 (68:34), bolje bo, če največ zaslug za takšen razplet dogodkov pripišemo kaj skromnemu znanju gostov. Slednji v svojih vrstah tako rekoč niso imeli igralca, ki bi bil kos Novomešča-nom, še posebej pa se je poznalo pomanjkanje, visokih igralcev, saj so bile domala vse odbite visoke žoge, tako pod enim, kot pod drugim košem, last domačinov. Novomeščani so si že v polovici prvega polčasa nabrali zajetno prednost, ki so jo do odhoda na odmor povečali kar na 30 točk. V nadaljevanju so spočetka domačini zaigrali neresno m igra je bila dokaj izenačena; gostom je celo uspelo, da so razliko ob polčasu nekoliko zmanjšali. Konec srečanja pa je ponovno v celoti pripadel domačinom. Trener Kovačevič je na igrišče IGRAJE DO ZMAGE - Novomeški košarkarji so v soboto brez posebnega naprezanja s kar 52 koši razlike ugnali vrsto Litije— Zagorja in ostali v krogu kandidatov za vrh. Na posnetku: ena izmed uspešnih akcij Novomeščanov, ki jo je s košem zaključil Seničar. (Foto: Budja) Favoritom pomagala tudi sreča Nadaljevanje zimske rokometne lige — Težko delo favoritov — Sevničanov in Šentjernejčanov ni bilo na parket V novomeški športni dvorani se je v nedeljo nadaljevalo prvenstvo v zimski rokometni ligi, ki jo organizira Območna rokometna zveza Dolenjske. Že po prvem kolu je bilo jasno, da favoriti ne bodo imeli lahkega dela, tokrat pa so se napovedi še utrdile. Preden pa pogledamo rezultate, Opišimo, da se v nedeljo na parketu novomeške športne dvorane iz neznanih vzrokov nista pojavili ekipa šentjernejskih mladincev in rokometaši Sevnice, kar - to velja še po-^bej za slednje - kaže ponižujoč odnos do novomeških prirediteljev, Sicer pa so nedeljske tekme ponovno prinesle kvaliteten in razburljiv rokomet. Faivoriti so imeli težko delo, kar velja tako za ekipe Usnjarja, Črnomlja in Krmelja pri moških, kot za Šentjernejčanke in igralke Itasa, ki so v finalno skupino prišle zgolj po zaslugi boljše razlike v zadetkih. Še to: med srečanjem Usnjar - Veterani je prišlo do poškodbe igralca Usnjarja Kirma, ki so mu v bolnišnici ugotovili zlom noge. Prvenstvo se nadaljuje v nedeljo, po dve prvourščeni ekipi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v finalno skupino. Rezultati: moški (skupina A): Bršljin - Šentjernej 10:0 (bb), Usnjar - Veterani 15:12, Veterani - Šentjernej 10:0 (bb), Bršljin -Usnjar 12:16, Veterani - Bršljin }■ ŠE NAPREJ RAZBURLJIVO — Tudi II. kolo zimske rokometne lige je v nedeljo prineslo zanimive in kvalitetne tekme. 24:15 in Šentjernej - Usnjar 0:10 (bb). Končni vrstni red: Usnjar 12, Veterani 8, Bršljin 4, Šentjernje 0. Skupina B: IMV - Črnomelj 10:16, Krmelj, - Sevnica 10:0 (bb), Sevnica - Črnomelj 0:10 (bb), Krmelj - IMV 13:12, Sevnica -IMV 0:10 (bb). Končni vrstni red: Črnomelj 12, Krmelj 8, IMV 4, Sevnica 0. Ženske (skupina A): ŽRK Novo mesto (zelene) - Lisca 15:13, Šentjernej - Lisca 14:10, ŽRK Novo mesto (zelene) — Šentjernej 5:13. Vrstni red: Šentjernej 6, Lisca 4, ŽRK Novo mesto (zelene) 2. Skupina B: Slovan - Itas 12:7, ŽRK Novo mesto (plave) - Mirna 14:4, ZRK Novo mesto (plave) -Itas 14:4, Mirna - Slovan 11:15, Mirna - Itas 10:20, ŽRK Novo mesto (plave) - Slovan 18:6. Vrstni red: ŽRK Novo mesto (plave) 12, Itas 6, Slovan 6, Mirna 0. Srečanja sta vodila tudi zvezna sodnika iz pobratene zasavske rokometne zveze Zibret in Jekoš. USPELI TEČAJI Mladi novomeški smučarji so imeli drugi teden počitnic na Kobli in Zatrniku smučarske tečaje, ki so izredno uspeli Ne samo po udeležbi, saj je bilo tako na Kobli kot na Zatrniku kar okoli 50 mladih, pač pa tudi po organizacijski plati Vsi udeleženci so se dobro počutili, smučanje pa je minilo brez ene same poškodbe. Kam je šel denar? Malo vprašanj o porabi denarja, ki ga je družba namenila za telesno kul- turo___________________________ . 1 U februarja je bila 5. redna seja sKupščine telesnokulturne skupnosti Kočevje. Udeležba na seji je bila dobra, vendar na njej ni bilo živahne "zP«ve, kot bi jo pričakovali glede na obširen dnevni red in na dobro pripravljen material, ki so ga dclcga-i in povabljeni dobili že 15 dni pred sejo. i J?Pr?jet je bil zaključni račun za jam; njegov® značilnost je, da so bile mriM e .Postavke, na primer za SP P?8andno akcijo množičnosti, slnHiie:?e le.s 33 do 45 odstotki, le izDoInti?6 1816 so 2 92-odstotno akcii? JO načrta Pri vrhu- TR1M Postavlfol S? Presežene> a so v teh plakat • udl izdatki za značke, Zn! m Podobno, f dravstveno Premočna zmaga Topličanov V obeh konkurencah po I. kolu pionirske zimske atletske lige na čelu predstavniki OS Dolenjske Toplice kaže a„j 'MW »oiairu auuiiiiiKuv Športnik*00Jže pustimo jo biti 'n tekmovati mora- jrbifadlaVniŠk° varstvo športnikov pregledani ške Dr. Ae .““a postavka za zdrav ni-5t°tno ' . Ecrpana samo 75-od-sploh 'ni aV« za zavarovanje pa d°ločen. „ c5Pana> Čeprav je bila meni, da o-OOO din, kar po-28varovanj P°rtn*k* sploh niso bili Po^bnih J?/1111 ,za letos ni bilo !P[emembo p,°mb ali predlogov za ^‘evamo ’ *° Pa zato, ker ne j dela £ društev podrobne od ?nar Porabi|tew1®ljitVe’ za kai x c?, društva NaJmanj. kar laho d?k,° je por^K? ’ e Poročilo, družba nameniiad0 dcnar- ki 6a je a za telesno kulturo. ANDREJ ARKO Odbor za ŠŠD pri ZTKO Novo mesto je v petek v novomeški športni dvorani organiziral I. kolo finala zimske pionirske atletske lige. Tekmovanja so prinesla zanimive boje in vrsto dobrih rezultatov, med katerimi so prednjačili tekmovalci in tekmovalke iz osnovne šole Dolenjske Toplice. Rezultati: 40 m ovire ml. pionirji: 1. Zupančič (Grm) 6,7, 2. Bevec (Dolenjske Toplice) 7,1, 3. Žlajpah (Grm) 7,5. 40 m ovire - st. pionirji: 1. Spu-dič 6,5, 2. Plut 6,8, 3. Eržen (vsi OŠ Grm) 7,1. 40 m ovire - ml. pionirke: L. Jarc (OŠ Dolenjske Toplice) 7,9, 2. Gorenc (Šentjernej) 8,0, 3. Janc (Brusnice) 8,2. 40 m ovire - st pionirke: L. Avguštin (Dolenjske Toplice) 7,2, 2. Gregorčič (Grm) 7,3, 3. Lukšič (Dolenjske Toplice) 7,8. Višina - mL pionirji: 1. Hrovat 1.40, 2. Bevec 140, 3. Erjavec (vsi Dolenjske Toplice) 1.40 cm. Višina - st. pionirji: 1. Klančič ar (Dolenjske Toplice) 1.69, 2. Spudič (Grm) 166, 3. Hrašovec (Dolenjske Toplice) 1.60. Medicinka - mL pionirke: 1. Gorše 9,51, 2. Poličnik 7, 93 (obe Dolenjske Toplice) 3. Novak (Žužemberk) 7,90. Medicinka - st. pionirke: Barbič 10,38, 2. Pezdirc 9,73, 3. Avguštin (vse Dolenjske Toplice) 9,14. Daljava - ml. pionirke: 1. Senica (Dolenjske Toplice) 4,42, 2. Strojan (Katja Rupena) 4,23, 3. Volčjak (Brusnice) 4,08. Daljina - st. pionirke: Hren (Dolenjske Toplice) 5,11, 2. Gregorič (Grm) 4,87, 3. Mrzlikar (Katja Rupena) 4,79. 1.000 metrov - ml. pionirji: 1. Komljanec (Grm) 3:27,4, 2. Senica (Dolenjske Toplice) 3:34,0, 3. Smrke (Žužemberk) 3:35,0 1.000 metrov-st. pionirji: 1. Zaman (Grm) 2:56,1, 2. Gašpcrič (Mirna peč) 2:56,8, 3. Nardin (Dolenjske Toplice) 2:57,3. Po prvem kolu finalnih tekmovanj so na čelu v konkurenci pionir- hitro igro, ki ji utrujeni gostje niso bili kos, večali vse do rekordnih 52 točk in si tako bistveno popravili razliko v koših na lestvici V vrsti Novomeščanov gre tokrat pohvaliti vse igralce, ki so stopili na parket, strelci pa so bili: Munih 29, Župcvec 14, P. Seničar 22, S. Seničar 18, Plantan 16, Skobe 10, Ivančič 6, Beg 2, Hrovatič 4. Pred okoli 100 gledalci sta srečanje dobro vodila Ljubljančan Lancman in Vahen iz Ruš. Po sobotni zmagi in porazu Fructala v srečanju z Domžalami so se Novomeščani povzpeli za eno mesto, tako da ie lestvica po odigranem četrtem kolu, v katerem je Branik slavil v Kopru, takale: Branik 12, Domžale 10, Novo mesto, Fructal in Kraški zidar 8, Comet 6 itd. V naslednjem kolu v soboto bodo Novomeščani ponovno na težki preizkušnji, saj gostujejo pri moštvu Kraškega zidarja, ki ima prav toliko točk kot Dolenjci. Novomeščani, ki so si, kot kaže, le nekoliko opomogli od dveh zaporednih porazov, bi z morebitnim sobotnim uspehom ostali v najožjem krogu kandidatov za prva tri mesta na lestvici. V nasprotnem pa lahko zdrknejo ža nekaj mest, česar si po kvaliteti igralske zasedbe vsekakor ne zaslužijo. B. B. PORAZA “BETI” IN PODBOČJA V četrtem kolu vzhodne republiške košarkarske lige so igralci Podbočja gostovali v Žalcu in po dokaj izenačeni borbi izgubili z 80:93 (47:54). Zalčani so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so gostom ušli za deset točk, v odmor pa odšli s 7 koši prednosti Razburljiva je bila sredina drugega polčasa, ko so igralci Podbočja ujeli domačine in imeli lepo priložnost, da pripravijo veliko presenečenje doslej sc edini neporaženi ekipi. Vendar jim je v finišu zmanjkalo moči, tako da Podbočje ostaja s štirimi točkami na petem mestu razpredelnice. Strelci za goste: Jazbec 20, Stergar 2, S. Gramce 14, T. Gramec 16. Kuntarič 28. Na „zahodu„ so igralci „Bcti” igrali v Novi Gorici proti Gostolu in doživeli hud poraz. Potem ko so se v prvem polčasu še nekako upirali domačinom, ki do sobotne tekme niso zabeležili še nobene zmage, so v nadaljevanju povsem popustili Rezultat: 106:66 (45:31). Metličani tako tudi na svojem drugem gostovanju ostajajo brez točk, bolj kot to pa preseneča njihov odnos do igre. Strelci za Beti: Draškovič 10, Gršič 18, Ivičič 2, Matjašič 2, Zavčič 21, Janjac 1, Vivoda 4, Straničič 2. Drugi dolenjski predstavnik na „zahoou“ Kočevje je gostoval pri ekipi Trnovega, vendar poročila s te tekme nismo dobili V petem kolu igra Podbočje doma s Kamnikom, Kočevje z Gostolom, medtem ko so košarkarji Beti tokrat prosti SLOVANOVI ROKOMETAŠI V VODSTVU V nadaljevanju zimske rokometne lige, ki jo organizira območna rokometna zveza Ribnica je bilo minuli konec tedna na sporedu drugo kolo, v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Garnizija-Donit 20:16, Prule-Dobrepolje 22:16, Slovan-Donit 21:1 5, Dobrepolje-Garnizija 19:19, Donit—Prule 16:19, Grnizija -Slovan 15:32. Po drugem kolu vodijo rokometaši Slovana pred Prulami. Srečanja so vodili Kozina, Kersnič in Rus. M.G-Č. DESET USPEŠNO OPRAVILO IZPITE . Sodniški zbor pri območni rokometni zvezi Ribnica je ob tekmovanji) v zimski rokometni ligi organiziral seminar in izpite za sodnike in rokometne zapisnikarje. Od enajstih kandidatov, 5 za zapisnikarje in 6 za sodnike, je izpit uspešno opravilo kar 10 kandidatov. Uspeh je toliko večji, če zapišemo, da so bile vmes tudi 3 predstavnice ženskega spola. M.G-Č. Štiri medalje v Novo mesto Navzlic neustreznim pogojem za trening so novomeški atleti na republiškem dvoranskem prvenstvu dosegli lepe uspehe jev učenci OŠ Dolenjske Toplice s 136,5 točke, sledijo OŠ Grm 132,5, OŠ Šmarjeta 45, OŠ Katja Rupena 41, OŠ Brusnice 18, OŠ Mirna peč 15, OŠ Žužemberk 8 in OŠ Šentjernej 7. Med dekleti so na vrhu prav tako predstavnice Dolenjskih Toplic s 176 točkami, sledijo pa OŠ Katja Rupena 54, OŠ Grm 53, OŠ Šentjernej 49, OŠ Brusnice 25,5, OŠ Šmarjeta 20,5, OŠ Žužemberk 20 in OŠ Bršljin 9. Skupni vrstni red po 1. kolu je: OŠ Dolenjske Toplice 312,5, OŠ Grm 185,5, OŠ Katje Rupene 95, OŠ Šmarjeta 65,5, OS Šentjernej 56, OŠ Brusnice 43,5, Oš Žužemberk 28, OŠ Mirna peč 15 in OS Bršljin 9. Novomeščani v boju za osmo mesto Odigrano I. kolo republiškega kegljaškega prvenstva Na kegljiščih v Ajdovščini in Pivki so minulo soboto in nedeljo odigrali prvo kolo prvenstva SRS za člane. Na prvenstvu je sodelovalo enajst ekip, ki so prikazale dobro kegljanje, to velja tudi za ekipo Novega mesta, kije po prvem delu resda šele na devetem mestu z 10.136 podrtimi keglji vendar jo od osmega mesta loči le 6 Kegljev. To je tolikanj bolj pomembno, če zapišemo, da se bo prvenstvo nadaljevalo čez 14 dni v Šoštanju in Trbovljah, kjer se bodo morale zadnje štiri ekipe posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Boj za osmo mesto, ki še vodi v nadaljnje tekmovanje, bo torej med Novomeščani in Izolčani Zapišimo še, da so si novomeški kegljači uvrstitev pokvarili s prvim nastopom v Ajdovščini ko so s 5061 podrtimi keglji zasedli 9. mesto, medtem ko so bili v nedeljo v Pivki sedmi s 5075 keglji, prehiteli so celo ljubljanski Gradis in Čardo. Atleti so se v soboto in nedeljo v Celju borili za republiške naslove v dvoranah v tekih na 60 in 60 metrov z ovirami ter skoku v daljino. Največ naslovov so tudi tokrat osvojili tisti atleti ki imajo pač možnost treninga v dvorani ali pa na stezi iz umetne snovi Zlate medalje so tako šle v. Ljubljano, Celje in Novo Gorico, Novomeščani pa so osvojili dve srebrni in dve bronasti medalji Pohvaliti gre mlajšega mla- KRKA DEVETA,. KOČEVJE DVANAJSTO V soboto in nedeljo je bilo na kegljišču ljubljanskega Gradisa I. kolo republiškega kegljaškega prvenstva za ženske, v katerem so prepričljivo slavile Celjanke, medtem ko so kegljač ice Krke zasedle deveto mesto s 4.448 podrtimi keglji, Kočevke pa so bile prepričljivo zadnje s 4.203 podrtimi keglji. Prvenstvo se bo z II. kolom čez 14 dni nadaljevalo na kegljišču Konstruktorja v Mariboru. dinca Hudoklina, ki je bil v skoku v daljino tretji s 630 cm, in Borjo Eržen, ki je bila v isti disciplini s 497 cm prav tako tretja. Srebro pa sta osvojila Šega v teku na 60 m za starejše mladince s časom 7,2 in Penca na 60 m z ovirami pri članih z 8,4. Uspešno sta nastopila še Šimunič in Keržan na 60 m, saj sta se oba uvrstila v finale in zasedla šesto ter četrto mesto z enakim časom 7,0. Novomeščanom se pozna, da lahko v telovadnici trenirajo le kratek sprint do 30 m, medtem ko bi za uspešne nastope na 60 m potrebovali prostor, kjer bi bilo moč trenirati na razdalji od 60 do 80 metrov. Dekleta so v Celju nastopila v teku na 60 m in ovirah, v nedeljo pa je bil na sporedu še skok v daljino. Na 60 m sta Hrenova in Kenda dosegli solidne čase, na ovirah je Kraljeva tekla 10,0 medtem ko je v skoku v daljino dosegla 498 cm ter zasedla peto mesto. J. PENCA vm. Maratonci tudi pozimi ne mirujejo Uspela nastopa Metoda 2užka in Toneta Bučarja Zima ni za atlete-dolgoproga-še prav nikakršna ovira. To sta s svojimi nastopi nedavno potrdila tudi dolenjska atleta Metod Žužek in Tone Bučar. Tone Bučar Žužek se je pred dnevi udeležil polovičnega maratona v italijanskem ConegUanu in med kar 250 tekmovalci (med njimi so bili najboljši maratonci iz severne Italije) osvojil odlično 3. mesto s časom 1:10,40. Za zmagovalcem, italijanskim specialistom za maraton Ferraro, je ix-ostal le za 30 sekund. Tone Bučar pa se je udeležil najdaljšega cestnega teka v Jugoslaviji, maratona Zagreb -Cazma, dolgega 60 km. Zasedel je zelo dobro 11. mesto med vsemi najboljšimi jugoslovanskimi maratonci Zmagal je, kot je bilo pričakovati, Nunam Ukič. STRELJANJE: NAJBOLJŠI VOGRINC V organizaciji tamkajšnjega strelskega društva le bilo pred dnevi v Leskovcu pri Krškem strelsko tek- movanje za Zlato puščico. Najboljši je bil Vogrinc iz ekipe Elektro Krško, sledita Gašperin in Salmič (oba TVD Partizan Leskovec). NA FEBRUARSKEM TURNIRJU PRVI BAJDE Na hitropoteznem šahovskem turnirju sevniškega ŠK Milan Majcen za mesec februar je med trinajstimi šahisti slavil Ivan Bajde (Krško) 10 točk, sledijo pa: Jože Blas 9, Alfred Majerle (oba Radeče) 8, Jože Mavrer (Sevnica) 7, Rudi Šoper (Zidani most) 6,5, Franc Derstaven-šek (Sevnica) 6, itd. Naslednji turnir bo tretjo nedeljo v marcu. J. BLAS “STADION14 ZMAGOVALEC “TEKSTILANE 80” Pod pokroviteljstvom je bilo minuli teden v kočevski športni dvorani tekmovanje v malem nogometu pod nazivom ..Tekstilana 80”. Turnirja se je udeležilo kar 30 ekip iz Ribnice m Kočevja, najboljši pa so bili nogometaši ekipe Stadiona, nato ekipa KDK in 1. maj. Za slednji ekipi velja, da sta igrali dokaj nedisciplinirano in vrgli senco na sicer dobro organizacijo turnirja. M.G-Č. JELOVICA ZMAGALA NA TURNIRJU V Leskovcu pri Krškem je bil minulo soboto rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Jelovice, Usnjarja in Krškega. Rezultati: Jelo-vica-Usnjar 34:28, Krško-Jelovica 28:32 in Usnjar-Krško 30:34. Prvo mesto je tako zasedlo moštvo Jelovice pred Krškim in Usnjarjem iz Šmartnega. V nedeljo pa sta se v prijateljski tekmi ponovno pomerili vrsti rokometašev Krškega in Jelovice. Gostje so bili tudi tokrat boljši in zmagali s 34:28. J. ARH Poročilo s kar 35-letno zamudo Obletnica smučarskega tekmovanja nad Travni- kom_________________________ V januarju letošnega leta je minilo 35 let od tedaj, ko je na Gričku nad vasjo Travnik v Loškem potoku takratni Okrajni odbor ZSM Ribnica, pripravil največ iz vasi Travnik. Smuči na nogah pionirjev so bile delo domačih rok, prenekatere so bile mnogo prevelike, saj so si jih sposodili pri svojih očetih. Po tekmovanju jevvsak dobil topel čaj, najboljši pa pismene pohvale, ki jih je narisal Jože Kotnik.” Po toliko letih se je ime zmagovalce pozabilo, imena ne- smuč arsko da je bilo tako p i o n irsko tekmovanje. Ni slučaj, tekmovanje sredi vojne vihre, pav v teh krajih. Smučanje je tu imelo globoke korenine, saj so bližnje Bloke zibelka smučanja na Slovenskem. Takratna sekretarka mladine Mimica Perc iz Novega mesta je bila eden od organizatorjev tekmovanja in se razmer in dohodkov še sveže spominja: „Med vojno je bilo to že drugo tekmovanje v tem kraju, saj je prvo že decembra 1941 pripravil tamkajšnji učitelj Lado Vrtačnik, ki je julija 1942 padel v Taborski steni nad Kolpo. Prijavilo se je dvajset pionirjev, Mimica Perc katerih udeležencev januarskega smuka v Loškem potoku pa so še vedno znana: Franc Lavrič, Ludvik Rus, Alojz Lavrič, Ivan Bambič, Mirko Levstik, Pavla Levstik, Ivan Benčina, Stanko Lavrič, Franc Lavrič, Franc Košir, Alojz Kordiš, Jože Mohar in Ivan Bartol. J. PAVLIN Vsak otrok svet zase V vzgojni posvetovalnici imamo večkrat primere, ko povemo staršem, da bi njihov otrok potreboval več pozornosti, več prizadevanj, več ljubezni, nam pa odgovorijo: „Če ga hočem vzeti v naročje, gp pobožati, se tega brani in ne kaže nobenega zadovoljstva ob tem. Če ga prosim za poljubček, to kar presliši ali pa se namrdne in izjavi, da nima časa; le če je izjemno dobro razpoložen, da zaželeni poljubček, vendar opravi to hitro in brez posebne vneme.” Pri otrocih obstajajo različne potrebe po ljubkovanju, stikih z ljudmi. Na eni strani so otroci, ki nimajo radi, da se jih starši dotikajo, na drugi strani so pa takšni, ki bi kar naprej sedeli materi v naročju, se stalno crkljali. Všeč jim je tudi, če jih drugi ljudje ljubkujejo. Običajno starši pričakujejo od otroka, da jim izkazuje ljubezen s telesnim dotikom, in pričakujejo, da si bo otrok zaželel njihovega ljubkovanja. Če se otrok ne ljubkuje rad, lahko starši dobijo vtis, da jih nima posebno rad, in spregledajo, da ljubkovanje ni edini način izkazovanja ljubezni, navezanosti na starše. Običajno imajo ljudje rajši otroka, ki kaže zadovoljstvo ob tem, da se kdo ukvarja z njim. Takemu otroku posvečajo navadno več pozornosti. Vsega tega pa je manj deležen otrok, za katerega se zdi, da ne potrebuje toliko stikov z drugimi ljudmi. Pri tem pa ne opazijo, da ta otrok prav tako potrebuje pozornost in nežnost, vendar mu jo je treba izkazovati drugače, morda s pogovorom, s skupno igro, z delom, in ne z ljubkovanjem. Starši nam pripovedujejo tudi takole: „Starejši je vedno vesel, prijazen, rad se smeje. Vsi se radi ukvarjajo z njim. Tudi oče se z njim več ukvarja kot z mlajšim- Mlajši pa je kar naprej slabe volje, nezadovoljen, siten, zelo težko gaje s čim razveseliti.” Dobro nam je znano, da so nekateri otroci prijazni, drugi pa so pretežno nezadovoljni, nerazpoloženi, čemerni, sitni. Takšna razpoloženja lahko opazimo že pri dojenčkih. Da bi čezmerno nezadovoljen in siten otrok postal zadovoljen, bi potreboval več pozornosti, več ljubezni. Vendar se zgodi ravno nasprotno; raje se ukvarjamo z dobrovoljčkom, ker se takoj odzove, nas nagradi s smehom in z dobro voljo. Tako se dogaja, da nezadovoljen otrok, ki bi še zlasti potreboval pozornost in naklonjenost staršev ali vzgojiteljev, tega ne dobi, zato je še bolj nesrečen. Lastnosti otrok, ki smo jih pravkar opisali, imajo svojo biološko zasnovo. Starši in vzgojitelji morajo v vzgojnem procesu svoja pričakovanja in ravnanja prilagoditi posebnostim posameznega otroka, če hočejo, da se bo njihov otrok razvil v zdravega in srečnega človeka. Če otrokovih lastnosti in posebnosti ne bomo upoštevali (celo opazili ne), se lahko zgodi, da bo pri otroku prišlo do različnih težav (bojazen, negotovost, napetost ali druge oblike čustvene motenosti). Upoštevanje otrokovih posebnosti ne pomeni, da ga razvajamo, ampak da cenimo njegovo enkratno osebnost. ... Wirx.x dipl. psih. ANA MUČ1Č v • m SVETU OKOLI ENAKOPRAVNOST PO IRSKO - V Evropski gospodarski skupnosti so že pred štirimi leti ostro grajali irsko vlado, češ da še zmeraj ni sprejela zakona o enakopravnosti spolov, Vlada v Dublinu je tedaj na grajo odgovorila tako, da je v časopisju objavila razpis o prostih delih in nalogah uslužbencev, ki naj bi tak zakon pripravili In kaj? V razpisu je bila navedena precej višja plača za moške ko za ženske, zakona o enakopravnosti pa Irci do dandanes še niso dobili. GOLOBI ZANESLJIVEJŠI? — V času radarjev, lasaijev in kdove kakšnih še vse elektronskih naprav se je ameriška obalna straža na Havajih odločila, da bo za iskanje brodolomcev spet uporabljala - golobe. Ptice naučijo, da se med preletanjem morskih širjav takoj vrnejo na ustrezno mesto in na poseben način dajo vedeti, da so opazile predmet oranžne barve. Tako smo namreč zdaj pobarvani reševalni čolni. Dognali so, da golobi to nalogo opravljajo z 90-odstotno gotovostjo. PRIKAZAL SE JE... -Angleški policaji iz Doncastera nikakor niso mogli priti na sled nepridipravu, ki je v mestnem teniškem klubu na veliko kradel oblačila in drage predmete igralcev. Zato so namestili nekaj skritih filmskih kamer in si med razvijanjem filmov že zadovoljno meli roke, saj so izvedeli, da je bil tat spet na delu. Ko so filme zavrteli, so se jim pobesili nosovi. Na platnu so zagledali svojega kolega, kako je popolnoma nag begal po igriščih. Med rekreacijo mu je zmanjkala obleka, o dolgoprstnežu pa spet ne duha ne sluha. PIVO, KI TO NI BILO -Zahodnonemški časnikar je pri pregledovanju sodniških kronik zasledil podatek, da so v njegovi deželi naj slabše pivo izdelali 1918. Svetlo rumena tekočina je bila le malo močnejša od navadne vode in (po zdajšnjih ugotovitvah) kar trinajstkrat blažja od najblažjih vrst piva, ki jih dandanes izdelujejo v Ameriki in Angliji Samo posebi se razume, da so Nemci zganjali vik in krik, pivo so takoj umaknili s tržišča, dogodek pa še dolgo ni bil pozabljen, saj Nemci veljajo za hude pivopivce (in to ne najslabšega piva). Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice Ako se jim posreči, tudi uzmajo (Iz kmetov.) Odgovor na dopis iz zborovanja obrtnikov. - Ako se jim pravica do dela ne podeli, zakaj bi se potem oblastvu naznanjali. Komu delajo krivico? Mislim, da nikomur ne. Gospoda pa tudi ne bi godrnjala, ko bi jim mestni obrtnik tako po ceni delal, kakor pa kmetski. Gotovo si pa vsakdo lahko misli, da kmet ne more tako drago plačevati bodi si katerega koli obrtnika, ker on ima primerno majhne dohodke, ali jako velike stroške. Na vbozega kmeta se pač res nikdo ne ozira. Pravim pa tudi nadalje, kedo je kriv, da se obrtni stan tako malo spoštuje. Kmetski obrtniki gotovo ne. Brž kot ne gotovo oni, ki po svetu prosjačijo, in ako se jim posreči tudi uzmajo. Takim se tedaj pač ne more dati spoštovanja. Glejmo toraj, da se bodo taisti obrtniki, bodisi mestni ali kmetski, vendar bolje spoštovali, koji si pošteno svoj kruh služijo, kot oni. (Električna razsvetljava.) Razni listi poročajo, da namerava novomeški trgovec in posestnik gosp. Fr. Seidl upeljati električno razsvetljavo. Poročali bomo, kadar kaj zanesljivega poizvemo. (Dol. pevsko društvo) v Novem mestu priredi s sodelovanjem „Glasb. Matice” v soboto dne 17. svečana 1.1. ob 8. uri zvečer v dvorani „Narodne čitalnice” zabavni večer z obširnim vsporedom. Točke večera so: veleso-igra, petje, tamburanje, komični dvospevi; tudi razne čarovnije se bodo proizvajale. Po končanem vsporedu bo ples. Zanimanje za ta večer je splošno, in je upati velike udeležbe. Smelo se pa sme trditi, da zanimanje za večer ni neopravičeno, ker nam jamči požrtvovalnost rediteljev zato, da bode to večer, kakoršnega še ni bilo. (Vojna v južni Afriki) ne bo še kmalu dognana. Buri sicer vedno zmagujejo ali vsaj vspešno branijo se, ponosnih Angležev pa je sram pred vsem svetom, da pred tako malim narodom onemogli stoje. Šalili so se pred začetkom vojne, rekši, da to je le vojaški sprehod, in v par dneh so hoteli Boerce pohrustati; pa opekli so se silno. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1900) Drugič trojčki krave Moke Veterinarji ne vedo, da bi še kje drugje pri nas krava dvakrat zapovrstjo povrgla trojčke V vasi Žmovec pri Delnicah je te dni petinpolletna krava Moka povrgla tri teleta. Ta krava, ki je last Valentine in Ivana Mance, je povrgla trojčke že lani. Občani niso slišali, da bi se kje v okolici že kdaj takega zgodilo, veterinarji pa trdijo, da podoben slučaj v naši državi sploh še ni zabeležen. Krava Moka je doslej štirikrat telila: prvič eno tele, drugič dve, tretjič in Četrtič pa po tri. „Tokrat je bila krava res nenavadno široka, zato smo pričakovali dve teleti, nismo pa pričakovali, da se bo ponovil lanski primer,“ je povedala Valentina Mance, ki je imela pri telitvi veliko dela, saj moža takrat ni bilo doma. Zdaj pa ima dela še več, da vse teličke (dva sta ženskega, eden pa moškega spola) nahrani, saj mora uporabiti tudi stekleničko z dudko in še mleko druge krave. Vsa tri teleta lepo napredujejo. Krava Moka je križana montafonka. Bila je umetno osemenjena. Veterinaiji so s tem posebnim primerom seznanili veterinarski inštitut v Zagrebu. V Gorskem kotam je le še malo govedi. V Žrnovcu je dvanajst gospodinjstev, a imajo le pri Mancevih dve kravi. Ni treba posebno poudarjati, da so drugi trojčki v Žrnovcu postali splošna zanimivost. Odkar se je razvedelo zanje, prihajajo sem mnogi radovedneži pa tudi strokovnjaki, da bi videli to čudo. Zobozdravstvo brez bolečin _ Med preizkusi celo otroci niso čutili bolečin — Kmalu serijska proizvodnja — Stroj ne bo drag Rešitev prejšnje križanke Vse drugo je minljivo, je začasno, le lepota in ljubezen sta večni. Kadar pogine to prepričanje, tedaj pogine človeški rod. R. JAKOPIČ Na svetu, kjer je mogoče otroke iztrgpti materi in jih postreliti, človek ne sme več imeti otrok. I. B. SINGER Nesrečno ljubezen si še zmeraj lahko vsakdo privošči. D. ZAJC Zlato ukroti najjačje človeško srce. SAPFO Sovjetski strokovnjaki predlagajo, naj bi v zobozdravstvu začeli uporabljati nov stroj za vrtanje zob, ki dela tako, da pacient ne čuti nobenih bolečin. Kmalu bi lahko začeli ta stroj serijsko izdelovati Razen drugih prednosti ima novi aparat še to, da sploh ne bo drag. v Med preizkusi, ki so jih opravili doslej, celo otroci med vrtanjem zob niso čutili bolečin, ki so sicer za bolečine najbolj občutljivi. Nova naprava stoji na zobozdravnikovi delovni mizi. Ko vključijo električni tok, spoje en prevodnik s »kapico" na glavi vrtalnega stroja, drugega pa s pomočjo elektro-de-ščipalke pripno na pacientovo uho. Vse ostalo se usklajuje avtomatično. Zobozdravniku ni treba uravnavati naprave, saj izbrana stabilizirana stalna Računalnik pri porodu Naprava pomaga pri težkih porodih Računalniško napravo, ki lahko hkrati kontrolira štiri porode, so izdelali na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni v Vzhodni Nemčiji, poroča agencija ADN. Naprava daje med porodom pomembne podatke o bitju srca in dihanju otroka, ki prihaja na svet. Računalnik, priključen na to napravo, podatke takoj spreminja v številke, na osnovi katerih zdravniško osebje hitro zve za morebitno kritično stanje. Tako lahko dovolj zgodaj ukrenejo vse potrebno za zavarovanje še nerojenega otroka. Na univerzitetni kliniki v Jeni uporabljajo to napravo že štiri leta. Doslej so jo uporabili pri več kot 2.000 porodih, za katere so že naprej domnevali, da bodo težki. napetost odgovarja praktično vsakemu človeku. Naprava tudi izniči bolečin0 pri prehodu vrtanja z eneg2 zoba na drugi. Pri tem ni p0, membno niti stanje pacientove ustne votline. Bolnega tudi ni treba osamiti od slin®' Električni tok za anastezijo se zadržuje avtomatsko v določenih okvirih, ki zagotavljajo, 011 pacient ne čuti bolečine, inse sam omejuje na ravni še dovoljene -napetosti Z beljakovinami zoper zaspanost Med ljudmi je zakoreninjen® prepričanje, da človek laMc postane pametnejši ako j1 veliko rib. Najnovejša znanstv® na dognanja tega sicer n( potrjujejo, dopuščajo le vestnost, da posamezne sestavin* ribjega mesa pomagajo prepi® čevati slabšanje sposobnosti p° mnjenja. Sploh pa so znanstve niki v zadnjem času prišli d® pomembnih ugotovitev pri ptff učevanju vpliva hrane na delov anje možganov. Dr. Richard VVurtman, vodil ni ameriški raziskovalec na te# področju, je odkril, da se ' možganih nahaja serotonin eden od pomembnih prevodi" kov živčnih dražljajev. In pr2' od tega je menda odvisno, * človek lahko spi, ima tek " podobno. Količina serotonina v m ožge nih raste ali pada ob različni! vrstah zaužite hrane. Velik1 beljakovin zmanjšuje količin' te tvarine, to pa povzroč nespečnost. Torej človeka zv® čer lahko razbistri hrana, k vsebuje veliko beljakovin (z!1 zki, jajca, ribe), z ogljikovi#1 hidrati bogata hrana, ki poveČ° je količino serotonina, pa po' zroča zaspanost. S poizkusi na podganah s dokazali, da zmanjšanje seroto nina spodbuja spolno dejavnos' nizka stopnja tega živčnei prevodnika pa zmanjšuje tu občutljivost za bolečine. trnu ui mi prgišče Ui misli te / dl . desert odstopanje plemenska žival dl ogulin ut.mera za zlato svobodno posestvo globa kravica m S pravo- slavni duhovnik vrsta zirate nem. kdor kaj odlaga zamišljena fr.reka bi ko bor. vrle ilr center moldaviie > anton dermota > hunski poglavar živinsko kr m lin dl kdor se domača žival \/ del obraza jelo kemijo sporočilo papiga mesto v zrn klica kdor preudarno ravna gora pri ljubljani jutranja padavina dalm.m. ime prva ženska drž. blagajna jajHce r.ime K L' id l' !'. t domače z. ime kralj škratov prvak rezultat spletkarsk jurist sklep skladne pokrajina vsaud. arabi|i igralka west Otroci so sad ljubezni in cvet življenja. H BALZAC Prava umetnost mora govoriti človeku, ne pa nekim abstraktnim, nerazumljivim iluzi-Jam- B. JAKAC Vsako novo spoznanje uniči del iluzij. S. GRUM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin r 1 alkoholom od užitka do pekla Zaskrbljujoči podatki o porabi alkohola — Kdo so kronični alkoholiki? — Škodljivo delovanje DOM DUŠANA REMIHA, KOČEVJE, razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta HIŠNIKA - KURJAČA Pogoj: kvalificirani delavec kovinske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost opravljati razna hišniška dela. Osebni dohodek okoli 7.000 din. Poskusna doba 3 mesece. Nastop po dogovoru. 135/8-80 V industrijsko visoko razvitih državah je alkoholizem na tretjem mestu povzročiteljev težkih bolezni, takoj za okvarami srca in ožilja ter za rakom. Po porabi alkohola je v Evropi na prvem mestu Francija (po nekaterih neuradnih podatkih smo na drugem mestu Slovenci med katerimi pa smo med ljubitelji dobre kapljice v ospredju prav Dolenjci, op.ur.). V tej državi, ki slovi po dobrih vinih, so začeli hud boj proti alkoholizmu. V francoskem časopisu „Le Monde" je bil objavljen članek o škodljivosti alkohola in o boju z njim, ki smo ga občutno skrajšali Danes ne mine večji zbor ljudi poslovni ali prijateljski razgovor ali sestanek brez uživanja alkoholnih pijač. Zmerno in občasno pitje ni škodljivo, uživanje alkohola v večjih količinah in dalj časa pa lahko povzroči težke bolezni in celo smrt Najpogosteje si alkoholik pokvari jetra in doživlja razne motnje na živčni osnovi Francija je takoj za Portugalsko po številu pojavov ciroze jeter, ki je nastala zaradi alkohola. Od 1000 prebivalcev jih ima skoraj 50 težke poškodbe jeter. Ljudje trdijo, da pijejo predvsem zato, ker posnemajo pivce, dalje zaradi poslovnih stikov, osamljenosti in pomanjkanja ljubezni; mladi pa zato, ker posnemajo starše alkoholike. Vzroki za alkoholizem so lahko še vpliv okolja, priložnost za pitje, družinske razmere; razen tega pa je dokazano, da prej postanejo alkoholiki otroci alkoholikov (čeprav od otroštva dalje na žive pri njih) kot otroci staršev, ki ne pijejo. Poudariti moramo, da ni nevarnega in nenevarnega alkohola. Vsak alkohol ki ga pijemo v prevelikih količinah, je nevaren, tudi pivo in vino, čeprav imata manj alkohola kot žgane pijače. V litru piva je okoli 40 do 50 gramov čistega alkohola, litru vina 80 do 100 gramov, v likerjih okoli 160 do 200 gramov, v viskiju, žganju in konjaku pa okoli 320 do 400 gramov. Za kroničnega alkoholika velja tisti ki več let zapored vsak dan popije 60 gramov čistega alkohola, kar je približno 2 litra vina ali pol litra žganja, viskija ali konjaka. HUDE POŠKODBE Prve spremembe, ki jih opazimo pri pitju so:ncobičajno obnašanje, pretirana veselost, občutljivost, nezanimanje za družino, zapuščanje dela. Potem pride do okvare jeter, in sicer v treh fazah: steatoza, nekroza in popolna poškodba jeter z nevarnimi zapletlja-jl med katere sodijo bruhanje, nezavest in rakaste spremembe na tem organu. Končno pride do težkih živčni obolenj (polinevritis notranjih organov, encefalitis) vse do delirija tremensa. Rak v ustih, grlu ali požiralniku je tudi v tesni zvezi z uživanjem alkohola. Ne smemo pozabiti da alkohol vpliva med nosečnostjo na bodočega otroka, in sicer predvsem na razvoj glave, hipotrofijo in duševno zaostalost. Edino ugodno delovanje alkohola so doslej ugotovili pri arteriosklerozi Kaže, da alkohol veže holesterol na lipoproteine. Vendar je škodljivost alkohola večja, zato ne kaže na ta način zdraviti arterioskleroze. KAKO PREPREČITI? V družini povzroča alkohol razprtije med zakoncema, zadolževanje in slab vpliv na otroke. V družini je vzrok za večino prestopkov, med drugim za kraje, posilstva, požigalstvo, da o pretepih, prometnih nesrečah in nekulturnem vedenju niti ne govorimo. V službi je vzrok za izostajanje z dela, slabo delo, nesreče pri delu, kar vse povzroča stroške in' zgubo in kar ima za posledico tudi majhne osebne dohodke. Za preprečevanje alkoholizma ni dovolj prepovedati reklamo za alkoholne pijače, ampak je potrebno tudi neprestano in povsod poudarjati da je vino lahko vzrok za kronični alkoholizem. Na vsako steklenico alkoholne pijače bi morali obvezno napisati da je prevelika količina alkohola škodljiva, skratka: z vsemi informacijskimi sredstvi je treba opozarjati na škodljive posledice uživanja alkohola. Kronični alkoholizem je družbeno zlo, zato mu mora družba posvetiti posebno pozornost in storiti ukrepe. Občane, ki še niso alkoholiki, je treba pravilno obveščati o alkoholizmu. Alkoholike je treba odkrivati in zdraviti Ozdravljene alkoholike je treba vključevati v vsakdanje delo in živjenje ter jim hkrati pomagati da ne bodo spet zašli na staro pot... Vse te akcije je treba izvajati hkrati Pri preprečevanju alkoholizma pa so najbolj koristne dragocene izkušnje bivših alkoholikov. - - .... . == dolenjski list pred 20 leti ie Eden naših najboljših MISLIM, DA BREZ PRETIRAVANJA lahko ugotovimo, da e ob 10-letnici svojega izhajanja Dolenjski list eden naših naj-aoljših in najbolj razširjenih pokrajinskih oziroma lokalnih tedenskih glasil v Jugoslaviji. (Bogdan Osolnik) TOVARIŠEM V DOLENJSKEM LISTU želim, da bi imeli polno podporo med bralci tudi v prihodnje, da bi bili vi, bralci, zadovoljni z listom, saj je to največja nagrada, ki jo lahko pričakujejo za svoje delo. (Ivo Tavčar, predsednik DNS) ZELO SE JE SPREMENIL NAŠ LIST od svoje dojenčkove dobe. Članki vse bolj kažejo naš napredek in ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v samoupravljanju podjetij in komun. Vse kaže, da je list v desetih letih izpolnil nalogo, ki mu je bila dana ob rojstvu. Dolenjski list naj kaže našo dobo in naš čas, kakor da bi videli svoj obraz v zrcalu. (Jože Zamljen) ŠE VEDNO SLIŠIMO VSE PREVEČ OČITKOV na račun zaostalosti belokranjskega kmetijstva. Mnogokrat pa se godi belokranjskemu kmetu krivica, ko mu očitajo zaostalost ali celo konservatizem. Pa ni tako kot, si mnogi mislijo, kajti tudi belokranjski kmet želi napredka v kmetijstvu in strokovne izobrazbe. V tem letu je bilo v črnomaljski občini devet kmetijskih in šest veterinarskih predavanj. Obisk na teh predavanjih je naravnost presenetil. S PRVIM JANUARJEM SMO V KOSTANJEVICI po krajšem premoru spet dobili stalnega zdravnika. Takoj po nastopu je pokazal, da je sposoben in vsestransko prizadeven zdravnik. Že kar prve dni je pridobil zaupanje prebivalstva, saj je resen in požrtvovalen delavec, zato uživa tudi ugled. V GOSTINSKIH LOKALIH OBČINE KRŠKO je sanitarna higienska ureditev vse prej kot znosna. Na občini obljubljajo, da bodo letos od gostincev odločno zahtevali ureditev lokalov, ali pa bodo neurejene lokale zaprli. Zavel je torej nov veter. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. februarja 1960) I S S 5 I POSLEDNJI MOHIKANEC rf Ms. ! I '4 V 1 85 p°ideta §t Domenili so se še, ^1“-- ko in Unkas iskat Coro, ..M^aČe ostni * po*-kovnik v spremstvu ^.^‘U Velik0 V s*cr‘" vališču, za katero s o z David Pr«zno bobrovo kočo. Major uftAi s0 Podal na pot in kaj mešani , sred- ^ »vdali, ko se je nenadoma z j lferenco. Udeležilo se je je 69 članov vreh sekc j. Najprej je recitator: ki k tožek pod vodstvom Ivanke A'Ilešič izvedel kulturni program. Poročilo o delu društva in uvod v razpravo je podala predsednica Marija Sva iger. Razprava je bila odkrita, kritična in pohvalna, kar je dok%, da kulturniki dobro delajo. Prav gotovo je pohvalno, da so tudi v družbcnopoKtičnSi organea-cjah ugotovili kako pomembno je delovanje društva za vsesplošni kulturni razvoj kraja. Na konferenci so bili namreč prisotni tudi predsednik skupščine in predsednik izvršnega areta kujevne skupnosti pred-sednkiSZDL, ZZB NOV, gasildccga društva, ZSMS in član občiidce konference ZKS Črnomelj. Velik a udeležba, dobro zastavljen delovni program in pomoč družbenopolitičnih organizacij bodo pripomogli da bo Kuhurno-pro svetno društvo, ki rita dolgo h bogato tradiejo, še naprej u Prilipe: med prehitevanjem ob Življenje Tovarniški material odnašal domov Na 8.000 din denarne kazni je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 23-letnega delavca črnomaljskega Belta Jadrana Peračiča, ki je b3 v času od maja pa do 2. junija lani zaposlen pri novomeški IMV. V omenjenem obdobju si je Pe-račič - tako je namreč pokazala preiskava - ki je ta čas delal na oddelku za montažo R-4, protipravno prisvojil več materiala, od kablov in žarnic do razdelilcev, v skupni vrednosti 1.935,30 din. Vse te predmete je Peračič odnesel na svoj dom v Ozalj, kjer so mu jih zasegli delavci karlovškega SUP. Peračič je na obravnavi minuli teden dejanje v celoti zanikal, trdil je namreč, da je vrečo z avtomobilskimi deli našel na tovarniški avtobusni postaji ob nekem avtomobilu. Ne da bi pogledal, kaj je v vreči, jo je po lastnem pričevanju odnesel domov in šele takrat naj bi opazil, kaj je prinesel. Povedal je tudi, da je stvari nameraval vrniti v tovarno, da pa so ga prehiteli miličniki, ki so mu stvari zasegli. Senat sodišča seveda Peračiče-vemu zagovoru ni mogel verjeti, saj so izjave prič in miličnikov, ki so zasegli doma najdeno blago, trdile povsem nasprotno. Peračiča je senat obsodil zaradi kaznivega dejanja tatvine na denarno kazen 8.000 din, ki jo mora plačati najkasneje v dveh mesecih. VLOMILEC ODŠEL BREZ PLENA V kuhinji tovarne zdravil Krka na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu so imeli v noči na prejšnji četrtek vlomilski obisk. Storilec je v prostore vdrl skozi okence za odlaganje posode v kuhinjo, vendar tam ni našel nič zase in je odšel brez plena. To noč pa je bilo vlomljeno tudi v gostišče „Na trgu“, kjer je vlomilec iz predala točilne mize vzel za 140 din drobiža. Z lato mu je razbil čeljusti Ne tako nedolžen pretep „Pri Poličku" v Družinski vasi V soboto zvečer je prišlo v gostilni „Pri poličku” v Družinski vasi do pretepa, v katerem so sodelovali 30-letni Vladimir Ilič in 26-letni Vladimir Tekstor iz Novega mesta na eni ter Martin in Anton Blažič iz Žalovič na drugi strani. Oba Blažiča sta bila tisti večer v gostilni z dekleti, ko sta se nanju spravila Tekstor in Ilič. Prišlo je do ne tako nedolžnega pretepa, ki se je nadaljeval še pred gostilno. Ta;n je Tekstor iz ograje odtrgal lato in z njo namahal oba Blažiča, tako da sta morala v novomeško bolnišnico, od koder so Martina zaradi poškodb čeljusti odpeljali v Ljubljano. Po zdravniško pomoč sta prišla tudi Tekstor in Ilič, vendar so ugotovili, da jima ni potrebna, pač pa so miličniki Iliča pridržali do iztreznitve, ker se je hotel pretepati še z možmi postave. Kako se bo vsa zadeva končala, bodo odločili sodniki. Novomeščan Jože Železnik umrl na kraju nezgode V sredo ob 15.30 je prišlo na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb pri Prilipah do hude prometne nesreče. Tisto popoldne se je 28-letni Novomeščan Jože Železnik, stanujoč na Tratah 11, peljal z osebnim avtomobilom v koloni vozil proti Ljubljani. Nekje pri Prilipah se je odločil za prehitevanje tovornjaka s priklopnikom, ki je vozil pred njim. Ko je bil na levi strani cestišča, mu je nasproti pripeljal tovornjak z ljubljansko registracijo, ki ga je vozil 29-letni Dragomir Smitran z Jesenic na Gorenjskem. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, pri katerem je osebni avtomobil odbilo na desno, tovornjak pa je zaneslo čez bankino, kjer se je prevrnil po nasipu navzdol in obstal na boku. Posledice trčenja so bile hude, saj je Železnik, ki ga je med nesrečo vrglo iz avtomobila, že na kraju nezgode podlegel poškodbam, medtem ko je bilo gmotne škode kar za 130.000 din. Zaradi nesreče je bil promet na magistralki zaprt za ves promet kar dve uri. ^ s PRISVOJIL SI JE ZIDANICO Ržkovi iz Vavte vasi so pred dnevi ugotovili, da so imeli v zidanici na Straški gori vlomilca. Kot so pokazali sledovi, je vlomilec vdrl skozi okno, potem pa v zidanici spal, si kuhal in popivaL S svojim početjem je zaenkrat še neznani storilec Ržko-vim naredil za 3.000 din škode. — »v* * v ivmvjo it. so zaradi doblljenih poškodb pn peljali v novomeško bolnišnici Materialno škodo TRČIL V HIŠO - V nedeljo zvečer je 18-letni Bojan Vegel iz Ko-čarije peljal osebni avtomobil iz Kostanjevice v Šentjernej, pri hiši številka 6 pa je vozilo zaradi neprimerne hitrosti nenadoma zaneslo na desno. Avtomobil je trčil najprej v tam parkirano „stoenko“, potem pa ga je odbilo še v zid hiše. Voznika in 18-letnega sopotnika Ivana Junkarja iz Malega Bana ter 16-letnega M. B. ..........................pre- uco. so ocenili na 40.500 din. Vegel je, kot se je ugotovilo, vozil brez vozniškega dovoljenja. MOPEDISTA TRČILA - V nedeljo ob 9.30, se je A. C. iz Apneni-ka peljal z mopedom od Senus proti Velikemu trnu in tam zapeljal v levi nepregledni ovinek kar po levi strani cestišča. Takrat je prav tako z mopedom pripeljal nasproti 31-letni Franc Pucelj. Mopedista sta trčila, pri čemer sta se oba poškodovala, materialne škode pa je bilo za 400 din. Cerovšek je vozil brez vozniškega dovoljenja. VINJEN NA KOLESU - V četrtek zvečer se je po cesti Brežice -Dobova vinjen peljal na kolesu 28-letni Jože Vogrinc iz Loč. V Mostecu mu je nasproti pripeljala z osebnim avtomobilom Brežičanka Kristina Savnik. Kolesarja, ki je vozil brez luči in cik-cak po cesti je zadela tako da so ga morali zaradi poškodb prepeljati v brežiško bolnišnico. ZARADI PREVELIKE HITROSTI ZDRKNILA S CESTE -Minuli torek se je Valerija Novak iz Orehovice peljala z osebnim avtomobilom od Gornjega Vrhpolja proti Cerovemu logu, tam pa v križišču zavijala na desno proti domačemu kraju. Zaradi prevelike hi- s ceste in se skotalil trosti je avtomobil zaneslo na levo, zdrknil je s ceste in se skotalil po strmini, trčil v drevo in obstaL Pri neseči sta se poškodovala voznica in sopotnik Stane Luzar iz Orehovice, ki pa je na srečo dobil le nekaj prask, medtem ko so morali Novakovo prepeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 15.000 din. Z MOTORJEM PO SREDINI CESTE - Jože Zupančič iz Krasijo ca se je v sredo zvečer peljal z oseb* nim avtomobilom od doma Pr°:‘ podzemlju, kjer mu je nasproti pr*" peljal na kolesu z motorjem 17-l®,n Anton Starešinič, prav tako iz K**" sinca. Starešinič je med srečanj*^ vozil kar po sedi ceste, tako da J Učil v Zupančičev avtomobil M*'" torist je bil pri nesreči ranjen in ga odpeljali na zdravljenje v w°v meško bolnišnico, medtem *° -g materialno škodo ocenili na 10>u din. ČETRTKOV INTERVJU Najnovejše v zdravstvu; Kot vse občinske interesne skupnosti je tudi zdravstvo moralo pripraviti letošnji program na osnovi tega, kar bo zmožno dati, in ne toliko, kot je bilo sprva predvideno. Za kakšne spremembe gre, je povedal Tone Pirc, predsednik izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti: »Občinska zdravstvena skupnost bo imela letos na voljo 11,82 odst. sredstev več, kot je bilo porabljenih za to dejavnost v minulem letu, čeprav bi resolucija dovoljevala 16-odstot-no povečanje. Da pa bi sc le približali možni 16-odstotno večji porabi, je pripravljenih več varčevalnih ukrepov. Predvideno je znižanje staleža do 30 dni za 20 odstotkov. Tone Pirc: „Vsi varčevalni ukrepi so zastavljeni tako, da bolnika ne bodo prizadeli.” Razen tega gre priporočilo delovnim organizacijam, naj izplačujejo nadomestila za tovrstni stalež le v višini 80 odst., in ne 90 odst. kot doslej. Sklep občinske zdravstvene skupščine je tudi, da bo nadomestilo za nego bolnega otroka do 7. leta poslej znašalo 70 odst., in ne več 80 odstotkov. Vse denarne dajatve, kot potni stroški, pogrebnine in posmrtnine, ostajajo na lanski ravni. Precej pod udarom pa bo pošiljanje v klimatska zdravilišča. Lani je bilo iz naše občine na tovrstnem zdravljenju 1188 občanov, od tega 258 borcev, letos pa bo klimatsko zdravljenje lahko izkoristilo le 880 ljudi. Sklenjeno je, da bodo v zdravstvenih ustanovah racionalneje predpisovali zdravila v količini in ceni, kar pa bo odvisno od zdravnika in ne na Škodo bolnika.” - Kako je z višjimi oziroma dodatnimi prispevki za soudelež- bo pri stroških za zdravstveno varstvo? »Predlagano je bilo, da bi uvedli novo soudeležbo občana za prevoz z rešilcem, vendar je skupščina menila, da bi s tem udarili hudo bolnega občana in da je bolje zaostriti merila za uporabo reševalnega avtomobila. Tako dodatnega prispevka za rešilca ne bo. Pač pa se uvaja dodatno plačilo vsakega občana zapregledpri specialistu. Doslej je plačal vsak po 60 din, po novem bo 70 din, pri tem pa so nekateri te vsote oproščeni. Novo je, da bo poleg tega vsak brez izjeme odšel dodatek 30 din za specialistični pregled. Vsi navedeni ukrepi bodo dali okrog 11 milijonov dinarjev prihranka, več pa bo sprememb tudi pri planiranih investicijah.” - Po planu so bile letos predvidene gradnje zdravstvenih postaj v Straži in Dol. Toplicah ter nabava opreme za novi zdravstveni dom v Novem mestu. Kaj varčevalni ukrepi spreminjajo? „V letu 1980 je bilo za te investicije predvidenih 17 milijonov dinarjev, po novem jih bo le 8 milijonov, zato je sklenjeno, da se ne nabavi del sicer nujne opreme za zdravstveni dorn in da se odloži gradnja zdravstvene postaje v DoL Toplicah. Za Stražo, kjer so priprave najdlje, pa predlagamo čim hitrejšo gradnjo, da sredstva ne propadajo.” - Kaj je z gradnjo novomeške bolnišnice, ki je sicer regijska investicija, pa je bila tudi predvidena za leto 1980? »Občinska zdravstvena skupnost je za regijske investicije planirala 36,S milijona dinarjev, zdaj plan zmanjšuje na 17 milijonov, kar pomeni, da se odloži gradnja polikliničnega trakta v bolnišnici in nabava opreme za avtomatsko obdelavo podatkov za zdravstveni center. Z zbranimi sredstvi v regiji bi pri bolnišnici letos zgradili le pralnico, delno pa naša skupnost pomaga sofinancirati gradnjo zdravstvene postaje y Vinici.” - Je vse to že v veljavi ali šele v razpravi? »Sklenjeno je že, saj so varčevalni program potrdili vsi trije zbori občinske skupščine, ukrepi pa bodo v veljavi predvidoma od aprila letos dalje, ker jih mora prej še formalno s sklepom potrditi občinska zdravstvena skupščina.” R. BACER * «* S N V ** * s * * «n s N s % s S Š n S I * s ! 'JS VINKO HAFNER V NOVOTEKSU — Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner je med dvodnevnim bivanjem v novomeški občini obiskal tudi Novoteks in spoznaval uspehe in težave tega kolektiva. Na posnetku je z direktorjem Luko Dolencem in sodelavci med obhodom proizvodnje. (Foto: Ria Bačer) Tudi lani dobro gospodarili „Krka" je lani za 26 odst. presegla izvozni plan, poslovno leto je bilo ugodno, vendar so gospodarnost uvedli kot pravilo že ob začetku leta 1979 Tovarna Krka je sredi izredno velike investicije - gre za preko 2 milijardi dinaijev vlaganj v osnovna sredstva in energetske prispevke — težave imajo zaradi neizpremenjenih cen zdravil od leta 1965, kljub temu pa so lani ustvarili za več kot 3 milijarde din prihodka. Dosežen je bil z velikimi napori kolektiva in gospodarnim obnašanjem. Razveseljivo je, da v Krki akumulacija hitreje narašča kot splošna in skupna poraba, medtem ko so znotraj delovne organizacije po tozdih tudi različni rezultati. Zadnja tri leta skušajo z lastnim izvozom kriti uvoz za vsako ceno, tudi na račun ekonomike, tako se lahko ponašajo v letu 1979 s 730 milijoni iztržka na tujih tržiščih in s 26-odstotnim presežkom izvoznega plana. Res pa je, daje prodaja na domačem trgu zaostajala za predvidevanji. Ker so cene nekaterim zdravilom še vedno v prodaji po cenah iz leta 1965, surovine pa so se medtem nekajkrat podražile, so pač izdelovanje nekaterih proizvodov začasno opustili kot nekateri drugi proizvajalci v državi. Tako se dogaja, da nekaterih zdravil ni dobiti, naj so bolnikom še tako potrebna. Za izgubo noče nihče delati. Poudarek gospodarnemu obnašanju, ki so ga uvedli že v preteklem letu, je prinesel ugodne rezultate v več smereh. Naj »Dolenjski list« v vsako družino omenimo le nadure, ki jih je bilo 65.000 manj kot v letu 1978, in pa zmanjšanje števila bolniških izostankov. Bolniških do 30 dni je bilo v letu 1979 v „Krki” za 0,14 odst manj, število bolniških nad 30 dni pa je upadlo za 0,3 odst. Najnovejši omejitveni ukrepi in stabilizacija kolektiv „Krke” niso presenetili. Letošnji plan prilagajajo zahtevam resolucije in računajo, da bo prihodek narasel ža nadaljnjih 18 odst. Omejitve pri zaposlovanju na režijskih mestih, zlasti v administraciji, boljša izraba delovnega časa, omejitev cele vrste stroškov na ali celo pod raven minulega leta ter sldep, da po zaključnem računu ne bodo nič delili za osebne dohodke, bodo po predvidevanjih strokovnjakov v ,,Krki” omogočili tudi letos nadaljnjo skromno rast .osebnih dohodkov. Spremembe pa se obetajo tudi v organiziranosti tovarne. Po zaključku investicij nameravajo iz Krke narediti sozd, kot zdaj računajo, pa naj bi nova organiziranost zaživela šele v letu 1982. Letos nobene ohlapnosti Občinska resolucija za letošnje leto v nobeni točki ne bi smela puščati možnosti za napačno razlago Vsakdo bo malo prikrajšan Stabilizacija sega tudi na področja vseh občinskih interesnih skupnosti, predvsem reže želje na področju investicij — O tem sta se izrekla dva občinska zbora Pred zasedanjem zbora združenega dela in zbora krajevnih *upnosti novomeške občinske skupščine 13. februarja, je imela *irša javnost prvič v rokah celotno poročilo o delu občinskih mteresnih skupnosti za pretekla štiri leta. V zdajšnje srednjeročno obdobje fino startali s precejšnjim zaostanem na vseh področjih v primeri s ^venskim poprečjem, zato so bfli •fcfirti zelo pogumno zastavljeni in *daj se vjd^ ja jo bile pri tem tudi Prevelike oči in premajhen želodec. Kljub temu je bilo ve'iko narejenega 111 ^e več bi bilo, če ne bi podražitve v gradbeništvu vzele toliko dodatnih sredstev. Novomeška občina je še vedno ne. Tak primer naj bi bil kljub časovni stiski zares enkratna izjema, so poudarili delegatu R. BAČER Ko so člani novomeškega občinskega komiteja ZK 12. februaija obravnavali predlog občinske resolucije za letošnje leto v luči istovrstnega zveznega in republiškega dokumenta, so menili, da je gradivo potrebno dopolniti, preden gre v javno razpravo. Predvsem pa je treba poglavja o izvozu in uvozu temeljito pretresti, ker politično in gospodarsko ni vzdržno, da bi krili samo 69 odst. uvoza z domačim izvozom, kot zdaj nakazuje gradivo. Predlagali so, naj bi za vsako delovno organizacijo vodili neke vrste bilanco glede blagovne menjave s tujino in jo tudi sproti nadzorovali Izredno natančno pa bo treba preveriti investicije na vseh področjih, ker so apetiti po gradnjah še vedno mnogo preveliki. Nujne bodo odločitve o tem, kaj bomo za vsako ceno morali graditi, kaj odložiti in kaj ustaviti. Glede tega bi morala biti resolucija povsem natančna, hkrati pa bi morali po mnenju komiteja doseči poenoteno politiko bank na našem področju. Člani so imeli ob predlogu resolucije še pripombe glede zaposlovanja, češ da je potrebno na tem področju doseči boljše sodelovanje med delovnimi organizacijami in da bo potreben oštet ton pogovora z vsemi, ki kanijo ta del resolucije izigravati. Bili so tudi mnenja, da je stanovanjsko izgradnjo vnesti v resolucijo bolj zavezujoče v tem smislu, da bo nekaj čez 400 stanovanj, ki so trenutno v gradnji, letos tudi dokončanih in res vseljivih. Hkrati bi morali že zdaj vse pripraviti za gradnjo rovih sosesk, da bi se stanovanjska gradnja v letu 1981 nemoteno nadaljevala. Inšpekcijska služba je nedavno ugotovila v več obratih družbene prehrane v Novem mestu porazno stanje in zahtevala, da nepravilnosti odpravijo, poskrbijo za boljše prostore itd. Temu v prenekateri delovni organizaciji niti ne oporekajo, ker vedo, da v takih prostorih, kot jih imajo zdaj, ni možno zagotoviti sanitarno, in sicer neoporečno prehrano. Prav v zadnjem času pa so omejitveni ukrepi, delno Zaradi menze v kleščah družbeni dogovor o razporejanju dohodka, postavili pod vprašaj že skoro začete prenovitve. Eden takih značilnih primerov je v Novo-teksu. Za temeljito prenovitev menze oz. gradnjo so tozdi že združili 5 milijonov dinarjev, inšpekcija zahteva nove prostore, denar tako rekoč imajo, vendar ga, kot kaže, ne bodo smeli porabiti, ker družbeni dogovor ne dovoljuje letos toliko več porabe sredstev iz sklada skupne porabe, kolikor bi potrebovali za menzo, topel obrok in skromen počitniški regres. Odpovedati se enemu na račun drugega pa najbrž ne bo šlo, ker so zaslužki v tem kolektivu (kot pri vseh tekstilcih) že tako majhni. V Novoteksu se zato zavzemajo, naj bi v skladih skupne porabe za ureditev obratov družbene prehrane naredili izjemo, kot velja za- stanovanjsko izgradnjo. V podobnem položaju pa je še nekaj drugih delovnih organizacij, ki so se nenadoma znašle v kleščah. ČLANARINO LAHKO PO POŠTI Borci za severno mejo iz občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje lahko letošnjo članarino v znesku 250 dinarjev nakažejo po pošti na običajen naslov, osebno pa lahko članarino plačajo v Novem mestu, na Glavnem trgu, pri urarju Matiji VVachterju. med prvimi v Sloveniji po višini P**sPevnih stopenj, še dodatno pa ffa sredstva po družbenem dogo-0ru za razne gradnje. V zadnjem VODNJAKI 2 RDEČO VODO Pomanjkanje zdrave pitne vo-DriV VaseJl °lcrog Zameškega .Jerneju vedno bolj kriti-ra£ ‘ Večkrat na leto so poplave, tUdjn,te8a Pa prodira v kapnico tam men^ev pesek, ki ga je večkr^ Pretek. Tako se je že Vt*lniakih80da°’ da 80 liudie v už' °Paz'l> rdečo vodo, ki NeS* n*akor ni primerna, načij^ ! 80 pomagajo na ta iz Kosta ?‘,no vot,° vozijo celo Voda ie J,.]ev*ce- Gradnja vodo-kolOcokrat V tem koncu že nič do » , obljubljena, vendar H] nrišln letu srednjeročnega obdobja, ko se je bilo nadejati, da bo možno še marsikaj zamujenega nadoknaditi, je stabilizacija povzročila nujno krčenje sredstev, s stem v zvezi pa tudi programov interesnih skupnosti Namesto 820 predvidenih milijonov za 5 interesnih skupnosti bo na voljo le 780 milijonov dinarjev. Vse skupščine interesnih skupnosti so že sprejele varčevalne programe, s katerimi skušajo izpad sredstev nadomestiti po načelu: redna dejavnost naj ne bi bila prizadeta, prav tako ne kvaliteta dela, pač pa so na udaru najprej investicije, zmanjševanje stroškov, omejitev zaposlovanja itd. Občutno rezanje investicij je bilo v skupščinah interesnih skupnosti in v obeh občinskih zborih začrtano na področju telesne kulture, kulture, deloma v zdravstvu, medtem ko so predlagali naložbe v usmerjeno izobraževanje, v osnovno šolstvo in otroško varstvo izpeljati, kolikor se bo največ dafo. Oba zbora sta sprejela stabilizacijske programe interesnih skupnosti, vendar v zboru krajevnih skupnosti z malce nejevoljno pripombo, da so del gradiva dobili pri vhodu na sejo. Gre za bistvene spremembe pri načrtovanih investicijah, zato delegacije na terenu niso mogle o njih predhodno razpravljati V načelu se je sicer vedelo, kje bo prišlo do krčenja programov, konkretno pa ibrv Novomeška kronika OBVOZNICA DRSKA - BROD ČAKA - Predvideno je bilo, da bodo lani končana dela na obvozni cesti od novomeške bolnišnice do Broda s priključkom na glavno cesto proti Straži, vendar se je zataknilo, predvsem pri mostičku, ki še ni končan. Občani zaradi tega že postavljajo delegatska vprašanja v občinski skupščini. (Foto: R. Bačer) PRED BLOKI MORAJO SAMI -V Naselju Majde Sile se občani pritožujejo, da so zelenice zanemarjene, da so parkirišča pred bloki umazana itd. Preko delegatov so zahtevali, naj kdo poskrbi, da se ta zanemarjenost odpravi, pa so dobili lep odgovor: Stvar hišnih svetov je skrbeti za čistočo pred bloki (kot povsod drugod)! Ogledalo kultur stanovalcev blokov pa so parkirišča. OB DVEH SE SAMOUPRAVA NE NEHA - Venomer se dogaja, da na sejah in sestankih delegati zapuščajo sejne prostore, ko se bliža ura 14. Tako je potem sklepčnost negotova. Zaradi takih nujnih opravkov so na zboru krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine predlagali zasedanja v popoldanskem času. Takrat starši že razvozijo z vrtcev otroke domov in bodo imeli čas opravljati svojo delegatsko dolžnost. Bati se je le, da ne bodo potem drugi izgovori KIOSK V ŠMIHELU - Pred starim šmihelskim internatom se je te dni pojavil sodoben kiosk, v katerem bodo občani lahko kmalu kupovali tobačne izdelke, časopise in drugo blago, s katerim so običajno založene trafike. Doslej so morali vse to kupovati v mestu. KAR TRIJE DEČKI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Zupan s Poti na Gorjance 26 - Andreja; Dragica Djenadič iz Lobctove 22 - Zorana in Majda Furar iz Kettejevega drevoreda 49 - dečka. JAJCA SO CENEJŠA — Na novomeški tržnici je- cena jajcem kot običajno v tem letnem času zdrknila malce navzdol, kar je ob siceršnjih nenehnih podražitvah redek primer. Sveža domača jajca prodajajo po 3,5 din, dobiti pa jih je tudi ceneje, če kupec „gliha”. Trg je dobro založen s solato, motovilcem, radičem in špinačo, izbira je pri sirčkih - skuti pa pri jušni zelenjavi Sadje imajo le na stalnih stojnicah. Od nedavnega je spet konkurenca, ker je Pik Vrbovci ob otoplitvi ponovno odprl svojo kovinsko kabino. VSE O RODODENDRONIH Hortikulturno društvo Novo mesto vabi 26. februarja ob 17. uri na predavanje Marka Jelnikarja, ki bo v sindikalnem domu. Predavatelj bo govoril o pripravi zemljišča in uporabi vrtnih elementov, saditvi in negi rododendronov, azalej in vrtnic. 21- febmaria 1980 DOLENJSKI UST 15 Hišo gradimo le enkrat! VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG - NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenih materialov. < ZAOPAJTE NAM SVOJE ŽELJE Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov. Organiziramo dostavo na gradbišče. ----------------------- SEJEM OBRTI V MuNCHNU! DELAVCI PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH! Sklad za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih občine Novo mesto organizira dne 13., 14. in 15. marca 1980 strokovno ekskurzijo na sejem obrti v Muenchen. Informacije dobite na telefon 21-564. 146/8-80 N -/ -------------------------------------------------------------- IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje v DE strokovne službe: 1 strojnega inženirja ali strojnega tehnika za opravljanje nalog obdelave in sodelovanja pri pripravi del; pogoj: tri oziroma pet let delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, CKŽ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 149/8-80 V_______________________________________________________________/ MODELARJI USPEŠNO ZAČELI SEZONO! AK Novo mesto je v nedeljo, 17. 2. 80, organiziral že tradicionalno modelarsko medklubsko tekmovanje za „Zimski pokal 80”. Tekmovali so v kategorijah jadralnih modelov (F-l-A), gumenjakov (F-l-B), največ tekmovalcev pa je bilo v kateg. pionirskih modelov (A-l), kar je dobra spodbuda za naprej. Tekmovanja se je udeležilo 52 tekmovalcev iz: LT Mirna, AK Bela krajina, MK Vinica, OŠ Šentrupert, AK Brežice in AK N. mesto. Po razmeroma ugodnem vremenu smo ugotovili dobro pripravljenost tekmovalcev za sezono, ki je pred nami. Še posebej spodbudno pa je, da je bilo opaziti veliko zainteresiranost pionirjev za ta šport; vidijo se vloženi napori v delo z njimi. Še vedno pa so največji problem sredstva za množično razvijanje letalskega modelarstva. Rezultati: A-l 1. Huč Miran, Mirna - 252 točk 2. Ostrovršnik Matjaž, AK Novo mesto - 222 točk 3. Gregorič Bogdan, Mirna -220 točk 4. Sitar Marjan, Mirna - 212 točk 5. Brudar Mitja, AK Novo mesto - 153 točk 6. Dravinec Aleš, AK Novo mesto - 150 točk 7. Grešak Božo, AK Novo mesto - 129 točk 8. Jankovič Dušan, AK Brežice - 120 točk 9. Humar Gregor, AK Novo mesto - 119 točk 10-11 Jakša Denis - 104 točke ter Marati Miha - 104 točke (oba AK Bela krajina) F-l-A 1. Žulič Damjan - 1220 točk 2. Grošelj Janko - 1112 točk 3. Jevšček Matej - 1078 točk (vsi AK Novo mesto) F-l-B 1. Brudar Tine - 1029 točk 2. Stankovič Dragan - 996 točk 3. Zupanc Marjan - 863 točk (vsi AK Novo mesto) FRIZERSKI SALON »MILKA” žensko — moško frizerstvo Partizanska 3 NOVO MESTO NOVO! NOVO! NOVO! MOŠKO FRIZERSTVO! — britje — striženje — barvanje brk — brade — preparacija las — modno striženje: karate, judo, kendo, sai, aikido — linije za leto 1980: colle-ge, fiftie's, harvard, dandy Naročila sprejemamo tudi po telefonu 21-282 AKUMULATORSKA DELAVNICA TASEV BLAŽO Partizanska 11 NOVO MESTO tel: 23-826 — izdelovanje akumulatorjev — izdelovanje ježkov za ikebane — popravilo akumulatorjev — polnjenje in formiranje akumulatorjev VOZNIKI! ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI TECTTL CENTER PETER PERDEC POD TRŠKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372 4—LETNA GARANCIJA ZAHVALA Po težki, zahrbtni in neozdravljivi bolezni nas jev 53. letu starosti zapustil dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric in tast ALBIN VOVK iz Gor. Straže 78 pri Novem mestu februarja. Ostali so nam žalost, bolečina ter spomin na ste mu v času bolezni kakorkoli pomagali in mu dajali voljo do Od njega smo se za vedno poslovili 15. ki s fljenja, se iskreno zahva osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, zdravnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani „ovo dobroto. Vsem, ki življenja, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala prim. dr. Trobišu, dr. Glucksu ih strežnemu ....................boli ' “ ...... Hvala tov. Slavku Paverju. tov. Francu Sajetu za poslovilne besede med domačo hišo, sosedom iz bloka, Faleskinovim, Šporarfevim, Urbančičevim in ostalim. Prav tako se zahvaljujemo podjetju „Gorjanci” za organizacijo pogreba, opravljena govora, podarjene vence ter Številno udeležbo na pogrebu. Hvala združenju šoferjev in avtomehanikov Slovenije, godbi iz Straže, pevskemu društvu Gorjanci iz Straže in ostalim. Še enkrat prisrčna h vab vsem, ki ste pokojnika imeli radi Žalujoči: žena Milka, mama Micka, hčerki Majda in Datja z družino, sestra Mici z družino ter ostalo sorodstvo Straža, Soteska, Novo mesto, Mengeš, Beograd V času od 7. do 13. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Mežič iz Malega Podloga -Francija, Marjana Lamut izTrebnje- rrancija, Marjana Lamut iz Trebnjega - Jašo, Slavica Rapuš z Gorenje Gomile - Mojco, Helena Stepan iz Gorenje Straže — Jerneja, Lidija Polak iz Trebnjega - Primoža, Rozalija Barbo Iz Mirne peči -Mitja, Ema Stariha iz Moverne vasi - Jožico, Bernarda Vbšič iz Fučkovcev - Toneta, Ana Kozinc iz Koluderij - Katarino, Zdenka Žgajner iz Novakov - Silvijo, Šehrija Durakovič iz Podgore - Samiro, Stoja Priselac iz Kamanja - Ljubico,, Mija Cerle iz Gabrovke - Tino, Jožica Mojstrovič iz Škocjana - Darjo, Jožica Rozman iz Kanižari- ce — Miloša, Darinka Selan iz Budganje vasi - Milana, Anica Longar iz Dolenjskih Toplic -Tanjo, Frančiška Slak z Drečjega vrha - Antona, Milka Vidovič iz Zaloga - Siniša, Draginja Ilinčič iz Rožnega dola - Slavico, Marija Dichlberger iz Črnomlja - Mateja, Marija Kobe z Dolža - Tomaža, Zofija Redek iz Ločne - Jurija, Ana Klemenič iz Reštova - Denisa, Ana Mežič iz Velike vasi - Damjana, Marija Okoren iz Blata - Alena, Anica Povše iz Klencvika - Dušana, Terezija Repovž z Gomile - dečka, Zdenka Luzar iz Gabrja - deklico, Frančiška Kuzma iz Črnomlja — ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 40. letu zapustil naš dragi oče, brat in stric ANTON PLUT šofer iz Novegp mesta Najlepše se zahvaljujemo za pomoč Cestnemu podjetju Novo mesto, združenju šoferjev in avtomehanikov Novo mesto, pevskemu zboru iz Šmihela, Gasilskemu društvu iz Stranske vasi, župniku iz Šmihela za opravljeni obred ter vsem znancem in prijateljem. Žalujoči: vsi njegovi deklico, Alojzija Vodopivec iz Btsice vasi - dečka, Martina Kapele iz Metlike - deklico, Ana Adlešič iz Jadričev - dečka, Anica Jakeli iz Prečne — deklico in Stanislava Zakrajšek iz Dolnjih Ponikev -Boštjana. - Čestitamo! KRKA DOPOLNILO Pri zahvali pokojnega AVGUSTA KROMARJA dopolnjujemo besedilo Žalujoči: žena Anka, sinova Janez, Gusti ter sin Jože in hčerka Nežka z družinama, sestra Albina in Nežka, vnuki ter ostalo sorodstvo novoles Grizejo otroke Steklina je blizu Lani so v Kočevju uradno ugotovili več deset primerov, ko so psi ogrizli ljudi, v veliki večini primerov seveda otroke. Tudi letos so ugotovili že sedem takih primerov. Veliko ljudi pa ugrizov niti ne prijavi Predpisi določajo, da moro biti pes, ki je ugriznil človeka, 15 dni pod nadzorstvom oziroma na opazovanju na Veterinarski postaji. V Kočevju tega določila ni možno uresničevati, ker nimamo več niti hleva za pse, kjer bi jih morali zadržati in opazovati Zato puste veterinarji pse pri lastnikih in jih hodijo k njim opazovat. Do stekline smo v občini preveč brezbrižni Javna tajnost je, da v občini okoli 100 psov ni cepljenih, ker so pač stroški cepljenja precejšnji Steklino so odkrili že pri Škofji Loki in Karlovcu, se pravi razmeroma blizu. Če bo zašla na naše redko naseljeno območje, jo bo težko izkoreniniti, saj jo prenašajo razen psov, mačk in lisic lahko še risi, volkovi in nekatere druge divje živali, ki jih je prav na našem območju precej. Ukrepati je treba zdaj, ne šele, ko bo prepozno! J. PRIMC KONČANA ZAKONSKA LIGA Na kegljišču v Mozlju pri Kočevju so pred kiatkin odigrali zadnje kolo lige za zakonske pare v kegljanju. Tekmovanja se je udeležilo 15 parov iz vse KS „Ivan Omerza”. Končni vrstni red: 1. Majda in Slavko Časar, ki sta podrla natančno 1000 kegljev, 2. Erika in Franc Miklič 990, 3. Nevenka in Gojko Bunjevac 970 kegljev itd. Po podelitvi nagrad in priznanj so organizatorji pripravili za zakonce družabni večer. Posebno pohvalo za u%>ešno vodenje zakonske lige v kegljanju zaslužita domačina Gojko Bunjevac in Franc Salamon. M. K. PRVIČ V NOVI ŠOLI — V novi šoli v Kočevju so imeli dijaki gimnazije in centra poklicnih šol prvič pouk po pravkar minulih zimskih počitnicah v ponedeljek, 11. februaija. (Foto: Jože Primc) Tudi letos pesem krampov in lopat Tudi letos bo mladinska delovna akcija v KS Kostel — Ugoden lanski obračun Letos bodo mladinske delovne brigade kočevske občine nadaljevale gradnjo vodovodov v KS Kostel, in sicer za naselja Nova Sela in Banjaloka, ter sodelovale na republiških akcijah. Lokalna delovna akcija bo trajala od 1. do 30. junija. Mladinska brigada bo delala tri tedne, pionirska pa teden dni. Na podobni akciji v KS Kostel lani je sodelovalo 76 mladincev in mladink, največ dijakov gimnazije, in 31 pionirjev iz osnovnih šol Kočevje, Vas—Fara in Osilnica. Po podatkih Hydrovoda Kočevje — Ribnica so brigadirji lani izkopali 2800 m vodovodnega omrežja, in sicer izkope kanala (60 X 90 cm), blazinice za cevi in zasip kanala. Predra- čunska vrednost opravljenih del znaša 1,260.000 din. V tem znesku pa niso všteta ostala opravila brigadiijev, ko so pomagali izvajalcu pri polaganju cevi in drugih delih. Stroški za brigado so znašali le 283.753,65 din, kar pomeni, da so brigadirji prihranili skupnosti skoraj milijon dinarjev. Približno (140.795,25 polovico denarja din) so brigadirji Plesi in pesmi pobratenih Nastopili so folklorna skupina, pevke, harmonikarski in tamburaški orkester iz KS Trnsko KUD „Krešo Rakič” iz pobratene krajevne skupnosti Trnsko (Novi Zagreb) je pred kratkim gostoval v Kočevju. Nastopili so z narodnimi plesi, pesmimi in glasbo iz raznih krajev in območij Hrvatske ter iz Makedonije. £PLAVZ FOLKLORI — Med kulturnimi skupinami iz pobratene KS Novi Zagreb-Tmsko je požela največ aplavza folklorna, ki je nastopila v največ točkah. (Foto: Jože Primc) Najprej je nastopil harmonikarski orkester pod vodstvom Zdravka Šljivca s priljubljenimi zabavnimi melodijami. Največ aplavza so poželi folkloristi, ki jih je vodil Mladen Januš, in pevka Slavica Novački. Kot gostje so nastopili še pari folklorne skupine KUD „France Zbačnik” iz Dolenje vasi pri Ribnici pod vodstvom Cveta Križa. Zaplesali so osem dolenjskih in gorenjskih plesov in tudi poželi velik aplavz. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Med gledalci je bila večina takih, ki so doma iz drugih republik, a so na začasnem delu ali stalno žive v Kočevju. Ti si žele takih in podobnih prireditev v svojem jeziku, kar so pokazali tudi z burnim -včasih celo preveč - reagiranjem na dogajanja na odru. Goste iz pobratene KS Trnsko so spremljali predstavniki te KS Milo-rad Mačešič in Biserka Rakovič ter predsednica OKUD Milica Okički. Gostovanje sta organizirali vodstvi mladinskih organizacij obeh KS in občin. Tako bratski stiki preraščajo iz čisto uradnih stikov KS še na druga področja. Po koncertu je bilo srečanje in razgovor mladine obeh pobratenih KS v Dijaškem domu Dušana Remiha J. P. porabili za nakup živil. Večji postavki sta še nakup majic (56.411,50 din), prevoz brigadirjev in opreme (25.354 din) in kilometrina (18.167,20 din), prevoz brigadirjev in opreme (25.354 din) in kilometrina (18.167,20 din). Izdatke so krili z dotacijo občinske skupščine, kije znašala 280.000 din, nepokritih odhodkov oz. izdatkov pa je ostalo 3.753 din. Med delovno akcijo so bile za brigadirje organizirane razrie dejavnosti, kot tečaj prve pomoči, teoretični del tečaja za voznike motornih vozil, mladinska politična šola, več predavanj, kviz tekmovanja, kulturne in zabavne prireditve, razgovori z borci, obrambni dan, športna srečanja itd. J. P. USPEŠNI SINDIKALNI OBČNI ZBORI Občinski svet Zveze sindikatov v Kočevju ocenjuje, da so bili minuli občni zbori osnovnih organizacij sindikata nadvse uspešni. Na njih so člani kritično ocenili dosedanje delo organizacij, problematiko gospodarjenja, ukrepe za varčevanje in programske naloge. Na mnogih zborih so obravnavali tudi vprašanja krepitve družbene samozaščite in ljudske obrambe. V kočevski občini deluje 78 osnovnih organizacij sindikalnih organizacij. ZA MANJŠO PORABO GORIVA V zadnjem obdobju vsi uporabniki kurilnega in plinskega olja v kočevski občini že sprejemajo prve ukrepe za zmanjšano porabo te vrste goriva. Prva razprave in posveti o teh vprašanjih sp pokazali, da bo v prihodnje potrebno varčevanju posvetiti še več pozornosti. Dosedanje izkušnje pokazujejo, da varčevanje še ni dobilo pravega zamaha. Zato bo nujno potrebno v okviru sprejetih programskih načrtov posvetiti varčevanju z gorivi več skrbi -V Vsiljeno ni nikoli dobro Čas za razpravo o ekonomskih stanarinah je kratek, predlog ne upošteva mnenj stanovalcev in hišnih svetov, zato je upravičena bojazen, da ne bi spet na hitro sprejeli nekaj slabega Osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine, ki je te dni v javni razpravi v kočevski občini, gotovo ni zrel za sprejem. Njegova določila so pretežno nedodelana in nejasna, nekatera pa tudi neekonomska in nesamoupravna. V osnutku tudi ni predlaganih več inačic (variant), možnega reševanja posameznih zadev. Novi osnutek v glavnem ponuja stari način reševanja zadev in samouprave, za katerega pa je bilo že dostikrat ugotovljeno, da je slab. Razen nesamoupravnosti in negospodarnosti pa bi novi sporazum rad podtaknil stanovalcem nekatere stroške, ki jih gotovo niso dolžni plačevati le stanovalci ali pa ne v predlagani višini Tako na primer vzdrževanje starih hiš ni le stvar stanovalcev, predvsem novih hiš, ki naj bi za te namene po predlogu v sporazumu združevali skoraj 35 odstotkov stanarine. Tako namreč v glavnem le siromašijo nove hiše. Take hiše bi morali vzdrževati solidarno ali vsi zaposleni (ne le stanovalci v družbenih stanovanjih) ali lastniki teh stanovanj (skupaj s stanovalci), ali pa naj bi - če je vzdrževanje res neekonomsko - ta stanovanja prodali (ali darovali) stanovalcem. V zadnjem primeru (tako so na primer že sklenili v občini Senj) se lastniki ne bi le znebili neekonomskih stanovanj, ampak bi celo iztržili nekaj denarja za nove gradnje ali popravila drugih stanovanj; novi lastniki pa bi gotovo sami, na lastne stroške hitro lepo uredili stanovanje. Posebna cvetka je predlagana notranja delitev stanarine, ki je gotovo sporna v vseh postavkah, omenimo' naj pa le tistih 12,74 odstotka stanarine, ki naj bi šla „za stroške upravljanja in dela strokovnih služb”. Ker bodo stanarine v petih letih, približno 5 krat večje bo zato tudi dohodek strokovnih služb avtomatsko za toliko večji Najbolj gospodarno in edino samoupravno bi bilo, če bi vsa stanarina ostajala hišnim svetom. Hišni sveti naj tudi sami oblikujejo tako združevanje sredstev, take samoupravne organe in take skupne strokovne službe, kot se njim zde najbolj potrebne in primerne. Le tako bomo prišli do resnično prave samouprave in s tem tudi do gospodarne porabe stanovanjskega denarja. Vse drugo pomeni „vsiljevanje od zunaj”, praksa pa je pokazala, da stanovalci take vsiljene samouprave, ki je v resnici nesamoupravna, ne sprejemajo in v njej ne sodelujejo. J. PRIMC ŽELJNE: ZA PREŠERNA V Željnah pri Kočevju, kjer je živahno kulturno življenje, so 9. februaija počastili Prešernov dan. V kulturnem programu je sodeloval domači, a že dolgo daleč znani nonet „Rog”, ki je zapel več pesmi, mladinci pa so nastopili z recitacijami ČUDNA POPOLDANSKA OBRT Zvedeli smo, da se nekateri v Kočevju ukvarjajo s čudno popoldansko obrtjo: pri kvartanju obirajo občane. Taki hazarderji se zbirajo v nekaterih gostiščih. Miličniki jih sicer včasih presenetijo, vendar se hazarderji ne spreobrnejo, saj dodatno zaslužijo na dan tudi okoli 400 dinarjev. Nekdo se je pri sodišču celo zagovarjal, da je kradel, oz. vlomil le zato, ker so ga med kvartanjem v gostišču društva upokojencev obrali za ves denar. NEKULTURNO V DOMU KULTURE Na zadnji kulturni prireditvi Seškovem domu v Kočevju smo bili priča precej nenavadnemu, da ne rečemo nekulturnemu, vedenju precejšnjega števila gledalcev. Mnogi gledalci so med predstavo kadili Več jih je dajalo glasne pripombe izvajalcem, zahtevalo drugačen program ali pa so si gledalci dajali pripombe drug drugemu. Vse te glasne pripombe so bile izražene v srbohrvatskem jeziku. To pa ne pomeni, da so domačini bolj kulturni, saj so bili na prireditvi v veliki manjšini, kar pomeni, da si sezonski delavci bolj žele kulturnih prireditev kot domačini Nismo le godba za pogrebe Tudi živim želi delavska godba nuditi več — Po osmih letih zvišali članarino — Novo vodstvonovi načrti Obvestilo o zvišanju podpor-ne članarine od 2 din na osebo 2.a 5 dinje poslala pred kratkim ««*a godba Kočevje vsem podpornim članom in dtugim. o načrtih odločitvi in o smo se te dni tej godbe ^ ... — SlavLVa^al* s kapelnikom godbe k« °m Rančigajem in tajni-3? Francem Kresetom. zviSaJC- ^ Vzr°k za tako občutno dohr!^t-^lanarine? Kakšni so bili Priča? • 8°dbe lani in kakšne ^cakujete letos? PodpV™ ,°d leta 1972 J® bUa članarina le 2 din na osebo. Z njo smo lani nabrali okoli 130.000 din, približno 100.000 din pa smo iztržili še z igranjem na pogreb ih, prosi avali in prireditvah. Če bomo imeli podpornih članov enako kot lani, potem bodo naši dohodki znašali okoli 400.000 din. V minulih letih smo denar porabili predvsem za šolanje novih godbenikov za kai smo porabili tudi vsakoletno dotacijo kulturne skupnosti 30.000 din; za dopolnjevanje instrumentov in za nakup uniform za godbenike, za kar smo porabili tudi lansko izredno dotacijo kulturne skupnosti. Podrobno poročilo o kočevske novice porabi denarja dobe naši člani pismeno. Letos bo denarja nekoliko več. Za kaj ga boste porabili? Nadaljevali bomo z dopolnjevanjem instrumentov in oblek ter šolanjem novih godbenikov. Pred kratkim smo za vadbo dobili prostore v gimnaziji in precej denarja bo šlo prav za nakup opreme za te prostore. Zdaj, ko bodo vaje v mestu - doslej so bile v Rudarskem domu na Rudniku - bo lažje prihajalo na vaje več godbenikov. Med občani prevladuje prepričanje, da s prispevkom za godbo plačujejo le, da jim bo godba na njihovem pogrebu igral a brezplačno. To je res, vendar mi nismo le pogrebna godba. Radi bi podpornim članom činveč nudili že zdaj, se pravi živim. Cc bodo občani dobro sodelovali z godbo, se jim bo ta tudi primerno oddolžila. Kakšna je možnost, da bi med turistično sezono prirejali v mestu koncerte? Trenutno te možnosti ni Godba je bila zadnja leta v težavah. Zdaj nimamo naštudiranih koncertnih programov niti nimamo dovolj god- benikov, ki bi bili v kratkem času sposobni igrati na koncertu. Ne rečemo pa, da tudi takih koncertov ne bo. Kot sva že omenila, moramo prej rešiti organizacijske in finančne bralce? Obvestili bi jih, da že od julija lani velja nov cenk. Tako stane sodelovanje godbe na pogrebih nečlanov 2.500 do 5.000 din, KAPELNIK IN TAJNIK - Kapelnik kočevske delavske godbe Slavko Rančigaj (desno) in tajnik godbe Franc Krese zaupata v kolektiv godbenikov in menita, da bo godba, če bo imela pogoje za delo, občane tudi prijetno presenetila. (F oto: Primc) zadeve ter še izpopolniti opremo. Seveda pa vabimo v naše vrste še nove godbenike, tudi nekdanje člane godbe, ki v zadnjem obdobju niso več prihajali na vaje. Želita še s čim seznaniti naše igranje na proslavah in prireditvah 4.000 do 4.500 din, samostojni koncerti pa 4.500 do 5.000 din. Cene so odvisne predvsem od oddaljenosti od Kočevja. J. PRIMC OGRAJA ZA PIJANCE ALI ZA VSE OBČANE? Nekateri še vedno opozarjajo, da je ob Rinži potrebna ograja, ker se je že več ljudi utopilo. Taka ograja gotovo ni potrebna ob vsej reki. Tudi drugod nimajo ograjenih rek. S tem bi onemogočili tudi ribolov. Kočevci predlagajo, naj bi bila taka ograja vsaj od zapornic do avtobusne postaje, saj je tu v bližini več gostišč, in prav tisti, ki so pregloboko pogledali v kozarce, so prav tu najpogosteje padali v Rinžo. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA Na občnem zboru Gasilskega društva Kočevje, ki je bilo minulo soboto, so pregledali dosedanje delo in sprejeli delovni program za letošnje leto. Iz poročil je razvidno, da so člani društva uspešno reševali številne probleme, ki so se pojavljali na tem področju. S hitrimi akcijami in ostalim prizadevanjem jim je uspelo število požarov zmanjšati Minulo leto so gasilci tega društva sodelovali pri sedmih požarih. Pohvalno je, da imajo v svojih vrstah precej mladih. Neglede na to pa so ugotovili, da imajo v svojih vrstah premalo strokovnjakov iz raznih gospodarskih panog. Za predsednika so izvolili Alojza Vidica, zaposlenega pri TOZD Govedoreja Kočevje, za poveljnika pa tov. Borisa Leskoška. 21. februarja 1980 DOLENJSKI LIST Bolje izkoristiti zmogljivosti Letos bodo v kmetijstvo vložili okoli 39 milijonov dinarjev — Predvsem v hleve in stroje Medtem ko so v industrijskih delovnih organizacijah začeli misliti o novih proizvodnih planih z novim letom, ki ponekod ali še zmeraj velja za začetek poslovnega leta, so v kmetijskih delovnih organizacijah začeli bolj intenzivno s pripravami na proizvodnjo z bližino pomladi. Kako so te priprave stekle v Kmetijski zadrugi Trebnje, pa smo izvedeli v pogovoru z njenim direktorjem inž. Dragom Kotarjem. Kmetijska zadruga Trebnje je organizirana v dva tozda: temeljno zadružno organizacijo za tako imenovano primarno proizvodnjo in tozd trgovina, katere naloga je predvsem oskrbovati primarno proizvodnjo SAHISTI DOBILI KLUB Že v delavskih športnih igrah je bilo opaziti, da je zanimanje za šah v trebanjski občini izredno živp. Že prej so nekateri zanesenjaki »kraljevske igre” razmišljali o organizirani obliki šahiranja, letos pa so se njihove želje končno uresničile. V ponedeljek, 18. februarja, je bil ustanovni zbor šahovskega kluba Trebnje, kjer so bili določeni organi kluba in nosilci konstituiranja. Do-j$2Š?n&i| bilo tudi, da bo na razpolagS°ienih dnev!h knjižnice, vendar je to*&f& časna rešitev, saj že potekajo razgovori o pridobitvi lastnega prostora. z vsem potrebnim materialom. Glavna usmeritev obeh temeljnih organizacij ostaja seveda še naprej taka kot lani, le s to razliko, da bodo povečali proizvodnjo oziroma promet. Ker so že v prejšnjih letih sorazmerno z drugimi močno povečali proizvodnjo, na leto tudi za 15—20 %, čemur je bila vzrok precejšnja nerazvitost trebanjskega konca, bodo letos povečali proizvodnjo le za okoli 10 odst. ,,Naš cilj v sedanjem položaju gospodarstva je seveda, da čim bolj stopnjujemo izkoriščenost dosedanjih zmogljivosti,“ je rekel inž. Drago Kotar. „To pa ne pomeni, da ne bomo tudi letos vlagali v povečanje naših zmogljivosti. Vanje bomo vložili 39 milijonov dinarjev. Ta denar bomo porabili za dvajset novih strojnih skupnosti, s katerimi smo dosegli že precejšnje uspehe, zgradili bomo 200 novih stojišč za živino, v izboljšanje sistema za zbiranje mleka, v izboljšanje semen itn. Tako naj bi letos v mlekoreji dosegli 7-odstotno povečanje, v meso-reji pa 3-odstotno. Povečali bodo pridelek krompirja za okoli 7 odstotkov, pitanje telet se bo od sedanjih 2.000 povečalo na 2.500 in DANES SEJA VSEH TREH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Za danes je v Trebnjem sklicana 12. seja vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati bodo na seji obravnavali resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana trebanjske občine v letošnjem letu, poročilo o planirani investicijski dejavnosti, analizo izvajanja programa razvoja Suhe krajine in poročilo o izvajanju sklepov v zvezi s socializacijo Romov. SODELOVANJE MED KZ IN PERUTNINO Za pretekli petek je bil v Trebnjem sklican sestanek med Predstavniki trebanjske kmetijske zadruge in Perutnino iz Za-°ga, Na sestanku so se dogovori o sodelovanju pri reji perut-T nt‘ ^etos bodo namreč na .panjskem usposobili štiri bnH Ča za Perutnin0> tako da do lahko skupaj s perutnino D stankov z dela. Komisija je 13 lavcem izrekla opomin, 30.javni omin, dvema naložila denarno 'en, 25 pa prenehanje delovnega '.merja, pogojno do enega leta, edtem ko je 19 delavcem zaradi sciplinskih prekrškov prenehalo elovno razmerje. dohodki povečevali počasneje kot v materialni proizvodnji. Pomemben poudarek daje resolucija pospeševanju izvoza in zmanjševanju uvoza, k čemur bo pripomogla tudi kreditna politika, saj bodo banke odobravale posojila zlasti za take investicije, ki bodo povečevale izvoz in tako izboljševale naš plačilno—bilančni položaj. V občini bodo zaostrili odgovornost pri izvajanju predpisov in sporazumov o delitvi dohodka, zlasti v tistih organizacijah združenega dela,, ki poslujejo z izgubo. Odgovorni občinski dejavniki morajo zagotoviti, da bodo cene na drobno rasle najmanj za petino počasneje kot konec lanskega leta. Ti občinski organi bodo zagotovili tudi družbeno kontrolo cen in poskrbeli, da bodo uresničevali sprejeto politiko cen. \ Občinski izvršni svet bo sproti spremljal uresničevanje ODBOR ZA STABILIZACIJO V črnomaljski občini so imenovali odbor za gospodarsko stabilizacijo, katerega naloga je spremljanje prizadevanj v občini za smotrnejše gospodarjenje in stabilizacijsko obnašanje. 11-članski odbor mora med drugim skrbeti, da bodo v vseh okoljih izdelali stabilizacijske programe, jih oceniti in spremljati njihovo uresničevanje. ČRNOMALJSKI DROBIR KJE TOČA KLESTI - Metliški vinogradniki so že pred leti spoznali, da se jim vsekakor splača zavarovati pridelek pred točo, črnomaljske pa je očitno precej težje prepričati, da bi odšteli vsako leto potrebni denar za zavarovanje. Star pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno, danes pa vemo, da tudi zvonenje pred točo nič ne koristi Morda pa so črnomaljski vinogradniki po dolgoletnih opazovanjih spoznali, da na njihovem območju toča ne klesti tako pogosto kot pri metliških sosedih ... SEMINAR ZA VODNIKE -Črnomaljski taborniki so imeli prejšnji teden seminar za taborniške vodnike. Teoretični del je tri dni potekal v Črnomlju, konec tedna pa so preživeli v domu „Iskreu v Črmo-šnjicah, kjer so teoretična spoznanja preverjali v praksi Poleg odredove uprave se ie seminarja udeležilo še 25 tabornikov, bodočih in sedanjih vodnikov. Črnomaljskim kolegom so s predavanji in nasveti pomagali taborniki iz Novega mesta. DO KAM SEŽE GLAS - Ob otvoritvi novega centra usmerjenega izobraževanja v Črnomlju je morda le polovica številnih prisotnih slišala besede slavnostnih govornikov. V začetku, ko ozvočenje ni delovalo, so vsaj tisti ki so stali blizu, lahko sledili besedam govornikov, ko pa so „mojstri“ mislili da so stvar uredili je bilo še slabše, saj je zavijanje in buljenje ozvočenja preglasilo še tisto, kar so ljudje lahko prej slišali »FIZIKALNA** ZAKUSKA - Po otvoritvi centra usmerjenega' izobra- ževanja so si prisotni ogledali notranjost novega poslopja. Čeprav so dijaki številne obiskovalce usmerjali, je marsikdo sam od sebe odprl tudi vrata fizikalnega kabineta, kjer pa je začuda namesto preciznih in zapletenih naprav in učnih pripo-. močkov zagledal številne pladnje s sendviči in drugimi jedmi, pripavlje-nimi za po končani svečani seji Mladi »fiziki** so kmalu kabinet zaklenili Nova središča kulturnega življenja Gradnja in obnova večnamenskih domov — Velik prispevek krajanov Zelo spomladanski konec zime omogoča, da se v črnomaljski občini nadaljujejo pozno • jeseni prekinjena dela pri gradnji oziroma obnovi tako imenovanih večnamenskih domov. Sedaj potekajo ta dela kar v štirih krajih v občini: na Prelokl v Adle-šičih, Butoraju in Dragatušu. Na Prelokl kjer bodo imeli v spodnjih prostorih svoj dom gasilci, trgovina kmetijske zadruge pa že lep čas deluje, računajo, da bo otvoritev kulturnega dela doma, v katerem bo dvorana za 150 gledalcev, oder in garderobe, poleti Potrebni denar za dokončanje del (350.000 dinarjev) je zagotovljen, seveda pa krajani ne bodo stali ob strani marveč bodo tako kot doslej veliko prispevali s svojim delom. Ko bo preloški dom dokončan, bo veljal več kot tri milijone dinarjev. Tudi v Adlešičih upajo, da bodo do krajevnega praznika 22. marca končali dela in slovesno odprli dvorano z 200 sedeži V spodnjem nadstropju doma bodo imeli svoje prostore gasilci krajevna skupnost, kulturno-umetniško društvo in knjižnica. Ko bo dom v Adlešičih izgotovljen, bo vreden okoli 6 milijonov dinarjev. Seveda so tudi tu vsa fizična dela prevzeli krajani sami V Butoraju se dela pri obnovi tamkajšnjega doma bližajo koncu. Obnavljajo tla, povečali bodo oder, napeljali novo elektriko, v prizidku pa bo prostor za krajevno skupnost, tam bodo vadili pevci in dramska skupina. Otvoritev bo za 8. marec. Obnova bo veljala okoli 400 tisočakov; od tega so večji delež v denarju in delu prispevali krajani sami Dela pri obsežni obnovi doma v Dragatušu izvaja črnomaljska obrtna zadruga. Krajani želijo, da bi prenovljeni dom odprli za svoj praznik 5. maj. Občinska kulturna skupnost je za obnovo namenila 1,25 milijona dinarjev, republiška pa dober milijon. Nedavnega seminarja za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov v Metliki se je udeležilo okoli trideset sekretarjev. Seminar so organizirali, da bi se dogovorili o uresničevanju nalog po 5. in 6. seji CK ZKS s posebnim poudarkom na gospodarski stabilizaciji, nalogah pri razvoju političnega sistema ter krepitvi obrambe in samozaščite. dogovorjenih resolucijskih nalog in o tem poročal občinski skupščini. A. B. DVA IZLETA UPOKOJENCEV Komisija za izlete pri črno- | maljskem društvu upokojencev bo letošnji prvi izlet priredila 12. maja. Pot bo vodila v glavno mesto naše države, po ogledu Beograda pa bodo nadaljevali pot v Djerdap. Dan zatem, 13. maja, bodo na izlet lahko krenili tisti, ki jim je bolj všeč naša ] jadranska obala: preko Zadra in Splita se bodo odpeljali na končno postajo Hvar. Prijave za oba izleta sprejemajo vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure do 18. marca. Ob prijavi naj vsak prinese s seboj ' odrezek od pokojnine. V metliški občini potekajo v vseh okoljih aktivnosti v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji; za to se še posebej zavzemajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, v delovnih in drugih organizacijah so stabilizacijski programi sestavni del gospodarskih načrtov. V občini se zavedajo, da bo najtežje z uvozom potrebnega reprodukcijskega materiala za »Beti” in Komet. Povsod iščejo notranje rezerve, si prizadevajo povečevati produktivnost, bolje izrabljati delovni čas in razpoložljive zmogljivosti. Še vedno jc veliko bolniških in »bolniških” izostankov z dela. Pomembna postavka pri iskanju notranjih rezerv je prav gotovo boljša organizacija dela, stabilizacijska prizadevanja pa v določeni meri zavira tudi neustrezen način Zadruga še bliže kmetu Hranilno—kreditna služba KZ kmalu svoj tozd — Največ posojil za nakup kmetijskih strojev V metliški Kmetijski zadrugi se pripravljajo, da bi še bolj razvejili svojo samoupravno organiziranost in tako zadrugo še bolj približali kmetu. Hranilno-kreditna služba naj bi postala tozd. Zadružna hranilno-kreditna služba deluje sedaj tudi kot neke vrste interna banka, saj vsi zaposleni v zadrugi dobivajo osebne dohodke preko te službe, pa tudi vsi kooperanti imajo tam hranilne knjižice. Ta služba daje kooperantom zadruge tudi posojila' za nakup kmetijske mehanizacije, za gradnjo ali obnovo hlevov in drugih kmetijskih objektov, za obnovo vinogradov itd. V lanskem letu je predračunska vrednost naložb v zasebno kmetijstvo v metliški občini znašala 21,2 milijona dinarjev, od tega je hranilno-kreditna služba dala od hranilnih vlog 2,2 milijona posojil, 9,3 milijona so kmetje prispevali lastnih sredstev, banka in kmetijska živilsko-razvojna skupnost pa sta odobrili9,17 milijona din kreditov. Tako je v lanskem letu dobilo posojilo 195 kmetov in 12 strojnih skupnosti na območju metliške občine. Največ denarja so namenili za nakup kmetijske mehanizacije, in sicer 3,75 milijona dinarjev, medtem ko so v gradnjo ali obnovo živinorejskih objektov vložili 3,40 milijona dinarjev. Tako bosta poslej v okviru Kmetijske zadruge delovala dva tozda: Vinska klet in sedanja hranilno-kreditna služba ter ena temeljna zadružna organizacija, ki vključuje okoli 380 kooperantov, trgovine, klavnico z mesnicami, valilnico in kooperacijo, A. B. nagrajevanja. Zato se komunisti zavzemajo, da bi vse te stvari čimprej in čim bolje uredili. Pripomnili so, da bi marsikje lahko zmanjšali število režijskih delavcev. Ena od pomembnih nalog pa je povečati konkurenčnost. Pri OK SZDL so imenovali 8-članski koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih prizadevanj, ki se je na prvi seji dogovoril o načinu svojega dela. Posebej je treba povedati, da ta odbor ni imenovan zato, da bo vedril in oblačil, skratka zato, da bo glavni razsodnik na področju stabilizacijskih ukrepov. Za konkretne ukrepe pri teh prizadevanjih so zadolženi drugi organi, vsak * v svojem okolju, odbor pa bo usklajeval Velike razlike Enako delo, enak učinek, razlika v kuverti 900 din Ker so v metliški »Beti” zaposleni tudi delavci iz sosednjih občin, ki imajo vsaka svoje in različne prispevke iz osebnega dohodka, prihaja do tega, da dva delavca, ki opravljata enako delo in dosegata enak učinek, dobita različen osebni dohodek. Razlike znašajo 200 dinarjev in več. Za lanski december pa je bila ta razlika zaradi višjih urnih postavk že tako rekoč nesprejemljiva: od 600 do 900 dinarjev, kar seveda vzbuja med delavci nejevolja Prav tako je pri nadurnem delu, kije plačano 50 odstotkov več. Sosednje hrvaške občine imajo precej višje prispevne stopnje, tako da delavec iz teh krajev, ki dela v Metliki, od tistih 50 odst. ne dobi skoraj nič, zato se seveda upirajo nadurnemu delu. Eden od predlogov, kako bi se rešili teh nadlog, je prehod na neto obračun osebnih dohodkov. Ni enostavno, vsekakor pa za delavca bolj pošteno. delo v občinskem merilu, spodbujal, opozarjal, ocenjeval. Ena prvih nalog je, da vsi tozdi čimprej svoje letne delovne načrte, ki morajo vsebovati tudi stabilizacijske programe, dostavijo občinskemu izvršnemu svetu. A. B. VRSTA KORISTNIH SEMINARJEV *V »Beti” so za letos pripravili vrsto seminarjev, za katere so se odločili na podlagi ankete. Za vodilne in vodstvene delavce bo marca seminar o osebni odgovornosti v kolektivnem sistemu vodenja, aprila bo predavanje o delovanju delegatskega sistema Maja se bodo vodje programov seznanili s psihologijo kupca. Vzdrževalci se bodo aprila udeležili seminarja, na katerem bo govor o preventivnem vzdrževanju strojev in naprav. ' NAČRTOVAN NAKUP KLETARSKE OPREME Medtem, ko so v lanskem letu v posodobitev in povečanje kapacitet metliške Vinske kleti vložili kar 32 milijonov dinarjev, bo vsota, namenjena za nakup kletarske opreme, letos precej manjša: 6 milijonov. Vinska klet ima v načrtu, da bo do 1985 znatno povečala svoje zmogljivosti, od sedanjih 300 vagonov na celih 450 vagonov vina. KRITIČNO TUDI O SVOJEM DELU Na zadnjih sestankih osnovne organizacije Zveze komunistov »Beti-nega” tozda Konfekcija so poudarili da še vedno niso zadovoljni z delom delegacij za interesne skupnosti Delegati odhajajo na seje brez stališč svoje delegacije in seveda tudi povratnih informacij ni Prav tako so bili kritični do svojega dela, zlasti kar se tiče razprav in usmerjanja delegatov delavskih svetov. Za sprejem v Zvezo komunistov so predlagali štiri delavce iz obrata v Žakanju in dva iz Metlike. V METLIKI „PRVI STIK” Zaradi pomanjkanja kadrov in prostora so v okviru zakonske posvetovalnice v Metliki organizirali le tako imenovani »prvi stik”, ki ga bodoči zakonci lahko opravijo vsak ponedeljek od 12. do 14. ure pri skupnosti socialnega skrbstva. Ko to opravijo, dobijo potrdilo, ki ga morajo kasneje z ostalimi dokumenti predložiti matičarju. Tam jih usmerijo v širše predzakonsko svetovanje, ki so ga organizirali skupaj z zakonsko svetovalnico v Črnomlju. ZAKRPANA CESTA - Toplo, pravo spomladansko vreme je prejšnji teden na gorjansko cesto pred Metliko privabilo tudi delavce, ki so se po preizkušeni metodi — z asfaltno maso in lopatami - lotili številnih lukenj, ki jih je v gotovo ne preveč kvalitetno cestišče naredila neusmiljena zima. SPREHOD PO METLIKI OSNOVNOŠOLSKA MLADEŽ je tej - je vsebinsko bogata, razgibana, napisana v prijetnem in razumljivem jeziku, je močno berljiva, k čemur pripomorejo tudi duhovite domislice. Prav bi bilo, da uredniškemu odboru ne bi zmanjkalo sape. NAMIZNI TENIS BO GOTOVt) pridobil na popularnosti po zaslugi mednarodnega mladinskega pokalnega prvenstva SFRJ, ki bo 8. in 9. marca v metliški športni dvorani Pr® zato pripravlja telesnokulturna skupnost seminar za namiznoteniške sodnike, in sicer 29. februarja. Naslednji dan bodo izpiti k predavanju pa lahko pride vsak, ki ga zadeva zanima. Storiti mora le to, da se prijavi tovarišu Zvonetu Hauptmanu, Cesta bratstva in enotnosti 23. BRŽKONE BO KMALU ODPRLO svoja vrata gostišče »Veselica • ki je pozimi zaklenjeno, ker je cesta neurejena in bi malokdo z avtoma bilom prilezel na vrh. Ljudje P°Sr~' šajo prijetni gostinski lokalček, za je pričakovati zasedene stole, brž k bo začel „čika” Jakša •streči. Na karja Jakšo imajo gostje radi, kerf pipravila pod vodstvom mentorice Ivanke Rus igrico Zvezdica Zaspanka, ki so jo zaigrali najprej svojim vrstnikom. Gotovo pa bodo zbrali toliko poguma, da se bodo predstavili tudi širšemu občinstvu, težko čakajočemu na podobne dogodke. Kot kostumografinja se je izkazala Martina Juran, ki je s sodelavkami obleke tudi sešila. Vsem skupaj tople čestitke! V SEJNI SOBI »BETINE” KO-DRANKE se je sestal aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah za Dolenjsko in Posavje. Imeli so bogat dnevni red, iz katerega izluščimo le načrt dela za leto 1980 ter predavanje Ivana Zorana o novinarskih zvrsteh poročanja. Aprila se bodo srečali udeleženci aktiva v novomeški IMV. Pa še to: aktiv vodi Katja Štimac iz »Krke”. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE je izdalo pred dnevi informativno glasilo Smerokaz, ki naj bi pripomoglo k boljši obveščenosti njihovih delavcev. Prva številka - upajmo, da ne bo ostalo le pri prijazen in se dobro spozna na poklic. metliški tednik .. ji RAZOČARANI — Učenci globoške in drugih šol smo med počitnicami lahko samo takole sedeli na sankah, voziti se nismo mogli, ker je do takrat pobralo ves sneg. Vprašujemo se, zakaj nismo tudi mi imeli zimskih počitnic takrat, ko je bilo v Pečicah in na Čatežu še dovolj snega. Upamo, da bo prihodnjo zimo drugače, da se bomo tudi mi lahko naužili sankanja in smučanja, kot na primer letos ljubljanski in mariborski šolaiji. (Fotokrožek Globoko) Prenova celote, ne le fasade V Brežicah se začenja razprava o prenovi starega mestnega jedra Zamisel o prenovi starih Brežic sega nekaj let nazaj. V razpravi je bil celo že prvi predlog družbenega dogovora, vendar do dejanj ni prišlo. Izvršni svet je nameraval naročiti sanacijski načrt za mestno jedro, pa je zaradi pomanjkanja finančnih virov opustil tak namen. Ideja ni zamrla in izvršni svet državah je bilo dobro izhodišče je februaija letos imenoval strokovni odbor, ki bo pripravil program za postopno prenovo starega mesta, hkrati pa preprečeval nasilne posege v tem delu Brežic. Okrogla miza, ki sta jo za minuli teden o teh vprašanjih sklicala izvršni svet občinske skupščine in Posavski muzej, je imela dober odziv in razpravljal-ci so podprli zamisel o prenovi mestnega jedra, vendar so menili, da to ni le stvar krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki imajo trenutno tam svoje poslovne prostore, ampak da zahteva to sodelovanje občinske skupščine. Predavanje dr. Petra Fistra s ponazoritvijo oživljanja starih mestnih jeder drugod po Sloveniji in v nekaterih evropskih za razpravo, predvsem pa za boljšo predstavo o ciljih take prenove. Zgledov za to je dovolj in Brežice so tudi tokrat na repu slovenskih prizadevanj. Gre predvsem za temeljito vsebinsko prenovo, ne le za polep-šanje fasad. Ta prenova naj bi Brežicam prinesla več poslovne živahnosti in omogočila v starih stavbah urediti nove stanovanjske prostore. To pomeni, da bi se prebivalstvo pomladilo. Prva bi se morala potemtakem vključiti v ta prizadevanja samoupravna stanovanjska skupnost, zraven pa seveda združeno delo in krajevna skupnost z vsemi mestnimi prebivalci. O tem naj bi stekla široka javna razprava, v kateri bodo občani, delovne organizacije in družbenopolitična skupnost opredelili svoj odnos do teh vprašanj. Prenova starih Brežic bo morala upoštevati spomeniško-varstvene zahteve in zgodovinsko urbanistično zasnovo mesta. Iz mesta naj bi se sčasoma preselila vsa večja skladišča in delavnice, namesto njih pa bi obogatili njegov utrip sodobni gostinski, trgovski, obrtni in drugi lokali, ki jih občani in turisti zdaj pogrešajo. Tudi več zelenja bi potem lahko lepšalo mestno središče, zlasti še če bi javnosti odprli dostop na vrbin-sko stran, na kar so nekajkrat opozorili razpravljalci za okroglo mizo. JOŽICA TEPPEY PUŠČENA ŠOLA PROPADA - V nekdanji skopiški osnovni šoli s in ujej o delavci, kar krajanom ni najbolj po volji. Komaj čakajo, da bi stavbo obnovili, uresničili pobudo za preureditev v invalidske č lavnice, v otroški vrtec ali kaj drugega, s čimer bi koristno L rabili dragoceni prostor. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH DO KOT SEGA MESTNO JEDRO? - Z odlokom o varovanju mestnega središča naj bi do izdelave dokumentacije za prenovitev starih Brežic obvarovali pred nestrokovnimi in nenačrtnimi posegi območje od starega savskega mostu do Rokove cerkve, ki ga na vzhodu omejujeta Ulica Pod obzidjem in Kajuhova ulica, na zahodu pa stara savska struga. Gre tudi zato, da med tem ne bi nenadzorovano gradili raznih Eizidkov, provizorijev ipd, ki bodo sneje oteževali prenovo. Bolje prva zamera kot zadnja! TEDEN DNI BREZPLAČEN VPIS - šolarji, ki so v dneh od 7. do 15. februarja obiskali občinsko matično knjižnico, so se lahko vpisali med bralce brez običajnega prispevka za članarino. Knjige si bodo vse leto izposojali zastonj. To možnost jim knjižnica ponudi vsako leto za slovenski kulturni praznik. Zal, jo izkoristi premalo mladih. Po- vabilu na ogled knjig in slikanic so se najštevilneje odzvali prvi razredi. Knjižničarke so jim pripravile uro pravljic, učencem od 2. do 4. razreda pa še knjižne uganke. DENAR ZA NAČRTE JE -Komunalno obrtno podjetje Brežice je naročilo načTte za mrliško vežico na brežiškem pokopališču in zaprosilo izvršni svet za 320 tisoč dinarjev iz sredstev samoprispevka, da bo kot investitor in naročnik lahko podpisalo pogodbo z Regionom. KRAJANI ZAGOTAVLJAJO SOUDELEŽBO - Prebivalci Sent-lenarta ob cesti brez imena (v prihodnje bo to Cesta Borisa Kraigherja) so pripravljeni prispevati del sredstev za asfaltiranje, ker se zavedajo, da je to trenutno edina možnost za njeno ureditev. Ker pa to najbrž še ne bo danes ali jutri, se zavzemajo za boljše vzdrževanje ceste, vsaj za navoz gramoza. Posipali ga bodo že sami. BREŽIŠKE VESTI Iz protesta so poslali učence domov Na Bizeljskem so izbrali pot m imo sporazumevanja V osnovni šoli na Bizeljskem so prvi in drugi dan po počitnicah poslali učence domov takoj po končanem dopoldanskem pouku, čeprav je njihova šola celodnevna. Iz protesta zaradi težav pri pokrivanju stroškov za šolsko prehrano so ta dva dneva ukinili kosilo in popoldansko delo z učenci. V času sporazumevanja in dogovarjanja je to kaj čuden ukrep. Vzbudil je veliko ogorčenja v občini, pa tudi v kraju samem. Osnovna organizacija ZK je obsodila to nepremišljeno odločitev kolektiva in tudi starši niso soglašali s tem, češ da jih ni nihče nič vprašal. Zagotovo bi lahko našli drugo, ustreznejšo pot, po kateri bi si zagotovili rednejši dotok denarja za prehrano otrok. J. TEPPEY POKLICNE VRZELI BODO ZAPOLNJENE Oddelek poklicne elektro šole, ki so ga v tem šolskem letu odprli v Krškem, bo vzgajal ob-ratovne elektrikarje, elektrome-hanike in elektroinštalaterje. Te poklice so pogrešali v vseh posavskih občinah, ker zanje ni bilo naraščaja. Odkar je šola v regiji, je kandidatov več. MARIBORČANI GOSTUJEJO Delavski dom je za jutri napovedal dramsko predstavo. Z romantično igro H. D. Grabbeja „Don Huan in Faust” se bo občinstvu predstavilo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. V naslovni vlogi bodo obiskovalci tokrat imeli priložnost videti domačina Rajka Stuparja. ifl ________ _ __________________JTKŠU•" ■ ZAMUDA SE VEČA — Na področju energetike ima Posavje veliko nalog, med katere štejejo tudi prizadevanje za čimprejšnje dokončanje jedrske elektrarne v Krškem, čeprav to ni posavski objekt. Vse tri občine zahtevajo, da bi končno prišle na vrsto tudi elektrarne na Savi, katerih gradnja ni pretirano zahtevna. To so elektrarne na Vrhovem, v Boštanju, v Krškem. (Foto: Jožica Teppey) V Rudniku Senovo prvič izguba Med vzroki povečani stroški za nov način odkopavanja, upadanje produktivnosti, naraščanje neopravičenih izostankov z dela — V bližnjem zaledju ni več rudarjev V senovskem rudniku so lani nakopali 118.100 ton premoga, kar je najmanjša količina po vojni. Za planom so zaostali za 3,8 odst. Del izpada pripisujejo manjšemu številu zaposlenih, del spremenjenih razmeram v jami, del pa tudi slabši strukturi delavcev oziroma pomanjkljivim delovnim navadam. PREMALO UČILNIC IN PREMALO PROFESORJEV V šolskem centru v Brežicah ugotavljajo, da imajo premalo učilnic za fiziko, kemijo, biologijo, osnove tehnike ter za blagovni in denarni promet. Na nove prostore zdaj težko računajo, vsaj na pet učilnic ne, zato si bodo vsaj začasno morali pomagati kako drugače, na primer s podaljšanim urnikom v drugo izmeno. Prostorske težave pa niso edine, s katerimi se ubada kolektiv. Še več skrbi kot utesnjenost jim povzroča pomanjkanje učnih moči. To ogroža izpolnjevanje učnega programa. Pomagajo si tako, da posamezniki prevzemajo večje obveznosti, vendar tako ne bodo mogli nadaljevati, saj delajo nekateri tudi 50 odst. več, kot je njihova normalna obveznost. V pedagoški gimnaziji so v tem šolskem letu 203 dijaki, v splošni gimnaziji jih je 306, v oddelkih ekonomske srednje šola pa 1-74. Sola za blagovni promet jih je imela v jesenski izmeni 372, v spomladanski pa 284. Toliko jih do sedaj še ni nikoli sedelo v klopeh obeh šolskih zgradb, zato je letos stiska večja. V rudniku imajo zadnje čase težave z zaposlovanjem. Na Kozjanskem ni več rudarjev in tudi z območja Klanjca se le še redki odločajo za delo v jami. Vedno več delavcev prihaja iz drugih republik. Ti potrebujejo stanovanja, teh pa jim rudnik ne more nuditi. Ima sicer dosti lastnih stanovanj, a so vsa zasedena, zato ne more po želji povečevati števila zaposlenih iz oddaljenih območij. Lani so računali s 450 ljudmi, imeli pa so jih le 430. Ti so zato morali več delati, zlasti v zadnjem četrtletju, ko so kopali premog tudi ob prostih sobotah. Vžig metana, ki seje pojavil rudniku januarja lani, je zahteval niz dodatnih varovalnih ukrepov. Preiti so morali na nov način odkopavanja, zamenjati vrste razstreliva, zamenjati vse električne naprave za plinovarno opremo, kar je povzročilo zastoje in povečalo stroške. Vse to je poslabševalo poslovne rezultate in rudnik Senovo je prvič v zgodovini zaključil leto z izgubo. Ta znaša 3,1 milijona dinarjev. Če prištejemo zraven še 9,2 milijona dinarjev izpada za sklade, se primanjkljaj povzpne na 12,9 milijona dinarjev. Rudnik je spričo tega že naslovil vlogo na SIS za elektrogospodarstvo Slovenije s prošnjo, da bi mu krilo izgubo Dobro blago se samo hvali V Rimšu naprodaj nad 400 vrst okrasnih drevnin Vse toplejši ci febru; dnevi v prvi polovici februarja vabijo na plan ne le zvončke in trobentice, temveč tudi prenekaterega vrtičkarja, sadjarja in vinogradnika. Ta živahni utrip zaznavajo po vse številnejših strankah na velikih nasadih tozda Hortikulture brežiškega Gozdnega gospodarstva v Rimšu pri Krškem. Na prvi pogled odmaknjene redi čudovitih sadik ob cesti proti Raki številnim ljubiteljem urejenih vrtov vse od Novega mesta do Zagreba že zdavnaj niso več neznanka. .Ljudje se zanimajo za vse,” odgovarja na vprašanje, kaj kupce najbolj privlačuje, vodja Martin Koritnik. „Naj je to srebrna omorika, znana s pogorij Tare, rododendroni, preprosto rušje, kateri od desetih vrst plazečih se borov ali prav imenitne japonske češnje ali jabolka, vse je iskano,” pohvalno ocenjuje vse boljši okus urejevalcev okolice hiš. Kot pripoveduje, niso več redki taki, ki pridejo kar s celim načrtom za. ureditev okolice. Razumljivo ob taki priliki izmenjajo izkušnje, Koritniku in sodelavcem jih ne manjka. Navsezadnje vsi od tega osemčlanskega malega, a prizadevnega kolektiva, živijo za te sadike. „Zemlja je tod prej skopa, kot ne. Poglejte, bližnji gozd se kar ne more razživeti,” pokaže čez ograjo in precej pristavi, da je tudi to za nekaj dobro. Njihove sadike morajo navsezadnje imeti utrjen koreninski sistem, to pa je iskana lastnost, zakaj taka sadika ali grm ne zataji. A. Z. iz istih virov, kot drugim premogovnikom. Sindikalne skupine obravnavajo zaključni račun za leto 1979 od 7. februarja dalje. Poročilo o gospodarjenju je dobil vsak član kolektiva, z njim pa tudi predlog za razporejanje dohodka v tekočem letu, ki zahteva dosledno spoštovanje družbenega dogovora v republiki. V razpravah kritično opozarjajo na upadanje produktivnosti, na slabo izkoriščenost delovnega časa ter na zaskrbljujoče naraščanje neopravičenih izostankov. Odsotnost zaradi bolezni in nezgod se je v tem obdobju nekoliko zmanjšala, zaradi neopravičenih izostankov pa so v jami vsak dan pogrešali po pet delavcev. Rešitev vidijo predvsem v mehanizaciji proizvodnega procesa, ne v zaposlovanju novih delavcev. Ljudi bi sicer še dobili, toda ne takih z delovnimi navadami, kot si želijo in jih potrebujejo. se* mOraia^a^odob ncjŠ8' -» mo rudnikov predvsem bolje organizirati strojna industrija, ki tej nalogi zdaj ni kos. JOŽICA TEPPEY SKRBNE ROKE - Delavki presajata godne rastline za prodajo v »kontejnerje”. Take so pripravljene za prevoz in dokončno sajenje pri strankah. I .(Foto: Železnik) KRŠKE NOVICE ZA PREMOG NA VRSTI ŠELE JANUARJA PRIHODNJE LETO Posavski kupci se za premog obračajo pretežno na senovski rudnik, ker jim je najbližji. Toda kje so že tisti časi, ko so ga julija jn avgusta naročali s popustom! Ze za naslednjo zimo je premog skoraj razprodan, pa še te ni konec. Tisti, ki so ga naročili do 15. februarja, ga bodo namreč dobili šele januarja prihodnje leto, plačali pa decembra po novi ceni, ki sedaj še ni znana. Zadrega za kurjavo je iz leta v leto večja, zato so seznami kupcev vedno daljši. 5. JUNIJA - Na ta dan se bo na železniški postaji v Krškem prvič na slovenskih tleh ustavil „Vlak bratstva in enotnosti** s pobratenimi iz SR Srbije. Ker bo to njihov prvi uradni sprejem, bodo zanj pripravili poseben program. Zanj je zadolžena komisija, ki so jo imenovali na seji koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konferenci SZDL. \ DELOVNI OBRAČUN - Naredila ga je delavska godba krške tovarne celuloze in papirja »Diuro Salaj". Ta ima ta čas 35 aktivnih članov in skoraj toliko učencev. V minulem letu so imeli 17 javnih nastopov, letos pa jih bo vsaj toliko. V načrtu imajo tudi prvi obisk v pobrateni skrbski občini Bajina Bašta. / RAZGIBANA KOSTANJEVICA - »Dolenjskim Benetkam se obeta letos res veliko število kulturnih in drugih prireditev. Povezane bodo s 25-letnico Dolenjskega kulturnega festivala in 20-letnico „Forme Vive‘\l0. obletnico bo počastil Kos-tanjeviški oktet, 100-letnico'pa kos- tanjeviški gozdarji. Obetajo še otv^ ritev zdravstvenega doma in deloV' nih prostorov „Iskre“ pa še nekaj enako pomembnih dogodkov. OBVELJALO JE, KAR SO REKLI - O tem, da nameravajo ** romske otroke v Leskovcu odpret1 oddelek varstvene ustanove, smo 2* pisali. Obljubo so zdaj uresničili “J vrtec je začel delati V prvem tedjjj' prihaja v varstvo tudi do 18 mlad"1 Romov. Torej jim novo okolje ug*j ja. Kot kaže, so tudi starši za seel vestno udeležujejo strokovnih * drugih razgovorov, ki jih‘ organiZ“s Socialistična zveza v sodelovanj« strokovnjaki pod imenom Večer) ^ vasi. Trdnost na samoupravni osnovi Misli iz uvodne razprave sekretarja OK ZK Kočevje Petra Sobarja na zadnji seji OK ZK Lansko poslovno leto ni nobena tozd oz. delovna organizacija kočevske občine zaključila z izgubo. Z rezultati dela smo lahko zadovoljni. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da gospodarstvo občine ne daje tistega, kar je sposobno. V letošnjem letu bomo morali vse sile posvetiti ukrepom gospodarske stabilizacije in nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Ti dve nalogi sta tesno povezani. Nedavni obiski v delovnih organizacijah so pokazali, da je ~\ »Borci radi delamo z mladino” Pomoč starim - Urediti spomenike - Zbirati zgodovinsko gradivo „Osnovna organizacija ZB NOV Stara cerkev v občini Kočevje šteje 130 članov, med katerimi jih 12 do 15 opravlja razne odgovorne oziroma vodilne dolžnosti, dobra polovica pa jih dela v samoupravnih organih KS, v društvih in organizacijah ali pa so delegati raznih sredin,” je povedal predsednik te organizacije Jože Potočar. V povprečju so borci stari nad 55 let. Kakih 30 do 40 odstotkov je bolnih ali vsaj bolehnih. Med njimi ni socialno ogroženih. Velika večina bolnih ima oskrbo JOŽE POTOČAR, predsednik ZZB NOV Stara cerkev: „Borci delamo povsod, najtesneje pa sodelujemo s KS in mladino.” v družinskem krogu. Vodstvo organizacije pa se že dogovarja o uvedbi patronažne zdravstvene službe, s predstavniki mladinske organizacije pa za uvedbo soseske pomoči bolnim borcem. „Borci menimo, da pri sodelo- vanju z mladino ne gre le za pomoč našim bolnim članom, ampak predvsem za prenašanje tradicij NOB na mlajše pa tudi na uvajanje mlajših v odgovorna dela na vseh področjih dela,” pravi predsednik Potočar. V zdraviliščih in okrevališčih je bilo lani 20 borcev, kar je malo, a med borci za to tudi ni večjega zanimanja. Za sistematične preglede so prijavili zdaj kar 70 borcev. Nekateri si pregledov sicer ne žele, a jih v organizaciji prepričujejo, da je to zanje lahko le koristno. Na pravkar minuli letni konferenci so sklenili, da bodo letos obnovili spomenike, spominske plošče in grobišča na Pugledu, v Starem logu, Stari cerkvi in Konca vasi. Pri tem jim bo pomagala mladina, ki bo pod vodstvom borcev opravila najtežja fizična dela. V kratkem bodo ustanovili posebno komisijo za zbiranje zgodovinskega materiala, dokumentov, spominov, brošur itd. Občinski organizaciji ZZB pa so predlagali, naj ona organizira izlete v partizanske kraje, ker je krajevna organizacija za to prešibka. Skozi KS Stara cerkev poteka tudi del transverzale „Kurirčko-ve pošte”, ki pride na njihovo območje pri spomeniku na Jas-nici in poteka dalje preko Male gore, Pugleda, Trnovca, Ceste, Smuke do Baze 20. S pionirji in mladino sodelujejo borci še pri izvedbi obrambnih dni, Kurirčkovi torbici ter pri mnogih drugih proslavah in prireditvah. J. PRIMC samoupravljanje znotraj tozdov oziroma delovnih organizacij bolj razvito, saj imajo tu delavci več vpliva na odločitve kot pa na odločitve v SIS in KS. Delegacije za SIS in zbor združenega dela s samoupravnimi organi niso povezane, kar potrjuje tudi ugotovitev, da samoupravni organi niso razpravljali o nobenem vprašanju iz dnevnega reda skupščin SIS ali zbora združenega dela. Izjema so razprave o prispevkih za SIS, kar je po zakonu obvezno, in še vprašanja delegatov in odgovori nanje, ki jasno kažejo, da se delavci žele ustvarjalno vključiti v razprave. Naslednja ugotovitev obiska je bila, da so osebni dohodki v večini tozdov premalo odvisni od doseženih rezultatov dela in gospodarjenja. Zahteva resolucije, da sredstva za osebne dohodke lahko naraščajo najmanj za četrtino počasneje kot dohodek, ni zahteva po zmanjševanju osebnih dohodkov, ampak zahteva po zvečanju produktivnosti. Izvajanje ukrepov stabilizacije torej ne pomeni stiskanja pasu za tistega, ki dobro gospodari, ampak za tistega, ki s svojim delom ne ustvarja toliko, kolikor si želi prisvojiti. Zato je treba vse razprave usmerjati v boljše in učinkovitejše gospodarjenje, in ne nasedati raznim „zaščitnikom delavcev”, da mora tudi tisti, ki slabo in malo dela, zvišati osebne dohodke. V okviru stabilizacijskih ukrepov je treba v občini usmeriti prizadevanja komunistov in vseh občanov v uveljavljanje osebne in kolektivne odgovornosti za izvajanje dogovorjenih nalog. J. P. SPET BREZ TV Minuli teden v Kočevju in okolici spet niso mogli gledati televizije tisti gledalci, ki lahko spremljajo spored le na 8. kanalu. Takih je kar precej. Gledalci ne razumejo, zakaj so na tem pretvorniku okvare tako pogoste oz. hitre, popravila pa tako počasna. OGLAŠUJTE V DL! oboan Vprašuj Premalo o gospodarjenju Komunisti naj na sestankih posvete več pozornosti gospodarstvu in njegovi utrditvi, ne pa le prebirajo razne informacije advad odgovarja - Zakaj si se tako oddahnil, ni več snega? - Ker zdaj ne bodo mogli v« ugotavljati, kje uhajamo **}ed delom skozi tovarniško *ično ograjo in do katere Sostilne vodijo naše sledi. Gospodarjenje in samoupravna organiziranost bi morala biti najpogosteje na dnevnih redih sestankov osnovnih organizacij ZK, žal pa ni tako, so ugotovili na seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 13. februarja in na kateri so razpravljali tudi o poročilu o delu osnovnih organizacij ZK v minulem mandatnem obdobju. Iz zapisnikov in poročil osnovnih organizacij se da sklepati, da celo o zaključnih oz. periodičnih računih niso raz- DROBNE IZ KOČEVJA Mimo SEMAFORA - Poukseje ^“Zimskih počitnicah spet pričel. ^ ®j> ko sta se tudi gimnazija in J*vjnarska šola preselila v novo J?^o, hodi veliko več šolske ^T^ine v to smer. Na obvozni cesti 0d| ^MO je zdaj veliko pešcev. Brez e 'fanja je za to treba postaviti tnoprometne znake, ki so predpi-tj0* za okolico šoL Avtomobilisti mora** hiti bolj obzirni do t(, *• Ali se nekaterim voznikom vO/ir 0 da se prerivajo z oby '' me odločil na-tor * “-milimetrski kinoprojek-!,,*• namenjen predavanjem o pro-pj*?«.izletih in drugem. Želijo na-društveno življenje tako, da ^ omiir ne bo dolgčas, na nevsiljiv naJJ! Pa se-bo mogoče še tudi kaj ?*bav' ^a^unajo, da jim bo pri in D^‘ pomagal tudi svet za vzgojo eventivo v prometu. > &RASANJA NISO ZA V KOS sicu,,«*?)' vseh treh zborov občinske li jg lne 15. februarja so se od loč i-vPta?,en-^c Postopek pri delegatskih J£ot velJa v republiški ^stavr čeprav niti na vnaprej seji «•*ena pismena vprašanja na isti n* mo8°če odgovoriti, jih VU ja Preberejo. V pismenem gradi-Pitla 0 sejo je bila bera odgovorov sčih„’ Pa^ zato, ker tajništvo skup-roka ni dobilo odgovorov pristojnih. Na petkovi seji pa so lahko vseeno prebrali dodatno še številne odgovore, ki so prispeli v vmesnem času. Se O PARKIRANJU - Sevniška delegacija še vedno ugotavlja, da sto-jiji tovornjaki vsepovsod, dostikrat so posebno prizadete ceste, kjer je še malo klančka. Tako „letališče” za zaganjanje stare pločevine je novi del sicer široke ceste proti Gričku. Menda izpušni plini „naftašev” ne premorejo toliko monoksida kot kakšen fičko, kadi in n _ veda za štiri. Težko bo ustn htevam enih in drugih. SLOVO OD ZIME - Naj še zaključimo s prometom. Cestarji so -vso čast! - pospravili tudi že pesek s sevniških ulic, ki je bil prišel prav ob poledici Da bi bil čimprej s poti, so ga na mostu zmetali kar v Savo. Nekaj nesnage več ali manj, ribe so, kot je znano, neme. SEVNIŠKI VIISTNII lavcev, ki ni zgolj družabnega značaja. Ko pa že nekaj let črtajo postavko o modernizaciji pouka, niso pomišljali, da ne bi nekaj te rezerve usmerili v to. V izobraževalni skupnosti so tudi razširili pobudo skupščine otroškega varstva, naj bi o prehrani otrok govorili ne le skupaj z izvršnim odborom skupnosti otroškega varstva, temveč naj bi povabili še zdravstveno skupnost, socialno skrbstvo in še koga. A. Ž. „Vroč veter” na sevniški način Zakaj curlja po sosedih v bloku št. 26 V vse bolj priljubljeni beograjski televizijski seriji „Vroč veter” so se videli v vlogi nesrečnih uporabnikov družbenih stanovanj tudi nekateri Sevničani V bloku št. 26 Naselja heroja Maroka v Sevnici namreč že od lanskega poletja zamaka od kopalnice do kopalnice. „Najmanj petkrat sem bil lani v Komunali, a se ni nič zgodilo,” opisuje svoje nenavadne izkušnje stanovalec v tem nesrečnem bloku Jože Bedek. Kako se ne bi čutil prizadetega, ko k njegove kopalnice, če se kdo kopa, teče do spodnjega soseda in tako dalje. Očitno se dela nemajhna škoda na družbenem premoženju, da o slabem počutju stanovalcev ne govorimo. Ko so le-ti romali od Poncija do Pilata, so povsod zvračali krivdo na drugega, kajpak tistega, ki ga ni bilo zraven. Kdo dela bloke v Sevnici, je znano. Opisani blok je star šele nekaj let! A. Ž. Analize naj povedo, kdo je uspešen OMET ZARDEVA - Vsak od novih sevniških blokov ima na vhodu marmornato ploščo, tako rekoč osebno izkaznico. Tole šestindvajsetico v Naselju heroja Maroka je nesporno zgradil GO* Beton leta 1974. Takole pa izgleda na hodniku, ker nekaj ne tesni po kopalnicah. Kakšen je šele strop v teh kopalnicah, si lahko mislimo. Gospodar tega hišnega sveta Jože Bedek pravi, da so bila doslej, žal, vsa opozorila pristojnim zaman. V „Donitu" na Veliki Loki so se prvi lotili akcij za uresničevanje stabilizacije Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje so med drugim sprejeli program akcij in usmeritev aktivnosti pri uresničevanju družbenoekonomske politike ter gospodarske stabilizacije v letošnjem letu. Akcije se bodo lotili v vseh delovnih organizacijah, izpeljali pa jo bodo poslovodni in samoupravni organi s pomočjo sindikata. V tej akciji gre seveda za že večkrat omenjeno zmanjšanje porabe, to je stroškov za kilometrine, počasnejšo rast osebnih dohodkov, manjši sklad skupne porabe. Najhitreje in najbolje so se te naloge lotili v „Donitovem“ tozdu Tesnila na Veliki Loki. Mira Gole, predsednica osnovne organizacije sindikata v tem tozdu, je povedala, da imajo plan že pripravljen. V njem so upoštevane vse spremembe, ki jih je narekovala letošnja resolucija. V tem tednu pa bo šel novi plan v jaVno razpravo po sindikalnih skupinah. Za javno razpravo je namreč že vse pripravljeno in vodili jo bodo poverjeniki sindikalnih skupin, medtem ko bodo za strokovni del poskrbeli člani strokovnega kolegija. V tem delovnem kolektivu si poleg zmanjševanja stroškov prizadevajo tudi izboljšati iz- koriščenost svojih strOjai,. £a^ terih izkoristek je po grobih ocenah okoli 70 c.dstotkov.. Prav tako bodo zaradi večje učinkovitosti zamenjali nekatere stroje ali poskrbeli za popravilo slabših. Vsi ti ukrepi., bodo nujni, saj bodo cene rjji-hovih izdelkov ostale na lanski ravni, medtem ko , se bodo materialni stroški še višali.' Cene materialu, energiji bodo že višje. Malo jih skrbi tudi dobava materiala iz uvoza, vendar pričakujejo, da bodo letošnje leto prišli „skozi”. Toda ne bodo ostali le pri tako splošnih usmeritvah. Med drugim bodo opravili natančne analize vseh svojih strokovnih služb in njihove učinkovitosti. In v skladu s temi analizami bodo izvedli v tovarni ustrezne ukrepe. Zavedajo se namreč, da ukrepi sami po sebi niso preveč pribljubljeni med delavci, posebno če ne gredo v korak z dejanskim izboljšanjem vsega dela. In sem prav gotovo sodijo tudi strokovne službe. J. S. "KJE SO BILI „PRIDNI” DELEGATI? Delegati družbenopolitičnega zbora trebanjske občinske skupščine so med najbolj „pridnimi”, kar se tiče udeležbe na sejah. Vendar za zadnjo skupno sejo ne bi mogli reči, da so bili na njej udeleženi v skladu s slovesom. Od 25 (petindvajsetih) delegatov jih je kar 12 (dvanajst) manjkalo. Ti ti delegati, le kje so bili? Klub za izobraževanje Delo v trebanjskem klubu samoupravljalcev oživelo Na prakso pozimi Študenti opravljajo počitniško prakso tudi pozimi Vajeni smo, da si študenti in dijaki pridobivajo izkušnje za svoje bodoče delo med poletnimi počitnicami. In ker je v tistem letnem času delovii utrip nekoliko počasnejši, kot je poleti, tudi na delo praktikantov gledamo tako. Zato je tem bolj presenetljivo, če najdeš med „dacarskimi” dušami, večinoma moškega lastništva, mlado študentko. In Sonja Ižanc,kije doma sicer nekje iz okolice Grosupljega, je skorajda morala priti na prakso na davčni oddelek trebanjske občine. Ne sicer samo zaradi posebne ljubezni do tega poklica, temveč tudi zato, ker je republiški sekretariat razpisal za ta študij kar primerne štipendije. Zdaj je Sonja študentka 2. letnika višje šole za upravne delavce v Ljubljani, za davčno smer. Pravi, da ji praksa pomeni koristno dopolnilo teoretični podlagi. In gre ji verjeti. Na davčnem oddelku je namreč pozimi veliko bolj živahno kot poleti. V tem času je rok za oddajo davčnih napovedi, pa tudi veliko nepremičnin izmenja lastnika po kupoprodajni ali po daritveni po godbi. In prav ukvarjanje z nepremič-nimnami je Ižančevi najbolj všeč. Sicer pa se je morala v teku enomesečne prakse seznaniti s celotnim delom na tem oddelku. Na oddelku so z njenim delom zadovoljni in pričakujejo, da bo jeseni po diplomi že lahko priskočila na pomoč za stalno. Delavcev, ki bi se hoteli ukvarjati s tem delom, namreč stalno primanjkuje, dela pa je zmeraj več. In Sonja namerava poprijeti zanj prav kmalu, saj si je med prakso nabrala precej izkušenj, ki so za to delo potrebne. Čeprav je pri nas z zakoni in s sistemom zagotovljena pravica vseh delovnih ljudi, da se dejavno vključujejo v reševanje vseh družbenoekonomskih vprašanj, je bilo v praksi marsikdaj drugače. In vrzel v njihovem znanju naj bi izpolnili klubi samoupravljalcev, ki ponekod so zaživeli, drugje pa spet ne. Trebanjski klub samoupravljalcev dolgo ni mogel zaživeti, ^daj pa so za novega predsednika njegovega izvršnega odbora evidentirali Alojza Podboja, in delo je steklo. Pred nedavnim je bil namreč za delo tega kluba sprejet delovni program, ki ga namerava novo vodstvo izpeljati. Kakšne naloge si je klub zadal? »Predvsem se namerava načrtno lotiti izobraževanja vseh delegatov. Seveda tega ne bomo počeli na preživel način, s predavanji, ampak hočemo, naj postane klub javna tribuna združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti In vsi problemi naj se obdelajo v razgovorih, na problemskih konferencah. Tu nain gre za uveljavljanje delitve po delu, uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja. Tako bomo že konec februarja pripravili razgovor o delitvi dohodka, v marcu o stabilizaciji gospodarstva, aprila o samoupravni organiziranosti in gospodarjenju. Seveda se bo klub samoupravljalcev vključil tudi v ostale akcije, novembra SEMINAR ZA ČLANE PORAVNALNIH SVETOV Dolenjci se znamo že po naravi prepirati. Najraje se lasamo zaradi kokoši, ki ne poznajo lastniških mej, pa zaradi poti in podobnih malenkosti. Precej teh razprtij obravnavajo sodišča, veliko pa so jih prevzeli tudi poravnalni sveti pri krajevnih skupno* stih. Vendar poravnavanje med sprteži ni tako lahko in samo po sebi umevno. Za kaj takega morajo imeti člani poravnalnega sveta vsaj nekaj znanja. In tega so se prvi domislili v trebanjski občini, kjer so za člane porav nalnih svetov pripravili kratek seminar, ki ga je vodi! Janez Gartnar, predsednik tamkajšnjega sodišča. pa se bomo udeležili 8. srečanja samoupravljalcev v okviru zletov bratstva in enotnosti v Gos-piču, je povedal Alojz Podboj. Dodal je še, da si dela kluba ne morejo predstavljati brez povezovanja z ostalimi klubi v dolenjski regiji. Se posebej pa bodo za razmeroma obsežni delovni program potrebovali pomoč in podporo vseh družbenih in političnih dejavnikov v občini. J. S. NI JIM ZA SOLOV NARAVI Redkokje na Dolenjskem se lahko pohvalijo s tako dobro organizirano šolo v naravi kot v trebanjski občini. Vendar imajo tudi Trebanjci težave. Čeprav nudijo ottokom, katerih starši ne bi zmogli stroškov, bivanje in opremo popolnoma zastonj, se prav ti starši ne odločajo za to obliko šolanja. Tudi letošnja zimska šola v naravi ni omehčala staršev. Lahko bi rekli da je to edinstven primer odklanjanja nečesa, kar je zastonj. Kaj stoji!v ozadju ali je to pretiran ponos, ali so kakšni drugi zadržki, ni znano. GLUHI ZA T02BE Suhokranjci so izredno potrpežljivi ljudje, pa vendar marsikateremu prekipi, ko na cesti Dobrnič - Trebnje uničuje svoje težko prigarano prevozno sredstvo. Cesta, katere naziv „regionalna“ izzveni bolj kot posmeh, po svoji luknjasti podobi še najbolj spominja na vaško pot. Zlasti v zimskih razmerah se razmere na njej še poslabšajo, kar nezadovoljstvo vseh, ki so od nje odvisni, stopnjuje. O problemu vzdrževanja te ceste je večkrat raz-pntvljal izvršni svet SO Trebnje in opozoril vzdrževalca, Cestno podjetje Novo mesto, na ugotovljene težave in nepravilnosti Stanje na cesti dokazuje, da vsi ukrepi in želje naletijo na gluha ušesa, občani pa se upravičeno sprašujejo, kdo bo ..naglušnim ' tovarišem že enkrat stopil na prste? L. P. TREBANJSKE NOVICE tedenske Četrtek, 21. februarja Petek, 22. februarja -Sobota, 23. februarja Nedelja, 24. februarja Ponedeljek, 25. febr sander Torek, 26. februarja - Matilda Sreda, 27. februarja - Gabrijel Četrtek, 28. februarja - Roman LUNINE MENE 23. februarja ob 1.14 - prvi krajec 532 - Irena Marjeta - Marta - Matija uarja - Alek- za slovo. 27. 2. ameriški film Psycho. KRŠKO: 23. in 24. 2. ameriški film Napad na policijsko postajo. ja Nore dirke Toma in rta. ................... nagibaj se skoz okno! 28. 2. ameri- 24. 2. matineja Jeryja. 27. 2. madžarski film Ne BRESTANICA: 23. in 24. 2. angleški barvni film Lov za kipom. BREŽICE: 22. in 23. 2. ameriški barvni film Usodna dirka. 24. in 25. 2. ameriški barvni film Orka - kit morilec. 26. in 27. 2. indijski barvni film Simon in Sara. KOSTANJEVICA: 23. 2. film Kdo ste, FantozzL 24. 2. film Dekle škifilm Dr. Živago. MOKRONOG: 23. in 24. 2. ame-rišKi film Slepi konji. MIRNA: 23. 2. film Bitka na Midway. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 22. do 24. 2. slovenski barvni film Iskanja. 25. in 26. 2. gostovanje gledališča iz Celja (abonma A in B in izven). 27. in 28. 2. ameriški film Zadnji vaL NOVO MESTO - KINO JLA: Od 21. do 24. 2. amerišKi film Surovo maščevanje. 24. 2. matineja Ta čudoviti svet. Od 25. do 27. 2. francoski film Resnične zgodbe. RIBNICA: 23. in 24. 2. ameriški film Mister milijarder. SEVNICA: 24. 2. italijanski barvni film Divja dirka. 27. in 28. 2. ameriški film Mož iz Avstralije. SLUŽBO DOBI VZAMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE ali honorarno potnika. Roletarstvo Bogomir Radi, Slakova 7, Novo mesto. SPREJMEM FRIZERSKO pomočnico. Salon Jure, Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIMO 2 KV mizarja pohištva ali stavbne stroke ter dva delavca za priučitev. OD po dogovoru, možnost tudi nadorne- re-den, ga dela, samsko stanovanje rblji Ivančna Goriča 92. skrbljeno. Bojan in Neda nje pre Gerden GOSTIŠČE HlI NOVEM MESTU ISCE SAMOSTOJNO KUHARICO. Osebni dohodek po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Delavni čas ugoden. Informacije po teL (068) 23-770, razen ponedeljka in torka. Ponudbe pod šifto „TAKOJ”. IŠČEM VARSTVO V BREŽICAH za 7-mesečno hčerko od 21. marca dalje. Nada Pener, V. Vlahoviča 4, Brežice. SPREJMEM v delovno razmerje avtoličarja. Samsko stanovanje je zagotovljeno. TeL 85-181, Milan Žnidar, Otočec 35. ISCEM mlajšo žensko ali upokojenko za štiri- ali osemurno varstvo enoletnih dvojčkov na domu. Nudimo hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. Tel. (068) 24-307, Novo mesto. ZA VSAK DRUGI TEDEN ISCEM varstvo za otroka, starega sedem mesecev. Tel. 24-447, dopoldne. STANOVANJA ODDAM sobo v Novem mestu dijakinji ali uslužbenki. Naslov v upravi lista. (538/80). Motorna vozila PRODAM motor TOMOS 15 SLC (50 ccm) in fiat 850 cupe, karamboliran. Darovec, Gor. Straža 26, teL 84-565. PRODAM lado 1600, letnik 1979-november. TeL (068) 71-115. Naslov v upravi lista. (532/80). PRODAM TAM 5000, letnik 1971, k|>M.^Informacije po teL (061) UGODNO PRODAM motokultiva-tor Diesel (8 KM) Lombardini, malo rabljen, ali zamenjam za večjega. Jože Želez pik, Boštanj PRODAM novo kosilnico BCS Diesel. Naslov v upravi lista. (534/80). PRODAM Z 750, letnik 1977. Grašič, Gotna vas 21, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno škodo 110 L, letnik 1972, liha številka. TeL 78-377. PRODAM Z 750, letnik 1972. Lado Potočar, Dol. Kamence 34, Novo mesto, popoldne. PRODAM traktor Ferguson 35 ali zamenjam za manjšega. Mrgole, Šentjernej. PRODAM novo motorno kosilnico Sporočilo naročnikom DL Da bi zmanjšali stroške izterjave in tudi na ta način skušali zadrževati dražitev Dolenjskega lista, je delavski svet tozd Dolenjski list sklenil, naj bi odslej izterjevali oz. plačevali letno naročnino le enkrat na leto. S tem bi olajšali delo tudi sicer preobremenjenim poštnim delavcem. Naročnike prosimo, naj razumejo ta ukrep, ko bodo v marcu plačevali naročnino Dolenjskega lista za leto 1980. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer -(urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnic. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun, 52100>-620-170^32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi 3. 1974) se za Dolenjski list ne pščine SRS (št. 421-1/72 od 2, lačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Ntfvem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva. 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni film in tisk: Lji Ljubljana. Ljudska pravica, BCS 127. Ivanetič, Omota 8, Semič. PRODAM MAN 9186 kiper, letnik 1968. TeL 21-140. PRODAM traktor TV 30 KM (letnik 1977) s priključki Janez Kobe-tič, Mali Nerajec 6, Draga tuš. UGODNO PRODAM avto Opel rekord, letnik 1966, v voznem stanju. Primeren tudi za rezervne dele. Ogled možen vsak dan. Jože Šikonja, Vojna vas 7, Črnomelj. PRODAM škodo de Lux, letnik 1974, zelo dobro ohranjeno. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Peter Čerček, Drska 46, Novo mesto. PO UGODNI CENI PRODAM malo rabljene grablje za BCS. Franc Povše, Klenovik 7, Škocjan. PRODAM RENAULT 4, registriran, za 7.000 din. Lahko tudi po delih. Martin Žnidaršič, Smalčja vas 18, Šentjernej. POCENI PRODAM 125 PZ, letnik 1972. Informacije po tel. 85-786. PRODAM fiat 850 za 17.000 din. Milan Pavlovič, Gor. Pirošica 34, Cerklje ob KrkL PRODAM VW 1200 z dodatno opremo za 55.000 din. Janez Jakša, Vranoviči 5, Gradac. PRODAM 101 super, letnik 1978. Kovačič, Cerovi log 50, Šentjernej. Informacije dopoldne po tel. 22 726. UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1975, registrirano do januarja 1981. Zglasite se vsak dan popoldan od 16. ure dalje na naslov Krivograd, Ragovska 6, Novo mesto, teL 24-352. UGODNO PRODAM MZ TS 250/1, julij 1979. Janko Bogovič, Reštanj 39, Senovo. AMI 8 break, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Miran Bogovič, Reštanj 39, Senovo. PRODAM opel rekord, letnik 1964, v nevoznem stanju. Ogled možen vsak dan pri Antonu Cvitkoviču, Griblje, Gradac. PRODAM ali zamenjam proti doplačilu za močnejši traktor Deutz 15 D s koso in dvobrazdnim plugom. Golob, Vrbovce 4, Šentjernej. PRODAM R 4, letnik 1977. Ogled vsak dan od 15. ure dahe. Vene, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM Z 101. letnik 1974, registrirano do 12. 2. 1981. Anton Miklič, Mačkovec 18, Novo mesto. PRODAM Z 750 (letnik 1972) in opel kadet (letnik 1972). Darko Knez, Hrastovica 18, Mokronog. PRODAM Z 101 C, staro devet mesecev in otroški avto sedež z varnostnimi pasovi. Tel. 24-590. PO UGODNI CENI PRODAM opel rekord 1900-karavan, letnik 1976. Spolar, Mirna peč 67. PRODAM fiat 125 special, letnik 1971, v dobrem stanju. Marjan Grmovšek, Pavlinov hrib B2, Trebnje. PRODAM obračalnik Sonce, motorno žago Stihi in Z 750 po delih. Franc Murn, Podgora 6, Straža. PRODAM škodo, letnik 1971, v voznem stanju. S. Weiss, Vojna vas 6, Črnomelj. UGODNO PRODAM avto Opel kadet, letnik 1967, registriran do septembra, obnovljen. Informacije: Cegovnik, Avto deli, Novo mesto, tel. 21-570. PRODAM Z 101, letnik 1978. Informacije po tel. 25-179. PRODAM skoraj nov traktor Uni-vcizal 445. Mladen Tkalec, Si-sačka 26, Novi Zagreb (po cesti od Remetinca proti V. Gorici). PRODAM UGODNO PRODAM zelo lepe psičke angleške bernardince. Oblak, Kapele 14, Brežice. C 9000 Grunding stereo kasetofon, še v garanciji, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 22-441 int. 492 ali 21-576. PRODAM smuči z okovjeVn in pancerjL Franc Zoran, tel. v službi 21-605 od 6.30 - 14.30. PRODAM 3000 kg sena. Doberdrug, Prečna 30, Novo mesto. KDOR ŽELI KURJI GNOJ, ga lahko dobi 5. marca v kurii farmi pri Tomažinu, Draga 27, Šentrupert. Cena po dogovoru. UGODNO prodam skoraj novo otroško sobo. Hočevar, Mokronog, (novi blok). PRODAM kompletno ostrešje za vikend ali hiso. Naslov v upravi lista. (533/80). PRODAM rabljen črno-beli televizor in 120-basno harmoniko.) Stane Cerar, Gotna vas 45, Novo mesto. PRODAM skoraj nov kavč in dva fotelja. Ponudbe pod šifro ,NOVO”. PRODAM 6.000 kg prvovrstnega sena. Blatnik, Mala gora pri Kočevju. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno otroško sobo in televizor. Informacije od 14. do 15. ure po tel. 23-249. PRODAM črno-bel televizor. Kristanova 1, Novo mesto. PO UGODNI CENI PRODAM 700 1 vina. Naslov v upravi lista. (535/80). PRODAM bojler Braun na trda goriva in elektriko. TeL 21-040 int. 232, dopoldan. PRODAM kravo, ki je imela že tri teleta, in telico, brejo šest mesecev. Stane Barbo, Gor. Kamence 14, Novo mesto, tel. 23-876. PRODAM 1000 kg sena ali zamenjam za drva. Malenšek, Gubčeva 39, Novo mesto. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM za devize ali dinarje nov in nerabljen valilnik, kapacitete do 100 jajc, novo peč Kuepersbusch in malo rabljen Alfa brzoparilnik (60 litrov) v zamenjavo za koruzo. Oblak, njivo in travniki v bližini Rake. pet minut od središča Rake. Vinko Kraševec, Planina 15, Raka. PRODAM travnik na Hudenjah v izmeri 46 a. Informacije pri Mikliču. Naslov v upravi lista. (537/80). razno ElEKTR01NSTALACl.lt in popravila gospodinjskih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika, opravljajo elektroinstalacije, popravljajo pralne stroje, električne in plinske štedilnike ter hladilnike. Kapele 14 pri Brežicah. -*or................... POCENI PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. K temu podarim še šest tapeciranih stolov. Naslov v upr: (536/80). PRODAM malo rabljeno kostanjevo kolje. Slapničar, Cegelnica 23, Novo mesto. IZGUBIL SE JE nemški ovčar črne barve. Sliši na ime Princ. Izgubil se je v Vavti vasL Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Jože Tomšič, Hruševec 6, Straža. ZADNJE dni v januarju sem izgubila pozlačeno ročno zapestno uro, znamke Incablok, od Ribje restavracije do parkirišča pri Kino Krka. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Poljanec, Rcgerča vas 2. -H®fUer>=te MARTIN HROVAT iz Konca 10, Stopiče, prepovedujem vožnjo in obračanje vozil pri kozolcu, pare. št. 1464 in 1465. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre- ganjal. VERA Tl kupim KUPIM hidrofor ali hidropak (enofazni). Viktor Kovačič, Škofljica, n. h. Ljubljana, tel. (061) 666-044. KUPIM motor za AMI 8. Informacije po tel. 84-315 (popoldne). PRODAM 16 a parcele - delno vinograd star šest let na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi Naslov v upravi lista (539/80). PRODAM parcelo 15 arov za vikend (dovoljena gradnja) na lepi sončni legi v mirnem kraju. Dostop z vsakim vozilom, elektrika v bližini Ponudbe pošljite pod šifro „izven Šentjerneja**. PRODAM 16 a vinograda, primerno za vikend. Dostop možen z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista. (540/80). GRADBENO PARCELO z lokacij- ERA TESTEN iz Gotne vasi 30 prepovedujem MARIJI in PAVLETU ŽEFRAN in vsem članom družine iz Gotne vasi 23 točenje kadarkoli in kakršnegakoli alkohola ANTONU TESTENU iz Gotne vasi 30. Prepovedujem tudi obračanje s traktorjem in kombajnom po naši njivL To velja tudi za vse ostale vaščane. ANGELA KNAFELC iz Segove 11, Novo mesto, prepovedujem širjenje neresničnih govoric o menL Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. NIKOLA BAČAR, ulica 1. Šiaja 4, Metlika, preklicujem neresnične trditve, ki sem jih izrekel o mladoletni LJUBICI JAKOFČIC iz Metlike in svoje dejanje obžalujem. Zakoniti zastopnici ANICI JAKOFČIC se zahvaljujem za odstop od tožbe. DRAGI mami PEPCI MRGOLE iz Zbur pri Smarjeti, ki bo slavila jutri 71. rojstni dan, kličejo na mnoga leta hčerki Pepca in Marica, sinova Franci in Janez, 6 vnukov in pravnuk Uroš. DRAGEMU in skrbnemu atu JOŽETU TEROPSlCU iz Črešnjic pri Otočcu želijo za 50. življenjski jubilej vse najlepše, največ pa zdravja in ljubezni, žena Mimi, hčerka Jožica z družino, Mojca, Pavla in Dušan. JOŽETU KOCJANČIČU iz Trebče vasi, ki je uspešno diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, iskreno čestitajo ata in mama ter brata Milan in Darko. 19. februarja sta praznovala 25-letnico skupnega življenja dragi mama in ata PRIBANIČ iz Občic pri Dol. Toplicah. Za ta praznik jima želimo obilo sreče in zdravja v skupnem življenju. Otroci z družinami. K* ZAHVALA sko dokumentacijo prodam v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah. Informacije pri Alojzu Žura, teL v službi 84-928 in doma 84-920. PRODAM zemljišče s staro hišo. Elektrika v hiši. Edvard Mancini, Senovo 310r PRODAM njivo (75 a) ob cesti v Dobravi pri Dobruški vasL Miklič, Hudcnje 1, Škocjan. PRODAM vinograd izmeri 10 a v Skulševcu pri Malkovcu. Anton Bovhan, Gor. Stara vas 7, Tržišče. PRODAM vinograd (12 a) v Semiču nad tovarno Iskra. Ponudbe na tel. (061) 322-259 ali pod šifro „DOBRA KAPLJICA”. PRODAM parcelo na Riglju, primerno za vikend in vinograd. Elektrika v bližini. Hrovat, Dol. Sušice 10, Dolenjske Toplice. PRODAM manjše posestvo (2,5 ha), hišo z gospodarskim poslopjem, Dolenjski muzej v Novem mestu se tov. KARMELI STRAJNAR iskreno zahvaljuje za dve umetniški sliki, delo akad. slikarja Vlada Lamuta, ki predstavljata portret Slavka Štrajnarja. S tem darilom je tov. Strajnarjeva pokazala izredno razumevanje in pozornost do naše ustanove. DOLENJSKI MUZEJ. iflog/ESTILAl CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da .sem odprl obrt iz roletarstva, montaže in popravila. Bogomir Radi, Regerča vas 9 a, Novo mesto. Sq priporočam! OBVEŠČAM VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, da odslej lahko opravite vulkanizacijo, menjavo in centriranje avtomobilskih pnevmatik v Šentjerneju 55. V času od 31. januarja do 6. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Barič iz Stare Lipe - Klavdijo, Marija Go vednik iz Vine gorice - PeUa, Biserka Bajuk iz Orljakovcga - Adrijano Dušanka Marijan iz Šmihela - Andreja, Božena Borštnar iz Trebnjega - Petra, Silva Celestina iz Zgornjih Vodal - • Romana, Marinka Hudorovac iz Dobra vice - Gordano, Milka Vrtačič iz Šentjerneja - Jožeta, Ivanka Jaglič z Malkovca - Tomaža, Blanka Sim-rak iz Gorenje Straže — Krunoslava, Milena Matkovič iz Dragatuša — Jurija, Jožica Jurečič iz Grobelj -Mojco, Danica Gril iz Bušinca -Klemena, Minka Jordan iz Jurke vasi - Izidorja, Jožica Breznik iz Trebnjega - Jerneja, Mira Blažina iz Ka-manja - Anito, Jožefa Stopar iz Laz - Roka in Luka, Olga Kralj iz Otočca - Martina, Bojana Kos iz Ljubljane - Matevža, Darinka Bizjak iz Skovca - Lidijo, Majda Turenšek iz Osredka - Mojco, Danijela Retelj iz Gornjega Medvedjega sela -ftimošž, Anica Panjan iz Malega Ne-rajca - Jerneja, Fanika Saje iz Malenške vasi - Tanjo, Jožica Perc iz Dovšega - Jožeta, Mimica Čanželj iz Metlike - Benjamina, Ljudmila Sirk iz Stchanjc vasi - Andreja. Ruža Gorenc iz Kamenice - deklico, Slavka Popit iz Pribancev - deklico, Mira Majcen iz Šentjanža -deklico, Terezija Žitnik iz Starega Grada - dečka, Danica Vrban z Mu-habera - deklico, Zorica Vancaš iz-Male Pake - deklico in Nevenka Starašinič iz Črnomlja - deklico. -Čestitamo! OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA Na 84. rojstni dan nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša ljubljena mama, babica, prababica in teta MARIJA OKLEŠEN iz Lok 16 pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč Bukovčevim, Strabičevim, Krenovim, Goršetovim, sosedom, pevskemu zboru Dušan Jereb, tov. Virantu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sinovi Franc, Lado in Polde z družinami, hčere Slavka in Mimi z družinama ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, zlate mamice, hčerke, sestre, tete in nečakinje SLAVICE MIKLIČ iz Češenc pri Mimi peči se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, posebno prim. dr. Saši Luzarju za ves trud in požrtvovalnost v zadnjem letu težke bolezni, doc. dr. Matiji Horvatu in osebju CIM-a, ki so ji zadnje ure njenega življenja lajšali bolečine in nam jo skušali ohraniti pri življenju, ter tov. Gabrijelu z reševalne postaje Trebnje. Zahvalo smo dolžni vsem vaščanom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam nesebično pomagali, podjetju Industrije obutve Novo mesto za vso pomoč, govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu igrebcem in pevcem za zapete žalos ' un prerani grob pokojne, nam spremili na zadnji poti Vsem še enkrat iskrena hvala. osnovni šoli Mirna peč, pogrebcem in pevcem za zapete žalostinke. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem zasuli prerani grob pokojne, nam izrazili sožalje in pokojno tako številno Vsi njeni ZAHVALA Minil je mesec, odkar naju je zapustil v 84. letu starosti najin dragi in nepozabni mož in očka JANEZ KOTAR iz Kostanjevice Hvala vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, nama izrazili sožalje ter nama pomagali na kakršenkoli način. Zahvalo sva dolžni ZB Kostanjevica za podarjeni venec, govorniku tov. Kupleniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, OOS Libna Krško za venec ter sodelavkam za denarno pomoč. Posebej se zahvaljujeva dr. Frlanu za zdravljenje pokojnika, družini Jenškovec pa za vso pomoč, prav tako tudi sosedom, župniku pa za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija in hčerka Stanka v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata MARJANA UHANA iz Mokronoga se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in za podarjene vence. Toplo zahvalo za pozornost dolgujemo organizacijam ZB Tržišče, Mirna, Šentrupert, Trebelno. Za poklonjeno cvetje in pozornost se zahvaljujemo SOB Trebnje, borcem XII. SNOUB, org ZB Mokronog, Društvu upokojencev, Turističnemu društvu, OZD Tteles Trebnje, IMP TOZD TEN Ljubljana, KŠC Grm Novo mesto, Višjemu sodišču Ljubljana. Lepa hvala govornikom za občutene besede, pevskemu zboru iz Mokronoga in godbi iz Trebnjega. Hvala vsej množici ljudi, ki ga je obiskala in spremila na zadnjo pot, prav tako vsem za ustno ali pismeno izraženo sožalje. Vsi njegovi Mokronog, 18.2. 1980 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očka, sina, brata in strica JOŽETA ŽELEZNIKA Na Tratah 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Laboda in , Krke, govorniku ob odprtem grobu, pevcem in župniku za lepi)! opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerkica Darja, oče, mama, brata Stane z družino in Andrej ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi brat in stric ALOJZ PLUT borec NOV iz Zaloga pri Novem mestu Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, mu poklonili prelepo cvetje ter nam kakorkoli izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo vaščanom, sosedom, KO ZB Straža za organizacijo pogreba in osebju Doma upokojencev Metlika. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Zalog, Dravograd, Celje, Straža, Cleveland, Novo mesto V SPOMIN Boleč je spomin na 23. februar, ko je pred letom prenehalo biti zlato srce dragega moža, očeta, strica in botrčka ALOJZA GLUŠlCA iz Gor. Jesenic pri Šentrupertu O, kako pust in temačen je zdaj naš dom. Stezice, po katerih si hodil, so se zarasle, jablane, ki si jih tako ljubil, bodo težko vzbrstele in pomlad bo pusta brez tebe. Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov grob, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Francka z otroci ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža ALOJZA ŠEGINA iz Livolda se iskreno zahvaljujem dr. Rupniku za zdravljenje pokojnega v času bolezni, župniku za opravljeni obred, tov. Vrabiču za poslovilne besede, godbenikom, gasilcem, tov. Jožetu Veseliču in vaščanom za nesebično pomoč. Hvala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše zlate žene, mame, stare mame, sestre in tete PAVLINE CVITKO roj. Lindič Stranje 10 ki nas je zapustila komaj v 33. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje pokojnici ter jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni Krki, tovarni zdravil, in ampulnemu oddelku, nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za vso pomoč, župniku iz Bele cerkve za spremstvo in žalni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Stanko, sin Stane in hčerka Angelca z družinama, brat, sestra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše predrage hčerkice in sestrice NIKOLINE LADIŠIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagalu Zahvalo smo dolžni otroškemu pevskemu zboru osnovne šole Grm, ki je našo deklico s prelepimi pesmimi spremil na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mamica Vilka, očka Miroslav in sestrica Marina ZAHVALA 11. februarja nas je v težkih bolečinah nepričakovano zapustila v 86. letu starosti mama in stara mama TEREZIJA VIDRIH sSd 12 priZburah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence ter pokojno v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se kolektivu Litostroj za podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili spomin pokojne. Žalujoči: sinovi Nace, Jože, Lojze -z družinami, hčerke Cvetka, Mici, Ani in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 23. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 83. letu nepričakovano zapustila naša skrbna mama MARIJA PERUCI Rimska 21, Trebnje Mama, ne morem si misliti, da si nas za vedno zapustila, ostalJG ZC^ Prazen ^rez te^e> Spomin nate še živi in bo Hvala vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob. Žalujoči: sin Lojze z ženo in ostali 21- februarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA PAPEŽA iz Srednjega Lipovca 25 se najprisrčneje zahvaljujemo vsem znancem in vaščanom za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, za podarjene vence in nesebično pomoč se zahvaljujemo kolektivom IMP-Livar Ivančna Gorica, Novolesu in GG Straža. Hvala vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku, župniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Srednji Lipovec, 11. februarja 1980 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 65. letu starosti zapustila dobra in skrbna mama in stara mama ANA ŠERCELJ rej. Fifolt iz Sel pri Dol. Toplicah V našem domu je ostala praznina, odkar nas je zapustila naša ljuba mama in naj ji ne bo pretežka zemlja, ki jo je tako ljubila. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo teti Markovičevi in ostalim sosedom za pomoč ob smrti Prav tako se zahvaljujemo podjetjema Novoles in Viator ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: sin Ivan, Hčere Anica, Mija in Jožica z družinami karakter drugi pre' nalogo, v\\ I Novinar na biciklu f Bilo je poleti sem prišel po 1950, ko službeni dolžnosti kot dopisnik Radia Ljubljana za območje Dolenjske v do takrat meni malo znano Novo mesto. Hitro sem našel stik z ljudmi in dobil širok krog prijateljev. Delal sem „gnečo" v prostorih Dolenjskega lista v stavbi nasproti hotela Metropol Najemnine nisem plačeval, pač pa sem se „odkupil” z občasnimi članki V prvem obdobju mojega bivanja je urednikoval v Dolenjskem listu pokojni Jože Zamljen-Drejče, katerega sem zaradi njegovega človeškega odnosa, izredne razgledanosti in poštenosti ohranil v najlepšem spominu. Glavna delavca, novinarja oziroma sploh pionirja v novinarstvu na Dolenjskem sta bila Tone Gošnik in Peter Romanič. Spominjam se ju kot zelo sposobnih novinarjev, dobrih tovarišev in sem jima za vse, kar sem se ob njiju in z njuno pomočjo naučil, še danes hvaležen. Takrat je bilo izredno razgibano življenje. Inform-biro je še vedno pritiskal na Jugoslavijo. Živeli smo skromno in lastnik bicikla je bil bolj spoštovan, kot je danes lastnik osebnega avtomobila. S kolesom sem prekrižaril vso Dolenjsko, Spodnje Posavje, pa tudi v Kočevje sem vsake toliko časa prikolesaril. Moja nalogo je bila, da sem vse pomembnejše dogodke v okraju, občini, družbenopolitičnih ali delovnih organizacijah čimbolj sveže posredoval Radiu Ljubljana. Bilo je nekega dne poleti 1950, ko sem dobil nalogo, l ! 5 v % v * i naj opišem pomemben dogodek v novomeški Tovarni perila: razpisane so bile volitve v prvi delavski svet v zgodovini te delovne organizacije Bilo je res slovesno. Po volitvah in čestitkah novoizvoljenim članom delavskega sveta je bila zabava ob pristni dolenjski kapljici in razgretih telesih pretežno mladih delavk. Ker je bil moški spol v veliki manjšini - razen direktorja in muzikanta sem bil tam le še jaz, ki sem bil tudi po letih najmlajši - so si me dekleta med plesom kar podajala iz rok v roke. Takšnega maratonskega plesa nisem kasneje nikoli več ponovil Lepe spomine imam na veličastno proslavo partizanskih brigad leta 1952 v Dolenjskih Toplicah. Po sili razmer sem bil zadolžen tudi za zbiranje podatkov o vremenu. Dan pred proslavo sem poročal uredništvu Radia, da je nebo na Dolenjskem čisto, čeprav se je prav pred mojim poročanjem izlila ploha in je slabo kazalo. Toda napovedal sem pravilno, saj je bilo na dan proslave vrenje sončno. Po treh letih novinarjenja sem se z družino preselil v domače loge v Ribniško dolino. Novinarsko delo sem po krajšem presledku nadaljeval pri Novicah, glasilu SZDL okraja Kočevje. Od tu me je vodila pot v gospodarstvo, potem pa sem pristal v politiki. Pri političnem delu so mi izkušnje, ki sem si jih nabral v novinarstvu, v veliko pomoč. No, pošteno moram povedati, da me neka nevidna sila še vedno privlači k novinarstvu. KAREL ORAŽEM a URNA GASILCA - Sršen in Kaič - sicer delata običajni delavnik v sevniškem gasilskem servisu - sta v pičlem mesecu že dvakrat preudarno in hitro posredovala. (Foto: Železnik) Gasilci na mestu V sredo, 13. februarja, je okrog 15. ure s svojega doma sevniški gasilec Mirko Sršen videl preko Save, kako se je vžgala simca. Po poklicu je avtomehanik, zato je bržkone vedel, kaj je treba storiti. Stekel je v gasilski dom, pobral še hišnika Milana Kaiča, in že je nova avtocistcrna brzela proti Radnt Ob tem na videz drobnem dogodku je še nekaj pomembnejšega kot srčnost obeh gasilcev. Nesrečnemu vozniku bi oba gasilca bila nedvomno edina pomoč, navkljub kar precejšnji koloni, ki je tuleč brzela mimo kadečega se avta. Eden od teh mimo vozečih je bO sicer ustavil tovornjak, vendar mu priročni gasilski aparat ni delaL Drugi, ki je sicer tudi ustavil, je samo zamahnil in dodal plin, češ aparata pa ne bom praznil za druge! Gasilca sta pomagala. Če kdo, pomagajo gasilci. A. 2. I 'i f Nagonski odgovor težki mladosti Tako je dejanje Ajne Murič, ki je z nožem zabodla svojega 23—letnega ljubimca Antona Jakšeta, označil psihiater — Nam tuje doživljanje življenja Skopemu poročilu prejšnji teden o sojenju 32-letni Ajni Murič iz Laz pri Uršnih selih, ki jo je obtožnica bremenila kaznivega dejanja naklepnega uboja in za katerega je bila Muričeva po devetih urah razprave obsojena na 6 let zapora, tokrat dodajamo nekaj podrobnosti, ki jih je odkrila preiskava. Verjetno bo po teh vrsticah mnogo laže oceniti višino kazni, ki jo je izrekel veliki senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto. Ajna Murič, ki je mladost preživela na Rožajski planini v črnogorskih hribih, seje poročila še kot 17-letno dekle in potem z možem živela pri njegovih starših. Zakon je prinesel tudi dva otroka, vendar je mož kmalu pričel z odnosi pri drugi, odšel na delo v Nemčijo, se ločil od Muričeve in se potem s sedanjo ženo preselil na Gradišče pri Dolenjskih Toplicah. Ana je z otroki ostala pri moževih starših vse dotlej, dokler ji ni sodišče v Peči odvzelo otrok in jih dodelilo možu. Muričevo je odločitev sodišča hudo prizadela, zato je stopila v stik z nekdanjim možem in se z njim dogovorila, da se preseli v Novo mesto, kjer ji bo omogočen stik z otroki. Muričeva je po prihodu na Dolenjsko stanovala pri moževih bratih in se zaposlila v IMV. Z otrokoma - eden ima 9, drugi pa 13 let - je imela redne stike. Na dom moževih bratov pa je zahajal tudi Anton Jakše, ki je imel kot šofer avtobusa v Lažah postajališče in tam tudi večkrat prespal. Spoznal je Ajno (to je bilo 15 dni pred tragičnim dogodkom), kmalu sta navezala tudi intimne odnose, do katerih pa je po pričevanju Muričeve prišlo izključno zaradi Jakšetove obljube, da se bo z njo poročil in jo vzel k sebi na dom v Skrjanče. To bi se naj zgodilo tri dni pred usodnim prepirom. Jakše se je takrat jel izmi- kati na vse pretege, medtem ko je Muričeva vztrajala, naj izpolni svojo . obljubo, še toliko bolj, ker je v njej videla ponovno pot v normalno življenje. Potem je prišel usoden dan. Z avtobusom, ki ga je vozil Jakše, se je Muričeva peljala v Novo mesto in Ja-kšetu potem, ko so potniki izstopili dejala, naj jo pelje na njegovo stanovanje, sicer bo to storila sama po končanem večernem delu. Prišlo je do prepira, v katerem ji je po pričevanju Muričeve Jakše celo zagrozil, da jo bo ubil, če to stori. Muričeva je tudi na obravnavi povedala, da si je zato kupila manjši kuhinjski nož za lupljenje krompirja, vendar sodišče izjavi ni moglo verjeti, saj je nož še isto popoldne dala v tovarni nabrusiti, vse z bolj ali manj jasnim na- ■ menom, da se Jakšetu maščuje. Ob 18. uri tistega večera je Jakše prišel pred tovarno, da Ajni ponovno prepove vsakršen obisk pri njegovih starših na domu. Natanko 23 metrov od vratarnice je nato prišlo do prepira, v katerem je Muričeva z nožem zabodla Jakšeta najprej v vrat in mu prerezala sapnik, (kot je sodišče ugotovilo, z namenom, da ga ubije) nato pa še v hrbet in nadlaket. Ko so Jakšeta že odpeljali v bolnišnico, se je vrnila pred vratarnico in izjavila, da ji je žal, da ga ni „do kraja". Osmošolec je v Krki ujel “ soma Zaradi takšnega razvoja dogodkov je veliko vlogo pri izreku kazni odigralo mnenje psihiatra, ki je zapisal, da je Muričeva vseskozi živela v zaostalem okolju, kar je močno vplivalo na usmerjanje njene osebnosti v nagonski in primitiven način reagiranja. Enako so dogodki v njenem življenju vplivali na njeno agresivnost do moških, zato je tudi v neizpolnjenih Jakšctovih obljubah videla zgolj izkoriščanje in zapostavljanje. Da pa je Muričeva navzlic storjenemu dejanju še zmeraj ljubila Jakšeta, pričajo z okorno in težko razumljivo pisavo (Ajna je namreč ne-pisnena) med bivanjem v zaporu napisani verzi, posvečeni od njene roke umorjenemu ljubimcu in njegovim staršem. Življenje je pač doživljala po svoje. B. BUDJA BRATA HOTEL PREBOSTI Z VILAMI 36-letni Uija Papuljak iz Slinovc pri Kostanjevici se je minulo sredo vinjen spravil nad svojega brata Janka. Napadel ga je z vilami in ga hotel zabosti, vendar se je brat umaknil in zbežal. M ne za dolgo. Ilija ga je ponovno našel v hlevu in znova hotel napasti, takrat pa je Janka na srečo rešil sosed. Popravljajo poškodovani daljnovod Te dni so na Kočevskem začeli temeljito odpravljati škodo, ki jo je povzročil sneg Poročali smo že, da je prvi sneg, ki je zapadel novembra lani, naredil veliko škodo na električnem (in telefonskem) omrežju v kočevski občini. Ekipe Elektra Kočevje so tokrat z veliko napora zasilno popravile električno omrežje, da so vsa naselja spet dobila elektriko. Vsa škoda, ki so jo ocenili šele zdaj in znaša nad 15 milijonov dinarjev, še vedno ni odpravljena. Pred kratkim je prišla na Kočevsko ekipa monterjev iz Zagreba, ki popravljajo daljnovod, katerega je lanski sneg najbolj poškodovaL Podrl je namreč vse kovinske drogove novega daljnovoda med Kočevjem in Ložinami oziroma Jasnico, medtem ko kovinski drogovi starega daljnovoda, zgra- jenega že pred vojno, niso poškodovani, čeprav stoje ti drogovi drug zraven drugega. Zaradi težkega, mokrega snega se je najprej strgala žica, nato pa so drogovi „padali kot domine". Nekateri so se zlomili pri betonskem podstavku, drugi pa so se zvili, oz. pripognili v sredini ali celo pri vrhu. pa se ni dalo betonirati podstavkov za daljnovode. Škodo, ki jo je povzročil sneg, bo Elektro dobilo povrnjeno, ker imajo naprave zavarovane pri zavarovalnici. Vprašanje pa ostaja, če je za škodo res kriv le sneg ali tudi slabo opravljeno delo, saj je sneg podrl daljnovod, ki je bil komaj pred nekaj leti zgrajen, ne po sosednjega, ki je Zagrebški monterji bodo popravi- star 50 let! Med počitnicami, ko snega še za kepanje ni bilo več, se je Božo Malneršič, osmošolec iz Brežic, odpravil na svoj prvi letošnji ribolov. Ribaril je v motni Krki pri Krški vasi. „Najprej sem mislil, da je prijelo kaj manjšega, ko pa sem po četrturnem boju ribo privlekel do brega, sem se skoraj ustrašil,” pravi Božo. Četudi je imel samo 0,40 mm debel laks, ki zdrži samo 8 kg, je izvlekel na suho 14,5 kg težkega in 135 cm dolgega soma. „Pošast” je imela 20 cm dolge brke. Božo pravi, da ga boj s somom ni utrudil, večje težave je imel, ko je moral „uboge-ga somčka” na kolesu prepeljati od Krške vasi do doma v Brežicah. V. JUKIČ RAZSTAVA MALIH 2IVj4 LIV BREŽICAH - Goiit in ljubitelji malih živali bc v soboto in nedeljo, 23. 24. februaija, od 9. do IS ure v avli osnovne šole bratov Ribar v Brežicah razstavljali ptice pevke, papige, | akvarijske ribice, go kunce in druge male živa Organizator razstave klub »Pismonoša” iz Novega I mesta vabi k sodelovanju vse | ljubitelje malih živali, ki niso vključeni v klub, želijo I pa razstavljati. Razstavo bodo pripravljali v petek, 22. februarja, popoldne, v avli osnovne šole. POSEBNOST NA ZNAMKI Komaj je izšla posebna znamka V 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja-so vneti iskalci posebnosti a* znamkah Jugoslavije že ugotovili, d3 obstajata dve različici te znamke. T' poznavalci trdijo, da je razlika v tem, da je Kardeljev lik na znamka^ ali izrazito temen ali svetel. Podob; no je tudi s sivim ozadjem ali podtonom, kakor pravijo tem« znamkarjl Pogosto so na sivem podtonu na različnih mestih napak« - bele pikice. Tako bosta ti dve različici krepko popestrili zbirk znamk na temo »Zaslužni možje” A., GOREL/ STANOVANJSKI VAGOl V soboto okoli poldneva je stanovanjskem vagonu v romsket naselju pri Dobruški vasi nastž požar. Ogenj se je razširil iz štedi) ka, kjer je bila dimna cev spelji skozi podstrešje, kjer je bilo na lož no seno. Požar je vagon povsd uničil, zraven pa se razširil še 333 ostrešje sosednje zidane hiše Don nika Kočevarja. Obe družini *** tako ostali brez strehe nad glavo. TRAKTOR BREZ ŠOFERJA TRČIL V GOSPODARSKO POSLOPJE 40-letni Anton Škoda iz Gornje Prekope se je v nedeljo zvečer pelj*! z neregistriranim traktorjem sko0 Dolenjo Staro vas proti Šentjernej11’ Z vozilom je nenadoma zavil na le'f<’ čez betonski robnik, pri čemer r Škoda padel na tla, tako da je trak' tor zapeljal čez njegovo nogo, nat° pa kar brez voznika nadaljeval p0' do bližnjega gospodarskega poslop" ja. Škodo so odpeljali na zdravljenj3 v novomeško bolnišnico. »Dolenjski list« v vsako družino li poškodovani del daljnovoda. Ponekod bodo zamenjali tudi lesene dele daljnovoda s kovinskimi Hkrati poteka temeljita obnova električnega omrežja v vsej občini (in izven nje), ki prej zaradi snega in mraza ni bila možna, saj zaradi snega mnogi kraji niso bili dostopni, zaradi mraza JE PA DEDEC TA NAŠ FUNKCIONAR SNEG JE PODIRAL - Novemberski sneg je podri vrsto drogov, ki so jih komaj pred nekaj leti na Kočevskem postavile ekipe Elektra Ljubljana, zdaj pa škoido popravljajo zagrebški monterji. (Foto: Primc) Tovariš Izvršilnik ie rad hodil po sestankih. Zlobneži so natolcevali, da zaradi kilometrin in dnevnic, bolj zmerni pa so vedeli, da ima tovariš Izvršilnik rad ljudi. Naša šola je stara, po njej se podijo podgane in miši, a tudi strop se bo vsak čas sesipal na glave učencev in učiteljev, je tožil krajan na sestanku krajevne skupnosti Spodnje Repič eve drage. Obstajajo načrti za novogradnjo. Poleg tega naj vam povem še to, da je del sredstev za zidavo že zagotovljen. Obljubljam vam, da moja noga ne bo stopila na teritorij Spodnje Repičeve drage, če se streha nove šole ne bo svetila v soncu že letos, je bil prepričljiv tovariš Izvršilnik. Tudi z elektriko bo treba nekaj storiti. O tem govorimo že vrsto let, a je napetost še vedno tako zanič, da babnice ne morejo vključiti niti pralnih strojev, se je razgovoril drugi prebivalec. Tudi na to smo mislili, brez skrbi! Denar smo izbezali, nekaj pa boste morali prispevati tudi vi. V lesu in delu, je dodal tovariš Izvršilnik. Kar neumno se mi zdi reči kakršno koli besedo o naši vaški cesti. Človek dobi pre- tres možgan od samega poskakovanja in rukanja. Čas bi že bil.;., ni mogel dokončati svoje jeze tretji predstavnik Spodnje Repičeve drage. Prekinil sem vas zato, ker vam moram povedati, da je za asfaltiranje že vse postorjeno. Če ne bo čez tri mesece tu asfalta, verjemite, da se nikoli več ne prikažem pred vaše oči, je bil prepričljiv tovariš Izvršilnik. Minilo je leto in nekaj mesecev. Pa je v gostilni Pri razbiti buči v .Spodnji Repi-čevi dragi stekel pogovor o stari šoli, o slabi elektriki, o razdrapani cesti pa še o vodi, ki so jo še zajemali v potoku za bolj gospodami pa iz kov. Je pa dedec, ta naš nar, je ob tem rekel krajan Spodnje Repičeve ge. Res je, pa še povrhu, je pritrdil bivalec. Ni požrl svojih besedi, Kar je obljubil, je tudi od zadnjega sestanka Izvršilnika res nisem več vide v naši Spodnji Repičevi drag1- TONI GAŠPER1*^ NASA JUGOSLAVIJA JE TITOVA JUGOSLAVIJA Ob 30-letnici izhajanja Dolenjskega lista je Mitja Ribičič, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, sprejel glavnega in odgovornega urednika našega tednika Marjana Legana in urednika Priloge Marjana Bauerja Beseda je tekla o pomenu tako imenovanega pokrajinskega tiska, delovanju SZDL v krajevni skupnosti, tretji sklop vprašanj pa se je dotaknil odnosov z verskimi skupnostmi, torej tematike, ki je za območje Dolenjske še posebej aktualna. ..Najprej vam v imenu republiške konference SZDL čestitam za praznik", je rekel predsednik Mitja Ribičič. ..Dolenjski list uspešno opravlja svojo nalogo. Njegov jubilej sovpada s 30-letnico delavskega samoupravljanja ter utrjevanja vloge občin v našem političnem sistemu. Tako je ta vaša 30-letnica v nekem smislu zaokrožena. Dolenjski list je prav gotovo pripomogel k temu, da se je zavest naših občanov dvigala, se utrjevala v samoup avljavskem smislu ter pomagala zidati temelje naše varnosti in svobode. Druga misel, ki bi jo povedal ob tej priložnosti, je ta, da bolj ko se je decentralizirala družba, bolj ko je gradila svoje temeljne celice v delovnih organizacijah in krajevni samoupravi, bolj se je utrjevala vloga tiska, bolj se je pokazalo, da samo s centralnim, tako imenovanim republiškim tiskom ni moč izraziti vseh interesov. Razvoj pokrajinskih časopisov je povezan z dejstvom, da se je samouprava začela razvijati v temeljih družbe, v krajevni skupnosti. Lokalni časopisi so tako dobili svoje mesto v sistemu. Njihov družbeni pomen raste. Problem pa je, da glasila, ki pokrivajo več občin — vaša kar devet — in pri katerih je več ustanoviteljev, nima zadovoljivo urejenih ustanoviteljskih odnosov glede vira informacij in glede vira sredstev. Pri nadaljnjem razvoju Dolenjskega lista bi si bilo treba prizadevati, da se odnos in odgovornost ustanoviteljev utrdita. Očitno je, da ustanovitelji devetih občinskih konferenc SZDL čutijo potrebo in utemeljenost svojega glasila, niso pa v' zadostni meri prevzeli vseh obveznosti. Ne da bi list samo redno izhajal, ampak da bi se tudi razvijal. To bi bilo treba urediti z dogovori. Predvsem je treba poskrbeti, da bo Dolenjski list tesneje povezan s Socialistično zvezo občin, ki ga izdajajo za potrebe občanov dolenjskih občin in za širše družbene potrebe." • Ob vsem tem ugotovljenem družbenem pomenu pokrajinskega tiska pa mi, ki pri tem tisku delamo, čutimo, da družbena pomoč stagnira in da ustanovitelji ne poskrbijo dovolj za razvoj svojih glasil. Hkrati v občinah narašča interes za ustanavljanje občinskih glasil, ki bi bila glede vsebine čisto v ,,občinskih rokah". Kaj pravite k temu? RAZVOJ LISTOV MORA BITI ZAGOTOVLJEN „Menim, da bi morali sprejeti trden družbeni dogovor, k: bi vsestransko jasno opredelil medsebojne ot /e/tosti. Občine ne morejo biti samo za to, da list izhaja, ob tem pa ga prepuščajo stihiji, trgu. Občinske konference SZDL morajo zagotoviti tudi kvalitetno rast in razvoj listov. Računi morajo biti jasni, socialistične zveze morajo opraviti svojo nalogo do listov. Dobro bi bilo, da bi tiskovni svet pri predsedstvu republiške konference SZDL skupaj z ustanovitelji in izdajatelji glasil celoviteje obdelal ta vprašanja. Kazalo bi, da bi na primer sekretariat tiskovnega sveta skupaj z ustanovitelji razpravljal o programski zasnovi in drugih vprašanjih Dolenjskega lista morda kar v Novem mestu. Naj občine povedo, kaj hočejo. Ob tem ni treba zanemariti dejstvo, da potrebujemo več novinarskih središč tudi s stališča vzgoje kadrov. Vsako močno pokrajinsko uredništvo je tudi gojišče mladih novinarskih kadrov. Pretok kadrov bi moral teči v obe smeri, ne samo iz pokrajinskega tiska do republiških glasil in RTV. Naj še enkrat poudarim, da so pokrajinska in krajevna glasila nujno potrebna zaradi tega, ker v njih bolj pride do izraza občanov interes in pluralizem samoupravnih interesov. V osrednje slovensko glasilo Delo razumljivo ne more podreti vsak s svojim .malim' problemom. Še bolj kot doslej se morate truditi, da ostane Dolenjski list odprto glasilo, s posluhom za življenjske, vsakdanje probleme ljudi v okoljih, za potrebe katerih v prvi vrsti izhaja.." • Drug sveženj vprašanj, ob katerem bi želeli, da poveste kaj več, je delovanje krajevne organizacije Socialistične zveze. Tej pripisujemo številne pomembne naloge, vendar ugotavljamo, da marsikje ne deluje dobro, oziroma da svoje vloge ne pozna ali zanjo ni dovolj usposobljena. Na Dolenjskem so številni primeri, ko krajevne organizacije po manjših krajih zgledno delajo, po mestih pa je precej slabše. Kako naj bi spodbudili delo temeljnih frontnih celic? VEČJE ZANIMANJE ZA DRUŽBENOPOLITIČNO DELO ..Odgovor ni niti lahek niti ne more biti kategoričen. Dejstvo je, da je krajevna organizacija temeljna organizacija SZDL in da prav v njej ljudje lahko najbolj neposredno izražajo, soočajo in usklajujejo tiste samoupravne interese in konkretne potrebe, ki jih občutijo vsak dan in ki mimo osebnih prizadevanj in naporov zahtevajo skupno oceno, skupni dogovor in usklajeno akcijo. Za bližnje preteklo obdobje lahko ugotovimo, da so bili doseženi pomembni rezultati, čeprav je v praksi še mnogo slabosti. Za mestne krajevne organizacije SZDL ne moremo kar povprek trditi, da so slabše od vaških. Kakor kje. Izkazalo se je, da se je tudi v mestih z razdelitvijo velikih krajevnih organizacij na manjše zanimanje ljudi za politično delo in njihov vpliv na družbenopolitično dogajanje povečalo. Ljudje vse bolj razumejo krajevno organizacijo kot možnost in obliko demokratičnega delovanja, zlasti, ko gre za konkretne akcije. Vztrajno se krepi tudi zavest, da so za učinkovito delovanje delegacij in delegatov ter samoupravnih mehanizmov v krajevni skupnosti odgovorne Socialistična zveza in v jej povezane družbenopolitične organizacije. Tako gibanje pa bi seveda bistveno okrepilo materialno podlago samoupravljanja v krajevni skupnosti. Plane, ki jih zdaj snujemo za prihodnje srednjeročno obdobje, bo treba izkoristiti za povezovanje vseh, na videz mogoče različnih interesov, ki pa se v življenju vendarle med sabo prepletajo." VEC KOT 1000 RAZLIČNIH SEKCIJ • Sestanki pogosto niso najbolje obiskani, kar kaže, da to ni edina oblika dela SZDL. Tudi znotraj organizacije se ljudje po svojih interesih razlikujejo. Ene privlačijo ta, druge druga vprašanja. Kako naj se po vašem mnenju, tovariš predsednik, uveljavijo druge oblike dela? Javne tribune, sekcije in podobno. Seveda je v mestih in v njihovi okolici poseben problem zaradi gibanja prebivalstva, ki živi drugje, kot dela. Dvojna duša tako rekoč, dvojna duša proizvajalca in porabnika, delavca in krajana. Vendar je tudi v tem primeru mnogo zadev, ki so ljudem skupne in ki jih je treba urejati z njihovo pomočjo: prevoz na delo, prehrana, varstvo otrok in še bi lahko naštevali. Skupni interesi torej so, samo organizirano se jih je treba lotiti in reševati. Krajevna samouprava v krajih ali mestnih predelih, kjer več ljudi dela, kot živi, ni dobro zastavljena, rekel bi celo, da se sodelovanje v njej podcenjuje. Tu je konec koncev še veliko rezerve tudi v pogledu povečevanja produktivnosti dela, večjega reda. V praksi je tako, da se tisti del dohodka, ustvarjenega v mestih, kjer ljudje/ delajo, ki ga delavci namenjajo za skupne potrebe, v sedanji delitvi, ki je še zelo blizu davčno-proračunski, ne preliva ustrezno v kraj stalnega bivališča delavcev. Zakon o združenem delu in sistem samoupravnega planiranja namreč omogočata delavcem, da že v OZD — v planskih aktih predvidijo svoje skupne potrebe v KS, kjer bivajo. Uresničevanje te možnosti je gotovo v perspektivi pomemben motiv za hitrejšo rast dohodka in produktivnosti. „V večini krajevnih organizacij se druge oblike dela vse bolj uveljavljajo. To zlasti velja za sekcije in koordinacijske odbore. V večini krajevnih organizacij so že ustanovili sekcije za družbenoekonomsko problematiko, sekcije za družbeno aktivnost žena, marsikje uspešno delujejo sekcije za šport in rekreacijo, kulturno problematiko, mednarodna vprašanja, v podeželskih organizacijah pa sekcije za kmetijstvo. Imamo podatek, da v Sloveniji uspešno deluje okoli tisoč različnih sekcij. Spodbudno je, da so v Ljubljani, Mariboru, Celju in nekaterih drugih mestih lani in letos ustanovili več kot 600 uličnih oziroma hišnih odborov SZDL, ki postajajo pomdmbna oblika delovanja. Seveda so tudi še slabosti, ki se kažejo v tem, da krajevne organizacije ponekod še vedno delujejo forumsko, formalno in brez prave povezave s članstvom. V praksi še premalo prihaja do veljave frontna veljava SZDL, saj delegati družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov prihajajo na mesta, kjer se odloča, premalo pripravljeni, često pa celo brez stališč in mnenj svojih organizacij. Razumljivo je, da bo treba v prihodnje krajevne organizacije bolj vpeti v delegatski sistem. Socialistična zveza mora vse bolj postajati politični izraz delegatskega sistema. Njena odgovornost za učinkovito delovanje delegatov in delegacij je hkrati pravica in obveza." • Potrebno je torej stalno razvijati demokratično bistvo SZDL, saj samo v njem pride do polne veljave vrednotenje, usklajevanje in razreševanje resničnih samoupravnih interesov? „Tako je. Zato je treba v prihodnje razvijati in poglabljati vse tiste oblike in metode dela, ki bodo krajanom omogočile, da s svojim znanjem in pripravljenostjo kar največ prispevajo k razreševanju in zadovoljevanju svojih potreb in interesov. Za krajevno organizacijo, ki mora biti ogledalo delovanja Socialistične zveze nasploh, je zato predvsem pomembno, da krepi in izpopolnjuje demokratične oblike dela in načine, s pomočjo katerih bodo delovni ljudje ustvarjalno sodelovali. Tu se zač. nja in od tu dalje raste vsakršno politično delovanje, sporazumevanje in odločanje. Od krajevnih organizacij je v veliki meri odvisna učinkovitost našega celotnega poli' tič nega in samoupravnega delovanja. V prihodnje bo potrebno še veliko politične^ dela. Odpraviti bo treba zapiranje vase nekateri!1 vodstev, zgolj formalno obravnavanje družbenih vprašanj. K takšni usmeritvi in delovanju bo nedvomno prispevala tudi pobuda predsednik1 Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovorno' sti." VERSKO 2IVLJENJE NI KLERIKALIZEM • Naš tednik izhaja na območju, kjer je od-nos z verskimi skupnostmi že vseskozi vreden pO' sebne pozornosti V nedavnem pogovoru z uredniki časnikov in radiotelevizije ste izjavili, daje* naši republiki bolj kot informbirojevske tendenc« nevaren klerikalizem. Dodali ste, da je čas, de ljudem v bazi, ki so s svojim delom in ravnanjem dokazali socialistično pripadnost, bolj zaupamo tudi odgovornejše politične funkcije. Prosimo, č< bi te misli bolj razvili in komentirali. „Na začetku moramo poudariti, da religija ni nikakršna ovira za enakopravno vključevanje človeka v socialistično življenje družbe. To dokazuje stopnja razvoja naše družbe v celoti, in če hočete, tudi vsa naša aktivnost in zavest, ki sta se združili in bili nedvoumni ob napetih zadnjih mesecih preteklega in prvih mesecih novega leta. Ljudem moramo zelo jasno povedati, da intimno versko življenje ali obiskovanje verskih obredov še ni nikakršen klerikalizem. Enačenje verskih čustev s klerikalizmom ni samo nehumano, temveč tudi brez potrebe ustvarja nezaupanje ljudi v naš sistem. Prav nobenega vprašanja v naši krajevni samoupravi ni, pri katerem ne bi mogli aktivno sodelovati tudi verni ljudje. Prav nobenega vprašanjal Tudi glede na varnost nai« dežele, teritorialno Obrambo, partizanske enote. PC/ vsem tem lahko tudi pri vodenju polnopravno so delujejo vsi naši občani. Zaupati je treba vsem našim občanom, saj tudi sicer vsi upravljajo svoje tovarne, krajevne skupnosti, občine in tudi državo! Ljudi ne smemo deliti na vernike in ateiste, temveč na poštene državljane, rodoljube, sam®-upravljalce, ki jih je ogromna večina, pa na tiste ki so lenuhi, paraziti in ki se izločajo iz naše družbe Ravno tako je treba s tega vidika gledati tud1 na duhovščino, na ljudi, ki opravljajo verske pf klice. Delovanja tistih, ki v svoje versko delovanj® vnašajo politikantske namene, da torej hočejo ne svoje vernike vplivati tudi pri vprašanjih, ki niso verske narave, seveda ne moremo odobravati^ Obenem pa tudi ne smemo dopustiti, da se v na*) družbi žalijo verska čustva ali da kdo žali ljudi, K j opravljajo verske poklice. Vsakršno drugačno ravnanje bi pri vernikih ustvarilo nerazpolož®-nje." • Tovariš Edvard Kardelj je zapisal pomen'}*' no misel, da si ..cerkev sama postavlja mejo 1 razsežnosti svoje svobode". Kaj to z drug"1;, besedami pomeni in kakšni so v Sloveniji sedanj odnosi z verskimi skupnostmi? NEPRECENLJIV POMEN ČEBINSKEGA PROGRAMA „Odnosi z verskimi skupnostmi v Sloveniji jjj urejeni. Vsi priznavajo zakon o pravnem polož I verskih skupnosti. Opraviti imamo torej saW posamezniki ali manjšimi skupinami, ki vztraj na pozicijah, da bi bilo treba vero izkoristit^ druge, neverske namene, ki nastopajo proti na dosežkom v samoupravljanju. Pri postavlja, j raznih zahtev jim ne gre za versko življehje; P.v pa zato, da bi cerkev dobila določene predno ^ družbenem življenju, predvsem pri sredstvi veščanja in v šolskem sistemu. Ne zadostuje priloga dolenjskega svoboda verskega tiska in svobodno organiziranje verskega pouka znotraj verske skupnosti. Seveda smo občutljivi za varstvo in nespremenljivost temeljnih ustavnih načel, ki obenem tudi edina omogočajo ekumenizem, bratstvo, strpnost in s°žitje med mnogimi verskimi skupnostmi in verskimi organizacijami v Jugoslaviji. Najobčutljivej-pa smo tedaj, ko kdorkoli prodaja slovensko nacionalno samobitnost v tujino. Razumljivo, ne •e naša javnost, tudi koroški Slovenci v zamejstvu so zato tako ogorčeno protestirali ob intervjuju profesorja ljubljanskega bogoslovja dr. Franceta Rodeta za avstrijski list Kleine Zeitung. Izkazalo se je, da je bilo neprecenljivega pomena, ko smo že v čebinskem programu zapisali in kasneje v narodnoosvobodilnem boju uresničili misel o sodelovanju vernikov v ljudski revoluciji in socialistični graditvi. Verniki so danes pomemben dejavnik v graditvi socialističnega samoupravnega sistema. Kar danes smo in imamo, je naša skupna zmaga, zmaga socializma in samoupravni demokraciji predanih množic. I nost vernikov prisotna le pri nekaterih prenapete-žih in ozkosrčnežih. Ko je ravno beseda o ljubljanskem metropolitu, naj pristavim, da se je udeležil letošnje proslave slovenskega kulturnega praznika in sprejemnega večera v čas prejemnikov Prešernovih nagrad, kar je tudi izraz obojestranskih dobrih odnosov." • V življenju kdaj pa kdaj še prihaja do žalitve verskih čustev ali celo kršenja zakonskih določil. Kakšna so pota, da bo tega vsak dan manj? LOČITEV CERKVE OD DR2AVE NI IZLOČITEV IZ DRUŽBE ..Predvsem je treba v Socialistični zvezi ustvariti vzdušje, da je za skupno urejanje družbenih vprašanj nepomembna religiozna pripadnost ali nepripadnost človeka, hkrati pa tudi vzdušje, v katerem bo možno na strpen način razreševati nekatera vprašanja, povezana z dejstvom, da žive verujoči in neverujoči skupaj ter tako prirodno nastajajo zaradi raznih javnih manifestacij verskega življenja nekateri po mojem lahko rešljivi problemi in interesi. Na primer pri graditvi novih kulturnih objektov, pri vzdrževanju starih, še posebej če so kulturni spomeniki, pri določanju pokopališkega reda, pri rojstvih, porokah in smrti ljudi, ob prepletanju državnih in cerkvenih praznikov itd. Ločitev cerkve od države ne pomeni njene izločitve iz družbe. Najhitreje in najmanj boleče rešujemo ta vprašanja preko koordinacijskih odborov za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinskih konferencah SZDL. Za uradno urejanje odnosov na tem področju pa je zadolžena verska komisija, ki ima redne stike s predstojniki vseh verskih skupnosti v SR Sloveniji- Predvsem moram reči, da bo nesporazumov ;esnično vse manj, če bomo dosledno vodili načelno politiko, če se torej ne bomo sektaško obnašali, sejali v ljudi nezaupanje in s svoje strani dajali povod za obujanje klerikalizma. Dosledno Ob povedanem so torej odveč namigi o drugo-razrednosti vernikov. Nadškof dr. Jože Pogačnik je na novoletnem sprejemu v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije izjavil, da je drugorazred- NOMINMM SE PREDSMOTJIkJO moramo odpraviti vsako sektaštvo nekaterih posameznikov in skupin, ki enačijo cerkev s klerikalizmom in ateizem s socializmom, na strani verskih skupnosti pa vse tisto, kar vernike ovira ali jim celo preprečuje sodelovanje v najširših oblikah samoupravne demokracije. Samo v razvitih oblikah te demokracije, ki omogoča svobodno izražanje samoupravljalskih interesov in organiziranje družbenih akcij za njihovo uresničitev, je mogoča depolitizacija interesov ljudi in enakopravnost teh interesov. Naš odnos do vere mora biti jasen. Ne samo zato, da vernik— politikant ne bo imel možnosti uveljavljati nazadnjaških namenov, ker mu bo zmanjkalo prostora, kajti dobronamerni vernik bo namreč zlahka ločil vero od politike. Pač pa tudi zato, ker so izvirna verska načela lahko tudi pobuda za aktivno sodelovanje vernikov v gradit- vi človeške družbe, kakršno po vsej svoji vsebini predstavlja naš samoupravni socializem. VSESTRANSKO OSVOBAJANJE Človeka in dela Ve se, da so narodnostni, manjšinski, verski, socialni in drugi spori cokla v družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju nekega naroda. Naš samoupravni sistem je v svojem bistvu zgrajen tako, da družbene interese združuje, da ne ukinja različnih interesov in nazorov ljudi, bori se za vsestransko osvobajanje človeka in dela. Tako deluje navznotraj, enako pa tudi navzven, kar je razvidno iz naših prizadevanj za mir v svetu in za neuvrščenost, ki tudi v sedanjem razklanem in zapletenem položaju išče skupno izhodišče za združitev vseh miroljubnih sil." • To, o čemur smo se pogovarjali, so predvsem naloge nekoliko dolgoročnejšega programskega značaja V čem pa se, po vašem mnenju, v tem trenutku kažejo moč, vloga in pomen Socialistične zveze? „Opažamo izjemno množičen obisk zborov občanov in drugih sestankov, ki izpričujejo zrelost in zavest. V ospredju so seveda vprašanja ekonomske stabilizacije, ki prizadevajo vsakogar kot posameznika in kot družbeno bitja Moč, pomen in vloga SZDL pa se kažejo tudi v razmišljanju in pripravljenosti ljudskih množic, ko v tem trenutku poslabšane mednarodne situacije izpričujejo neverjetno pripravljenost braniti Titovo Jugoslavijo, ko vsak posameznik čuti to našo politično usmeritev, naše smeri razvoja kot svojo stvar. Ljudje se zavedajo izjemne situacije, zavedajo se pomena varnosti Jugoslavije." • Kako pa ocenjujete odmevnost svetovne javnosti v teh dneh, v času bolezni predsednika republike? „Ta odmevnost dokazuje izreden ugled našega predsednika in to, da zaskrbljenost za njegovo zdravje sega daleč preko naših meja. Obenem pa je svet dokazal, da v veliki meri spoštuje našo Jugoslavijo, spoštujejo kot neodvisno državo, samostojno in sposobno, da se sama zoperstavlja kakršnemukoli pritisku od zunaj. Svet se zaveda pomembne vloge Jugoslavije prav v tem času, ko svetovno neuvrščeno gibanje edino lahko ponudi alternativo miru in sožitja. So pa seveda tudi takšni, ki ribarijo v kalnem in lovijo svoje interese." kako sem zašel med dolenjce Šele nekajletno domovanje in službovanje v Novem mestu mi je razkrilo, da Dolenjci pravzaprav več vedo o Štajerski kot Štajerci sami o sebi. Kot „eks" Mariborčan sem to najbolje občutil na lastni koži in tokrat je verjgjno, pryja(,zadnja in najboljša priložnost, da svojo štajersko dušo spraznim na nekaterih dolenjskih „zna-menitostih. Priznati moram, da je bila moja štajerščina oplemenitena z nekaj dolenjščine že ob prihodu v Novo mesto. Prvd zasluge za to gredo tistemu Dolenjcu, ki mi je pred davnimi leti v Ljubljani ob neki ne preveč trezni priložnosti zagrozil, da mi bo razbil „uč". Nedolžno pogledovanje proti (ljuči, ki da jo bo razbil, ni obrodilo prav nobenih sadov. V besedi „uč” sem si potem pričel predstavljati mizo, stole, s precej negotovosti in še večjim strahom sem celo pomislil, da „uč" pomeni levo oko, potem se je za zvezdo Severnico pokazal še 90bec, za kaj več modrovanja pa nisem imel časa. Ne vont, ali je bila desnica ali levica, nekaj me je zadelo v Mali voz, s tem pa je bilo tudi moje negotovosti in nepotrebne radovednosti o pomenu besede „uč" konec. Ne pa tudi radovednosti nasploh. Že zaradi narave novinarskega poklica, ki pa ga, to sem občutil na lastni koži, vsi Dolenjci ne cenijo povsod enako. Nekega dne sem se v Novem mestu pogovarjal s Priletno ženico in nameraval o njej napisati nekaj vrstic. Predstavil sem se ji kot novinar Dolenjskega lista. Ona pa; ..Ojej, težak poklic, mar ne? " Srečen, da še kdo razume težavnost novinarskega Poklica, sem ji vneto prikimal, gesto pa potrdil še z ookaj besedami. ..Tako mladi, pa opravljate tako naporen poklic, pa Vs'ajati morate gotovo zelo zgodaj zjutraj." Ne morem reči, da mi tudi te besede niso prijale, še Posebej, ker med kolegi v redakciji slovim vse prej kot za ljubitelja zgodnjih jutranjih, da ne rečem dopoldanskih Ur. Zakaj ne bi kdo o meni imel nasprotnega mnenja? ..Res, prav imate. Gotovo ste o načinu in značilnostih novinarskega dela dobro poučeni, da niste morda sami kdaj opravljali tega poklica? " „0, ne. Veste, za žensko je to vendarle malo pretežko. Vstajati v tako zgodnjih jutranjih urah pa potem največkrat po mrazu raznašati časopise po hišah ..." Da pa ob ljudeh in jeziku ne pozabim še ene dolenjske znamenitosti, je poskrbel kar cviček. Bilo je na enem od mnogih ..Uredništev v gosteh". Posadka je vrgla sidro v edini vaški gostilni, kjer sem, ne povsem naključno, če kmalu videl sebe v podobi zajetnega kosa prekajenega pršuta. Idiliko vaške prekajevalnice je zmotilo le žvenketanje kozarcev, katerih vsebina, ki sem jo v začetku v primerjavi s kakšnim ljutomerčanom ali rizlingom ocenil kot rahlo okisani malinovec, je pridno zginjala v večno suha grla. Videč mojo vnemo pri degustaciji dolenjske kapljice, sta mi kolega iz posadke velikodušno oprostila beleženje izjav prisotnih krajanov in mi potisnila v roke fotoaparat. Šklocanje in bliskanje je bilo sila obetajoče. Manj veselo je bilo potem drugi dan. Film je bil popolnoma prazen, da ne rečem hudo meglen. Edina stvar, ki se je še približno razločila, je bila steklenica. Upam, da tista s cvičkom. BOJAN BUDJA v ek, ki ni bil tukoli napisan Ponos«58 tako Sudno> vendar je res, da sem najbolj svoj članek, ki ga nisem nikoli napisal. Zgodilo se je pred mnogimi leti. Dobil sem nepodpisano pismo, v katerem je pisalo približno tako: „V naši vasi živi družina, ki nam je vsem v sramoto. Mož pije in pretepa ženo ter otroke. Žena z otroki beži po vasi. Včasih jih sprejmejo v kakšno hišo, največkrat pa prespijo po kozolcih in skednjih. Tako se je zgodilo tudi za minulo novo leto, ko je bil velik sneg in zelo mrzlo. Napišite članek o tej sramoti." Dodano je bilo seveda ime vasi, hišna številka in priimek družine. Ob prvi priložnosti sem se oglasil pri tisti družini. Doma je bila le žena. Prebral sem ji pismo. „To je pa čisto res. Moj mož je tak: napije se in me tepe, da moram v sneg s štirimi otroki. On pa še razbija posodo in pohištvo ..." Že stari ljudje so rekli, da žene običajno ne tepe mož, ampak njen jezik. Zato sem naredil ženi pridigo (sem pač take narave): če pride mož pijan domov, naj se ne prepira z njim, ampak mu naj da v vsem prav in ga na lep način čimprej spravi spat. Ogledal sem si še stanovanje in ji svetoval, naj ga ima vedno lepo urejenega, da se bo mož doma lepo počutil, pa ne bo hodil v gostilno. Prevdč lepo v stanovanju pa spet ne sme biti in žena ne sme vedno tečnariti: „Pa-ne smeš stopiti sem, pa tam si zamazal tla in tam si premaknil prtiček.,.." Tudi to lahko podi (boža od doma. Potem je prišel še mož in pogovoril sem se še z njim. ..Napije se vsak človek, tudi jaz včasih," sem mu dejal, „a ko sf pijan, pojdi spat. Kakšen mož in oče pa si, če podiš ženo in otroke ponoči na sneg? Tako se niti z živaljo ne delal Pa razbijanje posode in pohištva, saj razbijaš svoji družini! Sebi delaš škodo in sam boš moral vse novo kupiti." „V nesrečnih družinah so tudi otroci nesrečni," sem tečnaril dalje. ..Postanejo potepuhi, delomrzneži, tatovi, pijanci, namesto da bi imeli srečno mladost in življenje. Sicer pa: zakaj sta se sploh poročila? Zato da bosta pila, se zmerjala, tepla in razbijala? Zato, da si bosta namesto lepega življenja ustvarila pekel? Življenje je že brez tega zajahano, težko. Tudi če ne piješ, če se skregaš le na redke čase, če ne razbijaš, je še vedno veliko težav tako v službi kot doma. Vedno se pogovorita o njih! Nič ne skušajta skrivati pred drugim. Tako bosta drug drugemu pomagala, zaupala in se imela vedno rajši." Pozorno sta me poslušala, včasih prikimala drugič odkimala, jaz pa še vedno nisem bil prepričan, če so jima šle besede do srca in če je kimanje res znak, da se V '_________________________________________ bosta poboljšala. Zato in ker sem bil že sit neumne pridigarske vloge, sem jima ob slovesu za vsak primer zažugal: ..Tokrat članka o vaju ne bom napisal. Če pa dobim še eno pritožbo ..." Pritožb nisem več dobil. Na vse sem že popolnoma pozabil, ko je bila čez nekaj let v tisti vasi, prav v bližini tiste hiše, proslava. Ko sem šel mimo okna, so me povabili noter. Nisem vstopil. Pogovorili pa smo se kar skozi okno. Hiša je bila znotraj videti lepo pobeljena. V sobi prtički, rože. Žena je povedala, da mož več ne piie. Dva otroka sta že v službi. Skratka: imajo se lepo. Se enkrat me je povabila na obisk. Obljubil sem, da bom prišel drugič. Spet je minilo precej let, a še vedno nisem bil pri njih, pa tudi pritožb čeznje nisem nikoli več slišal. Kljub temu se večkrat spomnim nanje in zaradi njihove sreče sem-najbolj ponosen na članek, ki ga nikoli nisem napisal. JOŽE PRIMC kako povedati nedoločeno? V večni tekmi s časom ustvarjamo novinarji ..literaturo trenutka", časopis, ki ga bralci pri kosilu bežno prelistate, potem pa vržete stran, češ spet nič novega. In v tej tekmi, v kateri nas čas vedno premaga, vsak dan ustvarjamo članke, intervjuje in komentarje, katerih življenje je še krajše kot novinarjevo. Vsa ta dela, ki so danes še živa, aktualna, že jutri postanejo gomile porumenelega časopisnega papirja. Medtem pa vsako, še tako zanikrno litei rno delo najde svojega kritika, občudovalca(-ko), zapis v literarni zgodovini. Kje je torej čar novinarskega dela? Sam si nikoli v svojem življenju nisem mislil, da bom novinar. Hkrati pa sem se po nedoumljivem ravnanju usode, ne da bi sam vedel, vestno pripravljal na to delo. Tako sem bral vse, kar mi je prišlo pod roko: o politiki, agronomiji, numizmatiki, antropologiji, psihologiji. Mati narava pa mi je naklonila nekaj, za novinarja tako potrebne komunikativnosti. Zraven tega sem se ob očetu navzel strasti za branje časopisov, tako da sem že dokaj zgodaj spoznal vse slovenske časopise pa nekaj jugoslovanskih, tudi nekaj tujih. In tako si lahko napaberkuješ precej različnega znanja, ki ti je pri vsakdanjem novinarskem delu v veliko pomoč. Šola pa ti odpira nova obzorja, predvsem pa pot do virov, in v tem je njena največja vrednost. Torej, kaj mene kot Jiterata trenutka" v novinarstvu najbolj privlači? To je težko reči, kot je težko reči, katera začimba je odločilna za dober tatarski biftek. Vsake malo. Vendar je za tatarski biftek le najbolj važno, da je meso surovo. In morda bi lahko rekel, da je čar novinarskega dela to vsakdanje soočanje s z nepotvorjenim, ..surovim" življenjem, začinjenim z vrsto vprašanj, ki se vsak dan porajajo v njem. In ko skuša novinar nanja odgovarjati, je sam kot življenje. Poln in prazen hkrati, ves v gibanju, na večnem lovu za resnico. Zdaj pa je dovolj tega modrovanja. Urednik je vendar hotel zgodbo, dogodivščino. Ampak zgodbo si je zelo težko izmisliti. Prav tu marsikateri literat omaga. Toda na srečo se zgodbe v novinarstvu dogajajo vsak dan: od tiste, ko je neki kmet dal malo ..prehudo" izjavo in zaradi nje ni mogel spati vso noč, pa je potem pred uredništvom že zjutraj čakal na novinarja, da bi jo omilil, pa do one, ko v ..ogrevalnem" pomenku z ..žrtvijo"' za intervju vprašaš, ali so že klali, pa te razumejo, kot da hočeš koline. Ampak to še niso zgodbe. In pravih, velikih zgodb tudi ni na pretek. So samo dogodki. Cela vrsta jih je, včasih celo preveč. In nekateri se odlikujejo pred drugimi Meščani, ki imamo vse pred nosom, takoj nergamo, če je kaka stvar dva pednja od nas. Zato me je lani do kraja očarala sveta skromnost prebivalcev suhokrajinske vasi Šahovec. Tam sem med drugim spremljal tudi delo mladinskih delovnih brigad. Že prej sem zvedel, da so v to vas napeljali vodo. In za ta namen so Šahovčani pripravili veliko slovesnost s kulturnim programom, pojedino in plesom. V duhu sem si že predstavljal, kako bom pisal o vodi, ki je pritekla iz pip, kako veselo so zaropotali pralni stroji. Toda prav nič takega niso mogli pokazati prebivalci te pokrajine, ki je tako žejna vocfa. Voda je namreč prispela le do vaškega hidranta. Toda vaščanov to sploh ni motilo. Samo da je prišla ta voda, so rekli. Drugo bo že še. Naslednje leto. In potem, ko je najstarejši krajan, mislim, da je bil osemdesetletni Janez Pekolj, slavnostno odprl vodo, so se je vaščani veselili kot otroci. Gasilce, ki so se igrali z močnim vodnim curkom sveže, mokre vode, so gledali kot čarovnike. Toda tega trenutka nisem mogel zabeležiti na filmski trak. Zanesen od ljudskega veselja sem že zdavnaj postreljal dva filma. Več jih nisem imel, novih pa ni bilo mogoče dobiti, saj je prva trgovina uro hoda daleč, sploh pa dvomim, da imajo v njej na zalogi tudi filme. In zdaj še k poanti. Naj si zamislim, da bi v moji Jerebovi ulici šele zdaj dobili vodo. In še to samo do, recimo, uličnega hidrantal Ah koliko kletev bi izrekli na račun tega. In zdaj, ko zaradi novinarstva poznam vaščane Šahovca, si mislim, da bi hojo po vodo do uličnega hidranta malo manj goreče klel. Ali mi je novinarstvo razkrilo samo to? Mislim, da ne. Verjetno precej več kot to. In prav to nedoločeno poskušamo novinarji povedati tudi bralcem. Ali ndm to uspeva, je pa že druga zgodba. JOŽE SIMČIČ 'ga cfoJffl:js‘kega l \227 žrtev tiskarskega škrata ponos ni na prodaj Bolj ko vrtam v preteklost, bolj spoznavam, koliko tega je spolzelo skozi sito spomina. Škoda, da človek ne zapiše kdaj kaj zase, kaj bolj osebnega, privlačnega, izjemnega, smešnega ali žalostnega. Če ne za drugo, za obletnice bi prišlo prav. Kot pisci trenutka, enodnevni-štva, hitro potiskamo v ozadje vse včerajšnje, da naredimo prostor novim dogodkom in obveznostim. In če pozneje kaj potrebujemo, pač pogledamo tja, kjer je zapisano. Seveda so tudi stvari, ki ostanejo dlje v spominu, srečanja na primer, ki niso čisto vsakdanja, ki budijo dodatno radovednost. Ko ljudje tehtajo, ali si dober ali slab, se obdajo z lupino skopih besed, ki več zamolčijo, kot razkrijejo. Sogovorniki zdaj precenjujejo, zdaj omalovažujejo tiskano besedo. Včasih zgrabijo priložnost za pogovor v upanju, da novinarjevo pisanje lahko popravi vse krivice, da odpira vrata novih stanovanj in najde izhode za večino človeških stisk. Zelo raznolike obraze srečujemo: prisrčne, odkrite, dvomeče, zamerljive, podcenjujoče, napadalne, ravnodušne, ponosne in nezaupljive. Taki smo ljudje, in dolgočasili bi se, če bi bilo drugače. Nekaj let po vrsci meje hodila obiskovat ženska, ki je prodajala hišo, a je ni nikoli prodala. Samo oglas je vsakič objavila. Zanjo je bilo to dovolj, da je pregnala „sosedsko zlobo" z uročene njive, da so njeni pujski spet dobili tek in da je duh pokojne ,,vse vražje" lastnice izgubil moč nad naslednico. Precej nenavadno, čeprav nadvse prijetno, je bilo zame srečanje z uskoškimi potomci iz Petričkega sela onkraj gorjanskega slemena. V spomin se mi je vtisnil ponos posebne vrste, ponos bosonogih plemičev, revnih hribovskih kmetov, ki že tri stoletja nadvse skrbno hranijo listino, s katero je avstrijski cesar Leopold 1665. leta podelil plemiški naslov njihovemu predniku, poveljniku Uskokov v/Karlovcu in vsem potomcem družine Delišimunovič za vojaške zasluge. Uskoki so namreč dolga leta branili mejo pred turškimi vpadi. V žumber-ške hribe so prišli iz Dalmacije, iz Senja. Priimek Delišimunovič so zadržale vse hiše v Petričkem selu. Kdor ni Tiskarski škrat je gotovo edini grafični delavec, ki nikoli ne počiva. To mu priznajo celo naši grafiki, ki kot je splošno znano, delajo kot črvi (da o njihovih šefih sploh ne govorimo). Ko že mislimo, da smo ga ugnali, se trudi na drugem koncu, tam, kjer bi ga najmanj pričakovali. Na srečo je večina njegovih domislic dobrodušna, kot nalašč za priljubljeno rubriko „Na-smejmo se škratkom" v reviji „7 dni". Ko ga prime, pa postane škrat zloben in jo zagode, da piscu in uredniku ni ravno do smejanja, prej do joka. Očitno rahlo spolno vznemirjen je tiskarski škrat v Dolenjskem listu zapisal, da so delegati zamenjali tičke (točke dnevnega reda). Pod vplivom mesne krize je poročal, da so Novomeščani nastopili v igrah brez mesa v Rochefortu. V brežiški občini je odkril veliko svinjarijo, da prejemajo priznavalnine borci in njihove vdove. Ob odpiranju novega vrtca v Ribnici je bil tako navdušen nad pridobitvijo, da je vesoljnemu bralstvu sporočil novico, ob kateri so se kvalificirani raztele-ševalci gotovo zbali za svoj kruh. Zapisal je, da so vrtec oblepili z dali malčkov in tovarišic. Novomeški,ti letalcem čast in slava, še hudiču bi spulili rep, toda tiskarski škrat jim je v Dolenjskem listu pripisal še več: Dolenjski letalski center je te dni obogatel Se za dve leti, plačano pa ima tudi ie tretje. Nakupuje leta, ne letala. Jaz mu jih prav rad prodam nekaj. Nasmejali smo se, ko je podjeten škratek v našqm listu zapisal, da sevniški mesarji spet kolnejo (namesto koljejo). Ob pomanjkanju mesa so tako in tako počeli eno in drugo. To so bili nedolžni primeri. Bili pa so tudi drugačni. Sreča, da odgovorni mladinci tako malo berejo in da jim je ušla objavljena trditev, češ da organizacijo ZSMS razbijajo, (ne pa razvijajo). Toda tiskarski škrat se ni zadovoljil samo s tem ocvirkom, poskušal se je celo v mednarodni areni. V Dolenjskem listu je obelodanil doslej še neznano zgodovinsko ..dejstvo", da je leta 1947 Organizacija združenih narodov priporočila delitev Palestine na arabski in jugoslovanski del. In tako dalje in tako dalje. In vendar mi je od vseh teh škratovih domislic največ težav povzročila tista, ki mi jo je zagodel v drugem časniku, v Delu. Pred leti smo novinarji Dolenjskega lista polnili s svojimi prispevki tudi dolenjsko izdajo Dela in . «51 sled, čeprav komaj opazna „Na »vetu se nobena stvar ne konča", je v silovitem romanu Besi zapisal Dostojevski in prav ta misel mi dostikrat prihaja na um, ko se srečujem s tistim posebnim počutjem, ki je za novinarje še posebno značilno. Pisci tako malo cenjenega blaga, kot so časopisne vrstice, se namreč pri svojem delu nikdar ne morejo zaustaviti in reči: „Tako, zdaj sem pa nekaj dovršili" Novinarjevo pisanje ni nikoli zaključeno, nikoli dorečeno, nikoli ali pa le izjemoma daje človeku tisti resnični občutek osebnega zadovoljstva nad opravljenim delom. Številka za številko časnika se vrsti, vesti, članki, zanimivosti, poročila, reportaže gredo z njimi na hitro pot pozabljenja. Taka je narava tega dela: pišeš za kratek trenutek in&delku je namenjeno živeti le trenutek. Včasih tudi novinarjevo pero zgane močnejša volja po ustvarjalnem posegu v naš vsakdanjik. Če ga ne povozijo drobna vsakdanja opravila, mu morda uspe narediti nekaj, s čimer je zadovoljen, napiše nekaj, kar čuti, da je pomembno, tehtno in da je njegov ustvarjalni prispevek. Toda stvarčica gre mimo prav tako naglo kot ostali prispevki. Nič drugače se ne dogodi z njo, kot se dogodi z vestjo o prodanih pujskih na sejmiščih. Takole premišljanje ne zveni spodbudno in bi me moralo odvrniti od poklica, ki ga opravljam. Saj bi tudi .me, ko bi ne čutil, da gre vendarle za nekaj, kar je takšno le po videzu, pod površino pa skriva tehtnejše jedro. Nobena stvar se ne konča, vse je treba delati, potrjevati, ustvarjati, urejati in odkrivati znova in znova. In dolga vrsta časopisnih številk, ki zginja v pozabo, pušča kljub vsemu za seboj sled. Ne pušča je posamezni prispevek, posamezna številka, vsa vrata in množina pa jo, in četudi ni morda kdove kakol opazna, ni med najmanj pomembnimi vplivi, v prepletanju katerih dandanašnji človek zori in živi. Torej tudi z besedo, ki naj v človekO zbudi zanimanje za naravo, znanost, tehniko, z besedo, ki naj prebuja zdravo radovednost, ki včasih poteši tudi čisto navaden „firbec", je mogoče sodelovati v ustvarjanju tiste komaj opazne sledi. Lahko, da je to slišati bedasto, a ko bi ne čutil in mislil tako, bi morda še pisaril v prostorih našega uredništva, vendar bi delo ne bilo delo, temveč muka in nadloga. Kaj tako slabega pa si človek res ne sme želeti, še manj pa si zares privoščiti. MILAN MARKELJ kako sva prišla skupaj ldjuse, imenovano avto V iztekajočem se desetletju mojega novinarjenja so mi bili najzvestejši prijatelji trije avtomobili in moped. Režiser Marjan Marinc je avtomobilu posvetil celo radijsko igro in ugotovil, da ima avto celo dušo. Brez dvoma ima predvsem tank za gorivo. To mi je dala dobro vedeti že škoda, zdaj pa lada in kalimero (poljski fiat 126 p, ki je sploh super). Novinar mora biti na kraju dogajanja, terenskega novinarjenja brez avtomobila tako N _____________________ rekoč ni. Zato tudi dva avtomobila pri hiši, parni in neparni. Škoda je običajno doživljala infarkte že pred startom, v kar v garaži. To ji še sedaj štejem v dobro tembolj, ker je ponavadi ob gradnji hiše vlekla za seboj še tovorno prikolico. Izdihnila je ob obisku predsednika Tita na Lisci, k sreči šele po obisku, ko sem jo že podil s hriba. Bilo je preko načrta: za čez dva dni je bila najavljena pri mehaniku za generalno, morala pa je čez drn in strn, vmes pa še na planinski vrh, ker se taki obiski ne najavljajo veliko vnaprej. Verjetno se nobena cfruga škoda ne bi držala tako dobro. Narejena je bila za časa praške pomladi. Od časa lanskega NNNP si sledijo presenečenja na kalimeru. Najhujša prva napaka je bila, ko je potonil l plovec v tanku. Pred tom sem bil na eni od službenih poti v Krško že itak kupil rezervno posodo. Ni ravno zabavno, ko to peljoS v Četrti In nenadoma odpove poslušnost prestavne ročice. Pretikaš lahko kamorkoli, motor samo kašlja. „lmate vijak M osem na šest," sem smrtno resno vprašal v trgovini blizu nove krške postaje milice in Beograjske banke. ..Vprašajte v skladišču servisa!" Kot običajno tam tega zoprnega vijaka niso imeli. Spet sem se soočil s svojim pejčkom. Neki drugi krški mojster mi je namreč že spotoma hotel prodati skoraj pol menjalnika. Vzel sem torej iz prtljažnika dvigalko, odejo in nekaj ključev. Spodaj j nisem ravno veliko videl, sem pa marsikaj otipal. pravijo, da obleka naredi človeka, avto pa pripomore k'ugledu. Obrtnik menda ne dobi večjega kooperantskega naročila, če se ne pripelje na tovarniško dvorišče v mercedesu. Meni je izrekel veliko priznanje 87-letni očanec, ko sem priropotal s tisto rdečo lado pod njegovo tepko na Praprotno pri Planini. „Taleavto je pa gotovo nemški, da je pririnil do sem!" „Zakaj pa, oče? " se nisem dal. „Ker so do tod prišli samo nemški tanki, ko so vlekli žice za daljnovod," je odvrnil in pokazal na iznakaženo lipo, ki so jo bili okupatorji takrat tako nemilostno oklestili. ALFRED ŽELEZNIK domoljubna papiga zadolžen sem bil, da spremljam tudi dogajanja v sevniški občini. Takrat so v tamkajšnjem kmetijskem kombinatu ravno volili direktorja. Ker je bil razpis naravnan (kateri pa ni? ) na že ugledanega kandidata, so v Delu v najbolj brani rubriki „Pa še to" ošvrknili razpisovalce, da so pozabili napisati samo še številko čevljev (ali srajce) j uglednega kandidata. To je bilo huje, kot da bi dregnil v osir. Sum za to pisanje je padel seveda name, vendar stvar bi šla nekako mimo tako kot toliko drugih, če bi ne sledilo, kar je. Volitve novega direktorja so končno le izvedli in dobili želenega moža. O tej kadrovski pridobitvi sem napisal rutinsko poročilo in ga poslal uredništvu v Ljubljano. Kot toliko drugih. Toda ko sem naslednji dan odprl časnik, me je zadelo kot z nožem. V članku z mojim podpisom je stalo črno na belem, da so v kombinatu dokončno le izžrebali direktorja. Vse, kar je sledilo, je bila kazen, ki je nisem zaslužil: neprespana noč, pot v Sevnico na izredno zasedanje delavskega sveta, zagovor, ki mu niso verjeli. Tiskarski škrat spremeni črko ali morda dve, toda vso besedo — s tem nam pa tovariš novinar ne bo mazal oči. Pika. Ne pravim zaman zdaj vsakemu zelencu, ki se skuša s pisanjem: novinarska je težka, prej ko boš to spoznal, prej se boš v sebi dokončno odločil. To delo boš pustil ali zares vzljubil. Delo, ki ga ljubiš in kolneš hkrati. MARJAN LEGAN Bil je čas, ko naju ni bilo. Nato je rojstvo prineslo na svet najprej mene. Nehote sem ga prehitel za dokaj mesecev. Ko je on že delal odločne korake, sem jaz najbrž šele kobacal po vseh štirih. Od mladega sem se staral, on pa se je znova in znova rojeval, iz četrtka v četrtek je postajal zmeraj vsebinsko drugačen, znabiti da polnejši ali kaj. Pet let za časnik kajpak že pomeni veliko, človek, toliko star, sam zase ne dosti. Najine poti se tedaj še niso križale, četudi je on zahajal v čedalje več hiš. Njegova desetletnic*. Morebiti sva se že srečala, a se tega ne spominjam. Bil pa je zagotovo eden redkih časnikov, ki so se znajdevali v hišah pod Peščenikom. Najina rajstniška leta. Njegova zrela, moja negotova. Nezadri io iastatU < že se je oglasil papagajček s himno. Magnetofori sei£ pustil v uredništvu in odšel novim nalogam naproti. C dve uri sem se vrnil in že na stopnicah zaslišal papag?) kovo glasbeno umetnijo. Vstopil sem v sobo, kjer' je, . žvižganje najglasnejše, in videl sotrudnika Bauerja in Janeza Pezlja, ki sta povsem mirno stala pisalnih strojih, kot se spodobi pri intoniranjui držav himne. JANEZ PAV —— ---------\—f \ u . v priloga' dolenjskega listu ^ sprejel ženinega priimka, se ni mogel priženiti v vas. To navado so ohranili zelo dolgo. Plemiško diplomo hrani vaški starešina, vendar je ne pokaže vsakemu radovednežu. Delišimunoviči je doslej še sploh niso dali iz rok. Nikomur ne zaupajo, celo muzejem ne, čeprav bi bila tam morda bolj na varnem-Tako so vajeni in tako delajo iz roda v rod. Diplomo v latinščini in nemščini hranijo z velikim cesarskim pečatom vred v kovinski škatli, katero so doslej rešili še . pred vsemi požari. Ko smo podrli zadnje pregraje nezaupanja, je starešina poklical predsednika krajevne skupnosti, s katerim po nepisanem pravilu skupaj dajeta pristanek za vpogled v plemiško listino izpred treh stoletij. To je bil svečan obred ob domačem vinu in pravkar pečenem kruhu, živa, iskrena pripoved o trdoživosti nekdanjih vojakov, ki zdaj miroljubno obdelujejo svojo hribovsko zemljo. Z dokazilom plemištva bi vaščani po zadnji vojni lahko zaslužili nekaj milijonov, če bi listino poslali : svojim sorodnikom v Ameriko, da bi si oskrbeli kopije, original pa vrnili. Toda revni Delišimunoviči v rodni vasi so se premislili, v strahu, da bi tako prodali svoj ponos. JOŽICA TEPPEY zame nesreča, za druge smeh Trdo življenje preproste kmečke žene se mi je od nekdaj zdela hvaležna novinarska snov. Posebno še, ker ie bila prav ta tematika tudi v sredstvih javnega °dveščanja nekakšna pastorka, ki je navadno zagledala 'ufi sveta le pred 8. marcem. V tistih dobrih ..starih" časih, ko sem več let novinarila po Beli krajini, sem večkrat z veseljem zavila do kakšne kmečke domačije, c^>rav kje bogu za hrbtom, in po cesti, ki ni zaslužila 18SP častivrednega imena. Nekoč, ko moj uradni dan v črnomaljski občini ni bil nabit s sestanki, sem jo mahnila v smer Črnomelj—Se-'nifi. Kajpak o asfaltu takrat še ni bilo sledu in niti P°9ovarjali se še niso o njem. Nekje pri Petrovi vasi sem * glavne ceste zavila po komaj voznem kolovozu k n»njšemu zaselku, ki ga je tvorilo le nekaj hiš. Na sredi poti tudi moj „prinz" ni hotel več dalje in aam morala peš. Iz večje kmečke hiše s prostornim dvoriščem je bilo slišati otroški jok. Psov se sicer bojim, 2,asti takih na verigi, majhnega psička, ki je prosto Postopal po dvorišču in migal z repkom, pa se nisem bala. Morda je bilo trideset metrov poti do hiše in sem si 'e|da: „Bom spet naletela na zgodbo, kakršnih je na stotine? Spet ista usoda? " Iz hiše so prihajali tudi glasovi radia, otroka pa ni bilo več slišati, ko sem potrkala na zadnja vrata. To sem se že oavadila, da imajo prednja, velika vrata povsod bolj zaradi lepšega in so večinoma pri vseh hišah zaprta. v novinarski likalnici K Dolenjskemu listu sem prišel oktobra 1960. Priporočil me je Ladislav Lesar. Silno se je potrudil in tako prepričljivo govoril o meni, da se je začela šefova železna volja topiti kot sladoled na soncu. Takrat je bil šef oziroma glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik, ki se je po potrebi podpisoval tudi kot direktor. Dogovorjenega dne me je sprejel v svoji pisarni 'n na hitro preletel izrezke iz Mladih potov, kjer sem občasno objavljal krajše recenzije. Te izrezke sem mu Predložil kot dokaz, da v pisanju nisem popoln začetnik. Seveda pa mi je precej dal na znanje, da je pisanje za časopis nekaj popolnoma drugega in da bom pač moral, če se že tako odločam, spoznavati novinarski poklic od začetka. Kakor je mislil, da je prav, je tudi ravnal. Po formalni Predstavitvi zaposlenim, ki so v meni spoznali svojega novega sodelavca na preizkušnji, je odprl vrata varhiv in Pomenljivo dejal: „Za začetek boš delal tu notri. Občasno se mi javi, da bomo videli, kako stvar napreduje. In tole si zapomni za vse večne čase: če česa ne znaš ali ne razumeš, vprašaji Bolje je desetkrat vPrašati, kot narediti grdo napako." Tako sem prve tri tedne v arhivu luknjal najrazličnejše časopise in jih povezoval v svežnje. Nikoli se nisem ?ni?til, vse sem razumel in o delu šefa sproti obveščal. Očitno zadovoljen, da mi gre prvi novinarski uk tako 'tro v glavo, mi je po treh tednih odkazal mizo v sobi, i®r je delala pišoča posadka Dolenjskega lista, davljena iz Miloša Jakopca in Jožeta Primca. Kajpak sem bil zanju od prve minute vajenec, ki 'česar ne ve in ničesar ne razume. Posebno Jakopec je .? rad večkrat poudaril. Ko pa sta Jakopec in Primc, ki Pma na Odprla mi je ženska nedoločljive starosti in v tistem hipu se mi je zazdelo, da njena življenjska pot ni drugačna od tiste, ki jo že poznam. Najlepša leta pri ročnem garanju na njivah, po strmih vinogradih. Pa vojna in prevoz ranjencev, pa lakota in otroci. Po vojrti obnova, ruševine, želja, da bi hiša postala lepša, z zavesami, pralnim strojem, italijansko punčko na zakonskih posteljah. Bolezen se preboli na nogah, bolečine pa ne minejo. Zadnja leta so vsi v službah, mati pa gospodinji, obdeluje polje, krmi živino, pazi na otroke. V pogovoru mi je to do pikice natančno potrdila, le da ji je usoda še razmeroma mladi vzela moža. In še to značilnost sem spoznala: take kmečke žene praviloma kažejo najmanj pet let več, nikoli manj. Prav prijetno sva kramljali. Otroče, ki še ni znalo hoditi, je tačas lazilo po tleh in porivalo pred seboj igračko. Ženska mi je kot po navadi v belokranjski hiši ponudila kozarec domačega vina, piškote in kavo. Tudi to razvado so že poznali in turška kava se je že pred desetletjem na veliko kuhala celo po bajtah, kjer niso imeli za sol. Ko sva se vse lepo zmenili in sem ženi povedala še za čaj, ki baje blaži bolečine v križu, sem rekla: „Pa najlepša hvala, brez zamere, da vam kradem čas. Prosim pa še, da stopite z menoj pred hišo, da vas fotografiram. Samo v glavo ..." Takrat je sicerjprijazna ženska postala besna. ..Slikati se ne dam za nobeno ceno! To pa ne!" je odločno pribila, pobrala s tal otroka, ga vzela v naročje in šla iz hiše. Nič hudega, sem si mislila, jo bom pa na skrivaj ujela v objektiv. Ampak ženska je to pogruntala, nekaj godrnjala in se umikala za hišo. Aparat sem napela, šla na drugi konec stavbe in stopala nazaj, češ ko bo prišla izza vogala, pa tlesk. Novinar ne more objaviti intervjuva brez fotografije. To je, kot bi kmet gnojil, sejal pa ne, ali pa uradnik izdal odločbo brez pečata in podpisa. Ženska je res prišla — otroka je spotoma nekje odložila — in se začela kregati name in kar proti meni je šla. Zadenjski sem se umaknila nekaj korakov, nato mi je zmanjkalo tal,.. V tistem hipu, ko sem začutila, da padam, sem aparat zabrisala stran, sama pa sem se nekako ujela, ampak preko kolen sem bila v gnojnici. Kar udiralo se je, in če ne bi bila tik brega, bi se najbrž težko skobacala ven. Ženska je medtem izginila, pa tudi iskala je nisem več. Aparatu, ki je bil takrat še služben, se na srečo ni zgodilo nič, jaz pa sem mokra in smrdeča prišepala do avta, slekla nogavice, krilo in čevlje, oblekla plašč in gumijaste škornje, ki sem jih za vsak primer vedno imela v vozilu, pa za volan. Po čim krajši poti domov! Samo to sem si želela, da v bloku na stopnišču ne b' nikogar srečala. Res ga nisem. Ne vem, kolikokrat sem se okopala z vsemi dišavami, pa se mi je še venomer zdelo, da voham gnojnico. In avto sem večkrat sama oprala znotraj, preden sem ga upala dati v javno pralnico. Komurkoli pa sem potožila nad grenkostjo novinarskega poklica in mu opisala doživljaj, se je krohotal. RIA BAČER drobna # brazgotina Pri nas je pač tak red, da novinar ne more na dopust, preden si izmed maloštevilnih kolegov ne zagotovi tistega, ki je poleg svojega rednega dela za tisti čas pripravljen prevzeti na svoja šibka pleča in seveda na račun že tako skopo odmerjenega prostega časa še vse tvoje obveznosti. No, očitno se vsako leto tudi to vprašanje nadomeščanja nekako uredi. In tako športni urednik za nekaj časa prevzame še urejanje srednjih strani časopisa, tisti, ki je dolžan spremljati in ocenjevati knjižne novosti in skrbeti za RTV stran, se mora enkrat ali dvakrat na teden zapeljati po lepi asfaltni cesti v ene ali dve občinski središči, od tam pa po precej manj lepih in prav nič asfaltnih poteh v področne vasi, kjer krajani v potu svojega obraza kopljejo jarke za vodovodne cevi ali popravljajo razdrapano kolovozno pot. Prav jim je, tam začasnim ,,nadomestkom" namreč, naj na svoji pločevini izkusijo, kako mi iz tedna v teden, iz leta v leto podrobno spoznavamo našo ožjo domovino. Z zasneženimi cestami, ozeblimi nogami in številnimi drugimi neprijetnostmi se jim pač ni treba soočati, ker je čas dopustov pač poletje. Je pa takrat več številnih proslav, ki jih organizatorji najraje prirejajo ob sobotah in nedeljah in se večkrat lahko krepko zavlečejo. Takrat se tisti, ki te nadomešča, med slavnostnim govorom in kulturnim programom (gotovo z ne preveč lepimi čustvi) spomni, kako ti leno poležuješ v senčici ob morju in se hladiš z mrzlim pivom, tisto nadnacionalno pijačo, ki daje več življenja, ali pa z domačo uspešnico, katere odmev na televiziji razkriva ženske obline in pometa steklenice s polic. Pa se zgodi, kar se lahko zgodi. Od lani, ko si ga nazadnje „nafehtal'', da te je zamenjeval, se je v podjetju, ki prav sedaj praznuje pomembno obletnico, precej spremenilo. Te spremembe so med drugim odnesle dotedanjega direktorja, ki je delovno organizacijo zapustil ravno v najtežjih časih. V novinarjevem spominu pa se je pri pisanju poročila s proslave vedno pogosteje oglašalo ime prejšnjega direktorja, o katerem je pač pri prejšnjih nadomeščanjih že večkrat pisal. In tako je naslednji četrtek izšlo poročilo, v katerem je črno na belem in neizbrisno stalo ime ,.pobeglega", namesto novega direktorja. Seveda je v uredništvo takoj prišlo ogorčeno pismo z zahtevkom po popravku. Taka reakcija je razumljiva. Popravek in opravičilo sta bila objavljena v naslednji številki. Skupaj z zahtevkom po opravičilu pa je prišlo tudi I neke vrste protestno pismo, očitno napisano v slepem besu, z grobimi in krivičnimi obtožbami o vsem do-takratnem pisanju našega časopisa o težavah in prizadevanjih njihovega delovnega kolektiva, ki se je končalo z zahtevo, naj jih nikar več ne spominjamo na neprijetne in mučne dni njihove delovne organizacije. Resnica pa je taka, da lahko brez hvalisanja zapišem, da je prav naš časopis o velikih težavah, v katere so zašli tamkajšnji delavci ne po svoji krivdi, in o prizadevanjih za ureditev in ponoven začetek obratovanja, kar vse je bilo povezano z velikimi težavami in ogromnimi vsotami denarja, najobširneje in sproti poročal. Ker smo novinarji pač plačani res po učinku in tako najbolj neposredno neposredni proizvajalci, so me kolegi na sejah redakcije celo zbadali, da sem si iz zežav tiste delovne organizacije naredil pravo zlato jamo, češ da mi urednik kar naprej objavlja številne članke o tem. Vendar je ena sama napaka, ki je niti nisem zagrešil jaz, tako rekoč v hipu izničila vse moje dotakratno, najbrž ne samo objektivno, ampak celo zelo naklonjeno in razumevajoče pisanje o njihovih težavah. In tako se je še enkrat potrdila resnica, da na svetu ni starejše stvari, kot je prejšnja številka časopisa. Vse je pozabljeno, oči so uprte naprej. Pozabljena je tudi napaka pri imenih direktorjev, pozabljen je popravek. Verjetno so celo ..prizade-ti delavci", kot so se precej anonimno podpisali pod protestno pismo v kakšni pisarni, pozabili, da so kdaj kaj takega pisali/ Da pa le ne bi vsega preplavil val črnega pozabljenja, je na novinarjevi koži, ki naj bi bila čim bolj trda, ostala drobna brazgotina, kot pač ostane po zaceljeni rani. ANDREJ BARTEU »veda še nisem smel reči kolega, videla, da je tudi 'noji mizi začel rasti kup rokopisov, sta me začela lemati bolj resno in dovolila sta, da sem smel z njima p°kaditi cigareto. Rokopisi seveda niso bili moji, marveč so bili to r|spevki najrazličnejših dopisnikov in moja naloga je e. da jih priredim za tisk. Šlo je, kakor je šlo, kakšen l5i rokopis mi je dal dela tudi za ves dan. Toda vaja ® mojstra in tudi jaz sem nekega dne začutil, da me 'narski način pisanja še kar uboga. kož° 'renutka, ko sem lahko tudi sam prvič skočil v pj,.0 novinarja, pravega novinarja, pa sem moral še hai Pri5e* ie< kot pride vsaka stvar na tem svetu, rpj ,° dobra ali slaba. Prišel je nekega mrzlega jutra, ko nar’® M Moš Jakopec, moj nesojeni mentor, važno 'nihut "Vai*nec, vzemi beležko in pisalo, čez pet 9reva na sejo okrajnega ljudskega odbora." $merr[>raV ’8 rekel vaienec* “n1 bil si,no ponosen, da ako 08 svoje prvo pravo novinarsko popotovanje, ime ''no “mo do sejne dvorane. In že sem videl svoje P'ihort t.lsnier'° Pod dolgim poročilom, ki naj bi izšlo Med0*' *?tr,ek v Dolenjskem listu. 'mam po,*° mi je nesojeni mentor strogo zabičal, naj in Z3_na ,*ei' odprte oči in ušesa, naj si to vbijem v glavo zlastj 'SU^rT1 Predvsem dejstva, se pravi bistvene stvari, seje, [f3 **? rn°ram paziti na tako imenovano rdečo nit "avodilp01' preo,,a,° drugega, kot da upoštevam njegovo Polteno* b'10 58)8 k°nec< s®m popisal vso beležko in O1® je bolela roka. Naslednji dan mi je Jakopec vrgel na mizo sveženj gradiva za to sejo, češ naj ga preučim in uskladim z njim svoje zapiske, čez dva dni pa naj mu dam pet tipkanih strani dolgo poročilo. Rečeno — storjeno in ob dogovorjeni uri je imel Jakopec moj sestavek pred seboj. Brez besed je z njim odvihral h glavnemu in odgovornemu uredniku. Ko seje vrnil, je bil hudo resen. Odložil je tiste liste, prižgal cigareto in puhnil vame iz polnih pljuč. „Sranjel" je siknil, „šef te je pohvalil, pa te moram še jaz. Perfektno si obdelal sejo, le malo predolgo je." Odvrgel je čik, malo pobrundal pa z glasom, ki ni bil več strah vbijajoč, nadaljeval: „Zdaj si najin kolega. Pa še nekaj: medsebojne odnose bomo uredili. Od danes smo si na 'ti*. Razumeš, gumpec? " Brez besede sem stisnil roko, ki mi jo je ponudil. Enako je storil Primc, ko se je vrnil s terena. „Še nekaj," je pomomljal Jakopec, „tale tvoj sestavek bo obsedel v šefovi mapi kot dokaz, da se dobro učiš, objavljeno bo pa moje, čeprav je slabše. Ha, hal" Preden sem zagledal svoje ime natisnjeno pod novinarskim prispevkom, je minilo še nekaj časa. Ko je šef menil, de se je v njegovi mapi nabralo dovolj dokazov za moje dozorevanje, je kolektivu predlagal, da me zaposlijo kot novinarskega pripravnika. Poslej sem delal samostojno, mojih rokopisov pa ni več bral Jakopec, ampak sam glavni. In tudi natisnjenih je bilo čedalje več. Prej kot v pol leta sem po storilnosti že dosegal in celo presegal oba starejša kolega. To se je poznalo tudi v kuverti, ki se je redila iz meseca v mesec. Kolega mi nista zavidala, saj so bili moji osebni dohodki manjši od njunih. Vsaj delala sta se, da mi ne, na skrivaj pa sta mi gotovo privoščila, češ; „Nič se ne repenči, saj si najmlajši in ne potrebuješ toliko denarja kot midva, ki imava družino." Naj sama presodita, ali sta imela prav ali ne. Zame je bilo takrat najpomembnejše, da me v hiši niso več imeli za vajenca, ampak za pravega sodelavca, ki je marljivo polnil stolpce Dolenjskega lista , se brusil in likal kot človek in novinar ter postal nekdo, na katerega | je bilo treba čedalje bolj računati. Tako sem torej začel. Seveda mi takrat še na misel ni prišlo, da bi ostal pri Dolenjskem listu toliko časa, kot sem. To, zakaj sem pri tem tedniku že skoraj dvajset let, pa je že druga zgodba. IVAN ZORAN zakaj ne pišem novinarskih anket Nekoč sem imel urednika, ki je bil sicer dobričina, ker pa je bil doma zatiran, je lahko povzdigoval glas samo v uredništvu. Ta možak, ki so mu dovolile stanovati v isti hiši tašča, žena, mati, dve hčeri, jazbečarka Julijana, papiga Aleksandra, pa tudi ribice v akvariju so bile vse ženskega spola, je bil pri našem listu zadolžen za novinarski naraščaj, ki je delal v tako imenovani mestni rubriki. In neko deževno jutro nas je urednik postrojil pred sabo (pri vojakih je bil razvodniK) in s strogim glasom povedal, da ne bo iz nas nikoli nič, kaj šele novinarji, da nič ne vemo, da mora on misliti za nas. Iz najbolj zaupnih krogov da je zvedel, kako je mestna trgovina čisto na psu, ni tega in onega, ljudje pa imajo denarnice polne denarja, vendar so nezadovoljni, ker nimajo^kaj kupiti. In na koncu je s prstom pokazal name in mojega kolega, ki smo mu rekli Cule, ter velel: ..Potrošniška anketaI" Ostali sotrpini so z olajšanjem spustiti sapo iz pljuč in kar brez povelja postaviti noge v položaj „na mestu voljno". Potrošniška ankfa in sploh vsaka anketa je nehvaležna novinarsla zvrst. Na cesti moraš ustavljati ljudi, se predstaviti in na primer vprašati, kako užiten se zdi trebanjski krompir, sogovornik pa ti zabrusi, da krompirja sploh ne je. Spet drugi se razgovori, pišeš kot stenografka, na koncu leporečnež izjavi, da njegova izjava ne sme v časopis. Tretji spet se ne pusti slikati, to dovoljuje samo televiziji. Zadeva z anketami je nerodna tudi zato, ker najraje ustavljaš ljudi v kakšnem dobrem lokalu ali vsaj pred njim. Da te pozimi ne zebe, poleti pa pred vročino varuje pivo. V določene lokale hodijo določeni ljudje, kmalu jih imaš vse v časopisu. Dvakrat ali trikrat še gre, četrtič ali petič se zazdi množica enih in istih obrazov sumljiva tudi najbolj mlečnozobemu uredniku. Culetov in moj to ni bil, vsaj v uredništvu ne. Lilo je kot iz škafa, kljub temu sva se s kolegom z veseljem zatekla v enega po malih in velikih anketah slavnih pirotočev in staknila glavi. Treba je bilo narediti bojni načrt in ga tudi praktično izvesti. Idejna zasnova je bila zelo preprosta, saj sva vedela, da so urednikovi tako imenovani dobro obveščeni in najbolj zaupni krogi nastanjeni kar v njegovi hiši. Tašča, žena, mati, parček hčera in preostalo živalstvo ženskega spola, ki se je pred tisočletji zateklo na Noetovo barko. Kaj jim torej primanjkuje? Na srečo je včasih najinemu uredniku tudi kaj ušlo iz ust. Tako, da ima tašča največje težave, je malo manj vitka, z nakupi nedrčkov številka 6, mati se pritožuje nad izbiro uvoženih konzerv z rakci, hčeri pljujeta na Elanove smuči (Križaj je bil takrat še v puberteti), žena pa je nezadovoljna s krznenimi bundami. Pri urednikovih živalih sva imela večje težave, morala sva v knjižnico (v knjigah piše vse) in prebrati, kaj najraje jedo ali potrebujejo jazbečarji, papige in druga menažerija. Nekoliko se nama je sanjalo, česa manj nenavadnega tudi sicer ni v trgovinah. Zlasti kar se tekočih stvari tiče. Zadeva je tako postala čisto preprosta. Cule je sedel za pisalni stroj, jaz pa sem vzel v roke telefonski imenik, ga odprl na slepo in izbral neko ime. In tako je potem pisalo, da se upokojenka Marija Novak pritožuje s slabo založenostjo konfekcije oprsij, Jana Potočnik je tarnala za krznenimi bundami itd. Poseben hrup so zagnali tudi ljubitelji malih živali, kar pa se pomanjkanja pijač tiče, je bil najbolj glasen neki Peter Božič. Vmes so seveda nastopali tudi čisto normalno izmišljeni občani, na primer taki, ki se jim je tožilo samo po kavi. Novinarske ankete morajo (žal) vsebovati še eno pomembno sestavino. Fotografijo govorca. Kdo bi mučil fotoreporterja? Že zato ne, ker so osebe iz najine ankete žive le samo na papirju, poleg tega pa je bil dežurni fotoreporter ravno zelo zavzet s honorarnim izdelovanjem portretov za potne liste. In tako si je Cule sposodil iz dokumentacije številko ugledne tuje revije, vzel v roke škarje ter izrezal 13 portretov ne preveč uglednih osebnosti. Tako sva vsaj mislila. „Pildki" so skupaj z Izjavami romali v tiskarno in naslednjega dne nastopali kot slovenski Janezi, Toneti, Marije itd. Šef nama je na prihodnji seji uredništva segel v roko, lahko sva stala „na mestu voljno", trgovska mreža belega mesta je bila po njegovih besedah dobesedno sesekana na koščke, pogažena do tal, poslovodje da že kupujejo vrvi i>. druge priprave zoper lastno življenje. V obrazložitvi za nagrado kolegija, ki sva jo tudi dobila, je urednik posebej poudaril, da sva imela poseben posluh za težave malih ljudi, češ samo zamislite si stiske ženske z nedrjem številka 6 ali pa ubdgo papigo, ki čivka za zrnjem s Salomonskih otokov. Cule in jaz sva se grela v slavi, premijo zapila z resničnim Petrom Božičem in modro'preudarjala, če ne bi bilo kmalu dobro napisati tematsko novinarsko anketo o založenosti z lovskim orožjem. Glavni urednik je namreč nameraval izostati lovec. Sijajno novinarsko kariero nama je čez kakšen mesec dni pretrgal nič hudega hoteči dopisnik našega časnika iz tujine, ki je prišel v belo mesto na dopust in brskal za novicami iz domačih logov. V lastno in občo grozo je ugotovil, da nastopa namesto nekega učitelja Pavla Pavlina, Ki je v anketi govoril o slabi založenosti s filmi, na sliki nihče drug kot pomemben funkcionar zunanjega ministrstva države, s katerim je on, dopisnik, večerjal ravno v času, ko sva Cule in jaz z njim ..govorila" o preskrbi s filmi. Čeprav ni tega, da je naš dopisnik delil hrano in pijačo z omenjenim diplomatom, verjel niti vratar, je zadeva s Culetom in mojo anketo v hipu prišla na dan. No, malo sva tudi pomagala. Od takrat naprej ne pišem več npbenih novinarskih anket. Niti o tem ne, koliko je bila včeraj ob 12. uri ura. Pravzaprav me ne more k pisanju anket prisiliti niti moj trenutno najnovejši šef, čeprav je dober človek in nikakršen rezervni razvodnik. Enkrat me je že skoraj nagovoril, vendar se mi je v hipu prižgal rdeč semafor. Šef res nima tašče, papige in jazbečarke. je pa njegova hiša kljub temu nenavadno obilno naseljena z ženstvom. In ve se, od kod prihaja vse zlo. MARJAN BAUER IV\> QgQ dolenjskega lista U\29 ■va-avN, $WM Vsako leto se v uredništvu nabere lep kup pisem, s katerimi se bralci odzivajo na objavljene prispevke, sami kaj predlagajo, imajo morda kaj pripomniti k aktualnim dogodkom, potožijo nad nemarnostjo in slabim ravnanjem ali pa, redkeje sicer, kaj pohvalijo. Skratka, pisma bralcev so del časopisa, delček, njegove vsebine in njegovega življenja. V zajetnem kupu, ki se preko leta pretoči skozi urednikove roke, je neznaten kupček pisem, ki takoj romajo v koš ali v posebno mapo, na kateri je zapisano: anonimke. Gre za pisma, katerih avtorji so neznani. Zaradi svojega značaja ne zaslužijo pozornosti, vendar so droben delec v življenju našega tednika, in ker razkrivajo slabši del človeka, je prav, da se jih enkrat spomnimo. Pa naredimo v jubilejni Prilogi kratek izlet v ta temni delček našega vsakdanjika. Kdo so pisci anonimnih pisem? Sama beseda anonimen je grškega izvora (an-onymos, kar pomeni: nima oziroma brez imena). Skozi vso zgodovino se neljubi Anonymos vtika v življenje drugih, se junači, zasmehuje, obrekuje, draži in grozi z velikimi besedami, a z malo resničnega poguma. Odgovor, kdo je pisec anonimk, leži torej V pismu samem. Mnenje, pod katerim si človek ne upa zapisati svojega imena, je ali lažno ali pa pisec sam ne verjame povsem vanj. Anonimna pisma take vrste ponavadi izražajo sovražen odnos do naše družbene ureditve, nacionalno ali versko nestrpnost. Precej anonimnih pisem ima namen osramotiti, užaliti ali kako drugače prizadeti povsem določeno osebo. Takih osebnih artonimk se v svetu verjetno največ napiše, vendar gredo po navadi kar na naslov posameznikov, na uredništva pa prav pogosto ne prihajajo, četudi poskušajo nekateri očrniti svoje sovrage tudi javno v časopisu. Del anonimk lahko uvrstimo med grožnje, namenjene uredniškemu odboru ali glavnemu in odgovornemu uredniku osebno. Torej takšna so anonimna pisma, ki jih dobivamo na uredništvo. Njih avtorji pa so njim podobni. Gre po vsej verjetnosti za nergače, zavistneže, ljudi okorelih in zaostalih nazorov, srditeže in nezadovoljneže, ki vsemu svojemu srdu in nezadovoljstvu ne zmorejo postaviti ob bok zrnce osebnega poguma. In tako se poslužijo starodavnega „izuma", da avtorstvo prikrijejo. Najpreprostejše se pisec skrije tako, da se sploh ne podpiše. Velikokrat Anonymos uporabi lažno ime, kot ga je ..upokojeni profesor" Josip Vidmar iz enega manjših krajev na Dolenjskem. Soimenjak poznanega slovenskega akademika je navedel celo natančen naslov, vendar se je izkazalo, da sta tako ime kot naslov izmišljena, saj je dopis, s katerim naj bi domnevni dolenjski profesor potrdil, da je pisec spornega pisma, prišel nazaj z oznako „neznan". Velikokrat se pisci anonimnih pisem podpišejo kar v množini: Plačniki, Aktivisti, Starši ipd., včasih pa so podpisi prave cvetke domišljije. Svoj čas nam je večkrat pisal možakar, ki se je podpisoval kot Tujec OF. Naziv zveni'sicer romantično, kar se tujca tiče, nikakor pa ne vemo, kaj naj bi zraven delala OF, še toliko manj, ker je pisec to kratico večkrat napisal tudi z malimi črkami. Nekdo drug se je podpisal kot Plačnik vsakršnih umazanij; eno je gotovo, za znamko in pismo, za lastno umazanijo, je res plačal sam. ljudi z repom ni Vsej silni spolni revoluciji navkljub na Dolenjskem ne manjka ljudi, katerim gre v nos kakršno koli omenjanje spolnosti v časopisu. Ko smo v eni od številk objavili reprodukcijo čudovite slike Maxa Jacobya, na kateri je prikazana gola noseča mati z dvema otrokoma ob sebi, smo kmalu prejeli pisemce, v katerem se neznana tovarišica sprašuje: „Oj pamet, kje si doma? Oj pamet, kje si doma? Kaj vas. ni sram to v javnost poslat? " Nato pa nam svetuje, naj bi raje objavili sliko kolesa. Vsa zadeva je hudo nejasna, pa smo se res spraševali: „Oj pamet, kje si doma? " Tudi na rubriko Zdravnik svetuje, ki je več let izhajala v našem tedniku, so se tisti, katerih se ni dotaknila niti najrahlejša sapica spolne prosveti itve, odzvali z jezo. „Kakšno pa daješ v časopis!" je jezljivo pisal nek Anonymos ter nas v pismu podučil, da vse sporne rubrike sproti izrezuje iz časopisa, tako da jih ne morejo prebrati „otroci in duhovniki in stari ljudje". Kot vidimo, se nepodpisani možakar čuti odgovornega in zrelejšega od sicer študiranih duhovnikov in od v življenju izkušenih starih ljudi. Ne dvomimo, da ima nekaj več izkušenj od otrok, katere želi z izrezovanjem spornih prispevkov rešiti pred ..zablodami", dvomimo pa, če je zares zrelejši. Ko Bi samozvani cenzor ostal le pri rezanju časopisnega papirja, bi bilo še kar v redu, žal pa se pisec zaobljublja, da bo prišel „rezat" tudi na uredništvo. V pismu je namreč zapisal, da bo treba komu na uredništvu „med nogami rezat, pa žile prevezat" — pač nekaj takega, kar se bikcem naredi, da ao^orni voliči postanejo. ..Operacijo" namerava izvesti ponoči, ker piše in opozarja našega glavnega in odgovornega, da ni dobro, če ponoči hodi okoli. Naš glavni in odgovorni ponoči tako ne hodi okrog, vendar ne iz strahu pred grozečim Anonymosom, temveč zato, ker ponoči spi in počiva, saj je večkrat hudo utrujen tudi zaradi takih Junakov". Drugačen je odziv neke bralke na pisanje o učbenikih o spolnosti, ki „uspešno prebijajo led", kot je zapisal naš sodelavec. Anonimna bralka k temu pripominja, da ni kaj prebijati, ker „za spolno občevanje ni potreba nobene, ni najmanjše prakse. To znajo delat najbolj zaostali in nepismeni narodi. Tudi umsko prizadeti in popolnoma slepi in gluhi". Nepodpisana bralka je verjetno nadarjena opazovalka življenja v naravi, saj v nadaljevanju pisma poučno dodaja: „To sramežljivost. Mladostniki spolno občujejo brez vsake sramote," zaključuje svoj anonimni „trak-tato" spolnosti neznana „prosvetiteljica". I* zadnjega stavka lahko sklepamo le to, da so nekdaj mladostniki spolno občevali z občutkom sramote, da pa prepovedanega sadeža pri miru niso pustili. hitler fl v novomeški ■ MM m m občini Na uredništvu bi se zelo resno zamislili, če bi bile tele besede resnične: „Vsako priložnost izkoristite za žalitve in poniževanje delavcev, kmetov in vseh vrst siromakov, celo mrtvih. „Zaradi tega nas nek Anonymos pošilja „skupajz nacifašisti v isto peč." Anonimno pismo, besede nepodpisanega bralca, neresnične trditve. Neznani pisec, kot je razbrati iz pisma, sovraži naš družbenopolitični sistem, svojo jezo pa zgrinja ne nas in nas poskuša žaliti, da bi si dal duška, ker je drugače prestrahopeten. ..Plačnik vsakršnih umazanij" vidi pri nas vse polno nevarnosti, pa je pripravljen svoj nepodpisani srd razlivati nad vsako besedo v časopisu. Zanima ga, „kedo poroča agresivne namišljene podatke", nato pa urednika postavlja pred izbiro: „Če nadalje sprejemaš in objavljaš nekih teroristov umazanije bomo zahtevali sodnfjski postopek." Isti pisec je poslal na uredništvo še eno pismo, v katerem svoje obsodbe stopnjuje. Odkril je, da so ..tovariši dragi uredniki tako rekoč odgovorni za hitlerjansko ničvredna obvestila. Kaj takega da ne najdemo več, razčistite druhal in predajte oblastem!" Tu misli pisec, da bo zadoščalo, ako ..razkrinkano teroristično tolpo", ki širi ..izmišljene klevete", predamo kar sodniku za prekrške. Pri vsej njegovi silni skrbi in obupnem papirnatem boju zoper teroristične klevete pa anonimni papirnati gverilec niti namigne ne, kaj ga je v časopisu spravilo na tako slabe misli. Težavna pot do gradbenega dovoljenja je načela živce Nepodpisanega proleterca, ki je na uredništvo poslal pismo, v katerem se jezi nad občinsko birokracijo, ker mu ne izda dovoljenja za gradnjo „ene preproste stavbe". V sveti jezi kliče na pomoč pošasti iz preteklosti — samega zločinskega Hitlerja, da bi „red napravil". Kakšen „proleterc" je anonimni pisec, je torej jasno. Kar naj miga s peresom, a pretekli časi se ne bodo vrnili in Hitler po novomeški občini ne bo delal reda, pa če si graditelj „ene preproste stavbe" še tako želi. Najbrž isti človek je poslal še eno pismo. Četudi je pisava drugačna, je besedovanje podobno. Po piščevem mnenju je ..razuzdana teroristična mafija na občini „kriva, če bo moraK iz države, takole sklepa: „Torej, če ne smeši graditi je to znak da je človek preganjan iz države!" Nato pa: „Prosim objavite to z vašim pogumom strahopetni podleži." To zadnje smo mi, novinarji in naš glavni in odgovorni urednik, mi, katerih imena so zapisana v impresumu vsake številke Dolenjskega lista, mi, ki svoje ime zapišemo pod vsako kritično misel. Anonimnega pisma jeznega graditelja nismo objavili, a ne ker bi ne imeli poguma, temveč ker lovec na teroriste in borec zoper razuzdano mafijo ni zmogel toliko poguma, da bi se sam podpisal. hodili so po glavi Oglejmo si še nekaj cvetk, ki so zrasle na anonimnih njivah. Prav aktualno je pismo nekega delavca enega od dolenjskih gradbenih podjetij, ki je letos januarja poslal zapis, v katerem trdi, d3 je bolan, da mu zdravnik tega ne prizna, pa mora revež „raditi bolestan", nakar zdravnika v sočnem južnem narečju pošilja nekam in z njim , nekaj naredi — no, saj veste kaj.. Franz Kafka bi se navduševal nad anonimnim pismom, v katerem neznan možakar iz Kočevja popisuj grozljiv izlet v Ljubljano. Piše, da jih j3 nekdo z avtobusne postaje odpeljal ha neki kraj in so tam morali ..hoditi po glavi, noge pa uzrak in na vsaki nogi eno veliko torto. Pomislite kaka težave so bile." Radi verjamemo, saj takšnih akrobacij ne zmore prikazati vsak cirkus, le kako naj jim bodo kos potniki navadnega dolenjskega avtobusa. Ne vemo sicer, ali se je pisec šalil, P° skrivenčeni pisavi in slabem jeziku pa domneva" mo, da gre za umsko prizadetega in da se ja grozljivi izlet rodil v bolni domišljiji. Ubogemu možakarju, ki je morda želel sodelovati kot dopisnik, bi pismo sicer objavili, da bi mU naredili nekaj veselja, a kaj bi si mislili vi, dratf bralci? Potem bi še rekli, da ima prav tisti, ki p' rad prišel na uredništvo „rezat". Tudi žalostne zgodbe o nekem samomorilk nismo mogli objaviti, četudi se je anonimni pis^j prizadeval, da bi napisal zanimivo z9oclbo'lnfl resničnost smo podvomili, ko je za razl°9 samomora navedel ženino nezvestobo. Žeh nesrečneža naj bi imela ljubčka, starega 70 I®. Pisec naj raje napiše recept, kako v tako v's°,je starosti postati ljubimec, pa ga bomo na vese J mnogih bralcev radi objavili. ,■(, Še je zanimivih, pretresljivih, grozljivih in gr pisem, katerih očetje in matere varno P°č'va^0 temi anonimnosti. Naj kar tam ostanejo! bodo dozoreli do tiste osebnostne stopnje, kateri se človek svojih hotenj in naziranj ne sj> zaveda, ampak jih je pripravljen tudi potrditi, bodo Stopili iz brezoblične temne g brezimnosti. . jn Dobili bodo ime, z njim vred pa spoštovan) zaupanje, in svoj kos prostora v časopisu, ^cij MILAN MARKt - BREZIMNOST ROJEVA ČUDNO CVETJE v_________________ znajo delat še veverice in miši in štakori. Kdo pa protidokaz navaja svojo vsakdanjo izkušnjo, češ, je njim led prebil?" Hudo jo je zbegalo tudi da še ni nikoli videla človeka z repom. Torej ga pisanje o moških oploditvenih celicah. Po njenem Dolenjski list s pisanjem o spolni vzgoji lomi, da se znastveniki motijo, ko pravijo, da so je kaj. Povrhu vsega je takšno pisanje „usddno za sestavljene iz glavice, vratu in repka. V današno mladino, ker ji še v šoli vzamejo vso GLASILO O S l O H O l> l L X E F R O X T E O K R A J EV C R X O M E L J, X O V O MESTO IX T REBX J E NOVO MESTO, 17. februarja 1950 Izhaja tedensko JSi> T. Jože Zamljen-Drejče Tone Gošnik Marjan Legan Iz večnih priccvalk o času in prostoru LETO I. — STEV. 1 Novinarji in številni dopisniki iz tedna v teden neutrudno sestavljamo Dolenjski list — in do konca leta se bo nabralo toliko posameznih številk, da bodo knjigovezci iz njih lahko naredili še eno veliko in debelo knjigo. Tudi ta bo najbrž večna pričevalka o zdajšnjem času in tukajšnjem prostoru, ki ju z življenjem in delom polnijo ljudje. Takih knjig je že trideset, noben natisnjeni sestavek o pehanju in nehanju dolenjskega in okoliškega življa ne more biti pozabljen, zato je listanje po omenjenih knjigah svojevrstno doživetje. Tokrat bomo na kratko povzeli, kaj so pred leti prinesle t. i. slavnostne številke Dolenjskega I ista. 17. februarja 1950 Spodobilo se je, da je imela prva številka uvodnik. „Srečno pot". Tako se je glasil njegov naslov, z njim pa je uredništvo razkrilo namene in cilje časnika, ki je pod vodstvom Jožeta Zamljena postal glasilo O F okrajev Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. „Srečno pot, dragi Dolenjski list! Naj pride s teboj v vsako dolenjsko hišo zadovoljstvo, naj te ljudje z veseljem prebirajo in iščejo v tebi novih potov in novih pobud za delo in ustvarjanje! Prinesi v vsako hišo novega življenja in novih pobud za naš gospodarski napredek, za socialistično preobrazbo vasi in miselno prevzgojo našega ljudstva." Take so sklepne misli uvodnika, nato pa so v daljših prispevkih predstavljeni trije okraji, prizadevanja O F za ljudski blagor, podani so tudi napotki, kako naj bralci sodelujejo s časnikom. „Odveč bi bilo poudariti, kako važen je les v našem gospodarstvu bodisi kot gradivo doma, bodisi kot izvozni predmet za nabavo potrebnih deviz." Za to uvodno ugotovitvijo je moč prebrati zanimiv članek o lesu; ,,Kaj nam je povedal Rajer Jože" je naslov sestavka, v katerem teče beseda o zadružnem obdelovanju zemlje; preskrba delovnih ljudi pa je opisana v članku, ki tudi poimensko navaja tiste, katerim je redna preskrba potrošnikov s kmetijskimi pridelki v novomeškem okraju španska vas. „lmamo še vedno kmete, ki ne obdelujejo vse svoje zemlje, Tte redijo potrebnega števila gOveje živine in prašičev in se, ako le morejo, izmikajo obveznim oddajam pridelkov ... Kdo torej zavira redno preskrbo delovnih ljudi? Nekateri kmetovalci in poedinci, ki so se vrinili v ljudsko oblast. .. Vsem takim pa odgovarja naše ljudstvo: kdor skupnosti ničesar ne daje, naj od nje ničesar ne pričakuje!" V prvi številki Dolenjskega lista najdemo še odgovornega urednika zapis o kulturnem in prosvetnem delu na Dolenjskem, poročilo o obisku Ricmanjcev v Novem mestu, obvestilo, da v novomeškem kinu vrtijo avstrijski film „Srce mora molčati" in da^ v gledališču pripravljajo premiero Gogoljeve „Ženitve". In končno vabilo: „Pišite Dolenjskemu listu o vsem, karkoli se dogaja pri vas. Pišite o svojih uspehih, tekmovanjih, o planih frontnih organizacij, pošiljajte nam novice iz vašega kraja, neizprosno razkrinkujte vse, ki zavirajo graditev socializma pri nas!" 18. februarja 1955 V tej številki ni moč najti niti ene besede o tem, da gre tako rekoč za jubilejno izdajo. Dolenjski list je petletnico izhajanja proslavil brez Morebitne hvale svojega dela. Tedaj je izhajal še °b petkih in 18. februarja 1955 je prinesel °bilico novic iz domačih krajev. Poročilo z naslovom ..Novomeška zveza komun" povzema u9otovitve z ..zgodovinske seje", na kateri se je °dločalo „o pravem pomenu in vlogi bodočih 'ječjih občin oziroma komun" na Dolenjskem. J°že B'irštnar je poudaril, ,,da naš družbeni r«voj r*a sedanji stopnji narekuje oblikovanje skupnosti proizvajalcev določenega področja, da Se,omogoči čim širše sodelovanje proizvajalcev Pri družbenem samoupravljanju. Komuna ali euka občina bo osnovna celica takega samoupravljanja. Res je ekonomska osnova za posamezne komune šibka, toda socialistična zavest elovnih ljudi in pripravljenost za izboljšanje 'vljenja sta vredni Veliko. Ta zavest in pripravlje-n°st bo lahko polno zaživela in dala še večje sadove prav v komuni." » domala cela časopisna stran je posvečena rn°maljskemu občinskemu prazniku, na tretji (tedaj je imel Dolenjski list kot tednik rajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto samo Tq' str3ni) novice od Sv. Gregorja, iz Dol. °Pltc, Dvorske vasi in drugih krajev. Beremo: „V zadnjem času so se večkrat pojavili volkovi v naših krajih. Pred nekoliko dnevi so se pojavili celo v Novi vasi, vendar niso napravili nobene škode. Trije volkovi so spremljali dva voznika, ki sta vozila hlode iz Starega kota v Travnik v oddaljenosti enega metra od voza. Poskušala sta jih zapoditi s cepini, vendar je kazalo, da se tudi volkovi pripravljajo za napad, in sta morala odstopiti." Tedaj ni bil električni stik nič manj nevaren ko dandanes, saj je povzročil požar v pisarni kovinskega podjetja „Kovinar" v Novem mestu. ..Obveščeni gasilci so takoj prihiteli in ugotovili, da gre za zelo nevaren požar, ki se le zaradi pomanjkanja zraka ni mogel razbesneti." V Mokronogu in okolici je bil 3. februarja „zelo živahen promet, zlasti z vprežnimi vozili. Ta dan je bil v Mokronogu živinski sejem in sodeč po številu voznikov, menda tudi dobre kupčije. Ni pa imela sreče posestnica iz Bitne vasi, ki je tisti dan doživela prometno nezgodo in je oškodovana, kakor sama trdi, za približno 80.000 dinarjev." Prebrati je moč še zapise o dogodkih ..izpred sodišča", precej športnih rezultatov, dvoje šal, črtico „Partija bilijarda" A. Daudeta — in še kaj zanimivega bi se našlo. 17. februarja 1960 Točno na obletnico dneva, ko je začel izhajati, je Dolenjski list prišel k bralcem tudi deset let pozneje. Tedaj je bil glasilo SZDL novomeškega okraja, glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik pa je ob pomoči dveh novinarjev poskrbel, da je slavnostna številka izšla kar na 24 straneh. To je bil vsekakor izjemen obseg, izjemna pa je bila tudi razširjenost in poročevalska pomembnost Dolenjskega lista. Brez te ugotovitve skoraj ne najdemo zapisa družbenopolitičnih delavcev in bralcev, ki so jubilej počastili z besedami hvale (graje ni bilo) in dobrimi željami za naprej. ..Nikakršne potrebe ni torej, da bi si nadeva! vlogo kritika... A čemu bi tudi poučeval. Od dobrih naukov ne bo tovarišem nič laže pri delu. Potrebni so pomoči, nas, novinarskega društva, in tistih, ki so ustanovitelji lista... Stiska za prostor in skrb za gmotno osnovo lista sta še vedno njihovi dnevni spremljevalki. No, Dolenjski list je naposled le širše zadihal. Ali ni bil že skrajni čas, da vsaj tako nagradimo požrtvovalnost tovarišev, ki so se sami dolgo borili za list" To je med drugim zapisano v čestitki Iva Tavčarja, takratnega predsednika Društva novinarjev Slovenije. Gotovo najbolj zanimiv je spominski sestavek Jožeta Zamljena, prvega urednika Dolenjskega lista. Spominja se, kako seje rojeval časnik, kako so mu izbirali ime, kako so spisali in natisnili prvo številko. „Naj bo prisojeno našemu listu še dolgo, dolgo let, pa čeprav je zagledal svet na petek." „Mi o nas - ali nekaj nevsakdanjega: časnikar o časnikarjih". Pod tem naslovom je Jože Primc zbral za ščepec utrinkov iz vsakdanjega novinarskega dela pri Dolenjskem listu. „Potem je šlo bolje. S starejšim kolegom Milošem sva dobila mesečno 700 din kavarniškega dodatka in se preselila v najine uradne prostore v v kavarno Metropol. To so bili časi! Takrat sva pisala kot po tekočem traku. Materiala nam ni bilo treba dosti zbirati, ker so ga ljudje kar sami nosili. Prišel je kdo v kavarno, prisedel, naročil nekaj za spit in potem: — pšpšpšpšpšpšpšpšpš . .., vidiš, to je za v časopis!" Jubilejnega branja je še ogromno, številka pa je prinesla tudi sestavke o posameznih tovarnah na Dolenjskem, spomnila seje črnomaljskega občinskega praznika, pozabila pa kajpak ni na druge dogodke. Spet beremo „krvava" poročila s sodišča, vesti iz Tržišča, Črnomlja, Vidma— Krškega, Kostanjevice, Novega mesta, precej kulturnih novic, nekaj podlistkov, cela stran je namenjena ženi in domu pa sodobnemu gospodinjstvu, bralci so tedaj lahko reševali tudi nagradno križanko. 18. februarja 1965 Ob petnajstletnici se je Dolenjski list odebelil' celo na 46 strani. Tedaj je že bil glasilo za devet občin, urejalo pa ga je sedem novinarjev. Pod naslovom „Iskreno pisati o resničnih problemih prebivalcev svojega področja" so zbrani odgovori Franceta Kimovca — Žige, ki je povedal dokaj tehtnih besed o pomenu pokrajinskega tiska. „Zdi se mi, da pri oceni vloge pokrajinskega tiska preradi pozabljamo, da je to pogosto edina pisana beseda, ki sploh prodre v domove podeželskih ljudi... Pogosto bi kazalo razmisliti prej o potrebnosti ali nepotrebnosti kake investicije v nove obrate, medtem ko obstoječi še niso dovolj izrabljeni, kakor pa odtegovati potreben denar tisku, ki je neredko edini politični aktivist, ki sploh prestopi prag podeželske hiše ... Res pa je tudi, da si morajo tudi kolektivi posameznih pokrajinskih tednikov prizadevali za ekonomično in varčno gospodarjenje... Dolenjski list se približuje konceptu tednika, ki naj bo dopolnjevalec dnevnega riška, čeprav ga mora pogosto iz objektivnih v?:rot o v še zmeraj celo nadomeščati tam, kjer dnevnik še ni mogel prodreti v podeželsko, zlasti kmečko hišo... Ker sem skoraj polovico dobe izhajanja tako rekoč živel s kojektivom Dolenjskega lista, sodeloval z njim, sem lahko spremljal dolgoletne napore kolegov, da bi bil .Dolenjec' čim boljši. Znana mi je tudi navezanost bralcev na svoj tednik, njih ljubezen do svojega lista..." To pa so besede Franca Šetinca, takratnega predsednika Društva novinarjev Slovenije. Priložnostnih prispevkov o takem ali drugačnem živem stiku s časnikom najdemo v tej številki še veliko, naj omenimo razgovor z Jožetom Zamljenom, ki je eno od svojih skušenj s časnikarstvom opisal takole: „Od zgoraj s predpisi, od spodaj z nasveti, z desne s prepričevanjem, z leve z okrožnicami, spredaj z božanjem, zadaj z brcami obložen sem v enem letu in še nekaj čez postal kot razjarjen pes, ki ti, da mu le pokažeš dva razkrečena prsta, že zarenči, pokaže zobe..." Bralci so imeli na voljo izbor iz Dolenjskih novic (15. februar 1895), zvečine bolj ko manj zanimivih izpovedi novinarjev (Ivan Zoran si je zaželel tole: „Da bi Dolenjski list ne bil večno pacient devetih babic, ampak ljubljen otrok devetih mater."), sicer pa je imel časnik tedaj že t. i. komunske strani, na katerih je popisanega toliko vsakršnega življenja, da bi prišli v zagato že, če bi hoteli navesti samo naslove. Zmanjkalo bi nam prostora. Tedaj je Dolenjski list objavil 11. nadaljevanje J. Kersnika povesti ..Testament", mladi so se veselili dveh slikanic, tudi podlistek o začetkih Novega mesta in križanka nista umanjkala, najmanj priljubljene pa so bile najbrž reklamne strani. 26. februarja 1970 Dvajsetletnico izhajanja je Dolenjski list slavil z enotedensko zamudo, toda tedaj se je res izkazal, saj je bralcem pripravil celo 60 strani. „Obvešče-nost: potreba in pravica" je naslov razgovora z Bogdanom Osolnikom; ..Komunisti v akciji" — prispevek z odgovori Franca Šetinca; ..Fenomen, imenovan .Dolenjski list"' — besede Milana Pogačnika, predsednika DNS; ..Ustvarjalnemu občanu — popolno obveščanje", „Veliko — vendar povedano po svoje", „Nova podoba", „Sveder — ne le zrcalo!", ..Obveščenost v lokalnih razmerah" itd — razmišljujoči sestavki urednikov slovenskih dnevnikov in pokrajinskih časnikov. 13. februarja 1975 Pred petimi leti je slavnostno številko Dolenjskega lista napovedal uvodnik glavnega in odgovornega urednika Marjana Legana. „Eno resnico smo predvsem spoznali: časnik ne more zaiti, če bo zajemal v resničnem življenju, če se bo pri pisanju in odločitvah spraševal, kaj pomenijo za delovnega človeka, kaj je življenjski interes delavca, kmeta, naprednega intelektualca. Čisto odvečno postane potem priseganje, opredeljevanje za neko politiko, ljudstvo se je odločilo za samoupravno socialistično pot in ljudski časnik z njim!" Po tem uvodniku, iz katerega smo povzel i eno resnico, številka sploh ne daje slavnostnega videza. Prinaša toliko in še več besedil, ki kažejo bogastvo pa tudi revo našega življa. Nato pa: 16 strani slavnostne priloge, v kateri v razgovoru s Francem Šetincem preberemo: ..Odlika Dolenjskega lista je, da piše ljudsko; jasno in razumljivo. Nasploh pa bo potrebno jezik izboljšati, za kar se bomo morali potruditi vsi. Vendar pa moram poudariti, da idejno neosveščeni ne bodo nikoli razumeli še tako razumljivo pisanih dokumentov. Vzporedno z akcijo za čist jezik moramo voditi akcijo za osveščanje ljudi. To pa ne opravičuje tisti\ ki še vedno pišejo v nerazumljivem, baročno zavozlanem jeziku." Novinarji so se pogovarjali tudi z Josipom Vidmarjem, ki je med drugim dejal: ..Dolenjski list večkrat vzamem v roke, ker me zanima, kaj prinaša svojim bralcem. Moram reči, da je prav zanimiv, poročanje je dostojno, živo, globoka Tendenca vsega življenja je, da bi bilo registrirano, in vi to delate. To je potrjevanje življenja, ki ga vaši ljudje žive. Kulturi dajete eno stran. Dosti več je težko pričakovati... Kar pravite o zaostajanju kulture na Dolenjskem, velja za vso Slovenijo. Kultura je siromašna. Veliko je tiskanega, le malo vrednega. Složno se moramo boriti, da bodo umetnosti resnično nekaj, kar ima človeško vsebino, ne pa igračkanje in namerne prismodarije, kar nekateri očitno delajo in govore." Priloga je prinesla še veliko novinarskih prispevkov, ki so bili ubrani slavnostni številki primerno, zaključile pa so jo nagrajene zgodbe bralcev. 21. februarja 1980 Preberite si dobro današnjo, tridesetletnici Dolenjskega lista posvečeno številko in skušajte na kratko povzeti njeno vsebino. Za vas, bralci, in za nas, ki smo jo spisali, je nova, da bolj ne bi mogla biti. Že jutri pa bo stara, čez čas se bo le malokdo spomnil, kaj je prinesla, toda v pozabo ne bo šla nikoli. Znašla se bo v naši trideseti knjigi, večni pričevalki, in listanje po njej bo doživetje že ob naslednjem jubileju. Kasneje pa še toliko bolj. Pripravil: DRAGO RUSTJA NAJDLJE ZVESTI DOLENJSKEMU LISTU bralec od prve številke „V tridesetih letih je Dolenjski list iz skraje skromnega Časopisa postal tako po vsebini, zasnovi in obliki tednik, v katerem vsak lahko najde veliko novic in branja tako iz svoje občine, krajevne skupnosti in celo vasi, kot vse pomembnejše dogodke tedna v ožji in SirSi domovini in celo sveta," pravi Joža Gosenar iz Blatnika pri Črnomlju, upokojeni rudar, naročnik Dolenjskega lista od prve Številke. ..Takrat, pred tridesetimi leti, sem bil na mladinskem komiteju v Črnomlju, mladinci pa smo po terenu zbirali naročnike." Čeprav je Gosenar že pred vojno iz Šentjernejskega konca priSel v Belo krajino, je Se danes navezan na kraje, kjer je prebil otroStvo in zgodnjo mladost. „Prav iz Dolenjskega lista pa izvem, kaj se dogaja v naSem Sentjernejskemu koncu. Z ženo ga celega prebereva, saj je to eden redkih časopisov, ki je pisan v lepem in vsakemu razumljivem jeziku. In tak je že od začetka." tako domač je” Marica Pureber iz Novega mesta: „Meni je Dolenjski list vSeč, ker je tako domač. PiSe o majhnih krajih, ki jih poznam, ker sem po vojni začasno službovala tu in tam po Dolenjskem. Jaz ga začnem brati od zadnjega konca. Preletim naslove, potem berem natančneje. Križanke imam posebno rada. Priloga je v redu, Šport pa me ne zanima. Sicer pa vem, da so okusi različni in da morate ustreči vsem. Sem ena prvih naročnic na ta časopis in mi je Dolenjski list res nepogrešljiv prijatelj. res naše glasilo „Ko danes berem v rubriki, kaj je Dolenjski list pisal pred dvajsetimi leti, te marsikdaj spomnim, kako wm o teh dogodkih bral takrat," je dejal Janez VraneSič, kmet iz Gorenjcev pri AdleSičih, naročnik Dolenjskega lista od prve Številke. „Če-prav imava z ženo naročenih Se precej drugih časopisov, posluSava radio in televizijo, vse to pa je za kmeta s skromnimi dohodki kar precej-šen izdatek, nama nikoli niti na mini ni priSlo, da bi m odpovedala ..Dolenjca". To je res naše glasilo, obvešča ale>, spremljevalec in tol- mač dogodkov v naši ožji domovini. Mene Se posebej zanima vse, kar piše o kmetijstvu, ki je pri nas Se vedno preveč zapostavljeno. Zato ti želim, da bi naS list Se več pisal o vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva, od kmetijskih nasvetov, strokovnih člankov o kmetovanju, obravnavanja Širše problematike s tega področja do stanja na trgu in cen kmetijskih pridelkov." odpovedali bi ga Milica Klinc iz Gor. Polja pri Straži pravi, da z možem prebereta vse. „Z listom smo zadovoljni. Če ne bi bil zanimiv, bi ga gotovo odpovedali, saj je toliko drugih. Navadili smo se na Dolenjski list tako, da se mu ne moremo odreči. Dokler bo izhajal, bomo naročniki. Zdi se mi vse zanipnivo, kar v njem pišete, samo šport mene ne zanima. 'H. Berem od začetka vse po vrsti, posebno me zanima, kaj je novega na tržnici, kakšne nesreče so se zgodile in tudi vse o politiki. Prav tako nimam pripomb čez Prilogo." * domače podlistke! Ena izmed najstarejših naročnic Dolenjskega lista iz krSke občine, Marija Friedel z Dolnje Prekope, daje prednost domačemu listu, kot imenuje Dolenjski list, čeprav mu, odkrito povedano, nekaj stvari zameri. „Več bi lahko prinašal o kmetijstvu, če zaradi česa, rada sežem po Kmečkem glasu zato, ker najdem tam lepe podlistke. Nič ne rečem, saj je tudi ta štorija o rakarjih zanimiva, vendar tistemu .Hudičevemu dekletu izpred let nobena štorija niti do kolen ni. To se je bralo, da si komaj čakal naslednji četrtek," pripoveduje, in že opisuje junake. Tisto o kontrabendi in podobno pri rakarjih v sedanjem podlistku ni nič posebnega, dogaja se namreč Se danes. In to veliko bolj od četrtka do četrtka Ana in Alojz Sodja s Sel pri Ju-gorju se Se dobro spominjata, kako sta h pred tridesetimi leti naročila na Dolenjski list. „V vasi je bil sestanek, na katerem so nam povedati, da bo začel izhajati Dolenjski list, ki nas bo obveščal o dogodkih iz naših krajev," sta pripovedovala. Takrat se je naročil tudi Anin sedaj že pokojni oče. „Z leti je naš časopis postajal vse obsežnejši in boljši. Sedaj človek najde v njem vse, kar si želi. Pri nas preberemo celega, in to ne samo enkrat, kar od četrtka do četrtka ga beremo. Tako zvemo novice skoraj iz vsakega kraja. Več pa bi lahko objavljali kakšnih lepih povesti, romanov in podlistkov iz NOB. Tu pri nas je vse partizansko, od naše žlahe smo bili vsi ali zaprti ali internirani. Mi starejši vse to vemo, bolj bi s takratnim življenjem in bojem morali seznaniti mlade." rezultati in ideje Andrej Arko iz Kočevja je naročnik od leta 1950 in obenem tudi eden najstarejših dopisnikov: „Me-nim, da je na športni strani preveč poudarka na rezultatih in premalo na idejnih zadevah, se pravi na organizaciji športnih dejavnosti. Tako so od portoroških sklepov minila tri leta, pa nismo še na čistem, kaj storiti. Uvedli smo maratonske teke, ki so lahko škodljivi za udeležence, če niso prej zdravstveno pregledani. Zlato medaljo dobi lahko že šestleten otrok. Slične pokale dele tako kravam kot uspešnim športnikom. V Kočevju smo iz 11 sekcij Partizana, ki so dobro delale, naredili 12 klubov s potrebnimi odbori, ki pa se ne sestajajo, in tako vse vodijo le trenerji. Skratka: veliko bi se dalo o tem pisati." ni kaj dodati Iskanje najstarejšega naročnika v sevniški občini nas je privedlo do Alojza Dirnbeka. „Rad ga berem," je odvrnil dobrodušno, najprej sem bil seveda naročen na Posavski tednik. Ko je ta ugasnil skupaj z okrajem, sem se .prilepil' na Dolenjca. Rad pogledam, če je notri tudi kaj iz rodnih Pišec. „Ob lanskem brežiškem ob- činskem prazniku je izrezal fotogra fijo svakinje, ko je bila med predica-mi. „Ni ga mogoče prebrati v enem dnevu, takole v enem tednu, dokler ne pride (kugi, pa h že da," je povedal in dodal, da je v „Dolenj skem" tako rekoč vse zajeto. dolenjci smo s srcem doma Beti Kocjan iz Stare vasi na Bizeljskem je povedala, da v Dolenjskem listu najprej poišče znane obraze iz Dolenjska, nekdanje sošolce, znane sosede. „Nanj me je naročila mama in tako Hm mu ostala zvesta. Doma sem iz Žabje vasi, na Bizeljskem pa učim že od leta 1956. Spominjam n, da je bil Dolenjec sprva bolj novoneški, pozneje pa je vedno bolj dihala iz njega širša pokrajina s Posavjem vred. Rada pogledam Prilogo, osveži mi spomin na marsikatero ime. Zame je list predvsem vez z Dolenjci, z domačim krajem, čeprav prebiram zanimanjem tudi o vsem drugem dogajanju. Nekaj je v na Dolenjcih, kar drugod pogrešamo, zato smo s srcem vedno doma. Ko dobim vaš tednik, pogledam najprej novice iz Brežic in Novega mesta. Zelo rada prebiram Prilogo, zlasti Razglede, kjer najdem pisce iz moje generacije. Všeč mi je tudi to, da opisujete starine in vse značilnosti, ki izginjajo iz sodobnega življenja." napotilo za delo Ivan Drobnič iz Ribnice, je naročnik od leta 1951: ..Dolenjski list Hm prvič videl pri nekemu krojaču v Polomu, kjer sem bil upravnik državnega poHttva. Všeč mi je bil in ženi — umrla je novembra lani — tudi. V njem sem vedno našel veliko takega, kar mi je prišlo prav pri rednem in političnem delu, pa tudi doma. Zelo so mi všeč članki o gospodarstvu, ker iz njih zvem, kako gospodarimo v domači občini in drugih. Preberem tudi vse o kriminalu in prav iz teh člankov bi se lahko veliko naučili, kako naj bi zavarovali svoje in družbeno premoženje." časnik je prijatelj Albina Zupet z Mirne je tudi med najstarejšimi naročnicami Dolenjskega lista. ..Časnik mi zelo ugaja. Brati ga začnem zadaj, saj so prav na zadnji strani bolj zanimive stvari. Potem preberem vse po vrsti. Zadnje čase imam veliko veselje s križankami. Res se je časopis v zadnjih letih vsebinsko spremenil, ampak mislim, da h je na bolje. Tudi vse novinarje poznam po pisanju in po imenih, medtem ko jih po podobi ne poznam. Mislim, da znajo dobro pinti, vsem razumljivo in jasno tudi o bolj zapletenih stvareh." , .okrepljeno” branje Franc Novak iz Dobrave pri Dobrniču se že dvajHt let vozi na delo v Litostroj v Ljubljano. Vstati mora že ob pol štirih zjutraj, domov pa h vrača šele v mraku. Tako pozimi skoraj ne vidi domače pokrajine v dnevni svetlobi, razen ob sobotah in nedeljah. Zaradi pomanjkanja časa in opešanega vida našega časopisa, na katerega je naročen že od začetka, ne prebira kaj dosti: Žena Marija pa prav rada zase in zanj bere naš časnik, saj je bila nekoč tudi uma naročena nanj, po poroki s Francem Novakom pa sta začela prebirati njegov izvod. Tako lahko rečemo, da smo zaradi ene poroke izgubili eno naročnico, smo pa zaradi tega dobili ..okrepljeno" branje. o hribčku in košarki Marija Fink iz Kočevja je naročnica od leta 1951: ..Preberem predvsem kočevsko stran in še posebej ..Drobne iz Kočevja", potem metliško, ker nm doma iz Berče vasi pri Suhorju, in sevniško, ker imam tam sestro. Rada berem o starih ljudeh in tako zvem, da so še živi, pa tudi osmrtnice Tudi vesti o nesrečah, s sodišča in sploh o kriminalu vfedno vse preberem. Veliko zanimivega zvem na zadnji strani. Ker sem Belokranjka in tako rekoč rojena pod trto, preberem vedno tudi „E n hribček bom kupil...", tisto o vinu. Čeprav um stara okoli 70 let, preberem tudi vu o košarki." naj bo, kot je Rudolf Ahlin iz Novega mesta: „Spominjam h, da je pokojni Lojze Mirtič kot aktivist prišel v hišo zbirat prve naročnike za Dolenjski list. Takrat sem rekel DA in pri tem je ostalo. Ne bi mogel kaj slabega reči o Dolenjskem listu. Zanimiv je zlasti zato, ker je lokalno obarvan, čeur v drugih časopisih ni. Nas domačine pa prav lokalne zadeve zanimajo. Mislim, da bi moral Dolenjski list, tak kot je, tudi ostati, pa mu bomo še naprej ostali zvesti." vse me zanima Terezija Grivec iz Grčaric 22 pri Ribnici ima Dolenjski list od 1951: „V Dolenjcu mi je všeč prav vse. Najprej pogledam zadnjo stran, potem pa ribniško in kočevsko. V Dolgi vasi pri Kočevju imam sestro, pa me zanima tudi vse iz te občine. Na prvi strani in drugod pogledam, če piše kaj o Titu. Tudi druga stran je zanimiva pa slike na tretji in Pisma bralcev. Kultura me ne pritegne pre- več, pri športu pa preberem vse o rokometu. Zanimiva je tudi sredina, kriminal, rojstva, smrti in na novomeški strani ..Četrtkov intervju". Na zadnji seveda vedno preberem zanimivo Gašperičevo humoresko.' kaj pa varstvo okolja? Vili Malenič iz Brežic je Dolenjca naročil, ko je bil še v Novem mestu, „Zdaj Hm že 25 let v Brežicah, Na-vadil sem h na list in ga ne mislim odpovedati. Všeč mi je zaradi pestrosti^jedrnatosti in pregleda dogodkov v posavskih in dolenjskih občinah. Ko takole leto za letom prebiram novice iz svoje pokrajine, me kot njenega prebivalca marsikaj moti, na primer to, da tako malo naredimo za varstvo okolja, zlasti za reko Krko. 0 zastrupljanju voda in poginih rib pogosto berem, o rezultatih za preprečitev takih pojavov pa skoraj nič. Krko poznam dobrih 25 let, od takrat, ko je bila še čista in je privabljala kopalce ob vsem toku. Zdaj n skali prav tedaj, kadar pridejo najlepši in najtoplejši meseci. Takrat ni prav nič opaziti, da imajo kje čistilne naprave". bo letos obrodilo? Franc Žarn iz Velike vasi pri Leskovcu je prej živel v Kalcah. Dolenjski list Hm prebiral pri sosedi. Leta 1955 ga je odpovedala in takrat Hm ga naročil Hm. Nikoli si nisem mislil, da me boste takole našli. Berem od nekdaj rad, poleti manj, pozimi več." Žena je pripomnila, da bi lahko objavljali več križank, ker jih mož nadvse rad rešuje, prebere pa vse od prve do zadnje strani. Pri hiši imajo več časopisov, ker tudi sin rad bere. Njega zanima zlasti politika. Žarnov konjiček je vinograd na Brezovski gori, zato z velikim zanimanjem prebira rubriko „En hribček bom kupil". Tri leta zapored mu je trsje pozeblo, letos pa upa, da bo obrodilo, če bo le zima dovolj dolgo držala. najteže je sesti in napisati Med tistimi, ki so Dolenjskemu listu zvesti že od samega začetka, je tudi Milan Kovačič iz Gradca v Beli krajini. „Dobro h še spominjam prvih let našega časopisa. Takrat nm delal na okraju v Črnomlju, kamor je večkrat prišel takratni urednik Tone Gošnik in smo razpravljali na raznih nstankih, kako bi Dolenjski list med našimi prebivalci, čim bolj razširili. Z večjim obsegom se seveda boljša tudi obveščenost, Hj sedaj lahko preberemo ne samo, kaj h dogaja le na ravni občine, marveč zvemo tudi o dogodkih v krajevni skupnosti in v posameznih vaseh. Še vedno pa je po mojem mnenju premalo poročevalcev s terena. Za to smo večkrat krivi tudi bralci sami in številne družbenopolitične organizacije, društva in drugi po krajevnih skupnostih. Marsikaj smo sposobni narediti, najtežje pa n je potem usesti in o tem napisati kratko vest uredništvu. Tak način obveščanja bi bil zelo koristen, Hj vemo, da novinar ne more biti povsod." prilaga dolenjskega, h dolenjski informativni in tiskarski center Spomladi 1968 je nastal skromen osnutek in ''ačrt za razširitev dejavnosti Dolenjskega lista. Jojavljale so se namreč vse večje potrebe in tahteve po sodobnem in poglobljenem samo-Pravljalskem obveščanju, hkrati pa so se tudi v *biri in ceni tehnologije napovedovale tako evolucbnarne spremembe, da je bilo mogoče in reba resneje razmišljati o osamosvojitvi ustano-e, ki je s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami in 'ajvečjo naklado pokrajinskega tednika v Jugo-laviji, imela dovolj moči in poguma za tak orak. Ustanovili smo Časopisno založniško podjetje, 'krati pa z Dolenjskim listom tudi med prvimi v ugoslaviji prešli na sodobno pripravo tednika v Jffset tehniki Že leta 1972 smo uvedli in ■spošobili lastno grafično pripravo in računalni-ko obdelavo besedil za takrat najsodobnejšo zdelavo množičnih publikacj. Tako smo dejan-ko ustvarili pogoje za razširjeno obveščanje, saj e tudi na našo pobudo začela izhajati vrsta glasil ielovnti in družbenih organizacij, ki so nastajala n bila v sodelovanju s tiskarno Knjigotisk v celoti zdelana doma Veliko zanimanje in spodbude za še večjo osamosvojitev pokrajine v obveščanju so pomaga-izoblikovati Razvojni načrt Dolenjskega lista, (M V 1 as&Mvnmit&u: %■■■ vnza&mii * &UVUOU i/- PRafmvuMno vam KAROl^J „ Edvard Kardeij ni napisal svojih spominov v običajnem pomenu te besede. Nikoli ni želel pisati samo o sebi, zlasti ne pisati avtobiografije, opisovati svoje življenjske poti, še posebno pa ne v obliki klasičnih memoarov. Kajti takšnim ustvarjalcem, kakršen je bil Kardelj, niso potrebni memoari, da bi jih svet spoznal na ta način in videl, kdo so bili in kaj so delali. O njih govori njihovo delo." Tako je uvodoma zapisano v spremni besedi uredniškega odbora, ki je poskrbel za natis Kardeljeve knjige ,,Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944—1957" (v slovenščini je jo izdala Državna založba Slovenije). Zadnja Kardeljeva knjiga resda nosi podnaslov Spomini, toda kot rečeno, ne gre za popis lastnih življenjskih posameznosti, ampak za prikaz širokih sklopov zgodovinskih dogodkov, katerih dejavna priča je bil Kardelj sam. Govori o času,ko je morala Jugoslavija dokončati oborožen boj proti tujim in domačim sovražnikom, zatem pa z nič manjšo odločnos- I atlllHNIflJi* v_ tjo doseči neodvisnost v razdeljenem povojnem svetu, ki nam je zlasti z vzhoda grozil celo z orožjem. Ta čas, ki je bil s Kardeljevimi besedami „čas boja na življenje in smrt", je v pričujoči knjigi popisan glede na okoliščine, v katerih je bilo treba izbojevati priznanje narodnoosvobodilnega gibanja, beseda teče o začasni vladi, o mirovnih pogajanjih, Kardelj govori o tem, kako so se na vzhodu pripravljali na obračun z Jugoslavijo, o kominformovstvu in o boju Jugoslavije v zunanjepolitični areni. Knjiga, ki je svojevrstna analiza in sinteza odločilnih dogodkov v zgodovini Jugoslavije, je bila predvidena kot tretji del Kardeljevih Spominov; Prvih dveh mu ni uspelo sestaviti. Kardeljevo zgoščeno besedilo marsikje potrebuje pojasnila zato je uredniški odbor po avtorjevih pripombah in zahtevah pripravil štirinajst dodatkov, ki dopolnjujejo posamezna dejstva, kronologijo in podobno. Knjigo zaključuje s podatki bogato imensko kazalo. knjige pet knjig Pred mesecem dni je Slovenska matica poslala na knjižni trg šest knjig, s katerimi je v glavnem dopolnila svoj lanski založniški načrt. O zajetnem zborniku besedil s simpozija ob stolet- 16. stoletja" je knjižna izdaja doktorske disertacije Primoža Simonitija. Monografsko je obdelano vprašanje o razmerju med slovenskimi humanisti in reformacijo, temeljno izhodišče pa je, da za razvoj takratne slovenske kulture in literature niso pomembna zgolj besedila v slovenščini, ampak celo v tujih jezikih. Petnajst let po smrti dr. Franca Petka so izšli njegovi ..Spomini", v katerih je ta odločni politični borec za državljanske in narodne pravice koroških Slovencev podrobno razčlenil položaj tega dela slovenskega življa med obema svetovnima vojnama Potek spominov ni pisal sam, po zapisu z magnetofonskega traku jih je za objavo priredil Janko Pleterski, ki je sestavil tudi opombe, uvodno besedo pa je prispeval dr. Franci Zvvitter. Kot 21. delo v Filozofski knjižnici je Slovenska matica izdala Jzbrane filozofske spise" Gottfrieda W. Leibniza, enega vodilnih evropskih mislecev iz druge polovice 17. in začetka 18. stoletja. Mirko Hribar je poslovenil deset filozofovih sestavkov, iz katerih je moč izluščiti prvine miselnega sveta očeta nemškega razsvetljenstva, Leibnizovo življenje in delo pa je na kratko predstavil Frane Jerman. Tragedija v petih dejanjih „Smrt Ivana Groznega" je uvodno besedilo iz dramske trilogije manj znanega ruskega književnika Alekseja Konstantinovi-ča Tolstoja. Dramo je prevedel Josip Vidmar. o starosti „lzlušči in zapomni si tisto, kar potrebuješ! Uporabljaj zapisana dejstva vsak dan, vsak hip, živi ves in ustvarjaj naprej — saj ti je še toliko postoriti! Takole dr. Mirko Birsa zaključuje uvodno napotilo bralcem, ki vzamejo v roke njegovo knjigo ..Srečanje z Abraha- 2 »R. MIRKO BIRM mom". To je zanimiv ..priroč-nik za fante in dekleta ob petdesetletnici" (in po tej starostni meji), založba Obzorja ga je izdala že v drugo, saj je kmalu po prvem izidu pred petimi leti pošel. Zgovornejšega dokaza o potrebnosti take knjige torej ni treba iskati. Birsova knjiga s poznavalskimi in vedrimi besedami govori o vprašanjih, ki jih prinaša staranje oz. starost. Predstavljeno je telesno stanje človeka, ki se je srečal z biblijskim očakom, govor je o telesni dejavnosti in obremenitvi v starosti, spodbu- 2 več ko fantovsko petje karju je bilo žal za ubranim petjem, pa je spodbudil fante, da so ustanovili pevski zbor. Eden izmed prvih pevcev tega zbora tenorist Anton Kalar se je pozneje odselil v Ameriko in postal velik operni pevec. In prvi samostojni koncert so imeli pevci po koncu prve svetovne vojne. Ker se je po njej hkrati z Antonom Kalarjem preselilo v Ameriko še nekaj pevcev, je ta pevski zbor nekaj časa deloval skupaj s cerkvenim zborom, dokler ga ni po Puglju, ki je vodil združeni pevski zbor, prevzel Darko Bregar. Tedaj je enega izmed velikih uspehov doživel na športnih igrah, ki so jih imela sokolska športna društva leta 1935 v Stični. Od leta 1941 do konca vojne je zbor molčal, po vojni pa se je njegova dejavnost znova razživela. Tedaj je nastopal po vsem ob ločju trebanjske občine, pojavil pa se je tudi v Gabrovki, na Rabu, na Reki in še kje. Darko Bregar je vodil zbor do leta 1960, po njem pa še Franc Sedej, Franc Gačnik in Stane Peček. • Zadnje desetletje smo pri nas začeli spodbujati ljubiteljsko kulturno dejav- ke, ki med ljudmi ne živi več. Lotevajo pa se tudi zahtevnejših umetnih pesmi, potem ko so z veliko pridnostjo odpravili napake pri intonaciji, artikulaciji in kar je še podobnih tehničnih fines zt orovskega petja. Kljub temu se še zahtevnejšega repertoarja ne bodo lotevali, ker menijo, da je bolje, da sodeluje veliko pevcev ob malo nižji ravni petja, kot pa majhno število ob veliki kvaliteti. Vsem pevcem, ki se vsak četrtek zbero v šentlovrenški osnovni šoli, stari več kot sto let, petje veliko pomeni. Zberejo se neglede na vreme in delovne obveznosti. Petje jih namreč tudi družabno povezuje. Zato Tone Bolka, ki sodeluje v zboru že od 1932, lahko reče, da mu je petje užitek, hkrati pa zabava. Pravi, da ga petje in druženje s tovariši drži pokonci in si življenja brez petja niti predstavljati ne more več. Jože Medved pa v zboru sodeluje od leta 1936. Pohvali se, da je zbor dosegel lepe uspehe, saj je po vojni na reviji pevskih zborov v Novem mestu dobil nagrado. Zdaj pa oba najstarejša člana zbora pogrešata mladih. Predvsem jim zamerita, da so čisto pozabili peti večglasno. Hudo- Ritem življenja na vasi je precej odvi- bolj obujamo, saj je del naše narodne kul- nost. In zdi se, da smo prav pri pevskih _________________,________, ____________________ od narave. In tesna povezanost kmeta ture. Ker fantovskega petja ni več, jo po- zborih dosegli največje uspehe. Tako pev- mušno sta namreč pripomnila, da so trije Zemljo je narekovala, da je po njej ukro- -1- *------1—,U!-—■■-<-:—: -<-: -u— •- u: :« o<------•. *—....<.> -w— t.:-------—»: x.: iii lie skušamo obuditi s pevskimi zbori. ski zbor iz Šentlovrenca, ki je nedavno Mešani pevski zbor Kulturnoprosvetne- opravil jubilejni koncert na. Veliki Loki, ga društva iz Šentlovrenca je nastal prav danes šteje trideset pevk in pevcev. Ven- iz tradicije fantovskega petja. Mnoge ge- dar je v pevskem zboru vse manj mladih, neracije fantov so se ob večerih zbirale na zlasti med moškimi. V nasprotju s tradici- ........... mostičku sredi vasi in v opojnih majskih jo danes vse bolj rade pojejo ženske. Ve° .fantovsko petje. Prav po njem Slo- nočeh Se je ob njihovem petju odprlo Pevski zbor že peto leto vodi Ivan vsi pevci tako vztrajni, kot sta Bolka in Cenr' ^ danes ve|iam0 za pevski narod, marsikatero okno. Potem pa se je zaradi Matoš, ki je povedal, da je osnovna reper- Medved, se nam ni bati, da bi slovensko C-v mnogi ne znamo zapeti drugega različnih vzrokov to petje opuščalo, toarna naravnanost zbora ohranjanje zborovsko petje kdaj zamrlo. >• ri farni cerkvici.. To tradicijo vse Takratnemu učitelju na šoli Francu Poto- izvirne slovenske ljudske pesmi, zlasti ta- J. SIMČIČ Svoje navade in običaje. Tako so kme-*.e Pozimi praznovali koline, poleti žetev .Ita. jeseni ličkanje. Eden izmed običa-n **' se *e dogajal skozi vse leto ne glede k? Jetne čase ali opravila na polju, pa je Slovenci že pevski zbor, ki zna zapeti šti-riglasno. Zborovsko petje je del naše narodne kulture. Velika škoda bi bila, če bi kdaj ostali brez tega dela. Zato je petje v zboru tudi del njenega ohranjanja. Če bodo dni so nasveti o tem, kako se duševno in telesno pripraviti na starost, podane so značilnosti klimakterija, polno je podrb-bnosti o prehrani starejših ljudi. Še o veliko drugih stvareh, ki zadevajo starost> teče beseda, polovica knjige pa je namenjena morebitnim boleznim in zdravilom. Pisec ne plaši z neizbežno resnico staranja, prav nasprotno, njegova knjiga je zvrhana spodbud za tiste, ki so že dosegli ali se šele bližajo življenjskemu večeru. ..Ostani duševno in telesno mlad! Zmogel si marsikaj, tudi to zmoreš!" Kako udejani-ti ta bodrilni nasvet, o tem govori knjiga, ki jo bodo morali najbrž spet ponatisniti. ujetnika Lajosa Zilahyja roman „Ujet-nika ljubezni i'- vt jne" je v prevodu Marka Mureca izdala Pomurska založba in tako tukajšnjemu bralstvu ponudila še eno delo »z madžarske književnosti, ki jo morebiti premalo poznamo in cenimo. Pričujoči roman je tankočutna pripoved o možu in ženi, ki ju loči prva svetovna vojna in obema naloži dvojno ujetništvo. Njemu vojno in ljubezensko, njej ljubezensko in zakonsko ujetništvo. On v daljni Sibiriji trpi pomanjkanje in se vročično sprašuje, ali mu bo ona ostala zvesta. Ona je tudi oropana brezskrbnega življenja in si poišče uteho v novi ljubezni. Ko se po sedmih letih spet snideta, sta si tujca in se za vselej razideta. Iz poglavja v poglavje Zilahy niza zdaj njegovo, zdaj njeno prestajanje peklenskih muk, ki jih povzroča dvom v srečen konec zblojene vojne, tega pošastnega, nasilnega stanja, ki ljudem ne da uživati sadov ljubezni. Popis grenkih doživetij junakov je hkrati obtožba vojne in prikaz malomeščanskih navad ljudi, ki si znajo celo na račun bridkosti drugih kovati tak ali drugačen dobiček. LAJOS ZILAHY UJCTIkIMA ljube*.- m voina I ' fi> ({ogq dolen jskega lista SEVNISKE VOŠČENKE NA DUNAJSKEM DVORU Ko v trgovinah kupujemo blago, se redkokdaj spomnimo na naše prednike, ki so za en sam meter blaga porabili veliko ur dela in veliko truda. V času, koše ni bilo tekstilne industrije, so ljudje tkali blago na statve. Tkalstvo je stara domača obrt, saj so po svetu poznali statve že 700 let pred našim štetjem, o čemer pričajo risbe na grških, egipčanskih in rimskih vazah. Tudi mumije so zavijali v ročno tkane tkanine. Tkanje blaga na statvah je bilo dokaj razširjeno v Beli krajini, a so zaradi oddaljenosti od ostale Slovenije in usmerjenosti Bele krajine k pomembnemu trgovskemu centru Karlovcu onkraj Gorjancev pozno spoznali to vrsto kmečke obrti. Bela krajina je bila revna, kajti kraška zemlja je bila skopa. Primitivnost življenja se je odražala v tkivih, ki so bila precej enostavna. Belokranjski naseljenci so prinesli spretnost tkanja s seboj, zato se belokranjska tkiva razlikujejo od tistih iz drugih krajev. V prejšnjih časih so tkali povsod po Beli krajini, in sicer največ konopneno in laneno platno, ki je bilo lahko čisto ali mešano z bombažem. Božo Račič, ki se je veliko ukvarjal s proučevanjem domačega tkalstva v Beli krajini, je še pred 30 leti naštel v tej slovenski pokrajini 345 statev in okoli 400 tkalk. Profesor Jože Dular pa ve povedati, da je danes v Beli krajini le še okrog 15 žena, ki se ukvarjajo s tkalstvom. Izdelek tkalk ni bilo le blago za obleke, ampak tudi pasovi, otirači, pregače, torbe, šarenice, odeje, preproge in sukno. Prav je, da omenimo najsi trejšo tkalko poljanskih pasov, tako imenov?.,iih „repov", Ano Majerle, rojeno Mole, iz Predgrada pri Starem trgu. Dobro tkalko pa je gotovo imela Metlika, saj so metliški otirači najlepši. Eden ima celo sedem bordur, na katerih so upodobljeni petelini, pavi, osmerokrake zvezde ter zgornji del metliškega grba z dvema krokarjema. Poleg tega so še ozke bordurice geometričnih elementov. Za belokranjsko ornamentiko je značilen tudi kvadrat, ki stoji diagonalno pravokotno na vogalu in ima na desnih in levih stranicah po pol kvadrata z gor in dol obrnjenimi kljukami. Zelo zanimiv je star belokranjski vzorec s „svastiko", ki je eden najstarejših slovanskih ornamentov in sega v VI. stoletje. Temeljna barva belokranjskih tekstilnih ornamentov je modra, kombinirana tudi z rdečo ali oranžno rumeno. Le pri poljanskih pasovih je poleg rdeče in modre še zelena. Osnovne surovine za tkalstvo so lan, konoplja, bombaž in volna. Lan, posejan na celino ali dobro pognojeno zemljo, raste povprečno 90 do 100 dni. Ko dozori, ga populijo, zvežejo v majhne snopiče ter razpostavijo po travnikih, prislanjajo ob gospodarska poslopja ali zdevajo v kozolce. S palico ali pod „tukačo" otolčejo seme, lan namakajo v topli Kolpi, potem pa ga posušijo na pokošenem travniku. V sušilnici postane lan krhek. Izpod tu kače potuje pod trlico in na greben, kjer se izčešejo povesma za fino platno. Povesma se pritrdijo na preslice, s katerimi predemo. To je ročna preja. Predice predejo tudi na kolovrate. Preja se nato previje v klopčiče in čaka na snovanje, tj. priprava osnove za tkanje. Predelava konoplje je ista kot pri lanu. Bombaž so kupovali v Karlovcu, Vinici in Črnomlju, prav tako tudi volno od hrvaških ovčarjev. Medtem ko pravijo Belokranjci statvam „krosna", so jih Uskoki, ki so zasedli večino Gorjancev še v 16. stoletju, poimenovali „tara". Vendar med statvami obojih ni bistvf.ne razlike. Tkalsko orodje so navadno izdelovali nadarjeni samouki, ki so ob opazovanju dela svojih žena in hčera prišli na praktično zamisel, ki so jo uveljavili pri nadaljnjih naročilih. Bistvenih variant ni bilo, šlo je le za ličnejšo ali slabšo izdelavo orodja. Posebni tipi statev so bila ozka krosna za tkanje otiračev in stativice za tkanje pasov iz Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi. Manjše orodje, kakor preslice in vretena, so delali doma. Priprave za vezanje ničalnic, ki so jih imenovali „nitnike", je imelo le nekaj hiš v vasi in so si jih med seboj sposojali. Izdelovanje brd je bilo že bolj zahtevno, zato sojih izdelovali le nekateri, prav tako, kot so bili navadna kolovrati delo domačih kolarjev ali samoukov. Kolovrati so nastajali s pomočjo primitivnih stružnic na nožni pogon. Takšna je bjla nekoč domača obrt revnih Belokranjcev. Če je takrat dobra tkalka stkala v enem dnevu 6—8 metrov tkanine, jo danes njena potomka s pomočjo modernih strojev v tekstilni tovarni mnogo več. Tekstilna industrija je danes skoraj popolnoma izpodrinila domačo obrt Pri tem delu torej vztraja le še nekaj žena, vendar pa domače platno še vedno uporabljamo za različne izdelke: za namizne prte, za letne obleke in srajce, okrašene z belokranjskimi vezeninami, za ovoje za knjige, namizne garniture, tapetniške izdelke, kakor • za prevleke foteljev in zof, za tapeciranje sten garderob in jedilnih kotičkov. Iz vzorčastega platna delajo torbe. Domače platno se da tudi dobro barvati in tiskati. MIRJAM BEZEK Tradicija pridelovanja sadja (predvsem jabolk) ima v sevniški občini spoštljivo tradicijo Eden pomembnih mož slovenskega sadjarstva, napredni župnik Dragotin Ripšl, je služboval celo desetletje v Loki pri Zidanem mostu (1864 - 1874), dokler ni bil prestavljen na Videm pri Krškem kjer je tudi umrl Zaradi omenjene naprednosti je moral večkrat „tam pa tam maširati" v takratni črno-žolti monarhiji. V Sevnici je bil pred dobrim stoletjem med ustanovnimi udi tamkajšnje čitalnice. Prizadevni zbiralec zgodovine sevniške občine Rudi Cimperšek je v spomin temu sadjarju ob podpori leta 1977 v Sevnici ustanovljenega Sadjarskega društva Slovenije izdal posebno brošuro v Ripšlov spomin. „Kadar je imel čas, je vzel cajno z nožem, žagico in cepiče ter šel po zemljiščih kmetov in cepil sadne divjake. Kmetje okoli Sv. Miklavža niso poznali vrednosti cepljenega drevja, ker so premogli samo divja jabolka, hruške lesnike in lesnjače. Jezili so se na Ripšla, ki je cepil, in ga tožili, da hoče kmetom uničiti sadno drevje. Sele ko je začelo cepljeno drevje roditi in dajati prve plodove, so postali hvaležni. Sadje so poslej lahko prodajali, da je jel v hišo pritekati denar. Nekatere sorte ,,Ripšlovih jabolk" so še danes v okolici Rimskih Toplic znane kot tafeljfiek in vi-golje," povzema Cimperšek pripoved Matevža Deželaka iz Lož pri Rimskih Toplicah, ki je toliko slišal o Ripšlu od svojega deda. Ripšl je umel zapeti tudi lepo slovensko pesem. V uvod svoje knjige „Kratki nauki za sa-djorejo", spisane ,,po najboljših virih" in leta 1867 na Dunaju „na svitlo dane", je zapel eno takih ,„lmaš kako prazno mesto, /Naj bo v vertu ali za cesto,/ Sadno drevca tja posadi, Al v jeseni, al spomladi;/ Drevce tebi v zahvalo/ Žlahtno sa dje bode dalo/ Če pa teb'zorelo,/ Ime tvoje bo slovelo-." Globokoumno ugotavlja v samem uvodu o te žavah slovenskega kmeta, ki ,,včasih še komaj še svoje davke plačuje in dostikrat ne ve' od kod vi narja dobiti za sol in druge vsakdanje potrebe. In vendar leži ravno u naši domovini še veliko zakladov u zemlji zakopanih, kteri čakajo, da bi jih kdo izkopal in u prid vbogega ljudstva obernil." Malo nenavaden uvod in če jezik ne bi zvenel malce starinsko, bi mu danes prisodili, da ga je kdo povzel po kakšni stabilizacijski resoluciji. O sadju pač ni mogel govoriti drugače kot z ljubez nijo, oziroma mu je rekel kar - ta zaklad. „Naj se je vživalo sirovo ali posušeno, za dom ali za prodaj, naj bo iž njega zdruzgan jabelčnik ali hruše-vec ali kis. Korist, ki nam jo daje sadonosno drevje, je tako velika, da se po pravici čuditi moramo, kako da je še tako malo sadnega drevja po slovenskem svetu." Tako torej Ripšl leta 1867! Njegova knjižica je postala klasično branje o tem, kako se mladim drevescem streže, predvsem pa, kako se cepi, kar je bilo tudi lepo narisano, bodisi da se je zarezalo „za kožo z dolago ali s popkom". Boštanjski župan Jožef Drmelj se je čutil dolžnega, da je v Novicah 24. aprila 1867 javno pohvalil viteza Gutmannsthala, lastnika boštanjske graščine, za veliko dobroto, ko je sedmim soseskam njegove kmetijske podružnice podaril okoli osemsto lepih cepljenih jablan mno govrstnih sort. Divjake in cepljena drevesa je podaril celo boštanjski ljudski šoli.in tako pripomogel, da je nastala velika drevesnica, daje bila, kot je zapisal*. ,,za pouk šolske mladine in je bila v korist sadjereji v široki okolici." To tradicijo kot je zapisal v zborniku ob petstoletnici Krškega prof. dr. France Adamič, je lepo nadaljeval boštanjski nadučitelj Alojz Račič- Pridnim učencem je ta dobričina dajal cepljene jablane zastonj, kajpak s potrdilom; „Ako nisi vedenja lepega, ne dobiš drevesca nobenega". Nič čudnega, da so Boštanjčani jeli kmalu prirejati tečaje, med drugim celo za pakiranje jabolk in hrušk v ..ameriške zaboje", kot so temu takret rekli. Sevniški nadučitelj Josip Mešiček je ustanovil prvo sadjarsko zadrugo med Zagrebom in Ljubljano. Bil je neutruden pi-opagator „sevniške voščenke", v katero SC} s slastjo grizli po dunajskem dvoru in še kje. Maslenke okrog Tržišča in Telč so bile ravno tako iskano tržno blago. Marsikaj, kar je o koristi uživanja sadja za telo napisal znani zdravnik dr. Drago Mušič iz Ljubljane (v Sevnici je deloval med obema vojnama), si velja zapomniti zlasti v zimskih mesecih, ko telo kliče po vitaminih Najdemo jih neprimerno več v preprostem jabolku, kot v kakšni uvoženi ,,dobroti" — banani ali pomaranči. Samo z dvema jabolkoma na dan dobimo v svoj krvni obtok toliko pektina, da se pomembno zniža količina holesterola. Le ta pa je dokazano glavni krivec zoženja žil, te hude nadloge sodobnosti. Kar nenavadno se sliši, da je ob tolikšni tradiciji v sevniški občini komaj kakšnih deset hektarov sadnih nasadov v zasebni lasti, v družbeni, pri Mercatorju, Kmetijskem kombinatu - tozdu Proizvodnja pa že nad 120. Izdelana pa je sicer čudo vita študija, prav zajetna zelena knjiga o povečanju sadovnjakov od sedanjih 400 ton jabolk naprej. Ob koncu lanskega leta nam je na Bledu dober poznavalec velikih družbenih nasadov na Čanju in Blanci, republiški sekretar za kmetijstvo dipl. inž. Ivo Marenk, dejal, da se žal.ta študija vse prepočasi spravlja v življenje. Študija je bila namreč gotova že lani septem bra. Odkrito je mogoče reči, da jo prehitevajo načrti sevniške industrije, ki namerava od Brezovega do izpod Blance, na tem, po sodbi dr. Adamiča, edinstvenem mikroklimatskem in talno ugodnem območju za sadje, graditi dvoje tovarn. Včasih pa je oče tam sadil drevo za sina. ALFRED ŽELEZNIK ZADNJE DOMAČE PLATNO