164
Književna poročila.
bil fidel. Poljub. G. Prešeren je skakal. Kje jih imate Nemci. Potem še bolj: Kar davno že itd. [Thon meni, da je to neka nemška sentimentalna pesem: „Lang, lang isfs her"). G. Toman je tolkel po mizi in večkrat potegoval [iz kozarca] in kričali so z nami: že čas itd. Sava („Save") in bliskale so se oči. Poln glas. Vabilo na drugi dan na tajno mesto . . . Strobach je ležal na čelu. Peljali so nas domu. Mene g. dr. Crobath. Opetekal sem se. Kako smo prišli domu, ne vem. G. Prešeren in Toman sta dela (postavila) postelji [Machovo in Strobachovo] skupaj. Silen trušč . . . Hoteli metati stole. Zmerjal s svinjo itd. Bolezen. Valjal se v tistem. Ni vedel, da me je strašno . . . Stokanje. Spomin. Note k sonetu. Bala se je, da bi ne bila zapeljana.
30.  Red v sobi. Uredovanje. Snaženje. Čakali srajco. Sel po zajutrk. Drugič. Nismo imeli nič dobiti. Schustergsellen. Gospa prezidentka. Natakar se je tresel do jutra. Dobili smo zajutrk. Sel sem iskat g poročnika v. Lilienberg. Policaj. G. poročnik me je klical. Dobil sem eksemplar. Izselili smo se od orla. Sli smo se poslovit. Kastelic. Niso nas hoteli pustiti proč. Bunda. Čehinja. Da nas popeljejo do meje, da naj ostanemo pri obedu, da smo dekleta vznemirili. Suknja. Morali obljubiti. Iskali sobo Luknja. Sli iz Ljubljane. Srečali Nemca. Ležali čakaje ga. Zahod soinca. Modre gore. Prevoje. Konec sveta. Prenočišče. Dobra juha. Mleko.
31.  Čakali. Sli počasi. Ljudje z božje poti. Brali. Vrata na meji [„Brana na po-mezi", kakšna? Thonov citat iz Palackega ni primeren] Substrarunt animos. Immor-talis memoria. Prenočišče. Obara. Drug krožnik in servieta. Dolga noč. Siji. Razvalina. Čeh se je priglasil. — 1-ga. Mleko. Krajina. Kapele po gorah. Celje („Cilli"). Razvaline. Maslo. Zvečer razvaline. Konjice („Kono\viz"). Jermenar, ki je pel: Gott erh. —, kar se pri nas ne poje več. — 2-ga. Zgodaj šli proč. V Slov. Bistrici [Le to more biti „Weseriz" — Wind. Feistritz]. Jedli češplje in koruzni kruh." — Potem prideta 3. avg. v Wildon in Gradec ter se vrneta preko Dunaja domov.
Macha in Strobach sta torej v Ljubljani v Prešernovem krogu prav pošteno krokala. Tudi s Kastelcem sta se sešla. Stiki med Prešernom in Macho so od tega potovanja gotovo obstajali. Direktne korespondence med obema pesnikoma nimamo. Preprečila jo je najbrž prerana smrt Mache. Thon citira Prešernovo pismo Čelakov-skemu 22. avg. 1836 („Zvon" 1882, str. 110), ko pošilja Prešeren več izvodov Krsta, x/*er-        enega tudi za Macho. Iz mesta „Der rege Eifer, der bei den Čechen nach den Be-
richten des Herrn Professor Pressel, H. Maha, Dr. Amerling herrscht etc." se da sklepati, da je Macha Prešernu med tem časom kaj pisal. Na koncu pisma pozdravlja Prešeren »Herrn Maha und seinen Reisegefahrten". — Značilno za romantičnega pesnika je dejstvo, da si je vestno zabeležil v svoj dnevnik vsak grad in vsako razvalino.                                                                              Dr. Vinko Zupan.
Jug. Znani hrvaški literarni kritik Milan Marjanovič je začel v Spletu izdajati poljudno znanstveno revijo, mesečnik „Jug". Za programom uredništva čitamo članek o jugoslovanski osrednji banki; ing. P. Senjanovič piše o stilu naše dobe, A. Dobronič o »Glasbeni izvedbi", I. Bulic o našem industrijalnem in zdravilnem rastlinstvu; Rud. Bačič je posvetil članek desorganizaciji hrvaškega založništva, dr. F. D. Marušič poroča o rudarstvu v Dalmaciji. V oddelku »Književnost" piše Ante Petravič o kritiku Čedomilu Jakši, dr. V. Ložo vina o epigramu. Ostali oddelki so posvečeni umetnosti, prometu tujcev, orisu domačih krajev in dijaštvu. Vsebina prvega zvezka je sicer dovolj raznovrstna, a ne bogve kako globoka. — Jug prinaša tudi slike in stane 12 kron na leto. Naročniki dobe kot prilogo „Kritiko", zbirko književnih študij M. Marjanoviča.                            Š.