»Hladna vojna Babice Mraz«
Kaj pravijo kritiki o predstavi v Slovenskem mladinskem gledališču?
Kaj ukreniti zoper temeljno odločitev dedka Mraza, da ob slovesu starega leta ne bo pri-šel med nas? Bomo ostali brez daril? Kaj bodo odgovorili od-govorni? To so vprašanja, ki jih je 2. decembra 1982 zasta-vila krstna predstava novega teksta Dušana Jovanoviča, ki je predvsem namenjen mladim gledalcem in ki so jo z zanima-njem sprejeli. Režiser in sce-nograf je bil Vinko Moderndor-fer, dramaturg Boris A. Novak, koreograf Ksenija Hribarjeva, skladatelj Jani Golob, koštu-mograf Meta Severjeva in ko-repetitor Borut Lesjak. Babico Mraz je igrala Štefka Drolčeva, tajnico SZDL Jadranka Toma-žičeva, tajnico ZPM Alenka Svetelova (tudi Majolka šuk-Ijetova), dežurno miličnico PLMC Milena Grmova, novi-narko Pionirskega lista Draga Poločnjakova, članico GRS Marinka Šternova, tajnico SMG Mina Jerajeva, Marka Željko Hrs, Vročinka Niko Gor-šič. Ledenka Vladimir Jurc, glas duha Jalte pa j&bil Miloš
Rattolinn
Izvlečki iz zapisov slovenskih kritikov:
OTudi druga letošnja premiera Mladinskega gledališča je udari-/a v polno - spet si upam frdit/, da bo Hladna vojna babice Mraz novi mali hit... Predstava je v svojem besednem in odrskem je-ziku tako nora in zabavna, da bo morala privleči starejšo publiko -po drugi strani pa je vizualnoin večinoma tudi situacijsko tako ti-pizirana, da bo pritegnila tudi mladež. (Radio Študent, 3.12., A. Drapat)
•  Otroški svet skuša pričarati sama Babica Mraz-Štefka Drol-čeva, mila, dobra in hudomušna. da te karsrh obliva; in izpravljič-nega arzenala sta tudi Ledenko in Vročinko Vladimira Jurca in Nika Goršiča,   v vseh pogledih posrečeni figuri, tudi v tem, kar simbolizirata za odraslega. Želj-ko Hrs kot edini, ki v igri pred-stavlja otroka, je potisnjen v vlogi rezonerja. Z različnimi nalogami se pojavtjajo še Minca Jerajeva, zmeraj dobra. in prav tako dobra Draga Potočnjakova, pa Marinka Šternova, Jadranka Tomažičeva in Alenka Svetelova, medtem ko je Milena Grmova zelo učinkovita miličnica.   Phznati je treba, da domišljije režiserju ne manjka: z nešteto  idejami je nadgrajeval tekst in v predstavi je nekaj ble-ščečih    trenutkov;    pri    večini izrmd njih sta udeleženi koreo-grafija Ksenije Hribar in glasba Janija Golob (Radio Ljubljana, 3. 12., Rapa Šuklje)                          4
•  Tako besedilo kot njegovo ugtedališčenje v režiji Vinka M6-derndorferja izpnčujeta m potr-lujeta hotenje in voljo, odkritine-kaj novega. netradicionalnega in nekaj takega, kar naj bi se čim bolj približalo doživljajskemu ne-miru današnjih otrok,  ki bodo odjemalci   te predstave.   (Ljub-Ijanski dnevnik.  4.   12    France Vurnik)
•  »Hladna      vojna      babice Mraz-. je boljša v rušenju kot pa grajenju   Posrečeni so deli,  ki smešijo, manj učinkoviti tisti, ki skušajo  najti  novo  poetičnost, novo slovestnost. Sicer pa je to te stara pesem. Kako težko in desetletja trajajoče je bilo zame-njavanje Božiča za dedka Mraza. Zato tudi Jovanovičevi reforma-torski posegi v delovanju zakon-cev Mraz niso nič kaj lahko delo. (Večer.   Maribor,   4.   12.,   Lojze Smasek)
•  Med igralci je dala duhovito figuro miličnice Milena Grm, de-vetletnega Marka je z neogibno Odraslo   naivnostjo  predstavljal Željko Hrs. gospo Mraz s sladko zapeljivostjo   pravljične   babice Štefka Drolc Ostali so bili požr-tvovalni čieni v zahtevnem. dina-mičnem ansambelskem mehani-zmu. Kot rečeno: Hladna vojna babice Mraz povzroča nekatere težave  preudamejšemu   (ali   le starejšemu)     gledalcu-     pravo preizkušnjo bo seveda opravila šele pred občinstvom. kateremu se je sama s svojo literarno in gledališko   »pisavo-   namenila. (Delo. 6. 12.. Andrej Inkret)
• Tehnika absurda na poiitični tvarini je osnova prvega večjega hita Misse in a minor, Filipčiče-vth Ujetnikov svobode in tudi Jo-vanovičeve Babice Mraz. (Mladi-na, 23. 12., Andreja Drapal)
•   "Hladno     vojno     Babice Mraz" je v Slovenskem mladin-skem   gledališču   režiral   Vinko Modernorier ob dramaturški po-moii Borisa A  Novak. Besedilo je - vsekakor ustrezno - predsta-vil v nekaj nad tridesetih prizorč-kih in jih v večini primerov napol-nil z domiselnimi in posrečenimi detajli; opazni in precej učinko-viti so bli plesni vložki, ki jih je oblikovala Ksenija Hribarjeva ob glasbi Janija Goloba. Slikovita je bila vnanja podoba: številne, pi-sane   kostume  so   nastopajoči menjavali z osupljivo naglico, ta-ko da je treba predstavi priznati hiter  tempo  in  marsikdaj  tudi špektakelski      zanos.       (Naši razgledi, 24. 12.. Aleš Berger)
N. G.