vkupsoh*
'IZOR^CUH
«flfDO 16. IlNlOT^'
2391 novih!
O malo manj kot zadnje tedne
smo dobili novih naročnikov te dni: če rečemo »komaj 68«, to ni nehvaležnost do pridnih sodelavcev, temveč le vzdih, ko nam je žal, da jih ni več ... V torek opoldne je bilo stanje novih naročnikov in akcije po občinah takole:
BREZICE:	 193
ČRNOMELJ:............116
KOČEVJE:.............103
KRŠKO:...............319
METLIKA:............. 40
NOVO MESTO:..........690
RIBNICA:............. 41
SEVNICA: .............337
TREBNJE:.............161
Razne pošte:........27.2
Inozemci:	 119
Po telefonu
V ponedeljek se je na novomeški osnovni šoli Katje Rupena kar 243 učencev pomerilo za naslove razrednih prvakov v znanju. Učenci so
Eokazali veliko znanja in je ilo nekajkrat treba za zmagovalce še dodatnih vprašanj.
Jutri bodo v Krškem izšle Pustne novice - glasilo krških veseljakov, ki je tudi letos polno duhovitih domislic. Zvedeli smo, da naslovna stran tokrat obravnava „vroči" odsek ceste Krško-Impoljca.
Za košarkarsko zimsko prvenstvo Dolenjske se je do torka prijavilo že 20 ekip. Na turnirju pa jih bo lahko sodelovalo samo 18, to so tiste, ki so se prijavile do ponedeljka.
Ze trinajstič je bil v torek, 16. februarja, na okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen 34-letni Stanislav Braj-dič-Bibko iz Žabjeka. Lani 28. julija je v Gržeči vasi vlomil v kokošnjak Mihaele Mohar in ukradel 13 kokoši ter petelina. Za to dejanje je dobil leto dni strogega zapora.
ODLIČNA VVACHTER IN SERINIJEVA
V nedeljo je bilo na Golteh republiško prvenstvo za cicibane in pionirji v veleslalomu, na Vrheh nad Trbovljami pa republiško prvenstvo v slalomu in veleslalomu za starejše pionirke in pionirje. Na Golteh seje odlično odrezal Aleš \Vachter, ki je zasedel med cicibani tretje mesto, Lučka Serini pa je na Vrheh v veleslalomu med pionirkami bila deveta. Nastopilo je .še več mladih smučarjev iz Novega mesta, vendar niso imeli takšne sreče kot ta dva mlada tekmovalca.
M. H.
PRAZGODOVINARJI BODO OBISKALI BREŽICE
Skupina udeležencev svetovnega Kongresa prazgodovinarjev, ki bo septembra letos v Jugoslaviji, bo med bivanjem pri nas obiskala Posavski muzej. Do tedaj bodo v muzeju uredili stalno prazgodovinsko in antično razstavo. Prazgodovinske izkopanine iz knežje gomile na Libni so restavrirali v Narodnem muzeju v Ljubljani, antične bronaste najdbe pa obdeluje laboratorij zagrebškega arheološkega muzeja.
1!' IfJivvMaakar V
Do konca tedna bo prevladovalo nestalno vreme. Pričakujemo tudi padavine, pretežno kot dež. Znatnih ohladitev ne bo.
Z roko v roki s tiskom!
Ob nevsakdanjem uspehu zadnjega glasovanja v črnomaljski občini je glavni urednik Dol. lista v torek dopoldne dobil pismeno zahvalo izvršnega odbora občinske konference SZDL v Črnomlju, ki pravi:
„Rezultati glasovanja za uvedbo novega petletnega krajevnega samoprispevka v občini so mnogo ugodnejši, kot smo pričakovali. Med drugimi činitelji, ki so vplivali na izid, je odigral zelo pomembno vlogo prav Dolenjski list, ki je akcijo zelo obsežno in odgovorno spremljal od začetka. Redno obveščanje o vsebini programa, koristnosti krajevnega samoprispevka, o javnem mnenju v posameznih predelih občine itd. je bilo neprecenljive vrednosti za uspešen zaključek, za razvoj občine tako pomembne akcije.
Za sodelovanje in pomoč se vam v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine iskreno zahvaljujemo in preko vas izrekamo zahvalo celotnemu kolektivu.
Tovariški pozdrav!
Za izvršni odbor SZDL: LOJZE ŠTERK, l. r.
Oj, ta pustni čas presneti - v nedeljo, 21. februaija bo ob 10. uri v Šentjerneju kurentova poroka, v torek ob 15. uri bo kronika in program, dan kasneje pa ga bodo ob 15. uri še pokopali. Na sliki — simbol Šentjemejske doline petelin, opozaija mimoidoče, da bo drugi teden v Šentjerneju zanimiva turistična prireditev, vredna ogleda (Foto: S. Dokl) O drugih pustnih šemah po Dolenjskem berite na 20. strani!
ODKRIVANJE. PREPREČEVANJE! IN PREGON KAZNTVIH DEJANJ
Medsebojno sodelovanje — premalo uporabljena oblika dela — Na območju sedmih občin s 160.000 prebivalci odkrili samo dva zavezanca, ki sta utajila davek! — Število odkritih dejanj upada
KAJ PRAVIJO NAROČNIKI IN BRALCI O LISTU
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
Mnogo pohval, kritik in graje, pa tudi novih spodbud in priznanj za novo zunanjo in zboljšano notranjo podobo domačega tednika — Naročnike in bralce vabimo k sodelovanju z uredništvom lista: naj bodo vaša pisma odraz resničnega življenja, napredka, potreb in pobud iz vseh vasi, trgov in mest širše dolenjske pokrajine!
28. decembra lani smo v posebni prilogi novoletne številke pro sili naročnike in bralce, da bi nam v januarju 1971 sporočili svoja mnenja o novi obliki in vsebini domačega lista. Prehod na ofset tisk nam je dal mnogo dela, novih skrbi in priprav, hkrati pa smo vnaprej vedeli, da bodo ocene naročnikov in bralcev dokaj različne. Zdaj, ko je za nami že šest številk domačega tednika v novi tiskarski tehniki, že lahko potegnemo črto pod zbrane izkušnje, ocene in številna mnenja, hkrati pa se zahvalimo vsem tistim, Id so nam pismeno ali osebno povedali, kaj menijo o novi „obleki“ Dolenjskega lista in kako jim ugaja razširjeni koncept domačega tednika.
„Medsebojno sodelovanje je bilo doslej premalo uporabljena oblika dela!“ so ugotovili na posvetu, ki ga je 10. februaija sklical okrožni javni tožilec v Novem mestu Jože Peterca. Predstavniki inšpekcijskih služb, službe družbenega knjigovodstva, davčnih organov, javne varnosti, javnih tožilstev in sodišč iz sedmih dolenjskih
občin so se pogovorili o problematiki odkrivanja, preprečevanja in pregona kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in drugih, družbi škodljivih pojavov v gospodarstvu.
Več pozornosti bo potrebno v prihodnje posvetiti notranji samoupravni kontroli v delovnih organizacijah. Med vzroki za premajhno odkrivanje gospodarskega kriminala so največkrat naštevali lokalne vplive, predvsem na področju doslednega odmerjanja in zajemanja davkov in prispevkov. Večjo učinkovitost bomo dosegli takrat, ko bomo dosledno zavračali vsako intervencijo, ki bi skušala vplivati na delovanje tistih, ki morajo skrbeti za red na tem področju. Na posvetu so se
(Nadaljevanje na 6. strani)
Najprej nekaj splošnih ocen, ki so jih dobili časnikarji našega lista v številnih pogovorih z naročniki, bralci, sodelavci in prijatelji Dolenjskega lista v 9 občinah. Če bi zgoščeno povedali, kaj ljudje o Ustu mislijo, mo-
V ČRNOMALJSKI OBČINI
ramo začeti najprej s tem, kar ljudem ni bilo všeč. Ni malo primerov, da so nam povedali tole:
„Zdaj nam pa ,Dolenje4 nič več ne ugaja: ne vemo več, kje (Nadaljevanje na 6. str.)
Bitka za petletni načrt dobljena!
Črnomaljski primer je svetel zgled razvitim področjem Slovenije — Medtem ko stari samoprispevek za komunalne investicije še teče, so se občani na zborih volivcev zelo enotno izrekli za novega
Izreden uspeh je bil dosežen na zborih volivcev, ki so bili do nedelje, 14. februarja, končani na območju celotne občine Črnomelj. Na terenu je bilo 70 zborov, kjer je bilo navzočih 6.670 občanov, od teh jih je glasovalo za program in za samoprispevek kar 6.542. Po delovnih organizacijah so občani na 44 zborih s 3079 glasovi podprli akcijo napredka, medtem ko je bilo vsega 3084 navzočih. Skupno je glasovalo 98,42 odst. občanov, od tega se je za samoprispevek izreklo 97,18 odst. volivcev. Takega primera v Sloveniji še ni bilo!	(Nadaljevanje	na	6.	str.)
Mi je zelo žal, vas tudi letos nismo mogli upoštevati...
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
Sevnica: pismo javnosti
Sevničani želijo v odprtem pismu, ki ga bodo poslali uredništvom listov in RTV Ljubljana, pojasniti slovenski javnosti, kakšna je zgodovina prizadevanj za modernizacijo obsavske ceste, ki je med Impoljco in Krškim še vedno neasfaltirana. Tako so sklenili na zasedanju občinski* skupščine 12. februaija, povod za ta predlog pa sta bila komentar v televizijskem Obzorniku in bodica, objavljena v nedeljskem Delu z naslovom „Priprošnja". V zelo ostri razpravi so grajali smešenje prizadevanj občine ter zavračali očitek, da bi cestni odsek lahko modernizirali s pomočjo samoprispevka. Navajali so, da gre za republiško cesto, da mora občinsko gospodarstvo prispevati za druge akcije in da je zato že sedaj zelo obremenjeno.
Št. 7 (1090)	Leto	XXII
NOVO MESTO, četrtek, I ★★ 18- februarja 1971
tedenski
mozaik
V kanadskem mestu Toronto so izvedli tvegano operacijo, ki pa se je posrečila in rešila življenje desetletni Pamali Cowling. Deklica se je namreč rodila s srcem, ki je potiskalo kri v nepravo smer - torej ne v pljuča, kjer prejema kisik. Deklico so samo nekaj dni po rojstvu sicer operirali in jo „za silo“ spravili „v red“, toda kaj več tedaj zdravniki niso mogli storiti. Medtem pa je zdravniška veda toliko napredovala, da so se sedaj že lahko odločili za operacijo, ki je k sreči lepo uspela.
Vesoljci Shepard, Mitchell in Roosa so še v karanteni, znanstveniki pa bodo ta teden začeli natančneje preiskovati kamenje, ki ga je prinesla z Lune posadka ,Apolla 14“. Domnevajo, da utegnejo biti nekatere kamenine (prinesli so jih okoli 50 kilogramov) stare tudi 4,5 milijarde let. Toda medtem so se že oglasili nekateri, ki trdijo, da so ti poleti v bistvu predrage in nepotrebne avanture in pri tem opozarjajo, da so Sovjeti s svojo avtomatsko vesoljsko raketo „Luna 6“ prinesli na Zemljo vzorce tal za samo dvajsetino stroškov, potrebnih za ameriški podvig.
V Italiji se je razvila pornografska industrija posebne vrste: začeli so izdelovati keramične ploščice, ki sestavljene na stenah kopalnice, prikazujejo različne opolzke prizore. Policija preiskuje tovarne v okolici mesta Passuola.
Zvezni poslanec zahodno-nemškega parlamenta je predlagal, naj bi v gimnazijah začeli poučevati tudi voznike-ama-terje. Skupaj z maturitetnim spričevalom naj bi dijaki dobili še vozniško dovoljenje.
Neznani tatovi so pred dnevi ukradli v francoskem mestu Caenu (kjer so med drugo svetovno vojno divjali ogorčeni boji med Nemci in zahodnimi zavezniki, ki so se nedaleč od tam izkrcali leta 1944) poskusne kunce, okužene z rakom. Kdor bi užival njihovo meso, bi se utegnil izpostaviti nevarnosti. Oblasti so opozorile prebivalstvo, vendar še ni poročil o tem, da so tatove (ali pa kunce) odkrili.
Pomagaj si sam!
Možnosti je veliko, potrebna pa je iznajdljivost, podjetnost in vztrajnost! — Poleg prijateljev imajo kmetje tudi nasprotnike
Lahko je reči ljudem: „pomagaj si sam!44, če jim hkrati ni treba razlagati, kako naj to naredijo. Taki ugovori mnogih kmetov so upravičeni. Suh nasvet ne more koristiti tistim, ki si sami ne znajo pomagati, niti ne vedo, na katerem koricu naj se stvari lotijo. Samoupravljanje kmetov pomeni mnogim zelo širok in hkrati premalo jasen pojem, da bi si z njim lahko koristili.
Enotnega recepta, kako naj si kmetje pomagajo z uveljavljanjem svojih pravic, še ni. Mnogi jim celo svetujejo, naj pri tem upoštevajo krajevne razmere. Torej naj ne iščejo splošnega vzorca, temveč si načrtno in postopoma urejajo takšno organizacijo, ki jim bo najbolj ustrezala in jim največ koristila.
Mnogi kmetje - ne le pri nas, ampak tudi v drugih republikah — izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi slabosti najbližjih, tako imenovanih njihovih kmetijskih organizacij tako, da nočejo več sodelovati z njimi. Ne poiščejo pa si nadomestila. Zato so vse bolj osamljeni, neorganizirani in nepovezani tudi med seboj.
To je najslabše, kar kmetje lahko storijo. Neustrezno, preživelo ali zastarelo organizacijo je treba prilagoditi novim raz-
meram, kjer to ni možno, pa zamenjati z boljšo. Za to se morajo zavzeti kmetje in bojevati za uresničitev svojih poštenih želja. Čakanje, da bodo to opravili za njih drugi, bo ostalo jalovo. Nekateri jim lahko pomagajo in jim bodo gotovo pomagali — toda vsega jim ne bodo mogli prinesti. na krožniku. Mnogi pa jih bodo tudi ovirali kot so delali že doslej.
V lendavski občini so si kmetje lansko zimo ustanovili novo, svojo zadrugo. Imela je in še ima veliko nasprotnikov. Celo občinski organi so razpravljali, s kakšnimi ukrepi bi jo razbili. Mnogi, ki niso nasprotovali taki organizaciji kmetov, so dvomili, da se bo lahko obdržala dalj časa. Zdaj se čudijo njeni trdoživosti. Želijo ji pomagati, da bi svoje naloge bolje opravljala v korist kmetov, četudi na račun tako imenovane enotne kmetijske politike v občini. Kmetje niso sami krivi, če se s svojo prejšnjo ali staro zadrugo ne morejo sporazumeti. Pravic kmetov pa ni moči podrejati navidezni enotnosti. Prvo enotnost lahko ustvarimo le z dogovarjanjem.
Nova lendavska zadruga ne more služiti drugim kmetom za vzgled ali vzorec. Je le dokaz, da je z odločno voljo moči ve-
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito se mudi na obisku v Združeni arabski republiki, kjer je gost predsednika Sadata. Državnika sta izmenjala mnenja o mednarodnem položaju in trenutnem stanju bližnjevzhodne krize, med razgovori pa sta se dotaknila tudi jugoslovansko-egiptovskih dvostranskih odnosov. Predsednika Tita so v prijateljski ZAR sprejeli izredno toplo (Telefoto: UPI)
PRVO ZASLIŠANJE! USTAŠKIH TERORISTOV
Ukaz je prišel iz Pariza!
Baje bo sojenje tajno, ker se oblasti boje izgredov v sodni dvorani
GOETEBORG - Po prvem zaslišanju teroristov, ki sta napadla naš konzulat v Goetebor-gu, se je izvedelo — poročilo smo dobili tik pred zaključkom redakcije - da sta dobila ukaz za teroristično akcijo od svoje organizacije v Parizu, njenega imena in sedeža pa nista hotela izdati.
Trdita, da sta pred mesecem dobila pismen ukaz, sama pa sta
določila datum akcije. V pismu je bilo rečeno, naj nikogar ne ubijeta, temveč ujameta čimveč talcev in ostaneta pri grožnjah. Ko sta spoznala, da ne bosta uspela, sta se predala policiji.
Pri njiju so našli pet pištol, dve sta baje našla v konzulatu, tri pa so njune. Obsodijo ju lahko na eno ali 10 let. Baje bo sojenje tajno, ker se oblasti boje izgredov v sodni dvorani.
liko storiti, četudi se je treba spoprijeti z nasprotniki.
Na celjskem območju razpravljajo o ustanovitvi osnovnih enot kmetov po zaokroženih vaških območjih. Podobno v ptujski občini in še nekaterih. V murskosoboški občini imajo kmetje v vsaki vasi svoj odbor. Take organizacijske oblike pa morajo dobiti ustrezno vsebino dela.
Kjer sedanje kmetijske organizacije ne marajo priznati kmetom ustreznih pravic, pa se pojavljajo še nove oblike „samopomoči44. Kmetje se povezujejo npr. v društvih živinorejcev, sadjarjev in podobnih. Nekateri nezadovoljni kmetje v Vojvodini so se začeli povezovati v okviru krajevnih skupnosti, ki poleg drugega skrbijo tudi za kmetijske stroje, potrebne za obdelovanje zasebnih posestev.
Možnosti je veliko — čeprav še nismo dobili novega zakona o zadružništvu — toda brez iznajdljivosti kmetov, njihove podjetnosti in truda se ne bo velikp izboljšalo. O tem smo se lahko prepričali pri uvajanju samoupravljanja kmetov v gozdarstvu, za kar že imamo ustrezni zakon.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
SPREMEMBE CEN - Minuli teden je ZIS sprejel odloke o cenah električne energije, nafte in njenih derivatov, o železniškem prometu in o notranjem telefonskem prometu. Cene naftnih derivatov so se zvišale takoj po objavi v uradnem listu, cene električne energije in ostalih storitev pa se lahko povišajo po 1. marcu.
Cena bencina (navadnega in super) se je povišala za 20 par pri litru, medtem ko je cena plinskega olja za gospodinjstvo ostala v maloprodaji nespremenjena. Električna energija se lahko po 1. marcu podraži za največ 30 odstotkov. ZIS je odbil predlog podražitve elektrike za 35 %. Sklenil je, da podjetja za distribucijo lahko v soglasju z republiškimi izvršnimi sveti povečajo cene samo do zneska povečanih stroškov na prenosnem omrežju, zavrnil je predlog, da bi se cena električne energije povečala še za spremenjeni tečaj dinarja. To pomeni, da se lahko te cene zvišajo za 15 do 20 odstotkov, verjetno postopoma, v distribuciji pa diferencirano.
Železniška transportna podjetja lahko veljavne cene oziroma tarife za prevoz blaga linearno povečajo za 17'odstotkov.
Cene krajevnega telefonskega pogovora bodo 30 par. Ta podražitev se v glavnem nanaša na 4 jugoslovanska mesta. Povsod drugje (tudi v Sloveniji) so bile tarife za telefonski pogovor že 30 par. Mesečna telefonska naročnina bo veljala 30 din. V ta znesjk bo vračunano 50 telefonskih pogovorov. ZIS je zavrnil vse predloge za zvišanje tarif za pisma in dopisnice.
ZIS je sprejel tudi odlok o povečanju odkupnih cen sončnic in sladkorne pese iz letošnjega pridelka. Najoižja odkupna cena za kilogram sladkorne pese-^bo 22 (prej 18) par, za sončnice pa 1,80 (prej 1,30) din. Cene namiznega olja in sladkorja se ne bodo spremenile.
V nadaljevanju razprave je ZIS sprejel odlok, da socialistične republike in avtonomne pokrajine lahko odložijo izplačilo 15 % skupne vsote anuitet delovnih organizacij od kreditov za investicije v gospodarstvo. ZIS je sklenil ukiniti prometni davek na otroško konfekcijo, perilo in obutev, kar pomeni 7 milijonov din in spodbudo za tovrstno proizvodnjo. Uskladiti bo potrebno tudi vojaške pokojnine, pri čemer naj bodo izhodišče plače aktivnih vojakov decembra meseca 1969.
Da bi podprl priprave naših športnikov za sodelovanje na olimpijadi leta 1972, je ZIS sklenil'ukiniti zvezni prometni davek na jubilejne značke, plakete in druge izdelke, kijih bosta poslala na trg ustrezna zveza in komite. Glede priprav na popis prebivalstva je ZIS menil, da priprave potekajo v skladu z zakonskimi predpisi in stališči ustreznih forumov.
PODALJŠANJE MANDATA? Verjetno bo mandat predsednika republike podaljšan do konca
avgusta letos. O tem bo zvezna skupščina odločala v obliki ustavnega zakona. Po sedanjih določilih bi morali predsednika republike in s tem tudi predsedstvo SFRJ izvoliti aprila meseca. Po besedah Edvarda Kardelja, predsednika koordinacijske komisije, ki se je minuli teden pogovarjal z direktorjem Tanjuga Petrom Ivačičem in urednikom te jugoslovanske novinarske agencije Stevanom StarČe-vićem, je koordinacijska komisija skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja minuli petek izdelala predlog ustavnih sprememb. Doseženo je soglasje glede vseh poglavitnih vprašanj ustavnih sprememb. Pri tem so bili upoštevani nekateri kompromisi, vendar nič takega, kar bi kršilo obstoječe samoupravne in demokratične odnose v razvoju našega ustavnega, posebno pa še skupščinskega sistema ali enakopravnosti narodov ali narodnosti Jugoslavije.
Ustavne spremembe ne bodo spremenile sedanje razvojne usmeritve naše družbe, ampak jo bodo le
Prvi paket ZIS
še utrdile. Funkcije federacije bodo bistveno zožene, zvezna skupščina pa bo po strukturi ostala takšna, kot je ustrezala prejšnjim pravicam in dolžnostim federacije. Zato bo potrebno poiskati prehodno rešitev, ki bo načelno usklajena s sistemom šele v drugem obdobju ustavnih sprememb. Kardelj je dejal, da bo predlog predložen skupni komisiji vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, ocenjevali pa ga bodo tudi na seji predsedstva ZKJ. Dokončen predlog sprememb bo nato prejel zbor narodov in jih dal v javno razpravo, ki naj bi trajala približno dva meseca. Ker se je dosedanje delo zavleklo in zato ni dovolj časa, je predlog o preložitvi izvolitve predsednika republike.
NOVA KOVANCA. Prvega marca bosta v prometu nova kovanca za 2 in 5 din. Istega dne bo Narodna banka Jugoslavije dala v promet tudi kovanca z enako nominalno vrednostjo, posvečena pa bosta jubileju mednarodne organizacije FAO.
TRAGEDIJA PRI ZENICI. V skoraj 1,5 kilometra dolgem predoru Vranduk, kakšnih 8 kilometrov od Zenice, se je v nedeljo zjutraj zgodila huda prometna nesreča. V njej je izgubilo življenje
34 potnikov. V predoru je zgorelo 9 vagonov in lokomotiva. Požar se je v trenutku razširil z električne lokomotive na vagone, precej ljudi pa seje zadušilo z ogljikovim monoksidom. Progo Sa-mac-Sarajevo, na kateri se je zgodila nesreča, so v letih 1947-1948 zgradile mladinske delovne brigade. To je druga največja železniška nesreča pri nas po vojni. Leta 1964 je pri trčenju vlakov v Jajincih izgubilo življenje 61 potnikov.
SLOVENSKA TV V BARVAH. V ponedeljek je ljubljanska televizija začela oddajati slovenski barvni program. Barvni program bo vsak večer med 19. in 21. uro, trajal pa bo poprečno 90 minut. Oddajajo ga z Nanosa, na 27. UHF kanalu, vidnost signala pa je večja, kot so prvotno mislili, dobijo ga celo do Domžal. Od sredine aprila naprej bodo njegovo območje še razširili. Oddaje z Nanosa so zasnova drugega slovenskega TV sporeda, ki bo v celoti v barvah.
PREPOVED PRODAJE AVTOMOBILOV? Tržni inšpektorat v Beogradu je vložil prijavo zoper uvoznike in izdelovalce avtomobilov renault, volkswagen, ford, hilman, austin, wartburg, trabant, škoda, moskvič, zaporožec in še nekatere druge, ker primanjkuje rezervnih delov za te avtomobile. Zakonski predpisi namreč zavezujejo izdelovalce in uvoznike, da za blago trajnejše vrednosti morajo mimo garancije zagotoviti tudi 'servisno službo in dovolj rezervnih delov. Na nekaterih servisih morajo avtomobili stati tudi po več mesecev, uvozniki in izdelovalci pa ne pošiljajo ali pa vsaj ne vseh rezervnih delov. Tako npr. za moskviča že dve leti ni dobiti prednjega in zadnjega odbijača ter drugih rezervnih delov. Za tak prekršek lahko sodišče izreče podjetju od 1000 do 20.000 din kazni.
CENE AVTOMOBILOV. Okrog 1. marca bo znano, če se bodo podražila tudi vozila Crvene zastave iz Kragujevca. Po izračunih te tovarne bo zaradi višjih cen železniškega prevoza, naftnih derivatov, PTT storitev in elektrike za okrog 16 milijonov din (milijarda 600 milijonov S-din) več stroškov. Cez dober teden, ko pričakujejo uveljavitev novih instrumentov carinske in davčne politike, pri čemer pa pričakujejo tudi precejšnje olajšave za mednarodno industrijsko sodelovanje, bodo lahko kaj več povedali o cenah vozil, če se bodo spremenile ali ne.
Koprski Tomos je že objavil nove cene avtomobilov, ki so nekoliko višje od dosedanjih. To opravičujejo z nekaterimi izboljšavami na vozilih. Ami 8 velja v Ljubljani 27.318,75 din (prej 25.860), ami 8 break pa 28.580,70 (prej 26.273) din. V devizah so se avtomobili nekoliko pocenili: ami 8 1640 (prej 1862) in ami 8 break 1654 (prej 1892) ameriških dolarjev.
Češke škode so se podražile za 6 %, vzhodnonemški wartburgi pa za 3,9 %.
tedenski zunanjepolitični pregled
Vdor dveh ustaških teroristov v prostore našega konzulata v švedskem mestu Goete-borgu je imel sicer vse elemente kriminalke, vendar pa je bil vsekakor več kot samo to. Izpričal je, kako zelo si nekatere sile prizadevajo doseči svoje cilje in tudi to, kako so neke oblasti včasih brezbrižne do takih prizadevanj. Še vedno niso znane vse podrobnosti o ozadju in neposrednih duhovnih vodjih tega vdora in to je povsem razumljivo, zakaj v tem primeru gre očitno za področje, ki ga navadno ne obvladujejo zgolj di-plomatsko-konzulami uslužbenci. Toda tisto, kar je znano, jasno izpričuje, da je šlo za odkrit poskus pritiska ustaških emigrantskih krogov na našo državo. Ta akcija se ne bi mogla začeti brez skrbnih priprav, načrtov in navodil. Kdo vse jo je omogočil, bo znano šele čez čas, dotlej pa lahko samo opozorimo na nekaj dejstev. Nedvomno je akcija naletela na obsodbo velikanske večine predstavnikov švedskega javnega mnenja — in ne samo švedskega. Zlasti odločno so protestirali zoper taka nasilna dejanja denimo, v sosednji Avstriji. Ob tem skorajda ni mogoče reči drugega, kot da so teroristi — znani in neznani — dosegli bistveno drugačen neposreden učinek kot pa so ga morebiti pričakovali. Tudi kasnejše ustaško „pojasnjevanje*4 (na Švedskem je ustaška organizacija razdelila več sto letakov, na katerih je skušala „pojasniti44 in celo „opravičiti44 vdor v jugoslovanski konzulat), jim ni moglo pridobiti niti najmanjših simpatij švedske javnosti. Tako propad akcije ustaških teroristov ni bfl popolen zgolj zato, ker se jim ni posrečila, marveč tudi zato, ker so jo vsi tako neposredno in jasno obsodili. Upamo lahko (in nekatera znamenja kažejo, da upravičeno in ne zaman), da bodo iz tega potegnile potreben nauk tudi švedske oblasti. Jugoslovanski diplomatski predstavniki so namreč že večkrat in zelo resno opozarjali pristojne švedske organe, da teroristične skupine vznemirjajo naše ljudi v tej državi. Komaj nekaj dni pred mučnim napadom na naš konzulat, smo Švede zopet opozorili — vendar zaman. Ni moč verjeti, da so bila naša opozorila prezrta namenoma, domnevamo pa lahko, da so bila sprejeta preveč lahkomiselno. Po vdoru v konzulat lahko pričakujemo s strani švedskih oblasti ne samo več pozornosti in zavzetosti, marveč tudi dejanj, ki naj onemogočijo vse tiste, ki se ne morejo sprijazniti s stanjem stvari in skušajo zaman ter nasilno doseči nedosegljivo.
Prvič po smrti svojega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Gamala Abdela Naserja je predsednik Tito s spremstvom obi-
skal Združeno arabsko re publiko. Neuradni del obiska jt med drugim izpolnil obisk dža mije, kjer je pokopan bivši egip tovski predsednik ter njegovega doma. V razmeroma skromn predmestni vili v Kairu, kjer jt živel Naser, sta se predsedn& Tito in soproga Jovanka za držala kratek čas v razgovoru ; Naserjevo vdovo in njegovim si nom. To je bilo srečanje, polne spominov na velikega mož; Egipta, ki ga ni več. Nanj je i njegovem domu med drugjn spominjala obiskovalca tudi nje gova slika. Uradni del razgovo rov med predsednikoma Sada tom in Titom obsega izmenjave mnenj o trenutnem mednarod nem položaju, predvsem pa se veda o stanju bližnjevzhodnt krize. V tem trenutku je u konfrontacijo ob Suezu zna čilno, da je Izrael odbil še en predlog za rešitev - to pot tisti ki ga je izdelal osebni odposlanec generalnega sekretarja
Teroristična
akcija
Združenih narodov, švedski diplomat Jarring. Združena arabska republika je ta predlog v načelu sprejela. Kako se bodo razmere spreminjale, je seveda nemogoče napovedati, čeprav je akcij in proti akcij (na diplomatskem polju kajpak) kar precej — med dnigim velja omeniti tudi Sadatovo, kije obljubil, da bo Sueški prekop sposoben za plovbo v šestih mesecih, če se Izraelci umaknejo z vzhodnega brega. Tel Aviv je ta predlog gladko zavrnil. Nedvomno bo naš predsednik podpri prizadevanja za mirno rešitev izrael-sko-arabskega spora, težko pa je misliti, da bi njegov obisk v tem smislu imel takojšnje in pozitivne rezultate.
Invazija saigonskih čet \ Laosu se nadaljuje, pri tem pa napadalci zadevajo na odločen odpor partizanskih sil. V sosednji Kambodži je medtem prišlo do spremembe na vrhu — obolelega (zadela ga je kap) generala Lon Nola je zamenjal politični somišljenik. Od te spremembe si ni moč ničesar obetati na bolje, zakaj nova vladajoča osebnost v Phnom Penhu bo zanesljivo ukrepala povsem v smislu starih konceptov.
I TEHERAN - Iran je včeraj stre-isel potres z močjo 5,2 stopnje po j Richterjevi lestvici. Potres je tegal leno smrtno žrtev, približno 10 ljudi pa je bilo ranjenih.
1STAMBUL - Med pretepom desno in levo usmerjenih študentov na istambulski univerzi so bili ranjeni 1 študentka in 2 študenta.
POSAVSKO PROSTORSKO1 NAČRTOVANJE
Tudi v mislih prebiti občinske meje
Brežiški Region pripravlja prostorski program in družbeno ekonomski koncept razvoja brežiške, krške in sevniške občine
Brežiški projektivni biro Region pripravlja prostorski program in dolgoročni družbeno-ekonomski koncept razvoja za tri posavske občine: Brežice, Krško in Sevnico. Direktor biroja Karel Filipčič
pravi o dosedanjem delu:
„Skupaj z zunanjimi sodelavci Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani pripravljamo zdaj družbeno-ekonomski koncept razvoja. Med ključne probleme sodi nerazvita pokrajina, ki je močno pod vplivom sosednjih, močnejših gospodarskih združenj. Zlasti močno vpliva zagrebško območje. Prav tako bo povzročal težave prehod iz kmečkega v mestno prebivalstvo. Vprašanje je, kako priti do novih delovnih mest, in končno, kaj bo z območji, ki ostajajo prazna zaradi izseljevanja. Podatki trdijo, da je samo iz brežiške občine na tujem 1500 delavcev. Da bi te težave razčistili, pripravljamo anketo, ki vsebuje vprašanje o razvoju, izpolnile pa naj bi jo vse organizacije Spodnjega Posavja. Pričakujemo gospodarsko združevanje prostora. Zanj pa bo potrebno tudi v miselnosti prebiti občinske meje! Če tega ne bomo storili, načrti nikdar ne bodo postali resničnost.44
—	Kakšne pobude ste doslej dobili pri obravnavi teh vprašanj? Kdo predlaga, kaj predlaga?
„Občine so naročile geološke raziskave, medobčinska komisija pa organizira delo in razprave o aktualnih razvojnih vprašanjih. Največ pobud smo dobili na pogovoru v Čateških Toplicah, kjer so predstavniki družbeno političnih organizacij ugotovili, da sta potrebna dobra dokumentacija in medobčinsko sodelovanje, če se hoče Posavje
(Karikatura D. Rumenčića iz JEŽA)
uveljaviti v Sloveniji. Pobudniki tega sodelovanja so v večini primerov občinske skupščine. Bolj na tesnem smo z denarjem: zdaj plačujejo občinske skupščine, del denarja pa n aj bi prispevala republika, glede na to, da je
znesek precejšen. Mimo 500.000 dinarjev, kolikor bo potrebnih v te namene, bo treba denar še za študijo raziskave vode, za študijo o kanalizaciji in odplakah in za potrebne geološke raziskave. Ko bomo program začeli uresničevati, bo kajpak potreben tudi bančni denar.44
Region je prevzel tudi izdelavo srednjeročnega programa?
„Res je, naredili ga bomo za vse tri posavske občine. Srednjeročni program pa bo mogoč šele tedaj, ko bo pripravljen dolgoročni. Mislim, da bo šele do maja znano, kakšni bodo pogoji gospodarjenja. Dotlej o srednjeročnem programu ni mogoče ničesar reči. Računamo pa, da ga bomo potem naredili kar najhitreje. Ob koncu leta naj bi bil pripravljen.44
Turistični barometer
NAŠI MEDSEBOJNI ODNOSI
Samoupravljanje ni parola!
Pravijo, da se učimo na napakah: kako se bomo učili tokrat?
O	tem, da naša družba ni brez napak, smo si menda na jasnem. Zadnje čase pa je bilo na dnevnem redu toliko najrazličnejših pretresov, izigravanja samoupravljanja, netovariških postopkov, da je zares postalo vprašanje, ali ni samoupravljanje samo parola.
Zaradi pomanjkljivega samoupravljanja in slabega obveščanja je zavrelo v sevniški Kopitarni je prišlo do hude krvi v novomeškem Mesnem prehrambnem podjetju. Novomeški partijski komite je več ur razpravljal o odnosih med komunisti in
o	njihovih metodah. Častno razsodišče pri CK ZKS celo meni, da je neformalna skupina vodilnih komunistov povzročila civilno smrt občana.
Če bi vzeli posplošeno, potem gre za vprašanje, kako smo ljudje sposobni reagirati na očitke: če nekdo kritizira, da bi bile stvari boljše, bi morali njegovo mnenje upoštevati, zadeve raziskati in potem ukrepati. Do-
V	DANI alkohol pada
Mirenska tovarna rastlinskih specialitet in destilacija „Dana“ je v devetih mesecih lani prodala rekordno količino svojih izdelkov: nad štiri milijone litrov različnih pijač. V tem času je celotni dohodek povečala skoraj za četrtino, dohodek pa celo za 65,5 odstotka. Zanimivo je, da so sadni sokovi in peneče sc brezalkoholne pijače zavzemali že 61 odstotkov proizvodnje, alkoholne pa le še 39 odstotkov. Te razveseljive spremembe v porabi pijač kažejo, da je bila usmeritev v izdelovanje sadnih sokov in drugih nealkoholnih pijač pravilna.
.............
SMUKA: TRAKTOR S CESTE -Franc Madžar iz Starega loga pri Kočevju je vozil 9. februarja traktor kočevskega KGP od Lašč proti Smuki. Na križišču za Lopato je zapeljal s ceste in se prevrnil.
stikrat pa se zgodi, da skušamo tistega, ki nam ni po volji, ki ne govori tako, kot želimo, onemogočiti. Hkrati pa je vse več primerov tožb. Zares je upravičena trditev, da ne bi smela postati metoda, da partijska organizacija izroča svoje interne akte sodišču, ker napadeni toži zaradi razžaljenja časti tistega, ki skuša s kritiko in prošnjo za raziskavo pomagati k boljšemu delu, k jasnejšim pogledom.
Zato je razumljivo, da bi se morali boriti za tako samoupravno družbo, v kajeri bo vsak brez strahu lahko povedal svoje mnenje. In kadar gre za spore komunistov: zakaj se ne bi najprej zmenili v organizaciji?
Pravijo, da se na napakah učimo. Če se bomo znali učiti na tem, o čemer je bilo zadnje tedne toliko povedanega in na-
Sejmišča
NIČ POSEBNEGA NA SEJMU
V	ponedeljek, 15. februarja, je bil na novomeškem sejmišču običajni tedenski sejem, kjer pa zaradi slabega vremena ni bilo posebnega prometa. Kupci so lahko izbirali med 405 prašički, prodanih pa je bilo 333. Manjši pujski so šli v denar po 170 do 250 din, za večje pa so plačevali 260 do 510 dinarjev.
V	BREŽICAH BOLJŠE
Na tedenskem sejmu v Brežicah je bilo v soboto, 13. februarja, naprodaj 717 prašičkov, prodah pa so jih 594. Med temi je šlo v denar 573 mlajših pujskov po 13 din kilogram žive teže in 21 večjih po 8 din kilogram.
pisanega o novomeških medsebojnih odnosih, potem smo za izkušnjo bogatejši.
V Šmarjeških Toplicah se bodo za pusta preselili v japonsko Jokohamo: tak bo namreč naslov karnevalske noči. Restavracija bo urejena v japonskem stilu, najboljše maske bodo nagradili. Rezervacija in menu bosta veljala 45 dinarjev.
V	Čateških Toplicah bo na pustni torek pel Mišo Kovač, v soboto pa bodo igrale Plave zvezde. Rezervacija stane 30 dinarjev.
Na Otočcu bo prostora za 300 pustnih veseljakov. Če bo šlo po sreči, bo pela Jožica Svete. V podjetju sprejemajo rezervacije, pustnih menujev pa ne bo: vsak bo naročil, kar bo hotel.
V četrtem večjem turističnem središču, v Dolenjskih Toplicah, ne pripravljajo ničesar posebnega. Napovedujejo pa kot vsako leto: maske so zaželene, najboljše bodo tudi nagrajene.
Kmetijski nasveti
Zajedalske bolezni konj (II.)
Dokler ni konj močneje okužen, je med njim in zajedalcem nekakšno ravnotežje. Pri ponovnih ali močnih okužbah se to ravnotežje podre in zajedalci mnogostransko škodujejo zdravju živali. Prebavo motijo s tem, da lahko delno ali popolnoma zapro črevesje ter poškodujejo želodčno ali črevesno sluznico. Če prodro črevesno steno, nastane vnetje trebušne mrene, temu pa skoraj vedno sledi pogin živali.
Zajedalci še mnogo bolj škodujejo živalskemu telesu s svojimi strupi, ki povzročajo slabokrvnost in razne druge motnje, med njimi tudi živčne. Nadalje škodujejo s tem, da živalim odvzemajo hrano, obolela živina pa slabi tudi zaradi delovanja strupov. Živali postanejo bolj občutljive za druge bolezni in za različna vnetja.
Naj poudarim, da se bolezenski znaki in pogini konj lahko pojavijo tudi pri manjšem številu zajedalcev, če dajemo živalim neprimerno krmo, če v krmi primanjkuje vitaminov ali rudninskih snovi, če so konji deležni preslabe nege in velikih, prekomernih naporov ali v primeru, če imajo kako drugo bolezen. Zelo občutljiva so žrebeta, posebno takrat, ko so odstavljena.
V	neki kobilami so ugotovili, da so do treh let stari konji, ki jih niso zdravili zaradi črevesnih zajedalcev, porabili na dan po 1 kg ovsa in približno 30 odst. več sena, kljub temu pa so še vedno zaostajali v razvoju in v telesni moči. Triletni konji so bili komajda toliko razviti kot zdravljeni dveletni.
Konji se okužujejo z zajedalci ali neposredno: tako da konj požre jajčeca zajedalca s hrano, lizanjem ali kako drugače (pri tem naj poudarimo velik pomen temeljitega odstranjevanja gnoja) ali posredno, če se konj okuži prek nekega posrednika. V tem primeru moramo uničevati posredne prenašalce okužbe. Pri zajedalskih boleznih torej ni dovolj, da žival samo zdravimo, marveč so potrebni še drugi zaščitni ukrepi.
Dr. MILAN DOLENC
Bonbone VISOKI C dobite v šestih različnih okusih Sumi
— Po čem je dinar?
- Po pol dinaija!
 -------------------
BEOGRAJSKI HUMOR
Specializacija je Splošnemu obrtnemu podjetju v Krškem odprla prihodnost Ta delovnaorgan^aciaje eno redkih obrtnih podjetij, ki so pravočasno spoznala, da morajo zaposliti strokovnjake. V Ljubljani dela zanjo inženirski biro. Sprva so kolektiv za tako pot m navduševal in mnoge so motdiJisoki dohodki za člane ljubljanske enote. Pozneje se je pokazalo, daje bila to edmo pravdna pot za prodor na tržišče in začeli so opuščati vse obrtne stroke, ki so prinašale izgubo. (Foto: J. Teppey)
V	začetku tedna so tehnično prevzemali skladišče z 10.000 kvadratnimi metri površine, kar je za sevniško Lisco vsekakor velika pridobitev. Gradnja s kombinacijo jeklenih nosilcev velja za eno izmed najbolj sodobnih. Nosilce so naredili v krmeljskem obratu mariborske Metalne, skladišče pa so gradili Pioniijevi gradbinci iz Novega mesta. Vrednost skladišča ocenjujejo na 16 milijonov dinaijev. Na sliki je pogled na nastajajoče skladišče.
vredno jc zapisni*—
Do pustnih karnevalov je samo še nekaj dni. Medtem ko v hotelih pripravljajo tradicionalne pustne plese, na katerih bodo izbirali najboljše maske in jih nagradili, je na Dolenjskem tudi vse več krajev, kjer prirejajo pustne sprevode.
Potem ko je ugasnilo gadje metliško gnezdo, se kot gobe po dežju pojavljajo druga karnevalska središča -tako prihajajo zanesljive vesti iz Mirne, iz Mokronoga, Brežic, Kostanjevice in od drugod, da bo za pusta živo, kar se da.
Po imenih krajev ni težko uganiti, da večjih središč ni med tistimi, ki bodo organizirali pustne sprevode. Gre predvsem za manjše kraje: karnevali namreč niso odvisni od velikosti mest, ampak od prizadevnosti in spretnosti organizatorjev. Nekaj navdušenih privržencev velja več od denarja, ki ga dobe ali pa tudi ne dobe za tak karneval, ki je zanimivost, veselje in tudi turistična prireditev obenem.
Če pa že priznavamo, da je karnevalska prireditev hkrati turistični dogodek, potem bi ne bilo slabo, ko bi tudi turistične organizacije pomagale pri organizaciji Da, recimo, Novo mesto s toliko prebivalci ne bi zmoglo karnevala - to se zdi enostavno nemogoče. Ko pa bomo sklepali turistične obračune, bodo vsi jadikovali, da je prireditev premalo!
Vladimir Krivic:
v
fWf "F1	f"\¥'"%¥ f""% f"'% F rFf J F T #"%
t"JtiLJL*JL/ •	J..	J.	IO
Predsednik Ti TO; »Pri predlaganju ustavnih sprememb izhajamo iz naslednjih načelnih stališč in potreb: da se dosledneje uresniči enakopravnost narodov in narodnosti ter samostojnost socialističnih republik oziroma avtonomnih pokrajin in njihova večja odgovornost tako za lastni gospodarski in družbeni razvoj kakor tudi za sodelovanje
federacije*« Ai
Narodi Jugoslavije so pred novo zgodovinsko odločitvijo. Podobno kot v letih 1941-1943, ko so enakopravni in suvereni narodi v času vojne in revolucije polagali temelje novi državi.
Govorimo o renesansi načel AVNOJ, o novem AVNOJ, o dogovoru o novi razdelitvi pristojnosti med federacijo, republiko in pokrajino.
Vsa, skoraj tri desetletja dolga pot nove Jugoslavije, je bila zaznamovana z uveljavljanjem njene izvirne poti v boju za svobodo, neodvisnost, demokracijo in socializem. Vsaka revolucija je nujno i/virna. specifična glede na specifično razmere, sicer ne more zmagati. Ker smo upoštevali svoje razmere in iskali pot, ustrezno našim razmeram, smo doslej kljub mnogim navidezno nepremagljivim težavam, krizam in preizkušnjam - še vselej uspeli.
Za Slovence, ki živimo na geopolitično in strateško izredno izpostavljenem ozemlju ter mejimo na dva velika naroda, ki sta v preteklih desetletjih in stoletjih ogrožala sam obstoj našega naroda, je bila ta pot še posebej težavna in polna žrtev.
V	drugi svetovni vojni smo v boju, ki ga je vodila OF na čelu s KPS in slovensko partizansko vojsko, dali celo več žrtev kot drugi jugoslovanski narodi, tj. 13 7r prebivalstva, kar je za Poljaki najvišji odstotek v tej vojni. Toda prvič v svoji zgodovini smo ustvarjali svojo narodno vojsko, enotno politično gibanje Osvobodilne fronte ter svojo državo, ki ji je uspelo združiti prek dve tretjini Slovencev inje dvignila narodno zavest od Porabja do Koroške in Beneške Slovenije ter celo med Slovenci, živečimi na drugih kontinentih.
Narodni in socialni boj se je zlil v en sam tok. Nemarksistično in umetno bi bilo v tem delu sveta, konec 20. stoletja, ločevati narodno in socialno revolucijo.
MEJNIKI NAŠE PREHOJENE POT!
Na dosedanji poti je skupnost narodov Jugoslavije doživela več pomembnih mejnikov. Najpomembnejši so vsekakor: 1948, 1950, 1966. Vsi ti govore prepričljivo o pionirskih in hrabrih naporih za uveljavitev demokratičnega socializma na vseh področjih: v zunanji in notranji politiki, v gospodarstvu in pravosodni. To je bila trnova pot odpora proti zahodnemu in vzhodnemu pritisku, združenemu / vsestransko blokado in izolacijo, pot oblikovanja delavskih svetov, sistema samoupravljanja ter gospodarske in družbene reforme.
Samosvoja pot oblikovanja demokratičnega socializma, po kateri so krenili narodi Jugoslavije. še danes ni všeč marsikomu na Vzhodu in Zahodu.
Demokratičen model socializma je edina pot /a ohranitev in uveljavitev malih narodov, ki pa morajo seveda vsekakor ustvarjalno poiskati različice tega modela, ki najbolj ustrezajo njihovim gospodarskim, kulturnim, socialnim in drugim razmeram.
Vsaka skupnost narodov, tako je menil Lenin mora pokazati posebno obzirnost, uvidevnost in širokosrčnost do malih narodov. Dodati je treba, da naj bi to veljalo v dvojni meri za narode, ki jim ni uspelo, da bi sc združili v eni državi, kakor npr. Slovenci. Makedonci ali Albanci.
I	cnin je tudi poudaril in to je potrdilo ludi življenje pri nas da nacionalnega vprašani;! ne gre postavljati abstraktno ter da je neba pivdssem razlikovali nacionalizem velikega in nnilega naroda. Dodati je treba, daje
treba razlikovati tudi narode, ki so imeli določene objektivne možnosti za hegemonijo ali izkoriščanje, od tistih narodov, ki so sc vedno borili za svojo narodno svobodo in pravice. Pri nas, žal, v preteklih dveh desetletjih ni bilo malo takih, ki so videli nevarnost predvsem v nacionalizmu in etatizmu malih narodov ali pa so izenačevali nacionalizem velikega in malega naroda ter zvezni in republiški etatizem. Taka stališča so se -pokazala za močno napačna in so ustvarjala neugodne mednacionalne odnose ter škodila razvoju samoupravljanja na vseh ravneh.
Prav tako so doživele polom teorijo, da narodi že „odmirajo*1 in da je /lasti v socialističnih deželah že premagana in presežena narodna zavest. Praksa je tako teorije demantirala celo v razviti Evropi, v kapitalističnih in socialističnih deželah. Še dlje od odmiranja pa so mnogi narodi v manj razvitih predelih sveta, kjer smo priče šele začetku burnega procesa oblikovanja in uveljavljanja novih in novih narodov. Število malih narodov je zelo veliko in se še veča. (Od 900 registriranih narodov jih jo več kot 7000 manjših od slovenskega naroda.)
Neživljenjske, utopistične teorijo in prakso pri izvajanju narodnega vprašanja, ki je pogo-sio sledilo idejnopolitičnim pogledom o odmiranju narodov, ki je povzročilo v naši federativni skupnosti nemalo težav ter nas pripeljalo do današnje krizo oziroma prelomnice, ki sc kaže v problemu t. i. mednacionalnih odnosov predvsem na gospodarskem področju.
KAKO DO HITREJŠE RASTI SAMOUPRAVLJANJA
Gospodarska in družbena reforma, ki smo jo začeli v skladu z intencijami nove ustave i/ 1963. je doživela neuspeh v nekaterih strateško najbolj pomembnih pogledih. Pokazalo sc jo, da gospodarske stabilizacije v mnogonacio-nalni državni ni mogoče doseči brez doslednega obračuna - teoretičnega, idejnopolitičnega in praktičnega / unitarizmom in zveznim etatizmom. Tu sejo odkri! eden izmed poglavitnih v/rokov sedanjo politične in gospodarske krize. Pokazalo sc je kot docola napačno stališče, da bi bilo mogoče ra/vijati samoupravljanje v delovni organizaciji in občini ob negiranju ali podcenjevanju vloge narodov in republik ter pokrajin. Praksa dveh desetletij je pokazala, da taka orientacija, ne glede na to, ali izvira iz teoretično naivno utopističnih, kozmopolitskih ali pa birokratsko centralistič-
r~
Z dovoljenjem uredništva revije TEORIJA IN PRAKSA, ki jo izdaja fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, jjonatiskujemo uvodnik iz nove, L številke osmega letnika te ugledne publikacije. Smo sredi razgibanega in živahnega političnega obdobja, ko nas priprave na spremembo zvezne ustave izredno zanimajo. Ko hkrati pričakujemo, da bo predsednik republike v kratkem sam predlagal spremembo ustave, se z razmišljanjem ter razpravljanjem o bodočih oblikah političnega sistema hkrati aktivno vključujemo i' to delo. V javno razpravo o osnutku načrta za spremembo ustave naj bi stopili obogateni z znanjem, ki nam ga nudijo tudi razmišljanja tovariša VI. Krivica, predsednika slovenskega ustavnega sodišča.
nih oziroma tehnokratsko ekonomističnih gledanj. ni pripeljala do hitrejše rasti samoupravljanja, ampak v zadnjih letih predvsem do rastoče koncentracije in finančnega kapitala, ekonomske in politične moči v fedcraciji. ki se je deformirala v organ z močnimi hegemo-nističnimi in monopolističnimi, protidemo-kratskimi tendencami. Toda ne le to: na tej osnovi poudarjena in v ustavi normirana „enotnost družbenopolitičnega in gospodarskega sistema“ je v praksi uveljavljala federacijo čedalje bolj kot „državo v državi“, tako da skoraj ni bilo objektivnih možnosti, da bi sc v najbistvenejših gospodarskih in drugih vprašanjih javno dajali računi pristojnim organom in javnosti. Taka politika je začela povzročati marsikje bolečo socialno in nacionalne neenakopravnosti, zlasti v gospodarstvu in socialni politiki (politika cen. devizni in kreditni režim, investicijska politika, /aposlova-njc. šolstvo, pokojnino, otroško varstvo, nataliteta ifd.)
1. konferenca ZK Jugoslavije jc napravila odločne sklope in ustvarih ozračje, ki omogoča najti sredstva in pota za korcnitno rešitev krize.
ZGODOVINSKA PRILOŽNOST REPUBLIK
Sprejeto jc bilo stališče, ki predvideva, da bo republika v prihodnje nosilec poglavitne odgovornosti /a razvoj samoupravnega sistema od delovnih organizacij do federacije.
Republike dobivajo zgodovinsko priložnost. da obogatijo jugoslovansko socialistično prakso z ustvarjalnimi pobudami na vseh področjih: tako dobivajo možnost, da začno končno urejati svoje probleme samostojno -ne po nekakem jugoslovanskem poprečju, ampak ustrezno svojim razmeram in potrebam. ob enakopravnem sodelovanju, dogovarjanju ter medsebojni pomoči z drugimi republikami.
Prodrlo jc spoznanje, da mora suverenost naroda oziroma republike temeljiti predvsem na njeni nedotakljivi pravici, da samostojno odloča o razvoju svojega narodnega gospodarstva ter o razdelitvi presežka dola. ki ga ustvarja na svojem ozemlju.
Smo pred velikimi odločitvami.
Kaj naj republiko prepuste od svoje suverenosti skupnim organom - fedcraciji - in kaj naj zadrže v svoji pristojnosti?
Kako ustvariti med narodi in narodnostmi Jugoslavije nove odnose, ki naj zavarujejo enakopravnost na vseh področjih?
Kako npr. zagotoviti jezikovno enakopravnost v vojski in predstavništvih v tujini?
Kako v vse to odnose vgraditi element sodelovanja in solidarnosti, ki bi spodbujal k iskanju učinkovitih poti cclovitega in hitrejšega razvoja socialističnih odnosov in vsestranskega napredka?
Za našo republiko pa sc zastavlja vprašanje, kako ustvariti take pogoje na področju zunanje politike, da bo ustrezala našim življenjskim potrebam, ko ena tretjina Slovcncev živi zunaj svoje države v treh sosednjih državah in drugod po svetu.
Dalje: kako pri razmejitvi gospodarskih pristojnosti med federacijo in republiko upoštevati geopolitični položaj Slovenije, odprto mejo ter jugoslovanski enotni trg?
PRED REFORMO ZVEZNE SKUPŠČINE
Mislim, da načelni in praktični razlogi zdaj govore za reformo zvezne skupščine ter za to, da se opusti njen sedanji neučinkoviti in za-
Vladimir Krivic, predsednik ustavnega sodišča Slovenije
pleteni ustroj. Kako naj sicer predsedstvo federacije. zvezni izvršni svet in zvezna skupščina učinkovito rešujejo skupne probleme republik?
Zvezno skupščino naj bi v prihodnje predstavljala en sam,dom: zbor narodov. Tega naj sestavljajo številnejše delegacije, ki bi bile izbrane na tak način, dj bi bilo zagotovljeno -ob primerni spremembi volilnega zakona -ustrezno predstavništvo vseh področij samoupravljanja iz republik oziroma pokrajin. (Če bi se odločili za dva zbora: da zbor narodov ni delegacija samoupravljalcev, ampak občanov
—	ne samoupravljalcev ali koga? ) V skladu z novimi pojmovanji vloge fedcracije in /ahtevo po večji učinkovitosti in odgovornosti jc samo enotna delegacija republike oziroma pokrajine. kjer bi lahko n. pr. ena polovica bila kandidirana oziroma izvoljena po teritorialnem, druga polovica pa po proizvodnem načelu.
1	a ko oblil.ovana skupščina bi omogočila tudi predsedstvu fcderacije in zveznemu izvršnemu svetli učinkovitejše delo in sodelovanje.
Pri uveljavitvi sklepov I. konfcrcnce ZK Jugoslavijo poskušajmo bili dosledni, načelni, kajti novi sistem no bo mogel dati rezultatov, čc bi privolili v kompromise, ki niso v skladu s celotno zasnovo novega AVNOJA: ta pa temelji na vsestranski enakopravnosti in suverenosti narodov oziroma republik.
Kolikor dosledneje in hitreje nam bo uspelo realizirati nova spoznanja, toliko trdnejša in uglednejša bo nova skupnost jugoslovanskih narodov navznotraj in navzven. Hibridne rešitve bi nas nujno pripeljale v novo krizo.
Zelo pomembno je zategadelj, da sc n. pr. vsi zvezni organi oblikujejo dosledno po paritetnem načelu ter da sc na vodstvenih položajih menjajo po določenem redu predstavniki posameznih republik.
Zvezna in republiška ustava ter zvezni in republiški zakon morajo v praksi in v ustavi dobiti enakopraven položaj.
Hierarhični odnosi, kolikor še obstojajo med zveznimi in republiškimi vodilnimi organi, se morajo odpraviti.
Zvezna ustava naj bi v prihodnje obsegala le temeljna načela našega družbenega sistema ter določbe o pristojnostih organov federacije. Vse drugo bi bilo nujno prenesti v republiške ustave, t. j.: določbe o pravicah in svoboščinah državljanov, o samoupravljanju v delovnih organizacijah in občinah ter o pristojnostih in organih republike.
Republiške ustave bi sc morale izogibati deklarativnim določbam, določiti pa poglavitne temelje za urejanje samoupravnih odnosov v statutih delovnih organizacij ter občinskih statutih in republiških zakonih.
Občinski statuti in statuti delovnih organizacij naj postanejo bolj pomemben del našega ustavnega roda.
Nova. tretja ustava nove Jugoslavije, sc bo pripravljala predvidoma dve loti.
Uzakoniti mora novi AVNOJ, temelj enakopravnosti Jugoslavije v graditvi samoupravnega družbenega roda.
Tako pomemben družbeni dogovor bi bilo treba, v skladu z načelom enakopravnosti narodov in republik, izglasovati v vsaki republiki posebej.
V	Ljubljani, konec dccembra 1970.
Centralna dvorana za upravljanje
Ves svet govori te dni o srečni vrnitvi treh Američanov z Meseca, hkrati s temi govoricami pa so znova oživela tudi ugibanja, kaj počne na Mesecu sovjetski samogibni aparat »Lunohod-1«, ki ga je tja odnesla lani 17. novembra sovjetska avtomatska postaja »Luna 17«. Glavni konstruktor tega vozila takole opisuje podobo in delovanje prvega »samohodnega vozila« na Luni
...in kaj ljudje iz Škorpijona
VELIKI TRENUTEK je tu: Lunarni del »Apolla 14« — Škorpijon (Anta-res) je pristal V območju gorovja Fra-Mauro. Alen Shepard ih Edgar Mitchell sta najprej postavila na Mesec usmerjevalno anteno v podiobi dežnika in ameriško zastavo, potem pa sta se lotila dela. Z dvokolesno »cizo« in znanstvenimi aparati sta se napotila po površini »blede Lune«, da bi jo raziskovala. — Zdaj, ko* so ameriški vesoljci spet srečno doma (ta
čas sicer še v obvezni karanteni na zdravniških preiskavah), je ugibanj, kaj počne na Mesecu sovjetska sa^ mohodna avtomatična postaja »Lunohod-1«, seveda po vsem svet^r
več kot dovolj. Kaže pa, da so se Rusi raje odločili, da jim^pri osvajanju vesolja pomagajo aparati in avtomati, medtem ko pošiljajo Amerikanci na Mesec ladje s človeškimi posadkami. — Na sliki levo: takole je slikar predstavil prve korake zadnjih treh ameriških vesoljcev na Luni...
V zimskem času uživajte vitaminske bonbone VISOKI C Sumi
Postaja „Luna 17“ je zapleten kozmični aparat s celo vrsto sistemov. Eden glavnih sistemov je samohodna šasija, ki transportira ostale sisteme. Šasija ima dele, ki so namenjeni navadnemu premikanju (v tem primeru kolesa), in sisteme, ki so nujni za premikanje po neravnih tleh in po strminah. Ima motor in transmisijo, sisteme za vodenje, ki izpolnjujejo povelja z Zemlje, elektronsko logično napravo za avtomatsko manevriranje in varnost v nevarnih položajih, zbirko inštrumentov za merjenje, opazovanje dela posameznih naprav in za zbiranje informacij.
Šasije je kar največ mogoče lahka, obenem pa taka, da lahko nosi čim več tovora. V vsakem transportnem stroju je razmerje med lastno težo šasije in tistega, kar se postavi nanjo, svojevrsten „težflnostni koeficient izkoristka44 konstrukcije. Samohodna šasija „Luno-hoda-l4t ima tako razmerje nekajkrat večje, kakor stroji na Zemlji.
LUNOHOD-1 JE AVTOMAT BREZ VOZNIKA
Visoka stopnja zanesljivosti je naslednja lastnost konstrukcije. „Lunohod-144 je avtomat, Urez voznika, ki bi v potrebi odpravil možne napake, popravil stroj, preveril, kakšna so tla, po katerih se vozilo premika, ali odmaknil kamen izpod kolesa. Zatorej so potrebne naprave, ki zanesljivo določajo, kakšna so tla, po katerih se vozilo premika, in pa seveda naprave, ki dobljene podatke telemetrijsko pošiljajo na Zemljo.
Avtomatski sistem v vozilu varuje „Lunohod-144 pred nepričakovanimi nevarnostmi — da bi se aparat prevrnil na strmini, pred poškodbo motorja, transmisije ali drugih delov zaradi prevelike obremenitve itd.
Konstrukcija šasije ima še neko važno lastnost — kot sle-
herni kozmični aparat je tudi „Lunohodova44 šasija omejena glede prostora. Konstruktor mora torej dobro izkoristiti zelo majhno kapaciteto, da bi šasija docela opravljala vse svoje naloge, pri tem pa mora nositi tudi precej velik tovor. In zakaj ima „Lunohod-144 kolesa?
ZAKAJ TUDI NA LUNI S KOLESI?
Med konstruiranjem smo pre-analizirali različne tipe delov za premikanje. Preverjali smo gose-nični način vožnje, prav tako pa smo posvetili pozornost tudi eksotičnim oblikam premikanja, kot so „koraki44, „poskoki44 in drugi. Vendar smo ugotovili, da so za gibanje našega „Lunohoda44 najprimernejša kolesa. Kolo je zanesljivo, ekonomično in konstruktivno enostavno, daje pa velike možnosti za premikanje po različnih tleh. Pri gosenicah na primer pride do velike dinamične obremenitve, trenje je večje, manjša pa je zaščita pred kozmičnim vakuumom in škodljivim vplivom Mesečevih tal. Gosenice so torej manj zanesljive. Zanesljivost pa je prva kvaliteta za kozmične avtomate. Način premikanja je sicer izposojen od goseničnih strojev. Tisti del „Lunohoda-144, ki stroj premika, nima volana ali kakega drugačnega krmila. Vozilo obračajo različne brzine, ki se dodajajo eni ali drugi strani šasije.
S ČIM BI NA LUNI
„PODMAZALI44 KOLO?
Poseben problem, ki ga je bilo treba rešiti; je bil super vakuum na Luni. Kakršnokoli vozlišče trenja, izdelano iz navadnega materiala, ne more vzdržati v vakuumu niti nekaj minut. Tukaj pa so vsi mehanizmi imeli vozlišča trenja: kroglični ležaji, tulci, tečaji, zobniki. Mazivo, kakršno uporabljamo za stroje na Zemlji, v vakuumu hitro izpari. Zato smo morali uporabiti nova maziva,
nove konstrukcijske materiale, nove posebne zaščitne sloje za močno obremenjena vozlišča trenja.
Težko je bilo zagotoviti normalno temperaturno stanje vozlišč šasije. Temperatura na Mesecu se bistveno spreminja, s tem pa tudi temperatura vozlišč v stroju. Ni ga pa mogoče oskrbeti s pripravami za ohlajevanje ali ogrevanje. Razen tega so na Mesecu, ki nima varovalnega ozračja, zelo škodljivi kozmični žarki za vse nekovinske dele in naprave.
VH7NIK IF
400.000 KM ODDALJEN
OD „VOLANA44!
Posebno je treba poudariti specifičnost Mesečevih tal. Del vozila, ki je namenjen premikanju, mora biti tako skonstruiran, da se ne pogreza v tla, če so preveč rahla, in da ne po-drseva na preveč čvrsti podlagi. Pri tem je treba upoštevati še vpliv Mesečeve gravitacije, ker so ob težnosti, ki je šestkrat manjša kot na Zemlji, naglo menja podoba vzajemnega delovanja koles in tal. Vse to smo natanko preizkusili že na Zemlji z maketo „Lunohoda44.
Voznik „Lunohoda-144 je kajpak na Zemlji, oddaljen od stroja, katerega vodi, skoraj 400 tisoč kilometrov. Na televizijskem zaslonu opazuje traso, instrumente, ki dajejo informacije in kontrolirajo delo sistemov v šasiji, opazuje navigacijske naprave. To daljinsko vodenje „Lunohoda-144 je seveda zelo zapletena stvar. Radijski signali, televizijske slike in informacije instrumentov z Meseca zaostajajo za pravimi dogodki tudi po nekaj sekund. Povelje, ki ga voznik na Zemlji da „Lunohodu44, bo vozilo izpolnilo šele čez nekaj sekund. Če voznik opazi na zaslonu jamo pred vozilom* pomeni, da jo je vozilo „zagledalo44 že pred nekaj sekundami, in ko ustavi stroj, se je ta ustavil nekaj sekund pozneje. Torej je treba zelo pozorno in spretno meriti čas, razdaljo in brzino, skratka voznik mora biti stalno na preži, da na televizijski sliki razpozna oviro, določi njeno velikost in razdaljo do nje in da jo spretno obide.
(Povzeto po reviji ZEMLJA SOVJETA, ki jo izdaja „Prosveta44 v Beogradu, Terazije 16/1)
Kaj dela avtomatski
LUNOHOD na Mesecu?
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
(Nadaljevanje s 1. strani)
je kaj v listu, zakaj taka zmešnjava? “
Zlasti starejši naročniki so radi potožili: „To ni več Dolenjski list ?■“
Spremembe nekaterih strani, ki so bile potrebne zaradi drugačnega razporeda gradiva v listu, so res spremenile zunanjo podobo časnika, pri čemer je ofset tisk seveda tudi prispeval svoje. Vsem ljudem (skoraj brez izjem) so bile všeč barvne slike, ki smo jih objavili v novoletni številki in nato spet v prvi letošnji številki. Vsak teden si jih seveda ne bomo mogli privoščiti, saj le precej stanejo, žal pa delovne organizacije .za barvne oglase zdaj še niso navdušene, čeprav bi z objavljanjem takih reklamnih oglasov Imeli tudi možnost večkrat objavljati barvne slike iz življenja občanov našega širšega območja.
STARA NAVADA
-	ŽELEZNA SRAJCA!
Bilo je res precej zamer, ko se je prejšnja zadnja stran preselila na 22. stran - čeprav hkrati ne manjka številnih pohval, da pa je zdaj „mogoče prav na zadnji strani lista marsikaj zanimivega in lepega prebrati!11. Pre-nekatero pikro smo slišali tudi na račun drugih sprememb glede posameznih strani oz. rubrik, vendar vas prosimo za razumevanje: vse to je bilo potrebno, če smo hoteli uveljaviti zamisel o malce pestrejši zunanji in notranji podobi lista. Zdaj, ko so se bralci že navadili na spremembe, je graj vedno manj, hkrati pa več pohval, da so ljudje z listom zadovoljni. Takole pravijo:
„Ustregli ste nam s Finžgarjevo povestjo Beli ženin, zadovoljni smo z raznimi novimi zgodbami in podlistki, mnogi pa so veseli tudi križank, ki jih imamo zdaj kar v vsaki številki lista. Časopis je bolj pester, v njem pa je tudi več branja ..
Povsod po svetu se uredništva listov boje spreminjati ustaljeno zunanjo podobo časnikov, saj že sprememba oz. prenos posameznih rubrik ali celo sestavkov vznejevolji bralca. Človek se navadi, da na istem mestu vedno dobi ustrezno enako branje. Zaradi tega so bile novoletne spremembe v domačem listu neljube, a potrebna „operacija", ki nam je prinesla nemalo zamer in ki jih ljudje le počasi opuščajo. Precej pripomb je bilo na račun „belega ovratnika", se pravi prejšnjega roba, ki je bil širok in nepotiskan (seveda pa na njem tudi ni bilo kaj prebrati!). Nekateri še zdaj zamerijo, da izhaja Dol. list „brez pulija", hkrati pa se počasi vsi privajamo na skrajno izkoriščen papir - saj končno z naročnino plačujete novice, ne pa papirja za zavijanje ...
KAJ PRAVIJO
V	OBČINAH?
BELA KRAJINA:	zgoščena
ocena novosti v listije v obeh belokranjskih občinah približno takale: Dolenjski list je dobil zelo prikupno novo obliko, vidimo pa tudi velik napredek v vsebini in pestrejši notranji podobi časnika.
SPODNJE POSAVJE: časopisje res boljši, mnogo več je zdaj v njem branja, zlasti zadnja stran je zelo brana. - Posameznikom v občinskih upravah pa ne ugaja pestrejša zunanja podoba lista, ker gledajo na spremembe v tisku skozi očala občinskega proračuna. Slišali smo celo očitke: „Čemu ste šli v luksuz? Otset tisk in barvne slike so dražje, lahko bi vztrajali pri starem. Čemu zahtevate zdaj enkrat večji znesek za sofinanciranje, kar ni v duhu stabilizacije? “
Naj takoj pojasnimo: že septembra lani smo vsem občinskim vodstvom sporočili, da pet let nespremenjeno sofinanciranje komunskih strani ne ustreza več! Novi tisk ni nič kaj dražji od starega, barvnih slik si pa žal res ne bomo mogli privoščiti vsak teden, morda le trikrat ali štirikrat na leto!
Bralci v Spodnjem Posavju seveda na urejevanje lista ne gledajo „skozi proračun", temveč so prav tako zadovoljni kot naročniki v drugih občinah.
KOČEVJE IN RIBNICA: list je zdaj dobro urejen, vsebinsko boljši, veliko več je branja, dobre so križanke, nismo pa zadovoljni z neredom v prejemanju lista. Vse preveč je zamud!
NOVO MESTO: veliko več imate zdaj različnega branja in zanimivosti. Sc boljše bi bilo, če bi večkrat pogledali „čez planke" naše pokrajine. S sej pišite še bolj zgoščeno! Všeč nam je večja preglednost v li; stu.
TREBNJE: lepo je, da je v domačem listu zdaj veliko manj tiskarskih napak in da so strani in članki bolj pregledni. To je listu v čast. Z ljudmi je list našel dobre stike, povsod bralci dobro vedo, kaj pišete.
SPLOŠNO MNENJE:	„Ljudje
verjamejo, kar je napisano! O člankih in drugih sestavkih se javno govori. Le poglejte, kaj ste zbrali za Jelko Lavrič v dobrih šestih tednih: več kot 5 milijonov starih dinarjev za človekoljuben namen! Le kdo bi bil še sposoben v tako kratkem času zbrati tako lep denar? !
„KAR JE ČLOVEKU DRAGO, NI NIKOLI PREDRAGO!"
»Malo vi — malo mi...«
Dolenjski list je sorazmerno še vedno poceni: ko plačate letno naročnino 49 dinarjev, ste s tem prispevali za eno številko komaj 0,94 din, če ste stalni naročnik lista in ga dobivate na dom. Kar manjka, mora še vedno zbrati uprava lista za vas, to pa je kar 0;86 din pri izvodu. Zato zbiramo oglase, reklamo in najrazličnejše objave, občinske skupščine pa sofinancirajo svoje stalne komunske strani, da je list vsaj malo cenejši. Brez takih dohodkov in sofinanciranja bi moral biti naš časnik še enkrat dražji.
(Nadaljevanje s I. str.) zavzeli za pogostejše obveščanje javnosti o delu in težavah. Kadrovsko čvrstejši bodo lahko bolj učinkovito posegali v boj z gospodarskim kriminalom in drugimi, družbi škodljivimi pojavi. Udeleženci posveta so menili, da sc jc potrebno določno zavzemati za večjo samostojnost organov družbene kontrole, katerih dejavnost in ukrepi ne bi smeli biti podrejeni lokalnim vplivom, ki bi bili v nasprotju z družbenimi interesi.
Z dosedanjim delom niso bili povsem zadovoljni, čeprav je očitno, daje gospodarskega kri-
minala vse več, število odkritih dejanj upada. Družbena kritika je upravičeno vse ostrejša: inšpekcijske službe, pravosodje in javna tožilstva bodo morali delati bolj učinkovito in odgovorneje. Od 1966. do 1970. leta so sodišča po obtožbi javnih tožilstev obravnavala 678 tatvin na škodo družbenega premoženja in 572 kaznivih dejanj v gospodarstvu. Komaj 5 odstotkov so jih odkrili organi družbene kontrole. Gospodarskih prestopkov so v tem času odkrili 361, 1965. leta še 115, lani so j ih naznanili komaj 68. Neverjetna jc številka, da so na območju, ki
šteje okrog 160.000 prebivalcev, zaradi davčne utaje uspešno obtožili komaj dva zavezanca. Proti nezakonitemu bogatenju ni pravili ukrepov. Davčne službe dejansko sploh ne odkrivajo davčnih utaj! J. SPLIC11AL
Za pusta »Županova Micka«
V	Grčaricah vsako leto slovesno „proslavljajo" pustni narodni praznik. Letos bodo naštudirali Linhartovo komedijo „Županova Micka", premiera pa bo v soboto, 20.-februarja.
Fantje in dekleta sojrod režijskim vodstvom Norberta Černeta resno poprijeli.
lepo pismo nam je poslal Franc Luzar iz „po novem 68321“, kot je sam napisal, saj slovi po svojih šalah in humorju (pismo je oddal seveda v Brusnicah, doma pa je v Gabrju na Gorjancih). Ob branju novoletne priloge v ofset tisku nam je tov. Luzar povedal med drugim tole:
„Klobuk dol in globok poklon, če ne za kaj drugega, za ta del časopisa, ki ga imam zdajle v rokah. Iskrena hvala! Odkrito priznam, da do danes nisem v celoti prebral niti ene številke ,Dolenjca1; verjetno ne bom niti tega, kije zdajle pred nami in je zelo zajeten. Današnjo prilogo pa sem prebral dvakrat v eni sapi, od A do 2 .. .
Da ste mojstri, bodo morali priznati tudi vsi tisti, ki jim je kritiziranje že v krvi. Po mojem pa boste morali biti v bodoče še čarovniki, če hočete list obdržati na tej višini, tako pester in bogat z vsebino - a z denarjem, ki ga imate na voljo . . .
Naj vam kaf povem mnenje številnih tukajšnjih domačinov: biti brez ,Dolenjca1, pomeni za tisoče biti brez žlice v hiši! Vsakdo pa ve: kar je človeku drago, ni nikoli predrago !
Vsebina Vašega lista je vedno bolj zanimiva. Škoda, da seje „Martinek Brezšul" tako kmalu naveličal; ali bo utihnil tudi Martin Krpan? -Predlagam vam, da bi razpisali natečaj za prispevke za „Gosje pero", ki pa ne bi bili honorirani. Poskusite, morda za 1. april, ampak zares! Radoveden sem, koliko jih je, ki bi bili pripravljeni pisati za naš časnik brezplačno ..
„NOVO RAZDOBJE
V	ZGODOVINI DOMAČEGA LISTA“
Milivoj Jaranovič iz Brežic nam je poslal daljše pismo, v katerem podrobneje ocenjuje posamezne strani,
f;rafični prelom tednika in vsebino ista. Zdi se mu, daje časnik znatno boljši, novoletna številka pa mu obeta novo obdobje v zgodovini domačega lista, kar mu potrjuje njegova zunanja podoba, tehnika in opaženi napori uredništva, da bi dajalo svojim bralcem kar največ dobrega gradiva. Za podrobnejšo oceno posameznih strani sc mu lepo zahvaljujemo, hkrati pa mu pritrjujemo, da oglasi včasih res kazijo vsebino posameznih strani, vendar brez tega ne bo šlo. V veliki meri smo odvisni prav od oglasnih dohodkov ter reklam, saj so stroški močno narasli in brez reklame list sploh več ne bi mogel izhajati.
Janez Rangus, ki je pri vojakih v Knjaževcu, nam je sporočil, da je list bral že doma in da sc mu je že takrat močno priljubil. „Po novem letu ste časopis še precej izboljšali. Vsebina je dovolj pestra, saj ste začeli objavljati kriminalni roman, povest in vrsto drugih zanimivih stvari. Želim, da bi večkrat objavljali podobne članke, kot je sestavek v nadaljevanjih o ameriških zločinih v Vietnamu, ki ga zdaj objavljate. Tudi križanke vnaprej redno tiskajte, vsak mesec enkrat pa objavite nagradno križanko, če je mogoče. List bi še bolj poživila kakšna barvna fotografija, zato jo občasno le objavite ...“
Anton Špilek iz Čerine pri Brežicah bi r&d dobil vsak teden iz domačega lista izžrebane srečne številke državne loterije in igre loto. Zal nam je, da mu glede tega ne moremo ustreči, saj bi vsak teden objavljali natanko 8 dni stare številke, tako dolgo pa ne bi vzdržal nihče, ki igra na loterijo. Smo pač žal samo tednik.	—
Podobnih želja in nasvetov smo dobili precej. Vseh ne bo mogoče uresničiti, nekaj takih pisem pa smo medtem že objavili in njihovim piscem posebej odgovorili. Tudi tokrat je bilo med priznanji listu precej nepodpisanih pisem in dopisnic. Piscem se za dobre želje, pohvale in nasvete zahvaljujemo, žal pa ne moremo vseh objaviti.
ČEMU NEPOTREBNE ZAMUDE Z DOSTAVO?
Jože Križ iz Kužlja se pritožuje zaradi poznega prejemanja lista: „Lani smo vaš list prejemali vsak petek, kar pa ste spremenili tiskarno, ga dobivamo ob ponedeljkih, čeprav je stiskan že vsak četrtek. Zato nam star časopis ni več zanimiv. Čudno se nam zdi, kako more list potovati
od četrtka do ponedeljka do naše pošte Kuželj ob Kolpi. Kakor sem slišal od drugih, prav tako prizadetih, ga bomo verjetno odpovedali. Vprašujemo se, zakaj bi brali stare časopise, ki jih dobimo na našo pošto šele peti dan po izidu? “
Odgovor: Glede zamud smo se že ostro pritožili tako v tiskarni kot pri odpremi lista v Ljubljani. Marsikaj se je že glede tega izboljšalo, marsikaj se še mora! Tovariš Križ, vabimo vas, da začnete znova tudi dopisovati, čeprav je Kuželj res tako zelo oddaljen od drugih središč!
Tudi drugim naročnikom ki so zadnje tedne naš list večkrat dobili z zamudo, se opravičujemo zaradi neljube nerodnosti, pri čemer pa znova sporočamo: list tiskamo in odpošiljamo v Ljubljani, pri čemer smo vsi popolnoma odvisni tako od rednega dela tiskarne, kot od od-premne službe v „Ljubljanskem dnevniku" ki opravlja hkrati s svojo odpremo tudi naš tedenski list. .
URESNIČENE OBLJUBE IN NOVI NAČRTI
Že večkrat smo lani bralcem obljubili, da pripravljamo spremembe v vsebini in zunanji podobi domačega lista. Kar smo znali in mogli, smo v zadnjih tednih uresničili. Novi pogoji za delo v ofset tehniki so nas seveda glede marsičesa znova obremenili, hkrati pa obetajo, da bo list še pestrejši, ko bomo znali izkoristiti vse prednosti takega tiska. Res je papir za ofset tisk nekaj dražji (dela ga krška tovarna papirja in celuloze), tiskarski stroški pa se glede nove tehnike nič kaj bistveno ne razlikujejo od prejšnjega tiska v svincu. Ne bi smeli tudi pozabiti, da gre zdaj na vsako stran Dolenjskega lista pribl. 34 odstotkov več gradiva kot ga je šlo na prejšnjo stran časnika. To pomeni, da pri obsegu 24 strani dajemo bralcem v roke pravzaprav dobrih 33 strani gradiva. To pa je natanko tak obseg, kot smo ga nudili bralcem in naročnikom našega časnika lani od januarja do konca maja. Mnogo je pohval, da so ljudje z listom zadovoljni prav zato, ker je v njem zdaj več branja, pestrejša vsebina pa dela tudi sicer list prikupnejši in za vsakogar zanimiv.
Obljube so torej uresničene, nismo pa brez novih načrtov! Njihovo izpolnjevanje bo v celoti odvisno od razumevanja ustanoviteljev, se pravi 9 občinskih konferenc Socialistične zveze, kot od 9 občinskih skupščin v pokrajini, ki odločajo, kako bo š sofinanciranjem stalnih komunskih strani v letu 1971. Uprava lista je glede dohodkov iz reklame, oglasne ter naročniške službe že lani dosegla gornjo mejo; tu ne moremo ne pretiravati, niti ner pričakovati čudeže.v. Na občinskih oblastvenih kot političnih vodstvih je zdaj, da odgovorijo na vprašanje:
- kakšno in kolikšno obveščanje v pokrajini želimo,
- kakšen Dolenjski list hočemo imeti v naših občinah, in
- kaj bo socialistična skupnost prispevala svojim občanom in članom SZDL, da bi imeli in obdržali sorazmerno ceneno, pa hkrati dobro in zares v sestransko obveščanje.
Nova oblika in pestrejša vsebina časnika nas spodbujata, da obveščanje v domači pokrajini še poglabljamo, razširjamo in vsestransko krepimo.	TONE GOŠNIK
Člani novinarskega krožka na sestankih preberejo svoje spise in se pogovorijo, kako bi svoje pisanje zboljšali ter o čem bodo pisali. (Foto: A. Vitkovič)
Iskrenost v srcih kmečkih otrok
Osnovna šola v Šentrupertu je znana po svoj’em novinarskem krožku — Branko, Zlatka, Poldek, Darinka, Jožica in drugi znajo vse svoje občutke in doživetja napisati preprosto, a tako, da je mnogim všeč
Novinarski krožek na osnovni šoli v Šentrupertu ima že bogato tradicijo. Ustanovili so ga pred desetimi leti, danes pa šteje več kot 20 učencev, ki so s svojim dopisovanjem na radio, v vse mladinske časopise in drugam dosegli že lepe uspehe in dobili veliko priznanj in pohval. Lani so bili edini iz občine, ki jih je republiška Zveza prijateljev mladine povabila na zbor mladih dopisnikov v Velenju.
Šentrupert je miren, idiličen kraj, ki je odmaknjen od glavnih prometnih poti in zaživi le ob praznikih ter sobotah in nedeljah, ko se prebivalci, ki so pretežno zaposleni drugod, vračajo domov na oddih. Prebivalstvo je večinoma kmečko. Otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Šentrupertu, so oddaljeni od šole po uro hoda in več. Zaradi dela na kmetijah in slabih prometnih zvez imajo le malo možnosti za popoldansko izvenšolsko udejstvovanje. Zato jim šola omogoča udejstvovanje v krožkih zjutraj pred poukom ali takoj po pouku.
Člani novinarskega krožka se sestajajo vsak ponedeljek zjutraj pod vodstvom mentorice Danice Zupan, ki o njih pravi:
j,Vse znanje si otroci pridobijo v šoli, zato jim skušamo nuditi čim-več. Otroci so skromni in tihi in neverjetno prizadevni. So iznajdljivi in se tudi potem v življenju dobro znajdejo. Imajo zelo izostren čut za opazovanje drobnih dogodkov okrog sebe, ki jih mnogi sploh ne bi opažih, ob tem pa jih znajo opisati še tako iskreno, da preprosti način njihovega izražanja nikogar na moti. Mislim, daje prav v tem uspeh, ki ga dosegajo s svojim pisanjem."
Člani novinarskega krožka so za svoje dolgoletno dopisovanje v Pionirja, Pionirski list, Kurirčka in pionirske radijske odaje dobili že več diplom in knjižnih nagrad. Veliko nagrad so dobili tudi posamezniki. Najbolj so veseli, kadar vidijo v časopisu objavljen svoj dopis.
„Če ni objavljen, nismo razočarani," pravijo, „ker vemo, da je dopisnikov veliko, in ne pričakujemo, da bodo objavljali samo naše dopise."
Učenci se vključijo v novinarski krožek v četrtem ali petem razredu in traja največja vnema za pisanje do sedmega razreda, ko so ucenci zelo zaposleni s šolskim delom.
Kje najdejo mali dopisniki snov za svqje spise in o čem najraje pišejo?
Branko Markeljc je povedal: „Najraje pišem o sejmih na Veseli gori, kjer je vse tako živahno, in o proslavah v šoli. Posebno rad pišem intervjuje. Ko sem nekoč napisal pogovor z nekim lončarjem, ki tudi prihaja na sejme na Veselo goro, sem napisal vse, kar mi jc povedal zanimivega, le imena nisem zapisal. Navadno si za intervju doma prej pripravim vprašanja, potem pa grem k tistemu človeku, s katerim se hočem pogovarjati,.skupno sprijatelji.
Velenju.
Doslej me še nihče ni odpravil brez odgovora."
Zlatka Zgonc: „Rada imam naravo, rože in živali. Sedaj se pripravljam, da bom napisala daljši sestavek o tem, kako si je oče prizadeval za asfaltiranje cest v Šentrupertu, in o napredni vasici Vrh, kjer so najprej volili vsi vaščani. Pišem najraje o dogodkih doma v družini."
Poldek Jurglič: „Najbolj me zanimajo športni dogodki in o tem tudi najraje pišem. Rad hodim na prireditve in opazujem ljudi. Tako marsikdaj opazim to, česar drugi niso videli."
Darinka Huč: „Kot predsednica novinarskega krožka imam nalogo, da spodbujam člane k pisanju in jih opozarjam na dogodke. Sama najraje pišem o svojem domačem kraju Rakovniku, o trgatvi, o svojih domačih ter o srečanjih v živalmi. Najraje pa pišem o svojem 6-letnem bratcu."
Jožica Umek je dobila prvo nagrado za najbolj iskreno napisan spis v nagradnem natečaju „Tistega lanskega dne ..ki ga je v januarju razpisal Dolenjski list: „Nagrade sem zelo vesela, ker je nisem pričakovala. Denar bom spravila za šolske potrebe. Napisala sem, kako mi je umrla mama. Sedaj smo že dobili drugo mamo, ki je z nami zelo dobra. Še nikoh nisem dobila na-. grade, zato sem se še posebno razveselila."
Jezik teh otrok je preprost in včasih precej okoren, vendar je iz vsake besede čutiti iskrenost in veliko voljo do pisanja. Pišejo o drobnih dogodkih, ki jih odrasli ne opazijo več, ker imajo druge skrbi, oni pa jih doživaljajo po svoje, se vanje poglobijo in opišejo tako, kot jih odrasli ne bi več znali. V čem se razlikujejo od svojih vrstnikov v mestih? Predvsem po svoji skromnosti in občutku za drobne dogodke.
Nekega dne bodo tudi ti otroci odšli za kruhom, morda v večja mesta,- daleč od doma, ter v šole, kjer bodo spoznavali drugačno življenje. Morda bo komu izmed njih prav sodelovanje v novinarskem krožku pripomoglo, da se bo v večji meri posvetil pisanju.
A. VITKOVIČ
Bitka za petletni načrt
Trimesečna bitka za sprejem novega petletnega načrta javnih del za obdobje 197^ do 1977 in za sprejem ponovnega krajevnega samoprispevka je častno dobljena. Nihče ni pričakoval, da bodo ljudje v gospodarsko dokaj zaostali občini, kjer imajo poprečne osebne dohodke za 20 odst. manjše, kot znaša slovensko poprečje', tako enotni v prizadevanjih za napredek.
Medtem ko sedanji 4-letni samoprispevek še teče, so se občani že odločili za novega ter s tem izpričali veliko družbeno zavest. Akcija pomeni hkrati velik politični uspeh organizacij, ki so se pod okriljem Socialistične zveze zavzemale za samoprispevek, vedoč, daje to edina možna pot k hitrejši izgradnji zaostale infrastmkture.
Tako bo do leta 1977 porabljenih za raza komunalna dela 29 milijonov dinarjev. Moderniziranih bo več cest, zgrajenih precej vodovodov, elektrificiranih več vasi in zgrajenih nekaj objektov turističnega in kulturnega značaja. Razumljivo, da s tem komunalna problematika še daleč ne bo urejena, saj se trenutno v
črnomaljski občini komaj 40 odst. prebivalstva oskrbuje z zdravo pitno vodo, več kot polovica vasi nima trofaznega toka, več kot 80 odst. cest od 1. do 3. reda pa je makadamskih in slabo vzdrževanih.
Veliko razumevanje za skupen komunalni napredek kažejo tudi delovne organizacije, saj so na zborih volivcev po podjetjih povsod sprejeli sklepe, naj se delavski sveti odločijo za 0,5-odstotni prispevek od izplačanih neto osebnih dohodkov. Tako se bo zbralo v petih letih poleg
2,750.000	din samoprispevka še 5 milijonov dinarjev prispevka iz kolektivov. To bo osnova, h kateri bo občinska skupščina iskala dodatna sredstva kot posojila iz republiških skladov in bank.
Občani črnomaljske občine so na nedavnih zborih volilcev z visoko udeležbo kot z enotnim glasovanjem v prid akciji napredka znova dokazali izredno požrtvovalnost, kakršno pogrešajo v Sloveniji v veliko bolj razvitih območjih. Prav zato z vso pravico pričakujejo razumevanje pri dodeljevanju posojil in s tem podporo manj razvitim območjem, h katerim spadajo. Prav gotovo je občinska skupščina z družbe n o-poli-tičnimi organizacijami vred, z domačim gospodarstvom in delovnimi ljudmi mobilizirala vse lastne sile, da bi jih Čimprej izbrisali iz spiska nerazvitih.
RIA BAČER
Ostreje proti kriminalu!
NAGRAJENA PISMA
Uredniški odbor Dolenjskega lista nagrajuje nekatere izmed odgovorov oz. ocen nove oblike in in vsebine Usta ter se nagrajencem in vsem drugim lepo zahvaljuje za sodelovanje ter tovariško pomoč. Nagrade bodo dobili:
Franc Luzar, Gabije 109, p. Brusnice — 100 din;
Milivoje Jaranovič, Brežice, p. p. 48 - 50 din;
Janez Rangus, Knjaževac - 50 din;
Ivan Gornik, Grabrovec 12 pri Metliki - 50 din;
Jože Križ, p. Kuželj ob Kolpi - 50 din.
Tudi vnaprej se nagrajencem in drugim dopisnikom priporočamo za sodelovanje!
stega
iškega
dne
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali saniK
Umrla mi je mama \
Takp.aa Hnn kot pa bom onisala. nc bom več doživela.	4^
Takega dne, kot ga bom opisala, nc boni več doživela. _
Nekega dne je moja mama zbolela. Drugi dan smo odšli po zdrav- J nika. Ko je prišel, ji je dal zdravila proti bolečinam in glavobolu. ^ Kmalu se je počutila veliko bolje, vendar je očetu rekla, naj ne gre v ^ službo. Oče pa je v službo vseeno odšel, ker se je bal, da mu ne bi znižali plače.	.....
Pri nas je bila takrat tudi mamina sestra. Ko sem prišla iz šole, ser.: odšla k mamini postelji in dolgo sva se pogovarjali, kako bo, ko bomo šli na počitnice. Potem smo se otroci dogovorili, da gremo na travnik po regrat. Če bi odšli takoj, bi mamo našli ob vrnitvi že mrtvo, tako pa je umrla v naši prisotnosti.
Ce ne bi bilo mamine sestre, bi štirje otroci ostali sami pri mrtvi mami- Takoj smo odšli po zdravnika, a bilo je že prepozno. Stekla sem v vinograd po.sovaščanko, daje mamo preoblekla in jo položila v posteljo.
Kmalu so ljudje po vasi govorili, da je naša mama Umrla. Nekateri niso mogli verjeti. Sele ko sojo videli mrtvo, so verjeli.
Bilo mije zelo hudo. Tega dne ne bom nikoli pozabila.
. JOŽICA UMEK, novinarski krožek na osnovni šoli Šentrupert
Rešeno življenje
Bila sta dva dneva v avgustu: ponedeljek in torek. Dneva kot vsi drugi v tednu, pa vendar bolj razburljiva, ker sta odločala o usodi dveh življenj. Tu se pričenja moja zgodba, ki mi bo še dolgo ostala v spominu.
Prvič sem nosila pod srcem bitje, ki sem ga pričakovala z vso ljubeznijo proti koncu meseca.
Tistega usodnega ponedeljka sem nenadoma začutila bolečine v križu. Ko bolečina nekaj časa le ni popustila, sem spoznala, da bom rodila predčasno. Obšel me je strah, kajti bila sem sama doma: možje zjutraj odšel v službo, tast pa po opravkih. Do zdravnika je bilo dobri dve uri hoje.
Brez odlašanja sem se odpravila k možu. Bolečine so postajale vedno močnejše, in preden sem prišla do njega, so rahlo popustile. Popadke sem imela že štiri ure.
V	službi pri možu so razumeli, kako je z menoj, in so moža takoj pustili z mano, da je poklical rešilni avto. Toda zaman je klical tri reševalne postaje, ker nikjer niso imeli prostega avtomobila. Ostala iai je edina možnost, da grem v porodnišnico z vlakom.
•	Prišla je noč. Za mnoge je bila čas počitka, jaz pa sem vedela, daje zame prišel usodni čas. Proti jutru sem še vedno čutila bolečine, vedno bolj pa se je v meni porajal tudi strah, da bom otroka izgubila. Danilo se je že, toda ni bilo še nikakršnega upanja, da bom rodila. Ob sedmih zjutraj sem bila že popolnoma brez moči, kajti 24 ur popadkov me je izmučilo do onemoglosti.
Vožnjo sem prenašala mirno, ker se nisem želela izdati pred potniki, toda mož le ni mogel skriti bojazni. Končno sva prispela v porodnišnico. Poslovila sva se. Sprejele so me sestre v belem. Okrog sebe sem videla le bele stene in dolge hodnike.
Zdravniki so se odločili za carski rez. Odpeljali so me v operacijsko sobo in čez nekaj minut sem že tonila v sen. Toda že čez dobre pol ure sem v polsnu premišljevala, kaj se dogaja z menoj. Slišala sem samo vprašanje in hkrati oster zdravnikov ukaz: „Ali imate kri? Hitro kri!“ — ,,Puls se ustavlja, pomodrela je!‘‘
Čutila sem, da mi masirajo noge in roke. Torej sem le še pri življenju! Zavedla sem se le toliko, da sem vprašala za otroka. Povedali so mi, daje deklica in da je z njo vse v redu. Bila sem jim hvaležna, oni pa so se še vedno borili za moje življenje.
Spet sem bila na vozičku, s katerim so me peljali v operacijsko sobo. V žilo na roki sem dobivala transfuzijo krvi.
„Spet boste zaspali,“ sem še slišala glas.
Zbudila sem se v šok sobi. Še sem v žilo dobivala kri. Zagledala sem se v stekleničko s cevko in opazovala kapljice krvi, ki so polzele vame in mi vlivale upanje, da bom rešena.
SANDRA DERMELJ, Hrušice 11, Šentjanž na Dolenjskem
Pri zobozdravniku
Zdrznila sem se kot iz sanj. Stala .sem pred velikimi vrati, nad katerimi je pisalo: „Zdravstveni dom“. V ustih me je skelelo vedno bolj. Zob meje strašno bolel.
Stopila sem v čakalnico, kjer so sc gnetli ljudje. Oddala sem zdravstveno izkaznico in čakala.
Drugi ljudje so se prerivali, da bi prišli prej na vrsto, na stol, ki sem mu jaz rekla „mučilni stol“. Bila sem nestrpna od bolečin in čakanja. Sestra je klicala po imenih. Nestrpnost sem opazila tudi pri drugih ljudeh. Ko sem zaslišala svoj priimek, sem bila zmedena kot človek,
ki nc vidi in ne sliši, kaj se godi okrog njega.
Zdravnik mi je prijazno pokimal, naj sedem, jaz pa sem se vedno stala. Šele ko mi je rekel drugič, sem se usedla. Zdravnik mi je nekaj časa pregledoval zobe. Lica so mi bledela. Zaprla sem oči, od bolečine sem se kar tresla.	•
Zdravnik je vse to videl, zato je malo prenehal z vrtanjem, ko pa sem si nekoliko opomogla, je nadaljeval. Zdravnik mije z iglo opekel ustnice. Opekline so bile hude. Nemo sem odšla domov, opekline pa so postajale vse hujše. Bolečine sem dolgo trpela. Minilo je precej časa, preden so ponehale.	_
1	1	VALCKAGRIL,
učenka osnovne šole
•	v Vavti vasi
POI SLEDOVIH NEKEGA ŽALOSTNEGA LANSKEGA DOGODKA
Ali res samo .lažje telesne poškodbe'?
Ljudje na Radoviči in v okolici ne morejo pozabiti, da je Nikola Borovac umrl tako žalostne smrti, dan prej pa je opravljal še težka kmečka dela — Kaj se skriva za gnusnim pretepom nezaščitenega kmečkega delavca? — Gre res samo za »slabosti srca in pljuč«?
Z Radoviče in njene okolice smo že pred objavo članka „Kaj hočejo pisci anonimnih pisem“ (glej Dol. list z dne 11.2. 1971) dobili in slišali razne ustne pripombe ljudi glede smrti Nikole Borovca. Zdaj smo prejeli tudi pismo z naslovom „Odmev na članek: ,Kaj hočejo pisci anonimnih pisem? katerega pisec želi ostati neimenovan, pri tem pa pravi: „Tudi mene bi lahko prišla omenjena človeka pretepat, pa ne bi bila morda nič kaznovana, četudi bi me ubila. To bi bile samo Jažje telesne poškodbe’ - saj veste, kako je: volka se vsak boji in tudi jaz se ga bojim . • Na željo poštenih prebivalcev Radoviče pismo skoraj v celoti objavljamo.
,,Ali je to res mogoče? To naj bi bile lažje telesne poškodbe? Vsak, kdor je videl Nikolo Borovca pred pretepom in po njem, se zgrozi, ko prebere članek v zadnjem Dolenjskem listu na 10. strani.
Ali je sploh mogoče, da bi kdorkoli zagovarjal tako umazano početje nad človekom, ki ni nikomur ničesar naredil? Da, zgodilo se je 5. novembra, ko se je stemnilo. Nikomur nič krivega Borovca sta Hinko Bajuk in Ivan Matekovič tako pretepla, da si ni bil več podoben. Njegov obraz je bil ves marogast in moder od udarcev. Otekline so bile tako močne, daje njegova glava bila
videti še enkrat večja, kot je bila v resnici. Tudi drugod po telesu je bil otečen od udarcev. Mar so številni udarci z batinami po človeku, posebno po njegovi glavi, samo ,lažje telesne poškodbe’? Zdravniki so ugotovili, da je imel Nikola več smrtnih udarcev.
Pretepeni in prestrašeni Nikola, na katerega so pretepači vrgli še gnojni koš, je do zadnjega dne pomagal ljudem pri poljskih delih. 5. novembra je ležal na poti nekaj ur, dokler ga ni rešila ženska, ki je šla na Krašnji vrh iz nočne službe; okrog polnoči ga je spravila izpod koša. Še najbolj zdrav in močan člo-
»Sem naredil prav?«
Zdaj je čas zimskega škropljenja sadnega drevja. Ivan Hribšek z Malega Kamna pri Senovem nas zato prosi naslednje:
„Žvepleno apneno brozgo sem skuhal po nekem starem receptu in vas prosim za nekaj pojasnil. Skuhal sem jo tako, da sem porabil 4 kg žvepla v prahu, 5,4 kg gašenega apna in 20 litrov vode. Vse to sem dobro zmešal in skuhal v železnem loncu, v katerem je mešanica vrela tri četrt ure. Kolikor vode je povrelo, sem jo še dolil. Nasiednji dan sem vse premešal in natočil v steklenice. Zdaj ne vem, koliko odstotna je ta broz-'ga, oziroma koliko odstotkov tega pripravka naj mešam z vodo. da bom dobil pravo škropivo za hruške in jablane. Prosim vas, da mi na kratko odgovorite na ta vprašanja, ki bodo mogoče zanimala tudi druge lastnike sadovnjakov."
ODGOVOR:	Žvepleno apnen^
brozga, ali kot jo z drugim imenom imenujemo, kaliforijska brozga, je bila sestavljena v pravilnem razmerju. Naš znani strokovnjak za varstvo kmetijskih rastlin dr. Franjo Janežič svetuje enako sorazmerje
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom ^ ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer nc pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
POJASNILO
Na pismo 19 žužemberških občanov, objavljeno v Dolenjskem listu 4. februarja 1971 na strani 7 z naslovom „Doklej še nasilje", odgovarja Uprava javne varnosti Novo mesto:
Oddelek milice v Žužemberku je v letu 1970 na predlog oškodovancev trikrat ovadil Jožeta Longarja javnemu tožilcu zaradi ogrožanja varnosti in povzročitve lahke telesne poškodbe, dvakrat pa ga je prijavil sodniku za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru.
Stranke so že na prvi obravnavi pri sodišču umaknile predloge in se s tožencem poravnale; s svojim pričevanjem so zadevo ublažile tudi pri sodniku za prekrške. Zato sta sodišče in sodnik za prekrške postopke ustavila.
Narejeno je bilo vse, kar se v okviru pristojnosti službe javne varnosti da storiti. Ostale zadeve iz medsebojnih razprtij so civilnopravnega značaja.
Uprava javne varnosti Novo mesto
Berite »Dolenjski list«
žvepla, gašenega apna in vode. Priporoča tudi, da brozgo kuhamo v železnem kotlu, in ne v bakrenem. Za zimsko škropljenje potrebujemoi 20 do 25 odstotno žvepleno apneno' brozgo. To pomeni, da skuhani in ohlajeni brozgi dodamo še približno štirikrat toliko vode. Na ta način dobimo pravilno koncentracijo. Dodati je še treba, da ta koncentracija ustreza le za zimsko škropljenje, drugaiče pa je poleti, ko smemo uporabljati le 2-odstotno razstopino.
Inž. M. L.
vek bi zbolel, če bi ves pretepen ležal nekaj ur na mrzlih tleh. Kako ne bi zbolel Nikola, ki je imel verjetno že načeto zdravje, ker je preveč pil. Res je, rad je pil, posebno žganje. Vendar bi takemu človeku bilo treba pomagati z nasveti ali kako drugače.
Vprašujem se: mar je pošteno in moško, da gresta dva človeka za svojo zabavo (ali pa ne vem čemu) pretepat človeka? Vsem ljudem sc zdi čudno, da se je tako globoko spozabil ravno Ivan! Naše socialistično in partijsko načelo je vendar človekoljubnost in pomoč. Zato menimo, da bi bilo treba Matekoviča še strožje kaznovati.
Strokovnjak - izvedenec, ki bi bil videl pokojnega Nikolo pred pretepom in po njem, bi dal pač drugačno izjavo. Dobro vemo, da Nikola ni bil smrtno bolan, ko so ga pretepali, saj je še prejšnji dan opravljal težka kmečka dela. Verjetno mu je alkohol res načel zdravje, toda Borovac bi skoraj gotovo živel še leto, dve, morda tudi pet -kdo ve? Sodni izvedenec-strokov-njak, ki je ugotovil, da je Nikola umrl za pljučnico, bi moral tudi povedati. da je bolezen nastala kot posledica pretepanja in večurnega ležanja na mrzli zemlji. Morda bi moral tudi povedati, da bi Nikola še danes živel in pomagal ljudem* če. ga ne bi bili tako hudo napadli in pretepli. Strokovnjak bi moral verjetno tudi povedati, da do kraja izmaličen
človek, ki si ni več podoben, ne sp'-da med ,lažje telesne poškodbe’.
Tako je mnenje vsakega poštenega in pravičneg človeka na Radoviči in v okoliških vaseh. Če bosta Ivan in Hinko odgovarjala le za lažje telesne poškodbe, bo to krivica, kakršne ljudje ne pomnijo. Ljudje ne želijo, da bi dobila pretepača najstrožjo kazen (vsaj večina ljudi ne). Ljudje pa zahtevajo, naj bo kazen pravična in naj izmaličenega človeka, ki je umrl za posledicami pretepa, ne smatrajo pristojni organi za lažjo telesno poškodbo.
Zakaj zadnji članek ni omenil Ivana in Hinka s celim imenom? Saj nista več mladoletna (eden ima 39 let, drugi 19 let). Živali ne smemo tako pretepati, kaj pa človeka? Pogled na pretepenega in prestrašenega Nikolo je bil v resnici grozen, in to naj bi bile res samo lažje telesne poškodbe? Če se za tem kaznivim in 'nizkotnim dejanjem skriva kaj drugega, naj sc stvar razčisti! Tako menijo ljudje.
Na Radoviči pa mislimo tudi tole: en sam človek, sodni izvedenec, ne zna več kot vsi Radovci in okoličani. Po vseh načelih bi moral tudi on upoštevati mnenje mnogih ljudi!
Čudno je, da sta oba napadalca v začetku tajila, da sta pretepla Borovca. Če bi ga res samo lažje poškodovala, tega prav gotovo ne bi nikoli zanikala. Vse napisano je popolnoma resnično in ni zraslo ha mojem vrtu. O tem se lahko prepričajo novinarji iz vse države. Takšno je mnenje vaščanov Radoviče in okoličanov. Radoviča je žal znana že od nekdaj, da je pre te paška vas. Te ,,lažje“ telesne poškodbe ji bodo dale novih moči!
•	N. N.
Radoviča
S
1	VISOKI C bonbon	\
|	je ŠUMIJEV bonbon	j
■	■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■H
f*o m « a j m o Jfethi
UGODEN ODGOVOR IZ ZASEBNE ZAHGĐNONEMŠKE
KLINIKE
Prišlo je težko pričakovano pismo!
Dr. med. Hans Selzer pričakuje Jelko Lavrič 25. aprila 1971 na svoji zasebni kliniki za multiplo sklerozo v Schonmunzachu (Schwarz-wald) — Nemški zdravnik presenečen nad človekoljubnostjo naših ljudi — Lepo darilo v Jelkini hranilni knjižici od DBH: 1.889,93 din posebnih obresti! — Najnovejše stanje: 60.062,63 din zbranih prispevkov!
V	ponedeljek, 15. februarja, smo iz Schoenmuenzacha (Zvezna republika Nemčija) dobili ljubezniv odgovor gospoda dr. med. Hansa Selzerja, lastnika zasebne klinike za multiplo sklerozo. Uredniku našega lista sporoča predstojnik klinike naslednje: „Prisrčno se zahvaljujem za vaše pismo od 2. februarja 1971, v katerem ste mi pisali o pretresljivi žgodbi gdč. Jelke Lavrič. — Bil sem, pošteno povedano, presenečen, da so na svetu še dobri ljudje, ki hočejo bolnemu človeku pomagati do zdravja. — Na podlagi vašega pisma sem takoj rezerviral posteljo, in sicer od 25. aprila 1971 dalje za tri mesece. Mislim, da bo najbolje, če omogočim gdč. Lavričevi 2 zdravljenji po 3 mesece. — V upanju, da boste kmalu potrdili postavljeni termin, vas prijateljsko pozdravljam in se ponovno najlepše zahvaljujem za poslane časopisne izrezke.
Jelko Lavrič smo po njeni mami takoj obvestili z razveseljivo novico. Jelka je že prejšnji teden med drugim rekla mami: „Rada bom šla na zdravljenje, hkrati pa se ga bojim . . .“. Spet smo pisali v Nemčijo in sporočili kliniki, da se Jelka Lavrič zahvaljuje za ljubeznivo obvestilo dr. Selzeija in da bo konec aprila prišla na zdravljenje. Več o tem v kratkem.
Z denarnimi nakaznicami so v zadnjem tednu poslali za Jelko: Marija Šepetave, Gregovce, 50 din, kolektiv kuhinje tovarne „Iskra“ v Semiču 280 din. Julka Komljanec iz Osrečja pri Škocjanu je zbrala med svojimi vaščani 80 din, Marija Vovk iz Mosta je zbrala med vaščani Mosta pri Mokronogu 130 din, Ivanka Grabrijan, Loka pri Črnomlju 100 din, Marica Zupančič, Muhaber 30 din, Marija Zalokar, Blanca 10 din, Ana Baškovič, Ana Marn in Kristina Levstik, vse iz Cerkelj ob Krki: 40, 20 in 20 din, neimenovani iz Ljubljane 100 din.
Pri blagajni našega lista so zadnji teden oddali za Jelko: študentki Marica Žiberna in Sonja Kralj sta med vaščani Brusnic zbrali 337 din, Marija Vrtačič je zbrala v kolektivu tovarne Labod v Novem mestu
1.030	din, Rozalija Šmalc iz Zaloga 30 din, Marija Suhi iz Novega mesta 50 din, Katjuša Bor-san iz Novega mesta 20 din, Sabina Kovačič iz Čužnje vasi je zbrala med vaščani Čužnje vasi, Drečjega vrha, Jelševca, Lakenc in Male Strmice 135 din, neimenovana iz Novega mesta 10 din, Marija Štravs z Broda 100 din,
Feliks Štravs iz Celja 100 din, Darinka Medved iz Mačkovca je zbrala med vaščani Mačkovca 420 din, Albina Hrovat z Broda 20 din, neimenovana iz Globočic pri Kostanjevici 20 din, Stanka Šporar iz Straže 100 din, Ani Žukovec s Pluske 20 din, Marija Junkar in Jožica Bizjak z Rake sta poslali v pismu 20 din in en dolar, skupno torej 35 din.
Na žiro račun Dolenjskega lista so poslali za Jelko: Anto nija Jelinek iz Ljubljane 60 din, Ivanka Janežič z Mirne 129 je nabrala pri stanovalcih v naselju Roje-Mirna 564 din, kolektiv trgovine Mercator, PF Gradišče, Trebnje, je zbral 440 din, kolektiv trg. podj. Dolenjka v Novem mestu 200 din, učiteljski kolektiv osnovne šole Semič 470 din, Alojz Mikec in Franc Udovč iz Stopič 30 din. krajevna organizacija Rdečega križa Drašiči 190 din.
V	Dolenjski banki in hranilnici so te dni v hranilni knjižici Jelke Lavrič pripisali tudi
1.889,93 din, kar predstavlja 6 % obresti valorizirane vloge, ki jo je Jelka imela v tej banki 24. januarja letos.
Do ponedeljka, 15. februarja 1971 dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič že 60.062,63 din. Vsem: iskrena hvala!
DOLENJSKI LIST
FJoiltura
in
izobra-
ževanje
S polic Cankarjeve založbe
Z znanim delom kanadske pisateljice Mazo de la Roche - Začetek Jalne, Mary Wakefield, Jalna - nas seznanja Cankarjeva založba v treh knjigah. Prvo je prevedla Zoja-Sku-šek Močnik, drugo Maja Kraigher in tretjo Katarina Puc. Obširna „družinska kronika41 govori o dolgi zgodovini Whiteoakov - od vojaške postojanke Jalne v Indiji do potovanj na Angleško, Irsko in preselitve v Novi svet, kjer zraste v osrčju Kanade ognjišče mlade družine: Jalna. Roman je pisan toplo in prisrčno, poln lepih opisov narave, ljubezni in preprek, pa tudi hotenj in čustvovanj rodov, ki ustvaijajo Jalno.
V	zbirki BIOS nam je založba postregla tokrat z zgodovinskim branjem: Američanka D. G. Mcguigan predstavlja „Habsburžane privatno14, angleški diplomat Duff Cooper pa premetenega politikanta in diplomata „Kneza Talleyranda44. Mcgui-ganova piše sončno družinsko kroniko Habsburžanov za skoraj 500 let nazaj.
Cooprov Talleyrand, ki je bil 10 let tudi Napoleonov minister, je pisan tak, kot je bil Talleyrad v resnici: pretkanec, politikant in diplomat, Ki se je proslavil tudi na dunajskem kongresu. Habsburžane je prevedel Lojze Uršič, „Talleyranda44 pa France Pipan.
DREVI: „IGRA V ŠTIRIH“
Nocoj ob 19.30 bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo v novomeškem Domu kulture „Igro v štirih - kdo dobi44, ki jo je napisal W. D. Home. To bo prireditev za abonma in za izven. Igra bo prej, kot je bilo objavljeno na plakatih* ker je premiera „Krčmarice Mirandoline44, napovedana za jutri zvečer v izvedbi domačega amaterskega gledališča, preložena na kasnejši dan zaradi smrti v družini enega glavnih igralcev.
NOVO MESTO: „SONETNI VENEC“
Na osrednji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika je igralka Mihaela Šaričeva 12. februarja zvečer v novomeškem Domu kulture mojstrsko recitirala „Sonetni venec44 Franceta Prešerna. Ta interpretacija Prešernove poezije je bila nedvomno ena najboljših, kar smo jih slišali v Novem mestu. Igralka Ša-ričeva, Prešernova nagrajenka zadnjega desetletja, je tenkočutno prikazala vse čustvene razpone v tej ne-prekosljivi Prešernovi mojstrovini. Na večeru je sodeloval tudi Dolenjski oktet.
MOKRONOG: PROSLAVA KULTURNEGA PRAZNIKA
Lep spored za proslavo slovenskega kulturnega praznika je pripravilo mokronoško prosvetno društvo „Emil Adamič44. Nastopil je domač pevski zbor, trebanjska godba na pihala se je predstavila s koncertnimi skladbami, spored pa so dopolnjevali še z recitacijami. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so s ploskanjem nagradili nastopajoče.
VECF.R POEZIJE - V Dolenjski galeriji je bil na Prešernov dan večer poezije. Člani novomeškega amaterskega gledališča so v celovečernem sporedu predstavili pesmi Vladimira Bajca, Ivana Perhaja in Ivana Zorana. Literarni nastop je naštudiral režiser Marijan Kovač. Žal je bila prireditev zaradi prepozne obveščenosti občinstva slabše obiskana, kot bi lahko bila.
RADIJSKI KONCERT - 14. februarja je bil v Šentjerneju koncert iz naših krajev. Na tej javni radijski prireditvi je nastopil tudi Šentjer-nejski oktet.
SATIRIČNI VEČER - Novomeško amatersko gledališče pripravlja za spomladi satirični večer „Negujmo klopotce44, za katerega je tekst napisal Vladimir Bajc. Bajc je pripravil tudi glasbene vložke, ki bodo popestrili to prireditev, zlasti pa je pripravil glasbeno opremo za številne songe. Kaže, da bodo Novo-meščani ta večer lahko videli šele aprila. To bo v zadnjem času prva satirična prireditev na novomeškem odru, ki jo bodo pripravili domačini brez pomoči od drugod.
Črnomelj izjema - Kot je
znano, se je do zdaj v republiško združenje gledaliških amaterskih
Tone Kralj: PUST (lesorez, 1954) — S slikarjeve retrospektivne razstave v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici 1970
Viniški rojak dopisni član SAZU
Priznanje prof. dr. Otonu Berkopcu, Belokranjcu, ki že desetletja dolgo razširja in popularizira slovensko književnost na Češkem
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pred kratkim izvolila dva nova dopisna člana. Eden od teh je prof. dr. Oton Berko-pec iz Prage, viniški rojak in novomeški maturant, ki velja na Češkem že desetletja dolgo za neuradnega slovenskega kulturnega
atašeja.
SAZU je s to izvolitvijo dala našemu rojaku, višjemu znanstvenemu sodelavcu Češke akademije znanosti in umetnosti (dela v oddelku za literarno zgodovino in bibliografijo sla-vik), zasluženo priznanje za izredno poslanstvo pri obojestranskem presajanju kultur.
Dr. Berkopec namreč ni samo bibliograf: s številnimi članki, eseji, zapiski in kritikami o slovenski književnosti ni samo opozarjal, ampak tudi populariziral slovensko besedno umetnost v najboljšem pomenu besede. Nedvomno je njegova zasluga, da se je pozna/anje slovenske književnosti in kulture v zadnjih štiridesetih letih prav pri Čehih tako razširilo in poglobilo.
Sam je ves čas marljivo prevajal in tako predstavil češkemu bralcu v njegovem jeziku nekatera Cankarjeva' prozna dela. Pripravil je antologijo slovenske poezije v češčini (Zvezde nad Triglavom), izdal antologijo v češčino prevedenih južnoslovanskih ljudskih pesmi, sestavil bibliografijo Franceta Prešerna v češki književnosti, pisal uvode k češkim prevodom iz slovenske literature itd.
Berkopčevo delo je obsežno in raznoliko. Brezpomembno ni tudi njegovo literarno ustvarjanje. Sodeloval je pri dijaških listih v Novem mestu, kjer je na gimnaziji tudi maturiral, in kasneje v vrsti revij, ki so tedaj izhajale na Slovenskem: v Mla-
diki, Domačem prijatelju, Novem času, Svobodni mladini, Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Umetnosti, Obzoijih, če naštejemo le nekatere.
Prof. dr. Oton Berkopec je Župančičev rojak: rodil se je 1906. leta na Vinici v Beli krajini. Po maturi je odšel v Prago študirat, nakar je doktoriral in dobil tam tudi zaposlitev. Čeprav mu je Češka postala nov dom, svoje domovine ni pozabil. *	I.Z.
Misli na prelomnici
Na zboru kulturnikov v Šmarjeških Toplicah so ugotovili, da kulturne skupnosti ne bodo instrumenti, na katerih bi brenkali stare melodije. Vse se mora spremeniti, celo definicija, kaj je kultura. Kultura je torej na prelomnici ...
MILOŠ POLJANŠEK, predsednik republiškega prosvetno-kulturnega zbora: „Do zakona smo ugotavljali, da imamo dve kulturi: splošno (zapostavljeno) in republiško (privilegirano). Zakon je to dvojnost že odpravil, zdaj pa jo moramo še ljudje. Zlasti je treba učinkovito nastopiti proti kulturi za izbrance, tako imenovani elitni kulturi. Zoper tako kulturo je v svetu sicer veliko nerazpoloženje: v Franciji je 1 znana Maulrauxova akcija, podobno je v Nemčiji, na slabosti elitne kulture so opozorili na sestanku UNESCO v Benetkah. Skratka, povsod so spoznali, kako nujni sta decentralizacija in demokratizacija kulture.44
PETER TOŠ, podpredsednik ZKPO Slovenije: „Zveza kulturno prosvetnih organizacij bo morala skrbeti za to, da bo sleherna kulturna skupnost res kulturni parlament. To je bila vselej organizacija z nalogo razvijati interese za kulturo, in ne le povezovalka društev. Zato v času, ko se pripravljamo na ustanovitev kulturnih skupnosti, ne bi smeli zastavljati vprašanja, ah bo ZKPO poslej sploh še potrebna. Mislim, da bi bila ZKPO lahko dobra vez med kulturnimi interesi posameznikov in načrti za razvoj kulture.44
BORIS SAVNIK, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev novomeške kulturne skupnosti: „Prišli smo v čas, ko se moramo vprašati, kaj je kultura. Ali je to res samo branje knjig, uprizarjanje iger, organizacija koncertov? Ali ni to tudi, preprosto povedano, odnos do človeka, skupine, dela, delovne organizacije, do samega sebe? Ob sploš-
nem napredku (gospodarstva) smo bili prepričani, da se bo kultura sama premaknila naprej. Zdaj pa vemo, da je streljal v prazno, kdor. je tako mislil...“
RUDI HRVATIN, tajnik pevskega zbora DPD Dušan Jereb: „Do zdaj smo kulturo na splošno previsoko usmerjali, prednost so imela večja središča. Pozabljali pa smo na podeželje, kjer je zlasti manjkalo pevovodij, režiserjev in drugih sposobnih ljudi. Mislim, da bo morala kulturna skupnost prav vzgoji kadrov posvetiti vso pozornost.44
FRANC BEG, predsednik občinske konference SZDL: „Poleg zbora DPD Dušan Jereb, Šentjemejskega in Dolenjskega okteta v novomeški občini drugih takih skupin skorajda nimamo. Prepričan sem, da so v občini še kje ljudje, ki bi radi prepevali, pa nimajo vodij. Mislim, da je naloga poklicnih ustanov, da preskrbijo kadre.44
ROMAN ČELESNIK, predsednik ZKPO Novo mesto: „Včasih je bil vsak prosvetni delavec tudi kulturni delavec. Danes tega ni ah pa so samo častne izjeme.44
ADI GRUDEN, predsednik slovenskega društva „Triglav44 v Karlovcu: „Mislim, da na podeželju in v mestih ne bi smelo biti učitelja, ki ne' bi bil tudi kulturnik.44
STANE ZUPANČIČ, predstavnik ZMS: „Ugotavljamo, da postane izobraženec, ko pride iz šole na delovno mesto, le del industrije, drugo ga ne zanima.44
MILOŠ POLJANŠEK: „Nesporno je, daje Novo mesto kulturno žarišče Dolenjske, vendar pa si mora to vlogo še utrditi. Dobilo naj bi vlogo, kot jo je imelo v preteklosti. Osebno sem se ves čas zelo zavzemal, da bi ustanovili pokrajinske kulturne skupnosti. To pa se ni zgodilo, ker so se bogatejši zbali, da bi morali podpirati šibkejše.44
IVAN ZORAN
Recital v počastitev kulturnega praznika
Na literarnem večeru v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v Krškem so brali svoja dela: Ivanka Hergold, Janja Kastelic, Vladimir Bajc in Ivan Zoran — Domači ustvarjalci v DOLENJSKIH RAZGLEDIH
V	čitalnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem so v torek, 9. februarja, z recitalom počastili slovenski kulturni praznik. Marjanca Uršič, ki vodi knjižnico, čitalnico in galerijo, je pozdravila pred gosti, domačimi od-
raslimi poslušalci in mladino Ivanko Hergold, Janjo Kastelic, Vladimira Bajca in Ivana Zorana.
Ivan Zoran iz Novega mesta je bral svoje novejše pesmi - in presenetil; zdi se, da zdaj širše zajema iz
Prešernovi nagrajenci
Prešernovo nagrado za leto 1971 dobilo pet, nagrado Prešernovega sklada pa 11 ustvarjalcev
Pred kulturnim praznikom so v Ljubljani podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada kulturnim in drugim ustvarjalcem za izredne dosežke.
skupin včlanilo z našega območja le kultumo-prosvetno društvo „Miran Jarc44 iz Črnomlja. Natančnega pregleda o članstvu pa še ni V Novem mestu ustanovljeni pokrajinski pododbor tega republiškega združenja se do zdaj tudi šc ni sestal in izbral vodstvo, čeprav je republiški odbor želel, da bi to opravili do konca februarja in se dogovorili tudi za delovni načrt. Menda ne bo ostalo pri začetnem navdušenju za to organizacijo ...
PREMALO IZRABLJENA KNJIŽNICA - Dramska knjižnica pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost, edina te vrste na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju, ima več kot 2.000 knjig z besedili klasičnih, ljudskih in sodobnih iggr. Če smo s številom knjig lahko zadovoljni, pa ne moremo biti s „prometom 4 te knjižnice, saj iz-
Eosoja, kot kažejo podatki, niti pri-ližno ni takšna, kot bi lahko bila. Knjižnica je še vse preveč „zaprta44, dramske skupine, ki trošijo denar za nabavo tekstov v drugih krajih, zanjo še vse premalo vedo. Najbrž Novo mesto ni tako majhen kraj, da 'ne bi zanj slišali tudi v sosednjih občinah ...
Prešernovi nagrajenci za leto 1971 so: igralka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Vida Juvanova, slikar Stane Kregar, prof. Janko Lavrin, posrednik naše literature v angleščino, arhitekt Savin Sever in skladatelj Lucijan Marija Škerjanc.
Nagrade Prešernovega sklada za to leto pa so prejeli: dramaturg Lojze Filipič, igralec SLG Celje Pavle Jeršin, oblikovalec Oskar Kogoj, skladatelj Lojze Lebič, književnik Mitja Mejak (za uspešne dramatizacije literarnih tekstov), arhitekt Borut Pečenko, mladinska pisateljica Ela Peroci, slikar France Peršin, skladatelj Ivo Petrič, kipar Franci Rotar in igralec Jože Zupan (za vlogo kaplana Martina Čedermaca v istoimenski TV igri, dramatizirani po Bevkovem romanu).
Prešernove nagrade so podelili tudi v Kranju. Med drugimi je dobil
letos to priznanje pisatelj Ivan Ribič. Prav tako so podelili tradicionalne Prešernove nagrade najboljšim študentom na vseh fakultetah ljubljanske univerze.
življenja in sveži ynotivi so prijetno obarvali pesnikov pojmovni svet. Ivanka Hergold, kateri bo Mladinska knjiga kmalu izdala samostojno knji-
BREŽICE: RECITAL
V	počastitev Prešernovega dne je bil v torek prejšnji teden v Brežicah literarni večer, na katerem so pesnik Tone Pavček in pisatelja Branka Jurca in Leopold Suhodolčan brali svoja dela. Prireditev je sodila tudi v okvir proslav srebrnega jubileja tamkajšnje ljudske in matične knjižnice.
TREBNJE: PRELOŽENO
Razstava del Jožeta in Konrada Peternelja, znanih slikarjev samorastnikov, ki je bila predvidena v Trebnjem za 6. marec, je preložena za nedoločen čas. Tako je sklenil umetniški svet Tabora slovenskih likovnih samorastnikov pod vodstvom prof. Zorana Kržišnika, ki namerava prireditve v prihodnje še izboljšati.
go, se je predstavila domači publiki z razmišljajočimi črticami in simpatičnim pisanjem. Vladimir Bajc (Novo mesto) je prebral nekaj sati-rično-humorističnih zapiskov, ki obetajoče govore o piščevem razvoju. Prikupne otroške verze in drobne zapiske iz življenja in iger najmlajših je brala Novomeščanka Janja Kastelic; napisani so s toplim občutkom in pravo mero za svet otrok, teh naših najkritičnejših bralcev.
Pisce, ki so tokrat brali svoja dela v Krškem, pa tudi druge ustvarjalce z območja širše Dolenjske bomo povabili, da se v kratkem predstavijo bralcem našega časnika v samostojni številki DOLENJSKIH RAZGLEDOV.
TONE GOŠNIK
Finžgarju za stoletnico
Razstava v novomeški študijski knjižnici — Prva Finžgarjeva knjiga izšla v Novem mestu
V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca je že od 6. februarja dalje odprta razstava, posvečena 100-letnici rojstva slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja. Ta novomeška ustanova pa je prejkone na Dolenjskem edina, kije ta dogodek primemo obeležila.
Razstava obsega 383 eksponatov, od tega kajpak največ Finžgarjevih del, obogati pa jo dokaj obsežno fo-
»Na klancu« pride marca
Novi slovenski film bo v Novem mestu tudi na abonmajskem sporedu za dijake in učence
Kaže, da bomo novi slovenski film „Na klancu44, ki ga je Vojko Duletić posnel po istoimenski Cankarjevi povesti, v Novem mestu videli že čez nekaj tednov. Obljubljajo, da se bo na novomeški premieri predstavilo tudi nekaj glavnih igralcev.
Film „Na klancu44 je vzbudil po premieri v Cankarjevem rojstnem kraju na Vrhniki veliko zanimanje in lepe odmeve v slovenski javnosti. Zato se je svet za filmsko vzgojo, ki že dve loti deluje pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost in ZKPO, odločil ta film uvrstiti tudi v spored dijaških predstav. V dijaški abonma pa bodo to filmsko delo uvrstili tudi zato, da bodo dijakom in učencem osnovnih šol ponudili v ogled eno od zvrsti filmskega ustvarjanja (po literarnem tekstu), ki jih
spoznavajo mladi pri filmski vzgoji v šolah.
Nadalje je svet za filmsko vzgojo izbral še druge filme, ki jih bodo v tem Šolskem letu vrteli obvezno in za abonma za novomeško mladino. Med drugim bodo v tem okviru prikazali tudi celovečerni spored filmskih risank zagrebške šole risanega filma in povabili poznavalca, da bo mladim obiskovalcem predaval o tej filmski zvrsti, ki je Jugoslaviji prinesla že vrsto najvišjih mednarodnih priznanj.
tografsko gradivo. Poleg številnih natisnjenih pisateljevih del (pesmi, črtice, novele, povesti, romani, igre) v samostojnih knjigah in ponatisih (številne izdaje romana Pod svobodnim soncem itd.), prikazuje razstava vrsto revij in drugih periodičnih glasil, v katerih je Finžgar sodeloval.
Posebej velja omeniti naslednjo redkost, ki zavzema na razstavi častno mesto. To je prva knjižna izdaja kateregakoli Finžgarjevega literarnega spisa; gre za delo „Zaroka opolnoči4*, ki je izšlo leta 1894 v Novem mestu, pisatelj pa si je takrat izbral izmišljeno ime Basnigoj. Poleg tega je razstavi priložen edini Finžgarjev rokopis, ki ga hrani novomeška knjižnica (Balantov Anže). Ta rokopis je pisatelj sam podaril tej ustanovi, ko je praznoval 90-letnico življenja.
Del razstave seznani obiskovalca s prevodi Finžgarjevih spisov v tuje jezike, obširno pa je predstavljen tudi izbor literature o samem pisatelju. Nedvomno je celotno gradivo na tej razstavi tako izbrano in tako razvrščeno, da prikaže ne le pomembno Finžgarjevo pisateljsko delo, marveč, tudi pisateljevo osebnost.
Dragiša S tani savije vic: GREŠ-NICA (les, 1969) — Z razstave naivni kiparji Jugoslavije, Kostanjevica na Krki, 1970
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo
Ime in priimek
Rak: 22. februar 71
Kupon št
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST
s
s
Pa no samo lo! Hišni ral sc povsem spremeni, vso domače živ-lienje sc podrali pri'lecu. Poja-\i|o sc nove vrste dela. kaditi v stanovanju ni več dovoljeno, radio m televizija se morata utišali. še besede med malcrjo in očetom tečejo tiše. da se ne bi /budil najmlajši član družine.
DESET LET POZNEJE
('.lej. kmalu i/. tebe eel fant bo postal!
(Kajuh)
Deset let ali nekaj več je mi-mio. kar so te kot majhno rožnato štruco, kakih 50 cm dolgo m polčetrti kilogram težko, v bele plenice povito, položili k materinim prsim, polnim najslajšega soka, ki ga mama lahko ponudi svojemu otroku.
momo. če si zapomnimo, da z njo označujemo dobo spolnega zorenja.
Vsak otrok začne nekaj po desetem letu spolno zoreti. V njegovih spolnih žlezah začno nastajati spolne celice, pri deklicah jajčeca, pri dečkih pa semenčice. Z drugimi-besedami se to pravi, da bi la naš fant lahko postal oče oziroma da bi deklica lahko postala mama.
Zanimivo pa je, da priprav na spolno zorenje ne čutita ne deček in ne deklica. Tudi jima nihče ne more povedati, kdaj bodo začele delovati njune spolne žleze, še približnega datuma jima ne moremo povedati. Pri vsakem otroku je to drugače, celo bratje in sestre dožive to drugo rojstvo vsak ob svojem času in vsak na svoj, drugačen način.
Delitev jajčeca je eno najbolj čudovitih dogajanj v življenju. Na sliki je dobro videti, kako semenčice „oblega-jo“ jajčece, samo eni pa je uspelo vdreti vanj. Preveč bi bilo, če bi hoteli razlagati vse dogajanje v jajčecu — o tem ste najbrž že ali pa še boste slišali v šoli. Tokrat naj bo dovolj, da vidimo, kako sta iz oplojenega jajčeca nastali celici -hčerki, kise potem delita na enak način, kot se je razdelilo oplojeno jajčece.
Tako si zdaj že sfopil v drugo desetletje svojega življenja, postal si „najstnik" in dobil pravico, da se zanimaš za beatle, da ^sanjariš o dolgih laseh in mini krilu, da so ti všeč popevke in električne kitare, in kaj vem kaj vse sc plete v glavah takihle novopečenih „teenageijev“.
Pa naj kar koj povem, da bodo tudi ta leta lepa, vendar ne več tako brezskrbna, kot so bila dosedanja. Šola bo postala resnejša, predvsem pa se bo treba odločiti za poklic in ga vsaj do dvajsetega leta tudi doseči, če seveda ne nameravaš na univerzo ali visoko šolo, ker te mika morda profesorski, zdravniški ali inženirski poklic.
Zapisal sem drugo rojstvo in resje tako. Ko se rodimo prvič, sc rodimo kot otroci, puberteta pa je rojstvo v odraslega in zrelega človeka.
Brez pubertete ni zrelosti!
Deseti rojstni dan je torej že za teboj, zato z gotovostjo lahko računaš, da bodo nekega dne začele delovati tvoje spolne žleze, ki so vse dotlej čakale in se samo pripravljale na svoje veliko poslanstvo.
Poglejmo najprej, kako se to dogaja pri deklici.
V enem od obeh jajčnikov bo nekega dne začelo zoreti prvo jajčece, ne da bi deklica vedela za to. Nobenega znamenja ni, ki bi napovedal ta veliki dogodek.
Skozi medenico se najprej prevrta glavica (na sliki), za njo pa se potem kot sveder izvije na svet še otrokovo telesce
V prvih letih drugega desetletja čaka otroke nekaj novih in neznanih stvari, ki nekatere zbegajo ali celo prestrašijo. Pa ni vse skupaj nič hudega, prav nič takega se ne zgodi, da bi se bilo treba bati. Otrok stopi v puberteto, ta pa je tista, ki dela težave otrokom, nič manj pa tudi njihovim staršem in učiteljem, ki se z njimi .srečavajo v šoli. Beseda puberteta je latinska in pomeni doraščanje, še najlaže pa doja-
In kot se gotovo spomniš, sproži zorenje jajčeca velike spremembe v maternici, ki sc takoj začne pripravljati na sprejem oplojenega jajčeca. Prav to sc bo ob zorenju prvega jajčeca začelo dogajati tudi v dekličini maternici. Maternične notranje stene bodo začele nabrekati v mehko, gobasto, sočno plast, vso prepredeno s tankimi žilicami in žlezami, v katero naj-bi sc ugreznilo oplojeno jajčece.
»Druga stran« — stari znanci
»Pri vas igramo najraje!« pravijo fantje ljubljanskega ansambla, ki so že večkrat gostovali med novomeško mladino — Spremembe v ansamblu
Marko in Mojmir Belavić ter Boris Bele — vsi so včasih živeli v Novem mestu — so pred leti ustanovili ansambel „Sinovi“, ki je takrat veljal za enega najboljših v Sloveniji. Potem sta Marko in Mojmir drug za drugim zapustila ansambel, vendar brez glasbe nista zdržala. Poiskala sta še dva dobra glasbenika, Verija Gorjupa in Marka Avanzza, in skupaj so ustanovUi ansambel z imenom ,»Druga stran“.
Začetek je bil težak. Potrebno je bilo veliko vaditi, se posvetovati in si prizadevati, da bi instrumenti zveneli čimbolj ubrano. Zahtevne in pogostne vaje so kmalu rodile uspeh. Kdor jih je slišal enkrat, jih je povabil še drugič. Vabili sojih po vsej Sloveniji, kajti z odličnim izborom skladb so zadovoljili tudi najbolj zahtevne poslušalce. S svojo preprostostjo in dobrim igranjem so fantje že nekajkrat navdušili Novome-ščane.
Marko Belavić je o gostovanjih v Novem mestu povedal:
„Pri vas smo igrali že trikrat. * Dvakrat so nas povabili gimnazijci, tretjič pa Klub mladih. Vedno smo bili presenečeni nad odlično organizacijo. Zelo smo zadovoljni tudi z občinstvom, upamo, daje tudi ono zadovoljno z našim načinom igranja. Sploh pa pri vas igramo najraje!"
Zadnje čase je v ansamblu prišlo do nekaterih sprememb. V Novem mestu so nazadnje nastopili kot trio. Prišli so brez solokitarista, pa še bobnarja so zamenjali. Vodja ansambla Marko je takole razložil spremembo:
„Bobnarja smo morali zamenjati. Marko Avanzzo je prepozno začel študirati in se ne more povsem posvetiti glasbi, zato nas je zapustil. Zamenjal ga je Drago Gajič, ki se je kar dobro privadil našemu načinu
igranja. Veri pa si je pri smučanju poškodoval roko in ni mogel priti.“
Toda tudi Veri bo igral v ansamblu le še toliko časa, dokler ne najdejo drugega solokitarista, ker pozneje namerava igrati v ansamblu, ki ga je ustanovil bivši ,,Kameleon“ Danilo Kocjančič.
Po Markovih besedah se bo ansambel „Druga stran“ v kratkem povečal še za pevca in orglarja, ki ju še iščejo. Spremenili bodo tudi svoj repertoar.
Torej dobri pevci, ponuja se vam priložnost, javite se! In ker je ansambel navdušil Novo-meščane, upajmo, da njihov nastop 6. februarja v Novem mestu ni bil zadnji!
DRAGO VOVK
Pohodi »Dveh krokarjev«
Čete metliških tabornikov osvajajo Gorjance
V Metliki je zadnje čase vse pogosteje videti taborniške uniforme in slišati taborniške pesmi. Taborniki ne čakajo pomladi in toplega vremena. svoje sposobnosti hočejo preizkusiti tudi pozimi. V četo Dveh krokarjev je včlanjenih lepo število osemletkarjev, mladinke in mladinci
Težave mladih na Ponikvah
Zakaj nerazumevanje prav krajevne skupnosti?
Pred kratkim je bila redna letna konferenca vaškega aktiva „Jožko Prijatelj-Slobodan ‘ iz Ponikev, ki se je je udeležilo okrog 70 mladincev in predstavnikov drugih vaških družbeno političnih organizacij.
Mladinci v tem aktivu so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so eden izmed najboljših aktivov v občini, vendar že nekaj časa ne morejo rešiti nekaterih vprašanj, ki ovirajo njihovo delo. V razpravi so povedali, da imajo največje težave prav s krajevno skupnostjo, in obžalovali so, da se povabilu na njihovo konferenco predsednik krajevne skupnosti ni odzval.
Kaj je vzrok za tako razpoloženje mladih do krajevne skupnosti? V lanskem programu krajevne skupnosti so mladinskemu aktivu namenili sto starih tisočakov za njihovo delo, vendar obljubljenega denarja mladinci še niso videli. Vodstvo KS se je izgovarjalo, da jim občina tega denarja ni dodelila in da imajo trenutno v načrtu pomembnejše stvari,
kot so mladinska organizacija in njene težave.
Ker je letos v načrtu gradnja novega mladinskega doma na Ponikvah, v katerem bi imele svoje prostore tudi druge družbeno politične organizacije na vasi in prostovoljno gasilsko društvo, so mladinci na svoji konferenci sklenili, da mora odbor KS to akcijo podpreti organizacijsko in z denarjem, najkasneje do 5. aprila. V nasprotnem primeru bodo mladi primorani na zlx>ru volivcev spremeniti kadrovsko strukturo odbora KS.
Mladinski aktiv „Jožko Prijatelj-Slobodan" bo letos sodeloval tudi v tekmovanju za najboljši aktiv, ki ga je razpisala republiška konferenca ZMS. Načrt izobraževanja, ki je sestavni del tekmovanja, bodo sestavljali vsak mesec posebej, ker so mladinci brez stalnega prostora in ker sodelujejo v radijski oddaji „Spoznavajmo svet in domovino*4, kar bo zahtevalo veliko časa za priprave.
Ž. GRIČAR
pa so organizirali že nekaj zanimivih akcij, še več pa jih imajo v načrtu.
Med zimskimi šolskimi počitnicami je skupina tabornikov preživela dva dni na Gorjancih, kjer se je poskusila v orientacijskem krosu, v taborniški igri Ostrostrelec in se prek žužemberških vasi vrnila v Metliko. To je bil hkrati tudi tečaj za vodnike, ki jih v odredu primanjkuje, posebno še zadnje čase, ko se med taborniške vrste vključuje vedno več mladine in število vodov narašča.
Tudi med prvomajskimi prazniki bodo taborniki organizirali štiridnevni tabor, na katerem bodo predelali ves taborniški program in pripravili več pohodov. Čas do dneva mladosti pa bodo izrabili za tekmovanja. Odredove enote se bodo pomerile v šahu, streljanju z zračno puško, v namiznem tenisu, postavljanju šotorov, signalizaciji, kurjenju ognjev, orientacijskem pohodu, v plavanju in veslanju.
Velika želja tabornikov je tudi, da bi si na Gorjancih postavili kladaro, vendar še nimajo dovolj denarja. Sedaj tudi še nimajo svojega prostora, kar jih nedvomno ovira pri delu.
T.G.
Prvi: Boba Stefanovič
1. »Obriši suze, draga« — B. Stefanovič — 25 glasov
2. »Više nećeš biti moja« — K. Slabinac — 23 glasov
3. »San Bernardino« — Christie — 20 glasov
4. »Visoko nad oblaki« — Slaki — 15 glasov
Vrstni red najbolj poslušanih plošč se zadnje tedne precej spreminja na naši lestvici, v prodajalnah s ploščami pa pravijo, da gredo te plošče tudi najbolj v prodajo.
Bralce obveščamo, da plošče, s katerimi so nagrajeni izžrebanci, poklanjajo novomeške trgovine Elektrotehna, Mladinska knjiga in Mercator in jih izberejo same, zato jim vedno ne moremo poslati tiste plošče, za katero glasujejo. Upamo, da ste s ploščami kljub temu zadovoljni, saj sc v trgovinah trudijo, da izberejo najnovejše.
Bralka Malči Mcglan s Potiskavca nam piše, da najraje posluša Slake in jim pošilja lepe pozdrave. Draga
Malči, pišeš jim lahko na naslov: Lojze Slak, Vodnikova 304, Ljubljana.
Tokrat so bili izžrebani:
1. Nevenka Grabrijan, Adlešiči 7, 68341 Adlešiči,
2. Mija Škrabec, Urbanova 8, 61310 Ribnica,
3. Martina Komnenovič, Javorje št. 2, 61275 Šmartno pri Litiji.
Martina nam je pisala: „Če bom izžrebana, poklanjam svojo ploščo bolni Jelki Lavrič." Martina, za vaše uarilo sc vam Jelka najlepše zahvaljuje!
Plošče so darilo trgovine Mercator iz Novega mesta.
KRŠKO
Občinska konferenca ZMS je zbrala podatke o številu štipendistov in njihovih težavah na srednji tehnični šoli in bo v kratkem pripravila razgovor s štipendisti tn štipenditorji, ki naj bi pripomogel k bolj urejenemu štipendiranju v občini in k hitrejšemu reševanju vprašanj, ki zadevajo oboje.
Mladinski aktiv v tovarni „Celuloza" je v okviru ,.Akcije 75", v kateri sodeluje, organiziral že več predavanj in pogovorov. Med drugim tudi predavanja o športu in rekreaciji mladih, razgovor s stanovanjsko komisijo o stanovanjski politiki v podjetju ter več razgovorov s kadrovsko službo o štipendiranju in izobraževanju mladih v podjetju. Nalog, ki jih predvideva program „Akcije 75", so se lotili z vso resnostjo, potrebno je le še delo bolj organizirati, tako da ne bo slonelo samo na vodstvu aktiva, ampak bodo sodelovali vsi mladinci.
Na svoji redni letni konferenci so krški mladinci govorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu v mladinskih aktiv vih ter o težavah mladih v kmetijstvu, v delovnih organizacijah in v šolah. Sklenili so, da je potrebno ustanoviti sklad za štipendiranje posebno nadarjenih učencev, da je treba poskrbeti tudi za izobraževanje kmečke mladine in izboljšati pogoje v kmetijstvu, da bi bilo potrebno zaostriti ukrepe, ki bi za-vrli odhajanje delavcev iz podjetja v podjetje znotraj občine, da potrebuje mladina za razvoj telesne kulture več denarja, da je treba tudi v delovnih organizacijah bolj poskrbeti za razvoj telesne kulture in rekreacijo delavcev, za strokovni kader ter ustanoviti športna društva na vseh osnovnih šolah. Poudarili so tudi, da je potrebno za mlade organizirati več predavanj in seminarjev, na katerih bi se mladina seznanjala z družbenim dogajanjem in sc izobraževala, če naj tudi mladi sodelujejo in s svojimi predlogi prispevajo k boljšemu samoupravljanju.
Sklenili so tudi, da bodo v vseh delovnih organizacijah, v vaseh in povsod, kjer so mladi, ustanovili mladinske aktive, kjer bo mladina sodelovala organizirano in po skupnem okvirnem programu.
Črnomelj
V program praznovanja ob 30-lct-nici vstaje se je vključila tudi črnomaljska mladina. Občinska konferenca ZMS bo v sodelovanju z metliško mladino organizirala kviz z naslovom „NOB v Beli krajini". Kviz bo 20. februarja o_b 19. uri v Prosvetnem domu v Črnomlju. To bo prireditev v počastitev 27-lctnicc zasedanja SNOS in hkrati začetek prireditev ob 30-lctnici vstaje slovenskega ljudstva. V kvizu znanja sc bodo preizkusili vaški aktivi, aktivi iz delovnih organizacij, srednjih šol in skupina iz garnizije Črnomelj. Sodelovali bodo tudi osnovnošolski mladinski aktivi, pevci, črnomaljska godba, za partizanski humor pa bo poskrbel Toni Gašperič iz Metlike. Udeleženci kviza bodo prejeli denarne oziroma knjižne nagrade ter priznanja za sodelovanje. Na prireditvi bodo prebrali dve najboljši nalogi, ki so jih pisali učenci za 22. december, v katerih opisujejo NOB v Beli krajini.
Bonboni VISOKI C nimajo tekmeca
v kvaliteti Sumi
POTA
in sr«/
*2+
DEVIZNI PLEN - Mladoletnika
I. R. in B. G. sta 6. februarja vlomila v Štravberku v hišo Martina Drgana in odnesla 1.700 dolarjev.
VLAK JO JE ZADEL - 62-letna Zofija Križan iz Sel pri Vrčicah je
II. februarja dopoldne vlekla prek železniških tirov pri postaji v Semiču butaro vinogradniškega kolja. Ni slišala vlaka, ki je tedaj vozil mimo. Lokomotiva jo je zadela in jo zbila. Hudo ranjeno so odpeljali v novomeško bolnišnico.
TATOVI KOMATOV - Franc Lušin iz Bele cerkve je novomeškim miličnikom prijavil krajo konjskega komata. Komat so mu neznanci ukradli med 6. in 9. feb/uarjem.
ZMIKAVT V NOVF HIŠI - Ivan Pušavec iz Stopič gradi hišo. Prejšnji teden je miličnikom prijavil, da je okraden. Iz hiše v gradnji so mu neznanci odnesli radiator za centralno kurjavo in ga oškodovali za 600 din.
SKEDENJ NA OTROKA - 9. februarja proti večeru se je 6-letna Danica Krampus z Vinice 16 v Beli krajini igrala z otroki v skednju. Nenadoma se je sesul strop in pokopal pod seboj Danico, ki je obležala mrtva.
HEKTAR GMAJNE V OGNJU -9. februarja je gorela gmajna pri Po-gancih. Ogenj se je razširil na površini enega hektara in uničil suhljad. Večje škode ni. Vzrok požara ni znan.
V SMRT S PONY-EXPRESOM -Miličniki so šele kasneje zvedeli za prometno nesečo, v kateri je umrl Ivan Lavrič iz Hruševca pri Straži. Zgodila se je 11. februarja dopoldne. Lavrič se je peljal s pony-expresom, 50 metrov od doma pa je na vaški poti padel, si zlomil tilnik in hudo poškodoval lobanjo. Obležal je mrtev.
NAŠLI SO MRTVEGA - 12. februarja so v Bršlinu našli mrtvega 35-letnega Franca Turka. Prejšnje popoldne se je vrnil domov in šel spat v hlev. Ugotovili so, da ga je med spanjem zadela kap.
TRIJE VLOMI - V noči na 13. februar je neznani storilec vlomil v prodajalno Dolenjke na Vinici in ukradel 2.310 din. Isto noč je bilo vlomljeno v trgovino kmetijske zadruge v tem kraju, vendar je storilec dobil le 30 din in vrtne škarje. V tej noči so doživeli vlom tudi na Dvoru. Neznanec je nasilno prišel v Mercatorjevo trgovino, odnesel pa le nekaj drobiža.
HUMOR IZ
SPISOV
NEDOSTOJNO VEDENJE
Sodnik: V predlogu piše, da ste se nedostojno vedli do miličnika s tem, da ste mu - ko vas je kaznoval -rekli, da takih jajc že ne boste plačevali.
Obdolženec: Krivdo zanikam, saj z jajci nisem imenoval miličnika, temveč malenkostni prekršek, ki sem ga res zagrešil.
CESTNA TRAGEDIJA IZ MRTVIC NA NOVOMEŠKEM SODIŠČU
Moris proti Zagrebu ali Ljubljani?
Razprava zoper Franca Šuštarja iz Hrastnika, voznika renaulta R 10, preložena na 24. februar — Prekinitev zaradi nasprotnih izpovedi prič — Sodišče zahteva delno rekonstrukcijo dogodka — Nove priče
Na okrožnem sodišču v Novem mestu se je začela 11. februarja obravnava zoper 31-letnega Franca Šuštarja, strojnega ključavničarja v hrastniški steklarni. Obtožen je za hudo ogrožanje javnega prometa po čl. 273/V v zvezi s čl. 271 /lil KZ.
Šuštar je 3. septembra 1969 proti večeru peljal z osebnim avtomobilom Renault R 10 (LJ 517-47) funkcionarje hrastniškega rokometnega kluba z rokometne tekme v Brežicah. V avtomobilu je bilo pet ljudi. Na avtomobilski cesti pri Mrtvicah je Šuštar pri hitrosti okoli 100 km na uro zapeljal na desni rob ceste, nato pa sunkovito na levo, koder je Ervin Cividini prav tedaj vozil osebni avtomobil moriš (ZG 717-80).
Prišlo je do strahovitega trčenja, pri katerem je izbruhnil tudi požar, ki je vozili uničil. Za posledicami nesreče je umrlo pet oseb. Bogo Muelbauer in Ernest Pufler sta zgorela z renaultom vred, potnica iz
Po prepiru smrtni strel
11. februarja je bil med ciganskim obračunom v Lokvah pri Črnomlju ustreljen Milan Malovec, star okoli 18 let, iz ciganskega taborišča pri Grosupljem. Malovec je prišel v Lokve skupaj z Mihaelom Hudorovcem. Po prepiru je Anton Hudorovac s pištolo ustrelil Malovca. Preiskovalni sodnik je odredil pripor za Antona in Mihaela Hudorovca.
KOČEVJE: DIVJAK ZA VOLANOM — Preko 100 km na uro je vozil z avtom po Kočevju 10. februarja ob 18.35 21-letni Rudžija Tuzovič iz Ribnice, Prijateljev trg 6, čeprav je po Kočevju dovoljeno voziti največ 40 km na uro. Na mostu na Ljubljanski cesti je začelo avto zanašati, ga obrnilo za 360 stopinj, pri tem pa je avto podrl in lažje poškodoval pešca Nika Mihaljeviča iz Kočevja in Jožeta Lipovca iz Dolge vasi. Vozilo, v katerem sta bila še Janko Tekavec in Uroš Bregar, oba iz Ribnice ni bilo posebno poškodovano in se je ustavilo tik ob stopnicah na tržnico. Norost se je tokrat razmeroma srečno končala.
tega avtomobila Irena Kreže pa je umrla za hudimi opeklinami čez dva dni v zagrebški bolnišnici. Od potnikov v morisu sta umrla dva: voznik Ervin Cividini, kije izdihnil med prevozom v bolnišnico, Andriana Cividini pa je umrla peti dan po nesreči v Zagrebu.
Šuštarje v zagovoru popisal, kako se spominja tega tragičnega dogodka, in med drugim dejal, da je
ogenj izbruhnil v renaultu že pred trčenjem z morisom. Zaslišani priči pa sta izpovedali vsaka svojo verzijo, vendar sta si njuni izpovedi zelo nasprotovali. Sodišče ni moglo za-nesjivo ugotoviti niti tega, kam je tragičnega dne vozil moriš. Zato je sklenilo obravnavo prekiniti in se bo nadaljevala spet 24. februarja.
Do ponovne obravnave bo sodišče še enkrat opravilo ogled kraja nesreče in dogodek vsaj delno rekonstruiralo. Na kraju dogodka bo zaslišalo še enega očividca in dve novi priči, katerih imeni pa ob prekinitvi obravnave sodišču še nista bili znani.
S kolom mu je odvrnil
Anton Žmavc iz Brezja pri Globokem zaradi istega dejanja drugič pred sodiščem — Prvo sodbo je vrhovno sodišče SRS razveljavilo
21-letni Anton Žmavc, delavec iz Brezia pri Globokem, je 14. julija 1969 ob dveh ponoči s kolom udaril po glavi Avgusta Ogorevca in ga znatno poškodoval. Žmavc je dejanje storil na dvorišču Ogorevčeve hiše v Piršenbergu neposredno po tem, ko gaje Ogorevc začel zmerjati in poditi s svoje zemlje.
Žmavc je prišel takrat na Ogorevčevo dvorišče skupaj z nekaterimi fanti, ki so privedli Ogorevčevega sina domov precej pijanega in bili pri tem precej glasni. Zakaj se je tedaj Ogorevc spravil na Žmavca, Jii znano in tudi Žmavc sam ni vedel pojasniti sodnikom okrožnega sodišča v Novem mestu 12. februarja, ko se je zaradi tega dejanja zagovarjal.
Tokrat je Žmavc že drugič sedel na zatožni klopi zaradi istega dejanja. Za udarec s kolom je bil svoj-čas že obsojen, vendar je vrhnovno sodišče SRS sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu razveljavilo in zahtevalo ponovno sojenje.
Obtoženi Žmavc je trdil, daje dejanje storil v silobranu, vendar njegov zagovor sodnikov ni mogel pre-
pričati. Izrekli so mu kazen: leto dni zapora s pogojno odložitvijo za dve leti.
VELIKA VAS: AVTO S CESTE, SOPOTNICA RANJENA - 14. februarja je Jože Motore iz Krškega na avtomobilski cesti pri Veliki vasi z osebnim avtomobilom NSU med prehitevanjem dveh vozil izgubil oblast nad krmilom, zapeljal s ceste in se prevrnil. Ranjena je bila sopotnica Terezija Ban iz Zdolskega, škodo pa so ocenili na 8000 din.
MOKRICE: TRČENJE PRI PARKIRIŠČU - Zagrebčan Damir Božič je hotel 14. februarja s fič-kom zaviti na parkirišče pri Mokricah. Za njim je vozil someščan Veljko Barbieri fiat 124 in tudi poskušal
E riti na parkirišče. Tedaj pa je Bar-ierija že zadel Slobodan Benko z avtomobilom nemške registracije. Benkov sopotnik Tomislav Markovič je bil ranjen. Škodo so ocenili na 7.000 din.
STOPICE:	S ŠKODO MED
SKALE - 13. februarja zvečer seje Janez Sašek iz Zajčjega vrha peljal s „škodo" od Malega Orehka proti Stopičam, pa ga je zaneslo s ceste med skale. Škode je bilo za okoli 2.000 din.
SEMIČ: CITROEN NA STRMINI - Janez Skušek iz Ljubljane je 13. februarja vozil citroen iz Gabra proti Semiču. Na nepreglednem ovinku je prehiteval vprežni voz Franca Vidmarja iz Vavpče vasi, ko se^je naproti s tovornjakom pripeljal Karel Plut iz Metlike. Skušek je voz prehitel, nato pa naglo zavil na
Se bo izognil zaporu?
Stanko Knez, obtožen vloma v Zabukovju, obsojen samo pogojno — Sodišče mu je dalo priložnost
10. februarja se je na novomeškem okrožnem sodišču zagovarjal 34-letni Stanko Knez, doma iz Strmca v litijski občini, s sedanjim bivališčem v Radomljah. Obtožen je bil, da je 19. maja 1968 v Zabukovju v sevniški občini vlomil v hišo Viktoija Gregorčiča in vzel 850 din.
Knez je imel pri tem vlomu tudi smolo: ko se je po dejanju zatekel na podstrešje Gregorčičeve hiše, ga je lastnik ob pomoči sosedov pregnal in mu plen vzel.
Na razpravi, ki jo je vodil sodnik Anton Trunkelj, je Knez dejanje priznal, to je storil tudi že med preiskavo. Na dan pa je prišlo tudi, da je šel Knez na vlom deloma vinjen.
Pri razsodbi je sodišče upoštevalo naslednja dejstva: da obtoženčev kazenski list ni prazen in je torej že imel opraviti s sodiščem zaradi po-
dobnih dejanj, da se je v zadnjem času zaposlil in celo obiskuje šolo, pri podjetju pa je zelo prizadeven, ne nazadnje pa tudi, da je Knez pokazal, da želi opustiti prejšnji način življenja in živeti pošteno kot drugi ljudje v njegovi okolici.
Glede na vse to ga je sodišče obsodilo na 10 mesecev zapora s pogojno odložitvijo za štiri leta. Knezu so povedali, da je dobil izjemno priložnost, da kazni ne odsedi, če bo poslej res živel in delal brez prekrškov.
HUMORESKA^
4 4 4 4 +
*
*
*
4
£ „Boš tiho, kanalja, ti bom 4 že pokazal! Naženem vas iz £ bajte, tebe in tvoje pamže, 4	da se bo kadilo	za vami. Kaj
£	pa mislite, kdo	je gospodar
*	pri hiši, a? Jaz,	vam pravim,
£	jaz ... Vi pa nič... Nate,
* hudiči... “
t Iz Kovačeve hiše je bilo £ slišati vpitje pa padanje 4 udarcev in jok in vreščanje ^ pretepene žene in otrok. So-4 sedje so odpirali okna, zma-£ je vali z glavami in menili:
„Že spet ga drži, starega £ Kovača. Kaj vse naredi pi-
* jača!“
£ In so zaprli okna. Kovač
* pa je besnel naprej, tolkel in ^ razgrajal, da so naposled £ žena in otroci pribežali iz t hiše in se zatekli v skrajni ^ kot vrta. On pa je stal na 4 pragu hiše in tulil za njimi:
„Zginite, hudiči! Da vas 4 ne vidim več!“
£ Odmajal se je v hišo in £ vrata za seboj trdo zaprl. Še 4 debelo uro in več je rohnel £ po hiši, da je bilo slišati da-4 leč naokrog.
£	Prišla je noč, žena in
4 otroci pa so ostali na vrtu. £ Naposled se jih je usmilila t stara soseda in jih povabila £ pod streho.
PRIČE
Tako je bilo onega dne pa še večkrat. Skoraj redoma. Ljudje so govorili, da je temu treba napraviti konec, da je treba Kovača prisilno odvaditi pijače, da ga je treba zapreti in mu storiti še druge hude reči.
Kovač pa je ostal Kovač in pil je naprej...
Stvar je prišla tudi miličnikom na uho. Popisali so priče in zoper Kovača predlagali uvedbo postopka zaradi kršitve javnega reda in mira.
„Jaz pa kriv? “ se je pridušal Kovač pred sodnikom. ,JVikomur nisem lasu skrivil. Žene in otrok se niti dotaknil nisem. Nikomur ni bilo treba pred menoj bežati. Kdor to trdi, laže...“
Povabili so priče, da bi potrdile, kar je pisalo v predlogu. Pa niso.
„Kovač? Nisem videl, da bi tepel ženo in otroke... Vpije? No, že, vendar mene to nič ne moti. “
In tako naprej. Ni ga bilo, ki bi potrdil predlog. Vsi so se umaknili. Menda - zaradi ljubega miru...
JAKA PRA VIČNIK
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
#
4
5 § S
s
s
s
#
4
J
J
s
4
4
4
desno, zapeljal na bankino in se na strmini prevrnil. Skuškov sopotnik Jože Plut iz Vavpče vasi je med prevračanjem padel iz avtomobila in se huje ranil.
JEDINŠČICA: ZASTAVA 850 NA STREHI - Milena Lekšan iz Ljubljane se je 13. februarja peljala z zastavo 850 od Novega mesta proti Metliki. Na ovinku pri Jedinščici jo je zaneslo s ceste, nakar se je avtomobil prevrnil na streho. Škode je bilo za 4.500 din.
TREBNJE: HUDO TRČENJE -Okoli 6.000 din škode je povzročilo trčenje osebnih avtomobilov v Trebnjem 11. februarja popoldne. Franc Drnovšek je zavijal na levo stran ceste, tedaj pa se je naproti pripeljal Janez Bertoncelj iz Ljubljane.
NOVO MESTO: Z OPLOM V HIŠO - Sašo Džurašević iz Novega mesta je 10. februarja zvečer med vožnjo po Partizanski cesti v Novem mestu z opel-rekordom zadel hišo št. 7. Sopotnik Mario Merslavič je bil huje ranjen. Škodo so ocenili na
2.000 din.
DOBOVA: POŽAR NA LOKOMOTIVI - 11. februarja je izbruhnil •požar na električni lokomotivi, ko je bila na postaji v Dobovi. Škodo so ocenili na 15.000 din, vzrok požara pa še ni znan.
VELIKE MALENCE: ZBIL JO JE MED PREČKANJEM - 7. februarja je Terezija Vogrin v Velikih Malencah prečkala cesto. Edvard Dolžan iz Raven pri Tržišču, ki je vozil osebni avtomobil proti Krški vasi, jo je zadel in zbil, čeprav je zaviral in se hotel trčenju ogniti.
NOVO MESTO:	NESREČA
PRED IMV - Vlado Pavlin je 10. februarja s fičkom pred IMV na Zagrebški cesti v Novem mestu podrl 56-letno Angelo Vene iz Žabje vasi, ko je prečkala cesto. Venetova je bila huje poškodovana in so jo odpeljali v bolnišnico. Voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče.
NOVO MESTO:	AVTOMO-
BILIST ZBIL OTROKA - Novo-meščan Tomislav Saje je 10. februarja vozil fička po Ulici talcev v Novem mestu in zbil 8-letnega Miha Jakobčiča, ko je stekel čez cesto. Deček ima poškodovano glavo. Voznik je pred trčenjem močno zavrl.
ČRNOMELJ: MOPEDIST V PEŠCA - Na Cesti 21. oktobra v Črnomlju je Anton Simonič iz Otovca 10. februarja z mopedom zadel pešca Voja Miljanoviča. Oba sta padla, Miljanovič pa je bil laže ranjen. Mopedist je pešca zagledal dva metra pred seboj, nato pa naglo zavrl.
RIBNICA: VELIKA ŠKODA -10. februarja ob 15.15 se je na cesti na Jasnici pri Kočevju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila lažje poškodovana Emilija Gombač iz Ribnice, na avtu pa je bilo škode za okoli,6.000 din. Avto je vozil Štefan Gombač iz Ribnice. Na poledeneli cesti ga, je zaneslo, da je zapeljal izven ceste in se prevrnil. Pri prevračanju je padla iz avta Emilija Gombač in se poškodovala.
KOČEVJE: TRČILA VETERINAR IN KONJ - 14. februarja okoli 18. ure sta na cesti v Gorenjih Ložinah pri Kočevju trčila avto in konj. Avto je vozil Davorin Vilicer, veterinar iz Kočevja. Nenadoma je pritekel na cesto' pred avto konj. Voznik nesreče ni mogel preprečiti. Na avtu je škode za okoli 12.000 din, poginuli konj je bil vreden
5.000 din. Konj je bil last Martina Sliškoviča, ki pri gozdni upravi tovori drva iz gozda.
6
„Pri moji veri, Watson!“ je končno vzkliknil Holmes, a glas se mu je še vedno šibil, „zahvaliti se ti moram in se ti opravičiti hkrati. Celo sam na sebi ne bi bil smel opraviti takšnega poskusa, kaj šele na prijatelju. Hudo žal mije, zares."
„Veš,“ sem odgovoril nekoliko ganjen, saj Holmesu še nikoli dotlej nisem videl tako globoko v srce, „v največje veselje in čast sem si štel, da sem ti lahko pomagal." Spet se ga je lotilo tisto na pol šaljivo, na pol cinično razpoloženje, ki je bilo značilno za njegov odnos do okolice. „Odveč bi bilo, če bi gnala to reč prav do blaznosti, dragi moj Watson,‘‘ je rekel. „Nepristranski opazovalec bi gotovo izjavil, da sva bila nora že prej, ker sva se sploh lotila tako tveganega poskusa. Priznam„ da si nisem nikoli predstavljal, da bi bil lahko učinek tako nenaden in tako močan." Planil je. v hišo in se spet prikazal z gorečo svetilko, ki jo je držal z iztegnjeno roko pred seboj in jo nato zalučal v vrsto robid. „Trajalo bo nekaj časa, da se v sobi zrak očisti. Zdaj, VVatson, menda nič več ne dvomiš o tem, kako je prišlo do te tragedije? “
„Prav nič več ne dvomim.“
„Vendar je njen vzrok še prav tako nejasen kakor prej. Stopiva skupaj v uto in se pomeniva o tem. Zdi se mi, da mi ta nesnažna stvar še vedno tiči v grlu. Mislim, da vse dokazno gradivo kaže, da je bil tale Mortimer Tregennis zločinec v prvi tragediji, čeprav je postal žrtev druge. Upoštevati morava predvsem, da veva za neki rodbinski prepir, ki mu je sledila sprava. Ne moremo sicer reči, kako hud je bil ta prepir ali kako površna je bila sprava. Če pomislim na Mortimerja Tregennisa z njegovim lisičjim obrazom in malimi, prekanjenimi, ble-
ščečimi se očmi in očali, ne bi rekel, daje to človek, ki posebno lahko odpusti. No, spomnil se boš tudi, da se je sam domislil, da se nekdo premika na vrtu, in tako za hip odtegnil našo pozornost od pravega vzroka tragedije. Imel je razlog, da nas spelje na napačno pot. In končno: če ni on vrgel te snovi na ogenj v hipu, ko je zapustil sobo, kdo drug naj bi jo bil? Stvar se je zgodila neposredno po njegovem odhodu. Če bi bil prišel noter kdo drug, bi brata in sestra gotovo vstali od mize. Razen tega pa v mirnem Cornwallu obiskovalci ne prihajajo v hišo po deseti uri ponoči. Torej vsi dokazi kažejo, da je Mortimer Tregennis krivec.“
„Potemtakem je bila njegova smrt samomor? “
„Veš, VVatson, takšna domneva na prvi pogled ni neverjetna. Če človeka teži krivda, da je pripravil takšno usodo svojim najbližjim, ga pač lahko res prižene tako daleč, da si jo prizadene tudi sam. Vendar govori proti tej domnevi nekaj tehtnih razlogov. Na srečo živi na Angleškem neki človek, ki o tem vse ve, in jaz sem poskrbel, da bomo še danes popoldne slišali iz njegovih lastnih ust, kako je bilo. Ah, nekoliko prezgodaj je prišel. Bodite no tako prijazni in stopite sem, dr. Leon Sterndale. Opravila sva majhen kemični poskus, zaradi katerega je najina sobica kaj malo primerna za sprejem tako odličnega obiskovalca.4*
Slišal sem, kako so zaškripala vrtna vrata in mogočna postava velikega afriškega raziskovalca se je pokazala na stezi. Malce presenečen se je obrnil proti kmečki uti, v kateri sva sedela.
„Poslali ste pome, gospod Holmes. Vaše pismo sem prejel pred kako uro in prišel sem, čeprav zares ne vem, zakaj bi se moral odzvati vašemu pozivu.“
„Morda bova lahko to vprašanje razči-
stila, še preden boste odšli od nas," je odvrnil Holmes. „Dotlej pa sem vam zelo hvaležen za vaš vljudni odziv. Saj nama boste oprostili, da vas sprejmeva tako po domače kar tu na prostem, a z mojim prijateljem VVatsonom toliko da nisva poskrbela za dodatek k tistemu, kar časopisi imenujejo „comwallsko strahoto", in je nama sedajle čisti zrak ljubši. Ker pa vas reči, o katerih
bomo razpravljali, zelo globoko zadevajo, bi bilo dobro, če bi se pomenili na kakem kraju kjer nam ne bi mogel nihče prisluškovati."
Raziskovalec je vzel cigaro iz ust in se strogo zazrl v mojega prijatelja.
„Zares ne vem, gospod," je rekel, „o čem bi lahko govorila, kar me osebno zelo globoko zadeva."
„O uboju Mortimcra Tregennisa," je rekel Holmes.
Za hip sem si zaželel, da bi bil oborožen. Sterndalov srditi obraz je postal mračno
rdeč, oči so mu zažarele in vozlastc, srdite žile so mu izstopile iz čela, ko je planil s stisnjenimi pestmi proti mojemu prijatelju. Nato se je ustavil in s silovitim naporom spet primoral samega sebe k hladnemu, togemu miru, ki pa je bil nemara še bolj grozeč, kakor njegov vročekrvni izbruh.
„Predolgo sem živel med divjaki, v krajih, kamor moč zakona ne seže," je rekel, ‘„in navadil sem se na to, da sem sam postal zakon. Nikar ne pozabite tega, gospod Holmes, ne bi vam rad prizadel kaj zlega."
„Tudi jaz vam nočem prizadeti nič zlega, dr. Sterndale. Najbolj zanesljiv dokaz je pač to, da sem poslal po vas in ne po policijo, čeravno vem to, kar vem."
Sterndale je sedel in kar sapo mu je zaprlo, morda je prvič v vsem svojem pustolovskem življenju začutil, da ga je nekdo ukrotil. Holmesov nastop je razodeval mirno zaupanje v lastno moč, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Najin obiskovalec je nekaj zajecljal in začel razburjeno odpirati in zapirati dlani. , Kaj hočete s tem? “ „Če mi mislite kaj natvesti, gospod Holmes, si niste izbrali pravega človeka za svoj poskus. Nič več ne hodiva okoli te reči kakor maček okoli vrele kaše. Kaj mi pravzaprav hočete? "
„Povedal vam bom," je rekel Holmes, „in sicer zato, ker upam, da boste odkriti tudi vi z menoj, če bom jaz odkrit do vas. Moj naslednji korak bo docela odvisen od tega, kako sc boste vi branili."
„Branil? “
„Da, gospod."
„Branil pred čim? “
„Pred obtožbo, da ste ubili Mortimeija Tregennisa."
Sterndale si je otrl čelo z robcem. „Pri moji veri, res nočete odnehati," je rekel. „Mar so vsi vaši uspehi plod te čudovite
sposobnosti za blefiranje? “
„Blefirate vi,"'je strogo rekel Holmes, „dr. Leon Sterndale, in ne jaz. V dokaz vam bom navedel nekaj dejstev, na katerih temelje moji sklepi. O vaši vrnitvi iz Ply-moutha, ko ste pustili, da sc je znaten del vaše prtljage odpeljal dalje v Afriko, ne bom nič rekel, razen tega, da sem tedaj prvič ugotovil v vas enega izmed činiteljev, ki jih je treba upoštevati pri obnovitvi te drame."
„Vrnil sem se."
„Slišal sem vaše razloge, a jih imam za neprepričljive in nezadostne. A pustimo to. Prišli ste sem, da bi me vprašali, koga sumim. Nisem vam hotel odgovoriti. Nato ste odšli do vikarjeve hiše, čakali nekaj časa zunaj in se končno vrnili domov."
„Kako pa to veste? “
„Sledil sem vam."
„Nikogar nisem videl."
„Kaj drugega tudi ne morete pričakovati, če vam sledim jaz. Doma ste preživeli nemirno noč in skovali neke načrte, ki ste jih hoteli zgodaj zjutraj izvesti. Ko ste ob zori odšli zdoma, ste napolnili žepe z nekim rdečkastim peskom, ki je bil nakopičen poleg vaših vhodnih vrat."
Sterndale se je silovito zdrznil in osuplo pogledal Holmesa.
„Nato ste naglo prehodili miljo poti, ki vas je ločila od vikarjeve hiše. Naj še pripomnim, da ste nosili iste teniške čevlje z ’ rebrastimi podplati, ki jih imate tudi zdajle na nogah. Ko ste prispeli do vikarjeve hiše, ste stopili čez sadovnjak, preplazili živo mejo ter prispeli pod okno najemnika Tregennisa. Medtem se je že zdanilo, vendar se v hiši še ni nihče zganil. Potegnili ste iz žepa nekaj peska in ga vrgli v okno nad seboj." .
Sterndale je planil pokonci.
Doc. dr. MITJA BAR TE N JE V
zobno gnilobo/
(Nadaljevanje in konec)	Q
Zobna gniloba ni le neprijetna v omenjenem smislu; s svojimi lokalnimi posledicami kvarno vpliva na estetski, torej lepotni videz prizadetih ljudi, lahko pa tudi resno okvari zdravje na kateremkoli delu telesa. Preprosteje povedano: zaradi zobne gnilobe lahko tudi resno obolimo. Kdor je pazljivo bral že objavljena nadaljevanja te problematike, je iz vsega dosedaj napisanega že lahko razbral, na kakšen'način se to lahko zgodi. Zaradi tega ni čudno, da so se znanstveni raziskovalci iz vsega sveta odločno lotili proučevanja vsega, kar bi lahko to socialno bolezen dodobra zajezilo.
Fluor je torej, kakor smo že napisali, zaenkrat edino medikamen-tozno sredstvo, ki ustreza zastavljenemu namenu. Malo prej smo opisali, kako si lahko z uživanjem tablet fluorkalcija ustvarimo začetno ali primarno zaščito mlečnih in stalnih zob. Pri tem smo poudarili, da morajo že noseče žene uživati ta preparat, če želimo, da bodo te primarne ali začetne zaščite deležni že mlečni zobje še neroje/iih otrok. Mlečni zobje se namreč mineralizirajo ali zaapnevajo, še preden se otrok rodi, torej že v materinem telesu. Za stalne zobe smo ugotovili, da je primeren čas za pridobitev začetne količine fluoija v sklenini, ki lahko zaščiti zobe pred gnilobo, od rojstva naprej pa'vse do 14. leta starosti. Po tej starosti uživanje fluorkalcijevih tablet ne koristi več, razen morebiti za modrostne zobe, ki zrastejo precej kasneje.
Bistvo začetne ali primarne zaščite je v tem, da v zobni sklenini, ki je najbolj izpostavljena činiteljem, ki zobno gnilobo povzročajo, na-, stanejo fluorapatitni kristali namesto hidroksiapatitnih. To pa se lahko zgodi le v času razvoja. Koliko tablet moramo vsak dan užiti, smo napisali v zadnjem poglavju. Napisali pa smo tedaj tudi, da uživanje fluorkalcija koristi na določen način tudi noseči ženi - bodoči materi ker se fluor izloča tudi v njena usta preko žlez slinavk, ali da se po domače izrazimo, s slino. Ta fluor torej koristi materi ne glede na to, ali je ona v času razvoja svojih zob uživala fluor ali ne. V primeru, da ga ni uživala, bo sedanji učinek seveda mnogo manjši in gre v bistvu za začetno zaščito.
Povsem nekaj drugega pa je, če je že prej pridobila zaščito in ji sedanje uživanje predstavlja le nadomeščanje fluoija, ki sklenino zapušča. V takem primeru govorimo o drugotni ali sekundarni zaščiti. Izbrali smo si nosečo ženo za pojasnjevanje tega pojma zato, ker se nam v zvezi z že obdelano snovjo to kar samo ponuja. Zato je sedaj skrajni čas, tla jasno povemo, da uživanje fluorkalcijevih tablet lahko koristi tudi odraslim ljudem,' le da bi bil proces pridobitve zadostne količine fluorja v sklenini dolgotrajen in neprimerno manj učinkovit, fluor pa bi se iz sklenine potem, ko bi se tam s trudom vezal, hitreje iz nje zopet izgubil.
Tako stojimo pred dejstvom, da fluor, ki si gaje sklenina na ta ali drugi način pridobila in ki jo lahko bolj ali manj pred gnilobo zaščiti, v njej ne ostane vedno, ampak se bolj ali manj hitro iz nje zopet izgublja. S tem se seveda manjša tudi pridobljena odpornost proti zobni gnilobi. Kako hitro se bo fluor iz zobne sklenine izgubljal in kako hitro bo ginevakutudi odpornost, je odvisno od pridobitve, torej od časa in trajanja uživanja fluorkalcija.
Nadalje smo ob vsem tem spoznali, da tablete niso najprimernejše za pridobitev in ohranjevanje potrebne količine fluorja v sklenini potem, koje že minil čas razvoja in mineralizacije trdnih zobnih tkiv. Prav zato so začeli iskati sredstva, s katerimi bi lahko tudi izven časa razvoja dosegli primerno začetno zaščito. Razen tega so želeli dobiti tudi sredstvo, ki bi hitreje, kakor so to v zreli človeški dobi sposobne tablete, nadomestilo fluor, ki seje iz sklenine izgubil.
V ta namen so začeli uporabljati fluorjeve raztopine. Posebno primeren sc je izkazal natrijev fluorid, ki je sposoben, če ga pogosto apliciramo na zobe, zagotoviti tudi v začetnem smislu zadostno koncentracijo fluorja v sklenini, daje odpornost proti zobni gnilobi zadovoljiva. Lokalno fluoriranje je odlična metoda za nadomeščanje fluorjevih ionov, ki so se iz sklenine izgubili. Vidimo, da je lokalno fluoriranje s fluorjevimi raztopinami odlično za nadomestitev izgubljenih fluorjevih ionov. S to metodo dovolj hitro (v primerjavi s tabletami izven časa razvoja), pridobimo tudi začetno zadostno količino fluorja v sklenini pri otrocih, kakor tudi pri odraslih ljudeh, le da pri teh nekoliko težje,-potrebno je večkratno fluoriranje.
Na videz smo torej našli metodo fluoriranja, ki bi bila celo boljša kakor uživanje fluorkalcijevih tablet. V resnici pa ni tako. Tablete fluorkalcija lahko uživa vsakdo sam in mu jih zobozdravnik le predpiše ali pravzaprav svetuje, saj jih vsak dobi v lekarni brez recepta, ker so docela nestrupene. Pri opisanem lokalnem fluoriranju pa mora biti zobozdravnik osebno zaposlen s fluoriranjem. Zobozdravnik mora zobe preden jih namaže s fluorjevo raztopino, natančno očistiti vseh zobnih oblog, ki bi sicer preprečile, da bi fluor lahko prišel v zobno sklenino. Brez tega bi bilo fluoriranje jalovo.
Zobozdravnik mora torej natančno očistiti zobne obloge, preden zobe namaže z raztopino fluorja. Očistiti jih mora tudi tedaj, ko na videz sploh ni nobenih oblog. Pa so! To sc da skoraj vedno dokazati z različnimi sredstvi. Take nevidne zobne obloge bi prav tako onemogočile fluorju, da bi se vezal v sklenino. Zaradi tega mora pri lokalni fluorizaciji sodelovati zobozdravnik, kar seveda celo akcijo precej podraži. Pacienti morajo razen tega čakati, ker zobozdravnik ne more vsem naenkrat izvršiti fluorizacijc. Zaradi tega so v Švici dali učencem raznih šol domov stekleničke s fluorjevimi raztopinami zelo nizke koncentracije. Učenci so si vsak dan s tako nizko koncentrirano raztopino izpirali usta. Nekateri so izpirali usta celo po večkrat na dan. Pri tem se je izkazalo, da pomaga izpiranje ust z nizko koncentriranimi raztopinami cclo bolj kakor nekajkratno fluoriranje z bolj koncentriranimi fluorjevimi raztopinami. Razen tega ni treba aktivnega sodelovanja zobozdravnika, ki tako akcijo izpiranja samo vodi. To vso stvar poceni, pa tudi poenostavi, da o boljšem uspehu sploh ne govorimo. Res pa je, da zahteva taka borba proti zobni gnilobi več organiziranosti in osebnega prizadevanja vsakega posameznika, ki si želi zobe zaščititi proti gnilobi.
Iz vsega povedanega smo torej izvedeli, da lokalno fluoriranje zob lahko uspešno zaščiti zobe pred zobno gnilobo. Zaščiti jih lahko tako, da se prvič pridobi potrebna koncentracija fluorja v zobni skle-iiini ali pa se s pomočjo fluorizacijc le nadomeščajo izgubljeni fluor-jevi ioni. ki se s pomočjo sline nehno izgubljajo. To pomeni, da tovrstna fluorizacija prihaja v poštev tudi za odrasle osebe, čeprav je zaradi manjšega učinka ne moremo plačevati iz preventivnih fondov soc i al n ega z av aro vanj a.
Končno pa lahko vsakdo vsak dan izpira zobe z raztopinami natrijevega fluorida, seveda z zelo nizko koncentriranimi, ki jih zobozdravnik predpiše na recept.
I ako smo skušali v kratkem razložiti, kaj je zobna gniloba ali karies, kako in zakaj nastane. Razen tega smo želeli opozoriti na možnosti, kako to nadlogo najuspešneje, a tudi enostavneje preprečujemo. Ce bomo upoštevali vse napisano, smo na najboljši poti, da ohranimo zobe zdrave, s tem pa se bomo obvarovali tudi številnih drugih bolezni ki imajo svoj, če že ne neposredni, pa vsaj posredni vzrok v slabih zobeh.
Doc. dr. dr. sc. MITJA BARTENJEV
KRMELJ - Februarskega brzo-turnirja sc je udeležilo sedem šahi-stov, ki so se v dvokrožnem turnirju razvrstili takole: 1. Šribar 9,5, 2. Blas 8, 3. Prosenik 7, 4. Žitnik 6,5, 5. Sibilja 6. 6. Debelak 4 in 7. Zaman 2 točki.	(B.	D.)
NOVO MESTO - Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Ljubljani in v Kamniku republiški odbojkarski turnir za ženske in moške ekipe. Dolenjsko bodo zastopali Novo mesto (moški in ženske), Brestanica — ženske in Trebnje - moški. (C. R.)
NOVO MESTO - Na rednem hitropoteznem turnirju za februar je med udeleženci prepričljivo zmagal Igor Penko (14 točk), sledijo: Milič 12,5, Šporar 10,5, M. Picek in Bjela-nović (10), Komelj (8,5) itd. (J. U.)
RIBNICA - Jutri bo seja medobčinskega nogometnega odbora Ribnica, kjer bodo pregledali v jesenski sezoni dosežene uspehe ter napravili program dela za spomladansko prvenstvo.	(E. L.)
NOVO MESTO - Na prvenstvu Dolenjske v borbenih dvojicah in v tekmovanju kegljačev - posameznikov sodeluje 54 parov in 60 kegljačev.	(J. M.)
KRŠKO - Letos bodo v Krškem praznovali 50-letnico nogometa. V ta namen bodo izdali posebno brošuro. Pred proslavo 50-letnice bodo sklicali izredno skupščino kluba, na kateri bodo podelili posebna priznanja nogometašem, veteranom krškega nogometa. Ob tej priložnosti bodo Alfreda Isteniča imenovali za častnega člana kluba.
LJUBLJANA - Na šahovskem prvenstvu ljubljanskega Zmaja igrata tudi dolenjska šahista prof. Igor Penko in Tone Praznik. Na tem turnirju jima ne gre preveč, saj sta doživela vrsto porazov. Njuno medsebojno srečanje se je končalo s Praznikovo zmago, čeprav bi moral zmagati Penko.	(L.	H.)
LESKOVEC - Pred dnevi je imel leskovški Partizan pomembno posvetovanje, na katerem so pregledali dejavnost v preteklem letu, izvolili novo vodstvo in začrtali politiko društva. Za predsednika je bil izvoljen Branko Voglar, podpredsednika sta Jože Arh in Nande Mlakar, Alojz Hruševar je tajnik, blagajnik pa Lojze Šribar. V upravnem odboru so še Edi Komočar, Oskar Kovač in Tomaž Žnidaršič. O tem pomembnem shodu leskovških športnikov bomo pisali prihodnjič. (L. Š.)
KRŠKO - Novo izvoljeni upravni in nadzorni odbor ter tehnična komisija nogometnega kluba Cclulozar sta se sestali na prvi seji. Za predsednika so izvolili Vladimirja Hampov-čana, za tajnika Lojzeta Kavčiča, blagajničarka pa je Marija Kic. Gospodar v klubu bo Ivan Kic. Po sklepu občnega zbora je glavni trener prvega moštva Božo Pribil, pomočnika pa sta Jože Vodopivec in Boško Karabaš. Čeprav ima NKCelulo-zar registriranih 28 igralcev, so še vedno velike težave pri sestavljanju prvega moštva, kajti klub nima dobrega vratarja. V najkrajšem času bodo organizirali tudi pionirsko nogometno šolo, ki jo bo vodil glavni trener. Starejše igralce, ki so prenehali igrati, prosijo, da se prijavijo v tečaj za nogometne sodnike. (L. H.)
RIBNICA - 10. februarja so imeli ribniški športni delavci poseben posvet, na katerem so se dogovorili o letošnjem občnem zboru Partizana, ki bo 17. marca. Poskušali so tudi rešiti neka organizacijska vprašanja, podali pa so tudi osnovne smernice za izdelavo kratkoročnega in srednjeročnega načrta telesne vzgoje. Dokončno izoblikovane predloge bo izdelala posebna komisija na čelu s tovarišem Škrabcem.
(P. L.)
19 ekip v Trebnjem!
Za letošnje zimsko dolenjsko košarkarsko prvenstvo, ki sc bo začelo v Trebnjem v nedeljo, 21. februarja, ob 8.30, se je prijavilo 16 ekip. Nosilca dveh skupin sta Novo mesto in Beti Metlika. V predtekmovanju se srečajo ŠD Gradišče : SKŠ (Grm) ob 7.30 in TSŠ (Krško) : „Ro-kovnjači“ (Mrzlo polje) in Old boys (N. m.) : Klub posavskih študentov. Srečali se bodo naslednji pari: Novo mesto : SKS ali Gradišče, Stična : Kočevje, Krka : Žužemberk, Straža : Trebnje, Novo mesto ml. : Črnomelj, Gimnazija (Br.) : Klub posavskih študentov ali Old boys (N.	m.), Partizan
(Krško) : Sevnica in Beti : TSŠ (Krško) ali „Rokov-njači“.
Pionirji iz osnovne šole Vavta vas so na republiškem tekmovanju osvojili prvo in drugo mesto — Dobra uvrstitev tudi drugih dolenjskih ekip
Odbojkarice Brestanice se pripravljajo na nadaljevanje republiškega odbojkarskega prvenstva, kjer morajo braniti tretje mesto, ki so ga dosegle jeseni.
ORIENTACIJSKI SMUČARSKI POHOD V GORJAH
Pionirji iz Vavte vasi presenetili
Pionirji - smučarji iz skoraj vse Slovenije so v nedeljo tekmovali na smučeh v Gorjah pri Bledu. Nekaj več kot sto pionirjev in pionirk se je udeležilo orientacijskega pohoda za
Toni bo kmalu spet v vratih
Sevniški rokometni vratar Toni Krejan je pri vojakih. Te dni je bil doma, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj.
- Kdo te je navdušil za rokomet?
„Navdušil sem sc že v šoli, saj sem vsakokrat užival, kadar sem stopil pred rokometna vrata.“
- Kdaj si nastopil prvič za svoj klub?
„23. junija 1967 v srečanju z Radečami."
- Igraš tudi pri vojakih?
„Pogojev, kot sem jih imel doma,
nimam, vendar smo si v zadnjem času zgradili rokometno igrišče, zato kar pridno igramo.4*
- Tvoj vzornik?
„Vratar reprezentance Arsla-nagić.“
- Naj večji uspeh?
„Nastop na armadnem prvenstvu, kjer sem branil za našo garnizijo.“
- In tvoje želje?
„Da bi Sevničani končno dobili luč nad igriščem ter da bi se preselili v republiško ligo. Zase pa želim, da bi bil kmalu doma.“	D.	B.
PO PRVEM DELU DOBREPOLJE
V dolenjski rokometni ligi, ki je tekmovalna skupnost medobčinskega rokometnega odbora Ribnica, je bilo do sedaj malo pisanega, čeprav ta tekmovalna skupnost zajema ekipe z območja kočevske, ribniške in grosupeljske občine, torej zahodni del Dolenjske. V tej ligi nastopa sedem ekip. Po prvem delu tekmovanja je v vodstvu ekipa Dobrcpolj, enako število točk ima tudi Šmarje. V spomladanski sezoni je medobčinski rokometni odbor povabil k sodelovanju tudi ekipo Partizana iz Žužemberka.
RK Partizan Dobrepolje	6501	136:77	10
RK Partizan Šmarje	6 5 0 1	153:96	10
RK Partizan Sodražica	64 0 2	133:97	8
Gradišče (Stična)	64 0 2	124:104	8
RK Partizan II Ribnica	6 6 2 0	105:119	4
RK Vidovo (Stična)	6 1 05	94:161	2
RK Inles	6 0 06	70:161	0
F. LEVSTEK
10 LET DELA SSD »KATJE RUPENA«
Kovačnica mladih športnikov
Mentorica šolskega športnega društva na osnovni šoli »Katje Rupene« v Novem mestu Draga Misle-jeva je mnenja, da so ŠŠD dobra oblika dela z mladimi
Šolsko športno društvo na novomeški osnovni šoli Katje Rupene slavi letos že svojo desetletnico. Od skromnih začetkov, saj so začeli tako rekoč iz nič, je danes športna dejavnost na šoli zelo razvejana in je kovačnica športnikov ter športnih delavcev. V ŠŠD so vključeni vsi dijaki od 6. do 8. razreda, tako da jih je včlanjenih 623, delajo pa v 9 športnih sekcijah. Učenci skrbno vodijo svoje društvo, pomagajo jim pa vodje sekcij Maijan Spi-lar, Tine Zaletel, Ivica Milič, Žare Kovačevič, Pavle Uhl, Janez Žibrct, Majda Slijcpčevič, Marija Jokič in Marjanca Luzar. Mentor društva je Draga Mislej, ki ima poleg Marjana Špilarja največ zaslug, da so se mladi No-vomeščani v zadnjih desetih letih tako lepo uveljavili na športnem področju.
- Tovarišica Mislejeva, ali se spominjate prvih dni ŠŠD na vaši šoli?
„Bili smo med prvimi, ki smo ustanovili šolsko športno društvo. Prva naloga je bila zgraditev šolskega športnega igrišča na vrtu za šolo. Potem pa so zaživele še sekcije, ki so sc do današnjih dni zelo uveljavile."
- Kako bi ocenili dejavnost v teh 10 letih?
„Veliko smo napredovali, zlasti organizacijsko, razširili smo tudi dejavnost, nabrali smo si precej izkušenj, pa tudi materialna osnova je večja. ŠŠD je pomagalo marsikateremu fantu in dekletu, da je vzljubil šport in se kasneje vključil v dejavnost
športnih društev. Skratka, društvo je upravičilo svoj obstoj. Vsi smo mnenja, daje takšna dejavnost zelo koristna/1
- Kdo vodi posamezne sekcije?
,,V glavnem delajo naši tcles-novzgojni delavci, pomagajo jim pa tudi športni delavci od zunaj. Ker nimamo dovolj kadrov, si moramo pač pomagati, kakor vemo in znamo."
- Kaj vas najbolj muči?
„Ker imamo pouk ves dan, ni
mogoče delati, Kolikor bi člani društva želeli. Laže bo, ko bomo dobili novi šoli. Prepričana sem, da bo dejavnost še večja, več pa bo tudi veselja pri učencih in te-lcsnovzgojnih delavcih."
SLAVKO DOKL
republiški naslov drugih zimskih iger pionirjev Slovenije. Med pionirji je zmagala ekipa Vavte vasi, pionirke s te šole pa so bile odlične druge. Nastopilo je 42 ekip, Dolenjsko pa so zastopali tekmovalci iz Vavte vasi, Šentruperta, Novega mesta in Senovega
Rezultati: pionirji - 1. OŠ Vavta vas (Zupančič, Somrak, Mikolič)
Povedano na uho!
Stara resnica je, da športniki v Brestanici ne najdejo skupnega jezika z vodstvom brestaniške osnovne šole. Zaradi tega trpi športna dejavnost v tem kraju.
Ker smo želeli zvedeti, v katerem grmu tiči zajec, smo obiskali ravnatelja tovariša Zajevš-nika, ki je o tem sporu povedal naslednje:
„Športni objekti in telovadnica niso zaprti nikomur. Za uporabo pa je, razumljivo, treba odšteti odškodnino. Za tiste, ki so pomagali pri izgradnji objektov, je uporaba brezplačna, drugi pa bodo morali plačevati odškodnino. Moja naloga je, da čuvam športne objekte in zagotovim red in disciplino."
Torej, mladi Brestaničani, najprej se pokažite na delovni akciji, potem pa še na športnih igriščih! Roka sprave je ponujena, pa naj gre vsak do pol poti.
141 točk, 12. DPM Novo mesto 107, 15. in 16. OŠ Senovo 99 točk-itd.
Pionirke: 1. OŠ Čepovan 125 točk, 2. OŠ Vavta vas 124, 5. OŠ Senovo 98, 8. DPM Novo mesto 91 itd.
Pionirjem iz Vavte vasi, ki so se že lani dobro odrezali, iskrene čestitke, saj so na tem tekmovanju pokazali največ.
ZMAGA IN PORAZ V PRVEM KOLU
Kegljači Novega mesta so v soboto in nedeljo nastopili v prvem kolu republiške kegljaške lige. V Mariboru in v Žalcu so se srečali z ekipo Kopra. Prvi dan so zmagali Novome-ščani, drugi dan pa so bili Koprčani boljši.	J.	M.
ŽUŽEMBERK V VODSTVU
Pričelo se je kegljaško mladinsko prvenstvo Dolenjske, na katerem sodeluje 24 tekmovalcev in 5 ekip. V soboto so imeli prvi nastop v Trebnjem. V ekipni konkurencije v vodstvu ekipa Žužemberka s 1.514 podrtimi keglji. Pionir je podrl 1475 kegljev. Med posamezniki je po prvem delu v vodstvu Vučajnk iz Krškega (793}, nadaljna tri mesta pa si delijo Zužcmberčani Lavrič (775), Nose (764), Ožbolt (759). To soboto bodo mladinci nastopili še v Krškem.	J.	M.
. . No, za jegulje že zadostuje!
— Le smejte se, le! Toda kaj bo, če me bernardinec ne najde?
B
m
m
„Tetica, pridi že vendar, pojdiva naprej! Tegale strica sva si že sedemkrat ogledala!"
Kaj so pred 80 leti pitale
Z. ha&A
v>tw
Ubogi Ribničan
Cveto Križ, naš zvesti nabiralec naročnikov je pred kratkim obiskal tudi nekega ribniškega obrtnika, ki mu je začel naštevati:
- Imam televizor, osebni avto, tovorni avto, hišo . . ,
- No, potem boste pa lahko naročili še „Dolenjca11! mu je segel v besedo Cveto Križ; ubogi Ribničan pa je zatarnal:
- Ja, kako bom pa potem vse to vzdrževal?
Oj te tujke!
Oni dan jo je upokojenec Karel Rigler mahnil proti Podpreski, Dragi, Travi. Kmetje so ga poznali še iz „okrajnih14 časov, ko je tam okoli kolovratil službeno. Ko ga je neki kmet prepoznal, je takoj začel kritizirati:
- Vidite, kakšne ceste imamo. Sama jama. Pa samoprispevek za ceste plačujemo!
- Boste že videli, kmalu bo bolje! je kmeta kar na star način tolažil Karel Rigler.
Kmetič, ki je hotel pokazati tudi, da je z vsemi novostmi (stabilizacija, devalvacija) na tekočem, je ves vesel vzkliknil:
- Torej bo zdaj bolje, ko smo dinar defravdirali! (Opomba: defrav-dirati pomeni: poneveriti, ogoljufati, oslepariti.)
OKROGLE *0 PARTIZANIH
JOCOVE SKRBI
Novica o kapitulaciji Italije je vzbudila splošno veselje med Ličani. Le stari Joco se je kislo držal.
,rPa menda ne žaluješ za Italijani? “ ga je vprašal sosed Mane.
„ Vraga žalujem! Skrbi me le, kje se bodo sedaj oskrbovali partizani s hrano in orožjem, ko je Sla Italija po gobe!”
,yJoco, nič ne skrbi, sedaj bodo jemali Nemcem!“ ga je potolažil Mane.
ŠALJIVI MILECKO
Na zahtevo partijske organizacije je borec Milecko Devina napisal svoj življenjepis. Vmes je bil tudi tale odstavek:
,JR.ad bi pripomnil, da sem moral že kot otrok prenašati žandarske udarce... “ in tako dalje.
Na sestanku ga je vprašal sekretar:
poslušaj, Milecko! Tule si napisal, da so te tako rekoč že od malih nog tepli žandarji. Razloži no, kaj s tem misliš. “
„He-he!“ se je navihano zasmejal Milecko. „Veste, tovariši, moj oče je bil pred vojno žandar in me je včasih tudi namlatil; zato sem napisal... “
Dolenjske Novice.
Odstavili so ministra
(Najvažnejša novica) je pak, da je odpuščen in umirovljen finančni minister g. Du-najevski. To je bil zadnji čas še jedini minister, ki se je res čutil Slovana ter se tudi potegoval za Slovane nasproti neopravičenim nadutim nemškim zahtevam. Bil je v svojem poklicu mož, da mu malo enacih; kajti nobenemu ministru pred njim se ni posrečilo kar je dosegel on: vredil je naše državno gospodarstvo tako, da ni treba več delati dolgov, da je vlani celo nekaj ostalo. Res je, napravil novih davkov, kakor na žganje itd., ali to je bilo potreba — kamo bi pa prišli, ako bi se delali le novi dolgovi. — Nobenega ministra niso tako sovražili liberalni Nemci kakor njega, zato smemo reči, da kaže njegov odstop za nas jako slabo: Nemci bodo trdo gospodovali nad nami!
(Iz Novega mesta) — Novomeščani smo bili letos v tem kratkem predpustu precej dobre volje, bodisi v gostilnah ali pa v društvih, katerih nam pač ne manjka. Sukali in veselili smo se tako, da nam bode treba morda sedaj v postu zato delati pokoro. Društva so si prizadevala po možnosti napraviti veselic svojim članom; čitalnica je napravila zlasti slovesno „Vodnikovo Besedo44 ter mično pustno veselico. Razveselilo nas je tudi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov svečni večer s prav mičnim programom.
(Srbska kraljica Natalija), mati sedanjega kralja Aleksandra baje namerava za-
pustiti Srbijo, toda nekateri jej to odsvetujejo.
(V Italiji) je vendar odstopil oni brezverni minister. Kr ispi, ki je kazal svoje sovraštvo do katoliške cerkve, kjer je le mogel Avstriji se je kazal stari lesjak prijaznega, ali le zato, ker je potrebuje Italija; verjeti jej ni nič. Lahi imajo sedaj nove ministre; kakovi bodo, bode pokazala prihodnost.
(Delavci) po svetu so lansko leto močno imeli za praznik 1. dan meseca maja. Letos pa svetujejo zlasti nemški delavci — socijalni demokrati - naj se praznuje nedelja po 1. maju, ker bi bili v delavnik delavci na škodi. Govori pa naj se, pravijo, ob tem prazniku posebno o tem, da bodo delavci samo 8 ur na dan delali.
(Iz Stopič.) — Kakor se čita, kaže novo ljudsko štetje po mnozih krajih sedaj manj ljudi, ko pred desetimi leti; isto je tudi pri nas in sicer zato, ker je veliko faranov odšlo v Ameriko in dosti jih je pa tudi ravno v zimskem času odsotnih, ker bivajo na Hrvaškem ali Slavonskem. Vsi ti se ne štejejo, ker niso bili zadnji dan starega leta tu pričujoči. V Stopičah je bilo 31. decembra 1890. 1. 2205 ljudi v 419 hišah, konj so imeli 34, goveje živine 1126, koz 43, ovac 571, prašičev 779 in 250 buelnih panjev. Število ljudi je v Stopičah tudi zato manjše, ker tu niso Gabrije prištete, ki spadajo sicer v to faro, a pod občino Brusnice. — Podgradom pa je bilo isti dan 916 ljudi v 173 hišah, kateri so imeli 19 konj, 601 govejo živino, 3 koze, 303 ovce, 274 prašičev in 102 bučelna panja.
(Iz Dolenjskih Novic 15. februarja 1891)
NASILJE POLITIČNIH EMIGRANTOV NA ŠVEDSKEM
Težke ure za naše na konzulatu v Goteborgu
Ustaška terorista sta grozila s smrtjo trem jugoslovanskim talcem in zahievala izpustitev Miljen-ka Hrkaća, razen tega pa še 100.000 dolarjev — Ves svet se zgrJ.u nad nasiljem
Ves svet je prisluhnil nevsakdanji zgodbi, ki sta jo na jugoslovanskem konzulatu v Goeteborgu na Švedskem zakuhala dva ustaška terorista. Pretekli teden sta malo pred deveto dopoldne prišla v naš konzulat, zaklenila za sabo vrata in obsodila tri talce na čakanje: čuvaja konzulata Pera Iliča, njegovo ženo in Pavico Gabrico, ženo enega izmed naših uslužbencev. Zvezala sta jim roke na hrbtu, nato pa sta telefonirala na veleposlaništvo SFRJ v Stockholm ter zahtevala, da morajo v Beogradu v roku 24 ur izpustiti na svobodo na smrt obsojenega ustaša Miljenka Hrkaća in mu izplačati 100.000 dolarjev ter mu omogočiti neoviran odhod v Španijo.
Ročna gasilska črpalka v Žužemberku sodi že v čase, ko se je v tem delu Suhe Krajine začela razgibana gasilska dejavnost. (Foto: S. D.)
Mlada ustaša sta si dokaj naivno predstavljala kriminalno zgodbo, ki pa bi se seveda lahko za naše tri državljane in še za koga končala tudi drugače, morda celo s smrtjo. Z nabitimi revolverji sta ustaša vzela za talce tri naše državljane, kmalu nato pa je švedska policija poslala pred stavbo našega konzulata v Goeteborgu kakih 50 svojih mož, ki so imeli s seboj tudi solzilne bombe, brzostrelke in neprebojne varnostne jopiče.
Švedska policija bi sicer lahko zavzela zaprto poslopje, vendar je v tem času bilo pričakovati morda tudi najhujše. Nihče ni vedel, če oborožena ustaša nista pripravljena ubiti naših talcev. Jugoslovansko ve-
OHRANILI SO SPOMIN NA ZAČETKE GASILSTVA
Menda najstarejša na Dolenjskem?
V Žužemberku imajo staro gasilsko ročno brizgalno, ki je stara ravno toliko kot gasilsko društvo v središču Suhe krajine — Letos jo bodo oddali v republiški gasilski muzej, kjer bo imela zaslužen pokoj
Gasilska dejavnost v ožji Suhi kra- samo bi se ob njej dobro spotih. Saj
jini ob Krki se je menda po pisanih virih začela 1888, ko so v Žužemberku ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, kije ob ustanovitvi štelo 36 članov. Ob rojstvu društva so se gasilci postavili tudi z nakupom nove ročne briglane na konjsko vprego. Nabavili so jo v Ljubljani, zanjo so odšteli 1.150 goldinarjev. Izdelana pa je bila v Samassovi tovarni v Ljubljani. Brizgalna je koristno služila gasilcem pri preganjanju rdečega petelina vse do 1938, ko so se Žužemberčani modernizirah. Staro brizgalno pa so odstopih svojim sosedom na Reber, kjer so ti 1938 ustanovili društvo. Tu je ostala dolgo časa, vse do srečnega dneva, ko so na Rebri dobili sodobno „Sa-vico“.
Ni nam znano, kdaj so jo na Rebri zadnjič zapregli in uporabili. V glavnem je še zelo dobro ohranjena, čeprav je njena starost že kar spoštljiva. Gasilci so povedali, da bi, Če bi bilo treba, še vedno delala,
je pripravljena tako, d potrebuje pomoč čimveč čvrstih moških rok.
Že nekaj časa je brizgalna spravljena v žužemberškem gasilskem domu. Tam čaka, da jo postavijo v muzej, v zasluženi pokoj. Pravijo, da
so takšni primerki že zelo redki, zato bo ta suhokrajinska zanimivost obogatila muzej. Zdaj še ne vedo, kam jo bodo odpeljali. Najverjetneje jo bodo razstavili v republiškem gasilskem muzeju v Ljubljani, kjer ji je tudi mesto.
Za mini — pol ceneje!
To bi bilo nekaj tudi za naše punce!
Precej črnila se je prelilo zadnje leto, ah bosta „midi4 in „maksi44 moda obstali pri življenju. V Evropi ju je ženski svet marsikje sprejel in obdržal, v ZDA pa je drugače: moški so skoraj vsi odločno proti, takega mnenja pa je tudi 80 % žensk. Še tiste, ki so si v Ameriki omislile dolga ali poldolga krila, jih kmalu zamenjajo, češ „mož je proti41 ah pa „prijatelju ni všeč taka dolžina .. .“ Nekatere trgovine v ZDA so ob-
javile v časniku Daily News osmrtnice s približno takole vsebino: „Midi obleka je umrla zaradi množičnega odklanjanja ameriških žensk. S tem da smo obšli nemogoče, se je izkazal naš dober okus...“ Da pa bi ,zavedne*4 pripadnice mini mode podprl, si je lastnik luksuzne restavracije „Fox and Hounds44 pri Santa Monici izmislil nekaj posebnega: v njegovem lokalu dobijo stranke v mini krilcih hrano in pijačo za polovično ceno! Seveda samo med 11. in 18. uro. Lastnik pravi:
„V lokalu bi rad videl čimveč lepih nog!*4
Še' dlje so šle ženske v HoIly-woodu: ustanovile so „protimidi organizacijo44, katere člani skušajo dopovedati obiskovalkam elegantnih hotelov, blagovnih hiš in restavracij, kako odurna je „dolga moda44. Modni ustvarjalci v ZDA pa kljub temu ne klonejo: „Pariz in Rim sta se odločila za dolga krila - Amerika jima bo sledila.14
Ieposlaništvo v Stockholmu je dovolilo švedski policiji, da lahko ukrene vse potrebno, policija pa si kljub temu ni upala napasti obeh oboroženih ustašev. Medtem je zahodno-nemški konzul v Goeteborgu' že obljubil, da so vsi ostali diplomati v tem mestu pripravljeni zbrati 100.000 dolarjev, ki sta jih zabarikadirana ustaša zahtevala za Hrkaća. Naš konzul je to ljubeznivo ponudbo svojih diplomatskih kolegov zavrnil.
Medtem se je švedska policija še naprej pogajala z obema teroristoma in ju prepričevala, da nimata nobenih možnosti, da bi s svojo zahtevo uspela. Ustaša se nista pustila pregovoriti. V sredo dopoldne sta najprej podaljšala rok za Hrkačevo izpustitev še za 12 ur. Policija jima je nato skozi vrata zaprte stavbe vrgla izvod švedskega večernega lista, v katerem je neki švedski novinar z Dunaja ob-
"ii izjavo Miljenka Hrkaća, kije veljala obema mladima ustašema:
„Ne ubijajta talcev zaradi mene! Nočem, da bi nedolžni ljudje izgubili življenje.44 Ko sta terorista videla, da ju ne podpira niti obsojeni Hrkać iz Beograda, sta se kmalu nato po krajšem pogovoru s policisti mirno predala. Seveda so ju takoj razorožili in odpeljali v zapore.
Naš veleposlanik v Stockholmu Vladimir Rolović je že pred dnevi opozoril predstavnike švedske javne varnosti, kaj počenjajo politični emigranti v mestu in okolici Goete-borga. Že več let grozijo našim delavcem, ki delajo v znani tovarni Volvo, v tamkajšnji ladjedelnici in v drugih podjetjih, ko zahtevajo od naših delavcev denarno podporo. Švedska policija je doslej premalo pazila na rovarjenje političnih emigrantov, zdaj pa je vsa javnost presenečena, kako drzni so fašistični in ustaški izrodki. Tudi iz drugih držav prihajajo protesti proti nasilju, hkrati pa predlogi, naj bi bila vsa poslaništva in konzulati povsod po svetu zares varno zaščiteni pred podobnimi dejanji.
Ustaši so tako samo znova pokazali, da se v resnici nočejo ničesar naučiti in da je hkrati vse njihovo rovarjenje samo še dokaz več, da so delali nasilje in povzročali gorje med ^ojno in po njej.
••••••••••
rf
Najnovejša ekspedicija, ki se bo povzpela na najvišji vrh sveta, 8881 metrov visoki Mt. Eve-rest, je vzbudila pozornost zato, ker je med njenimi člani tudi neka ženska - prva, ki bo (če se bo vzpon posrečil) stopila na najvišjo goro našega planeta.
r'
... Nedvomno bodo rekorderji na zimskem košarkarskem prvenstvu Dolenjske novomeški veterani (če bodo sploh prišli): poprečna teža igralcev bo 100 kil Da bo v stilu, bodo toliko košev dobili na vsaki tekmi...
... Vpetih letih so dolenjske davčne službe odkrile dva davčna zavezanca, ki so jima dokazali tudi utajo davka. Ni kaj: učinkovitost na višku!
... Novinarka Dolenjskega lista Ana Vitkovič piše tako ganljive socialne članke, da ljudje ob njih kar jokajo: če bi tako začela pisati še o gospodarstvu, bi ga morda le še stabilizirali!
... Bralci Dolenjskega lista vedo, kaj delajo: za najboljša športnika so izbrali plavalca. Še pred devalvacijo so vedeli, da bo letos najbolj potrebno dobro plavanje...
... Jugoslovanska televizija se decentralizira: za najboljšo popevko so doslej glasovali kar uredniki Zdaj so posel prepustili gledalcem. Da se ve: za neuspeh bodo zdaj krivi gledalci!
... Po zgledu Jasnice bo tudi Vlado Deržič v Čateških Toplicah ponovno ponudil strip-tease. Morda bodo gostje hitreje ozdraveli? Časi so pač taki, da vsak dinar prav pride...
... Tiskarski škrat je vsemogočen: v Delu mi je v Novo-teksovem članku dinarje spremenil v dolarje. Bojan Kekec, vodja službe načrtovanja in analiz, je vzdihnil: „O, ko bi imeli toliko denarja!“
Krpanov kotiček
Učitelj v hribih
Sonce je sijalo na zmrzli sneg, da se je svetil, o taja ti ga pa vendar ni moglo. Na Dolenjskem, v tistih hribih, ki leže med Mišjim dolom in Zahribom, je med hišami in skednji lajalo mnogo psov. Tam na potu, ki drži še naprej proti Vrhu, je stal mlad človek. V roki je držal knjigo in hodil sem ter tja, pihal v roke in poslušal, koga psi lajajo. To sem bil kajpak jaz.
„Dober dan,“ mu pravim, „menda imaš zame spet nekaj novega? “
„Krpan, pogodil si,” mi odvrne. „Tako ali tako in še res je. Človek obrača, drugi pa obrnejo. Ni, da bi človek pravil! Glej, moj oče je bil pošten mož in velik šoma-šter pred menoj. Zdaj mi pravijo učitelj, ali veruj mi, da je bilo za naš stan dosti bolje, ko smo se imenovali po starem. Takrat so v roki nosili leskovo palico, ki je imela zgoraj luknjo, da je bil jermen skoznjo prepeljan. Ta palica je bila jako v časteh in je imela veliko moč. V šoli je delila pravico, po potu so pa krevsali ob njej.
Ni mi hudo za starimi časi, ampak zato, ker mi občinski pisarji očitajo, da dobim več novcev kot oni. Tega pa nočejo slišati, da stoji šola visoko v hribih, kar 800 sežnjev nad morjem, in
najbližji sosed je medved. Kar deset se jih klati tod okoli. Poldrugo uro hoda po gozdu rabim do najbližje trgovine, pošte ali krčme. Pozimi, ko zapade obilo snega in smo odrezani od sveta, le malokoga srečamo. Vsako jesen si, kot polhi masti, nabavimo za zimo kresila, soli in hrane za celo zimo. Tudi pošta prihaja le poredko in vse novice so stare.
Vsak dan učim otroke od prvega do zadnjega razreda. Pozimi je zgodaj tema, zato opoldne ne počivam in sem brez južine. Ako jem, je jed mrzla in še takrat me črviči po želodcu. Telovadbo imamo na poti v šolo in nazaj, ko se otroci prebijajo skozi snežne zamete, za petje pa skrbijo viharji, ki tulijo okoli oglov...
Vidiš, delam od noči do noči, za poldrugega človeka, pa naj ne zaslužim toliko kot drugi ali nekaj več? “
„Naj vse to zapišem, ka-li? “
„Kar zapiši! Saj govoriti in pisati človek mora, dokler živi ali dokler mu ne odrežejo jezika, mar ne? “ še pravi in zavije v hišo, jaz pa jo mahnem dalje po gazi, da prekobalim hrib in se še za dne oglasim v Mišjem dolu.
MARTIN KRPAN
Rešite jo, ni težka!
VODORAVNO: 1. podjetje, firma, 7. bleščanje, 12. surovina za porcelan, 13. naprava za daljinsko ugotavljanje razdalje ali ovir, 14. pakistanska reka, 15. Split, 16. delo in zaslužek enega dne, 17. Venezzia, 18. orodje za
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11
12 %							13 '				
14			,	15			16				
17		_ m	18			19				20	
21		22						23	24		
	l						26				
:7	28					29				|	
30					31					32	33
34				35					m	36	
3 7		38	39			40		m	4,		
42						43		44			
45						46					
dolbenje, 20. Trst, 21. glinasta piščal, 23. šiba, 25. telesna poškodba, 26. zaznamovana smer ah lega, 27. peščina ob vodi, 29. čekan, 30. plod, ki ga uporabimo za nadaljevanje neke npr. rastlinske vrste, 31. ponižanje, 34. osebni zaimek, 35. staro-danva Ljubljana, 36. simbol za radon, 37. popolna zmaga pri taroku, 40. Železnik Ivan, 41. neodločen izid pri šahu, 42. domača žival, 43. primorski kraj (cementarna), 45. športnik, 46. širok plašč:
NAVPIČNO: 1. snov, 2. moško ime, 3. rasa, 4. Dolenjski Ust, 5. jedka tekočina, 6. naš tednik za razvedrilo, 7. grič, 8. industrijska rastlina, 9. ljubkovalno moško ime, 10. svetovno-znani brazilski nogometni klub, 11. strdek na rani, 18. oblika zdravila, 19. simbol za tantal,
22. ime skladatelja Hačaturjana,
23. del voza, 24. majhen plug, 26. material za oblačila, 27. žaljivka, zmerljivka, 28. kraj v Slovenskih goricah, 29. izdelovalec orožja, 31. Sremska Mitroviča, 32. najrazširjenejša rastlina, 33. ime pesnika Aškerca, 35. letni posek, 38. ime pokojnega indijskega politika Šastrija, 39. rimski pozdrav, 41. tečaj, 44. simbol za živo srebro.
OPOMBA: danes je zadnji dan, da nam pošljete rešeno nagradno križanko iz zadnje številke. Rešitev in izid žrebanja bomo objavili prihodnji teden!
na črnem kontinentu
Knjige za nove naročnike
Med 68 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili:
Frančiška Škof, Artiče 35; Reza Starešinič, Krasinc 4, Gradac; Marija Goršin, Cegelnica 41, Novo mesto; Marija Majzelj, Vel. Gaber 23; Ivan Gnezda, Koprivnik 34 pri Kočevju; Alojz Kralj, konfekcija „Lisca11, Sevnica; Slavko Kožar, Senovo 178; Jože Starc, Žlebič 7, Ribnica; Jože Trplan, Crmošnjicc 18, Semič in Alojz Slak, V Brezov log 45, Novo mesto.
I
m
n
16. Paradižnikov kabriolet se ni ustavljal v mestu. Nemudoma je zavozil na steze, ki so vodile v notranjost kontinenta. V domovino krokodilov, nosorogov, žiraf, kač in levov. V samopostrežbo lovskih trofej!
Paradižnik je podrl streho, zgrabil v roke svojo za-
nesljivo karabinko z daljnogledom in se pozorno vzravnal v avtu. Za volanom je sedela Klara. Spretno je vodila vozilo po visoki travi, se izogibala grmiče\ju in posameznim drevesom v savani. Ko bo soprog uzrl zverino — je vedela Klara — se bosta pognala za njo. Kolesa bodo tekmovala z urnimi šapami, vse dokler ne bo svinec pošasti izpustil duše ...
Prve nagajive gazelice so prekrižale pot našima potnikoma. Tu in tam je zebra ob poti opozarjala voznico, naj bo obzirna do teh ljubkih pešcev. V visoki travi, v grmovju pa je ostri lovčev nos slutil tudi neslišno prisotnost drugačnih, manj ljubkih bitij ... In Paradižnik je trdneje stisnil svoje orožje!
Udar 20. julija 1944
ATENTAT £A fi« tSBJfi
„To je nemogoče,11 jc rekel.
Hitlerjev Atlantski zid, o katerem je Goebelsova propaganda trobila na vsa usta, so predrli v nekaj urah. Nekoč strašno Luft\vaffe so popolnoma zbrisali z neba, nemško mornarico z moija, kopenske sile pa so presenetili. Bitke še daleč ni bilo konec, toda že kmalu se je pokazalo, kako se bo izšla. „Od 9. junija dalje,11 pravi Speidel, „so imeli pobudo zavezniki.1’
Rundstedt in Rommel sta sklenila, da morata k Hitlerju in pri njem zahtevati, da se sooči s posledicami. Pregovorila sta ga, da so se 17. junija sestali v Margivalu, severno od Soissonsa, v udobnem in pred bombami varnem bunkerju, ki so ga bili leta 1940 zgradili za fuehrerjev glavni stan ob načrtovani invaziji v Britanijo, a ga niso uporabili. Zdaj, štiri leta pozneje, se jc nacistični vojvoda prvič prikazal v njem.
Bil jc bled in neprespan (je pozneje pisal Speidel). Poigraval seje z naočniki in z nekaj barvastimi svinčniki, ki jih je držal med prsti. Sedel jc ves sključen na stolu, feldmaršala pa sta stala. Pozdravil ju je na kratko in zelo hladno. Videti je bilo, da je njegova hipnotična moč izhlapela. Potem je glasno in zagrenjeno rekel, da je nezadovoljen, ker se je zavezniška invazija posrečila. Odgovornost za to je skušal pripisati frontnim poveljnikom.
Toda feldmaršala jc opogumil obet, da utegne prav kmalu priti do novega, presunljivega poraza. To velja vsaj za Rommla, ki ga jc Rundstedt pustil spregovoriti, ko jc Hitler za hip utihnil. „Rommel je neusmiljeno odkrito poudaril,11 pravi Speidel, ki je bil zraven, „daje brezupno bojevati se proti (zavezniški) premoči v zraku, na moiju in na kopnem.11 No, povsem brezupno že ne, če bi Hitler opustil nesmiselni sklep, da je treba braniti sleherno ped zemlje, nato pa vreči zavezniške sile v morje. Rommel je ob Rundstedtovem kimanju predlagal, naj bi se. Nemci umaknili iz dosega morilskega ognja s sovražnikovih ladij, potegnili tankovske enote z bojne črte, jih pregrupirali ter jih pripravili za sunek, s katerim bi zaveznike premagali „zunaj dosega mornariškega topništva11.
Toda vrhovni vojskovodja ni maral o umiku niti slišati. Nemški vojaki morajo držati položaje in se bojevati. Vprašanje je bilo zanj očitno neprijetno in se je zato urno lotil drugega predmeta. Hitlerje feldmaršaloma priredil predstavo, za katero Speidel pravi, da je spominjala na „čudno mešanico cinizma in čudne intuicije11. Zagotavljal jima je, da bo V-l, nova brneča bomba, ki so jo dan prej prvič usmerih proti Londonu, „odločilno posegla v spopad z Veliko Britanijo ... in pripravila Britance tako daleč, da bodo voljni skleniti mir11. Feldmaršala sta Hitlerja opozorila, da je Luft\vaffe na zahodu povsem odpovedala, fuehrer pa jc odbrusil, da bodo britanske in ameriške letalce kmalu pognale z neba „množice reakcijskih lovcev" — zavezniki namreč reakcijskih letal niso imeli, Nemci pa sojih pravkar začeli izdelovati. To bo, je dejal, Britaniji strlo hrbtenico. Tisti trenutek pa so se bunkerju jela bližati zavezniška letala. Fuehrer in feldmaršala so se morali zateči pod zemljo.
Med podzemeljskimi zidovi iz betona se je pogovor nadaljeval. Kaže, daje Rommel zdaj izsilil preskok k političnim vprašanjem.
Napovedoval je (pravi Speidel), da sc bo nemška fronta v Normandiji zlomila in da ne bo mogoče ustaviti zavezniškega prodora ... Dvomil je tudi, če bo mogoče držati rusko fronto. Opozoril je na popolno politično osamljenost Nemčije ... Končal je z nujno zahtevo, naj bi vojno čim prej končali.
Hitler je Rommla nekajkrat prekinil in mu naposled dokončno vzel besedo: „Vi si ne belite glave s tem, kako bo tekla vojna v prihodnje, raje si jo belite z invazijsko fronto.11
Feldmaršala sta sprevidela, da ne prideta ne z vojaškimi ne s političnimi dokazi nikamor. „Hitler se za njuna opozorila sploh ni menil,14 sc jc v Nucrnbcrgu spominjal Jodl. Naposled sta feldmaršala prigovarjala vrhovnemu poveljniku, naj pride obiskat poveljstvo armadne skupine B in se tam s poveljniki čet posvetuje o tem, kaj sc jim grmadi nad glavo v Normandiji. Hitlerje obotavljaje se privolil in obljubil, da bo prišel na obisk čez dva dni - 19. junija.
Pa ga ni bilo. Malo po tistem, ko sta feldmaršala 17. junija popoldne odšla iz Margivala. je neka bomba V-l, ki sc ji je nekaj pokvarilo, odfrčala namesto proti Londonu naravnost na streho fuehrer-jevega bunkerja. Ubit ali ranjen ni bil nihče. Hitlerja pa jc dogodek vendarle tako pretresel, da se je nemudoma odpravil v varnejše kraje in se ustavil šele v gorskem zavetišču Berchtesgaden.
Tja so kmalu prispele nove slabe novice, 20. junija se jc na centralni fronti začela dolgo pričakovana ruska ofenziva. Razvijala seje s tako silovito močjo, da je čez nekaj dni popolnoma zdrobila armadno skupino Center, v katero je bil Hitler zbral najmočnejše sile vse vzhodne fronte. Nemško obrambo so Rusi docela strli, jo razklali in si odprli pot na Poljsko. 4. julija so prekoračili poljsko vzhodno mejo iz leta 1939 in v več rekah drli proti vzhodni Prusiji. Glavno poveljstvo kopenskih sil je z mrzlično naglico zbralo vse rezervne sile in jih poslalo prvič v drugi svetovni vojni branit samo očetnjavo. To je pomagalo obsoditi na poraz nemške armade na zahodu. Odslej niso več mogle upati, da jih bodo kaj izdatneje okrepili.
Rundstedt in Rommel sta 29. junija spet prosila Hitlerja, naj sc sooči z resničnostjo na vzhodu in zahodu ter konča vojno, dokler še obstaja večina nemške vojske. Do sestanka je prišlo v Obersalzbergu. Vrhovni poveljnik je ravnal s feldmaršaloma ledeno. Njune pozive je na kratko zavrnil, potem pa seje spustil v dolg govor o tem, kako bo z novimi, „čudežnimi11 orožji zmagal. Speidel pravi, da se je med predavanjem izgubljal na „fantastičnih14 stranpotih.
Dva dni nato je Rundstedta na položaju glavnega poveljnika nemških sil na zahodu nadomestil feldmaršal von Kluge. Rommel je 15. julija s teleprinterjem poslal Hitlerju dolgo pismo. „Cete sc povsod bojujejo junaško, toda neenaki boj se bliža koncu.11 Sam je z roko dodal naslednje:
Moram vas prositi, da brez zavlačevanja sprejmete ustrezne sklepe. Mislim, da mi dolžnost poveljnika armadne skupine veleva, da to odkrito povem.
„Dal sem mu še zadnjo priložnost,11 je Rommel rekel Speidlu. „Ce je ne bo izkoristil, bomo ukrepali.11
Čez dva dni, 17. julija popoldne, sc je Rommel vračal z avtom z normandijske fronte v svoje poveljstvo. Spotoma so ga napadli zavezniški lovci, ki so se v nizkem poletu zapodili nad njegovo vozilo in ga prerešetali. Rommel je bil tako hudo ranjen, da so menili, da ne bo dočakal večera. Za zarotnike je bila to huda nesreča, zakaj Speidel pr isega, da se jc bil Rommel neomajno odločil zadostiti svoji vlogi pri reševanju Nemčije izpod Hitlerjeve vladavine. Res je še vedno nasprotoval, da bi ga ubili, želel pa jc, da bi ga strmoglavili že v nekaj dneh. Pokazalo sc je, da je častnikom kopenske vojske, ki so v trenutku, ko so nemške armade na vzhodu in zahodu popuščale, naposled le poskusili zrušiti Hitlerja in nacionalni socializem, zelo manjkalo njegove blesteče drznosti.
Speidel pravi, da so „zarotniki boleče začutili, da se je sesul opornik njihove moči.11
ZAROTA*PET MINUT PRED DVANAJSTO
Uspešna zavezniška invazija v Normandijo je pognala berlinske zarotnike v hudo zmešnjavo. Kot smo videli, Stauffenbcrg ni verjel, da bi sc zavezniki nameravali izkrcati že v letu 1944; a če bi poskusili, bi po njegovem tvegali, da jim spodleti. Menil je, da znaša verjetnostno razmerje ined uspehom'in neuspehom petdeset proti petdeset. Zdi se, da si je zavezniškega neuspeha želel, ker bi bili ameriška in britanska vlada po tako krvavem in; dragem zastoju najbrž bolj pripravljeni pogajati se o miru v zahodni Evropi z novo antinacistično vlado, ta pa bi si potem lahko priborila boljše pogoje.
Suhokrajinski
drobiž
DVA OBĆNA ZBORA sta bila v preteklem tednu v Žužemberku. V četrtek je imelo občni zbor TVD „PARTIZAN41, v petek pa Ljudska tehnika. Obe društvi sta bili v preteklem letu zelo aktivni, zato sta njuna odbora dobila na občnem zboru priznanje in so ju izvolili še za eno mandatno dobo. Na občnem zboru sta društvi sprejeli delovni program za leto 1971. Člani TVD Partizan so predlagali, naj se podeli priznanje najzaslužnejšim članom, in sicer Tonetu Kondi, inž. Petru Štoru in Srečku Kodretu.
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK IN DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE ŽUŽEMBERK organizirata kmetijska predavanja. Preteklo nedeljo sta v žužemberški kinodvorani predavala inž. Jože Starič in inž. Miha Žmavc, oba iz Novega mesta. Prvo predavanje je bilo o prehrani domačih živali, drugo pa o Kmetijski mehanizaciji za spravilo sena. Predavanji sta bili spremljani z diapozitivi. V nedeljo, 21. t. m., bo v istem prostoru ob 9. uri predavanje o preusmerjanju kmetij s poudarkom na zboljšanju agrotehnike na travnatem svetu in nadaljevanje predavanja o kmetijski mehanizaciji.
SEKTORSKI POSVETOVANJI s predstavniki družbeno-političnih organizacij sta bili pretekli torek na sedežih krajevnih skupnosti v Hinjah in Žužemberku. Posvetovanji je vodil predsednik občinske konference SZDL tovariš Franc Beg, udeležili pa so se jih tudi predsednik občinske konference ZMS Ivan Slapnik in predstavniki občinske skupščine Novo mesto. Na posvetovanjih so obravnavali delovni program krajevne skupnosti in organizacij SZDL za leto 1971 ter sklepe 3. seje občinske konference SZDL. Dogovorili so 'se o pripravah na bližnje zbore občanov, ki bodo skupaj s konferencami krajevnih organizacij SZDL.
OBŠIREN PROGRAM DELA DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE ŽUŽEMBERK. Devet sekcij in en krožek bo letos delovalo v okviru društva Ljudske tehnike Žužemberk. To so fotosekcija za odrasle, sekcija AMD, radioamaterska primopredajna sekcija, kmetijsko-izobra-ževalna sekcija, pionirska filatelistična sekcija, mladinska filatelistična sekcija, pionirska šahovska sekcija in pionirski prometni krožek.
Vse sekcije, kakor tudi krožek bodo imeli svoj delovni program, ki ga bodo obravnavali v prihodnjih dneh. Za izvajanje programa bodo potrebna precejšnja sredstva.
M. S.
Kri za sočloveka
Občinski odbor Rdečega križa ponovno vabi vse zdrave občane, naj se vključijo med krvodajalce in s tem pomagajo rešiti življenje svojemu bližnjemu. Marsikdaj je življenje naših sodržavljanov odvisno le od zadostne količine krvi, ki jo novomeški bolnišnici večkrat primanjkuje, zlasti ob vedno večjem številu prometnih nesreč. Največ lahko za svojega bližnjega storite, če darujete kri.
PRIZNANJE VOZNIKOM
Na nedavnem občnem zboru novomeške podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov so podelili 38 poklicnim voznikom značke za vzorno vožnjo, 4 funkcionarjem pa značke za desetletno delo v organizaciji poklicnih šoferjev. Organizacija poklicnih šoferjev se je odločila dajati ta priznanja, da bi se vozniki še bolj trudili varno voziti na cestah, varovati vozila in gojiti tovarištvo na cesti.
POMLAJEN ODBOR
Novomeška podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije je na nedavnem občnem zboru še posebej obravnavala nagrajevanje poklicnih voznikov v prometnih organizacijah. Menili so, da bi morali v podjetjih izboljšati tisti del osebnih dohodkov, ki se bo kasneje štel v pokojninsko osnovo. Prejemki zdaj res niso majhni, povečujejo pa jih najrazličnejši dodatki, ki ne štejejo za pokojninsko osnovo. Podružnica je dobila nov odbor, v katerem je precci več mlajših članov kot do zdaj. Odbor bo vodil Jože Jurečič iz tovarne zdravil Krka.
Pa na svidenje!
Mislila sem, da ju bom dobila v postelji ali pa na zapečku. Kako tudi ne! Micka in Janez Brkopec sta pred kratkim že v tretje rekla tisti usodni ,,da“ pred matičarjem. Biserna poroka! Kakšna redkost.
Ampak Janeza že v zgodnjih jutranjih urah ni bilo doma. „V vinogradu dela,“ je povedala mama, ki je bila tudi že na nogah. Dobro ohranjena ženica, ki bi ji marsikatero dekle zavidalo gladek obraz, je pripovedovala, da se je zdelo, kot bi se odprla debela knjiga.
„Ljubezen, kaj sprašujete za to! Ko sva se pred šestdesetimi leti vzela, nisva vedela zanjo. Nagovorili so naju, tako kot se je staršem zdelo najbolj prav. No, pa
sva le šestdeset let skupaj, pa še rada sva se imela in še se imava. Zdaj pa se mladi pred poroko tako „naljubijo“, da za zakon nič ne ostane
Tako ali drugače, nič starokopitnega ni bilo v njenem pripovedovanju. Mati osmih otrok, le četvero jih še živi, gleda na življenje razumno, modro. Življenje je resnično najboljši učitelj.
Pa spomini? Dosti jih je. Od mladih nog, ko so dekleta vso vodo znosila na glavah, do vojne, ki je vsakega prizadela po svoje. Pa tudi lepih spominov ne manjka. So in pomagajo živeti naprej.
Do kdaj? Dotlej, ko bosta Brkopčeva ata in mama rekla četrtič „DA “.
JANJA KASTELIC
NA ROB PRIHODNJE SKUPŠČINSKE RAZPRAVE
Kaže, da v obrti ni najboljše
Dipl. sociolog Franci Šali odgovarja na vprašanja o ugotovitvah sindikalne analize o nagrajevanju v zasebnih obrtnih dejavnostih
Na lanski oktobrski seji občinske skupščine je občinski sindikalni svet Novo mesto ob sprejemanju predloga odloka o najnižjih prejemkih delavcev v obrtnih dejavnostih načel vprašanje nagrajevanja zaposlenih v zasebni obrti. Svojo razpravo je predstavnik sindikata opiral na ugotovitve, da so nekateri delavci v zasebni obrti zelo slabo plačani, da so jim kratene osnovne pravice, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih in ustave. Skupščina je takrat naložila sindikalnemu svetu, naj zbere potrebne podatke o tem in jih z ustrezno analizo predloži skupščini v razpravo. Podatki so zdaj zbrani, analiza bo
Pomlad gasilstva v Suhi krajini
Gasilci v Suhi krajini doživljajo novo pomlad — Gasilske organizacije so se dobro razvile in so vedno bolj usposobljene za reševanje družbenega ter ljudskega premoženja
Janez Gliha je predsednik gasilskega društva v Žužemberku že od leta 1965. V tem času je društvo pod vodstvom sposobnega in prizadevnega delavca napravilo lep razvoj, ki je viden na vsakem koraku. Ne samo da so se okrepili gasilci v Žužemberku, dejavnost je zaživela tudi na celotnem ohmočju ožje Suhe krajine. V društvu je nekaj več kot 40 članov, imajo pa tudi pionirsko desetino.
- Bi lahko navedli nekaj pomembnih prelomnic v delu vašega društva?
„Leta 1967 smo z lastnimi močmi sezidali gasilski stolp in uredili stanovanje za oskrbnika v gasilskem domu. Leto kasneje smo slavili 80-letnico ustanovitve društva. Počastili smo jo z razvitjem prapora, odkritjem spominske plošče umrlim gasilcem ter z gasilskim kombijem, ki ga nam je podarila Iskra. Razen tega sta nam veliko pomagali tudi krajevna skupnost in kmetijska zadruga, da smo dostojno počastili visok jubilej. Leta 1969 smo kupili rabljeno gasilsko cisterno. Lani pa smo pričeli graditi veliko garažo pri gasilskem domu, kjer bo shranjena cisterna. Nabavili smo si tudi 17 novih gasilskih uniform."
- V čem je še vaša dejavnost?
„Skrbimo za vzgojo kadrov, saj
ravno zdaj 12 naših članov obiskuje podčastniški gasilski tečaj v Straži. Imamo tudi 12 pionirjev, ki sc udeležujejo vsakoletnih tekmovanj mladih gasilcev. V sodelovanju s šolo pišejo učenci naloge o gasilstvu. Prej jih vse seznanimo z našim delom in dejavnostjo. Najboljša dela gredo najprej na občinsko tekmovanje, nekaj mladih piscev pa nagradimo tudi sami. V glavnem pa smo vedno pri-
pravljeni pomagati ljudem v nesreči. Prepričan sem, da smo svojo osnovno nalogo vestno izpolnjevali."
- Kako pa je z gasilstvom v Suhi krajini?
„Doseien je razveseljiv napredek, delavni so zlasti v Šmihelu, Hinjah, na Dvoru in na Rebri."
- Kaj pa pomoč?
„Brez delovnih organizacij Iskre in Kmetijske zadruge ter krajevne skupnosti ne bi prišli nikamor. Veliko nam je pomagala tudi občinska gasilska organizacija. Vsem tem gre velika zasluga, da smo gasilci toliko dosegli. Tudi ljudje se zavedajo, kaj jim pomenimo, povsod nas podpirajo!"
SLAVKO DOKL
kmalu predložena, zato smo analitika pri sindikalnem svetu, dipl. sociologa Franca Šalija, zaprosili za nekaj odgovorov.
— Na kakšen način ste se lotili naloge?
— Oblikovali smo nekaj vprašanj o kvalifikacijskem sestavu zaposlenih in o rednem in izrednem (nadurnem) delu ter nagrajevanju in v zasebnih obrtnih delavnicah po posameznih dejavnostih zbrali odgovore med delavci in njihovimi delodajalci. Na podlagi razgovorov in podatkov, ki smo jih zbrali, lahko ugotovimo, da je bilo prav, da smo opozorili skupščino na to, za precejšnje število zaposlenih pomembno vprašanje, saj se je pokazalo, da je nagrajevanje v nekaterih dejavnostih in pri nekaterih obrtnikih res neustrezno.
— Ali že lahko poveste kaj več o tem, morda to, kje je najboljše in kje najslabše?
— Dokaj zanimivo je, da v mnogih obrtnih dejavnostih .pri zasebnikih sploh ni zaposlenih. Takšne obrti nimajo perspektive, ni zanimanja zanje, hkrati
»Dolenjski list« v vsako družino
s tem pa ugotavljamo rastočo potrebo po njihovih storitvah. Med 22 obrtnimi dejavnostmi, za katere je ObS predlagala najnižje osebne dohodke, je kar 9 takšnih, kjer sploh ni zaposlenih. Te so: čiščenje in mazanje vozil, izdelovanje opeke, izdelovanje kravat, kovaštvo, krpanje tekstilnih predmetov, mlinarstvo, puškarstvo, vrvarstvo in zlatarstvo. Enako je v lončarstvu in v žagarstvu. Te obrti obstajajo, tam, kjer še žive, v družinah.
— Kakšne so ugotovitve glede nagrajevanja?
— Spodnjo mejo osebnih dohodkov, ki jih predlaga skupščina, bolj ali manj presegajo v
• kovinski stroki, v kolarstvu in steklarstvu. Precej slabše pa je v sodavičarstvu, pletilstvu in ponekod v ženskem frizerstvu. Če upoštevamo, da sindikati predlagajo, naj bi bil najnižji osebni dohodek 800 din, bo treba vplivati, da bi v dejavnostih, ki dajejo za ustrezno kvalifikacijo zaposlenim manj ali pa samo toliko, kot je predlagala skupščina, v prihodnje upoštevali stališče sindikatov. Zanimivo je tudi; da prijava dohodka socialnemu zavarovanju in dejansko izplačani dohodki delavcev v mnogih primerih niso enaki.
M. J.
Vedno več potovanj čez mejo
Novomeščani se vedno bolj odločajo za skupinska potovanja v tujino — Lani jih je v organizaciji Kompasa potovalo blizu 2000. Letos morda že več
Pri novomeški poslovalnici KOMPASA so lani imeli precej več potovanj v tujino kot pred letom. Zlasti se je povečalo število obiskovalcev Španije, Turčije in Francije. Tudi število skupinskih potovanj je naraslo, saj kažejo podatki, da je v preteklem letu na turistične izlete in strokovno izpopdlnjevanje šlo čez mejo blizu 2000 ljudi iz novomeške občine. .
Zanimanje je vedno večje, vendar je zadnje čase čutiti večjo umirjenost, zato potovalne agencije še niso pripravile cenikov za potovanja v zanimive dežele. Sprememba vrednosti
Koncerti po znižanih cenah
Osnovna skupnost Glasbene mladine za občini Novo mesto in Trebnje želi širokemu krogu mladine omogočiti obisk opere in koncertov
Osnovno skupnost Glasbene mladine Slovenije za občini Novo mesto in Trebnje so ustanovili lansko jesen. Predsednica skupnosti profesorica umfetnostne vzgoje na gimnaziji Tea Mam je povedala o namenu organizacije naslednje:
dinarja torej muči tudi turistične delavce.
Lani se ie povečalo zlasti zanimanje za Španijo. Vendar bi'bil obisk dosti večji, če bi bile cene nekoliko nižje. Tudi za Turčijo se je odločilo precej ljudi, vendar je kolera tej deželi napravila precej škode. Italija, Francija, Avstrija so tudi med tistimi državami, kamor radi gredo naši ljudje. Vendar zaradi večje udobnosti veliko ljudi potuje z osebnimi vozili.
Zanimanje za vzhodne dežele tudi raste. Posebno Češkoslovaška in Madžarska sta vedno bolj obiskani.
Tudi letos pri Kompasu pričakujejo povečanje zanimanja za potovanja v tujino. Resda je v januarju zaradi znanih gospodarskih ukrepov še težko delati sklepe, vendar menijo, ker se je krog obiskovalcev iz leta v leto širil, da tudi letos ne bo nazadovanja. Ker potujejo v tujino že prav vsi sloji ljudi, bo verjetno to tudi držalo.
Za letošnji 8. marec so pripravili zanimivo potovanje v Italijo in San Marino. Obiskovalci si za ceno 270 dinarjev lahko na dvodnevnem izletu ogledajo Benetke, Ravcnno, Rimini in San Marino.
S. DOKL
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
r-
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
4
4
4 4 4 4 4 4
4 4 4 <4 4 4 4 4
Novo mesto; Otilija Fink, Ivan Petan in Sonja Može, člani Novolesa, ^
4 4 4 4 4 4 4 4 4
4
5
4' 4
4 4 4
J
4 4
4' 4 4 4 4 4
4 4 4
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Avgust Šivak, dr. Ljubo Kretič in Pepca Šašek, člani splošne bolnice Novo mesto; Jožefa Turk, Ljuba Avguštin, Cvetka Mesojedec, Ana Kralj, Slavka Grobeljšek, Jože Radovan, Stanko Junc, Martina Horvat, Jelka Gabron, Rozalija Planinšek, Stanko Jakše, Jelka Kralj in Fani Cesar, člani Novoteksa, Novo mesto; Janez Belko, član ŽTP
Straža; Ivan Velikonja, Slavka Kirn, Marija Zupančič, Viktor Vovko, Rudi Omahen, Alojzija Bučar, Janez Smole, Janez Krnc, Alojz Novak, Mihael Ferlindeč, Albin Golob, Franc Šinkovec, Franc Gorjanc, Tončka Gorjanc, Milan Zakrajšek, Fani Avguštin, Jože Lipar, Vid Golob, Betka Kuplenik, Ana Brulc, Ivan Zupančič, Martin Doblehar, Darko Cugelj, Jože Hočevar, Jože Srovin, Jožica Bartolj, Jože Progar, Anton Perše, Franc Klemenčič, Jože Turk, Franc Zupančič, Franc Bajer, Avguštin Udvan, Franc Grmovšek, Alojz Petrič, Anica Kavšček, Franc Antončič, ing. Vinko Manček, Anton Sajevec, Matija Golob, Franc Božič, Slavka Petrič, Mirko Zupančič, Milka Gorenc, Ivan Radej, Martin Lenart, Jože Bevc, Martin Šime, Alojz Per, Jožefa Mihalič, Alojz Pirnar, Zoran Ličina, Peregrin Košir, Vera Ilič, Anton Kučera, Jože Beg, Andjelko Vrančič, Ivan Mavrič, Ivanka Gorenc, Milica Lešnjak, Ana Povše, Štefka Mežik, Boris Škedelj, dr. Marjeta Brumen, Janez Kure, Milka Kastelic, Jožica Blažič, Martina Pavlin, Judita Resman, Vlado Ošlavnik, Marjan Petrov, Mojca Foršek, Janja Pakiž, Vinko Zupančič, Karolina Drobnič, Staša Vovk, Marjan Novina, Stane Strajnar, Srečko Udovč in ing. Jože Kruljac, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivan Božič, Jože Kralj, Anton Podkrižnik in Peter Šuštaršič, člani IMV Novo mesto; Martin Kosec, član Pionirja, Novo mesto; Milena Može, članica Mercatorja, Novo mesto; Ana Mohar, članica hotela Kandija, Novo mesto; Miha Lokovšek, član Industrije obutve, Novo mesto; Franc Goršin, Miha Brulc, Franc Lenart in Ivan Seničar, kmetje iz Smolenje vasi; Marija Seničar, Marija Vehar. Marija Avsec, Julka Brulc, Ljudmila Nagelj in Jožefa Peče, gospodinje iz Smolenje vasi; Amalija Šlejkovcc, gospodinja z Malega Slatnika; Pavla Jordan, upokojenka iz Irče vasi; Jože Jakše, član KZ Krka, Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Novo mesto: Jožefa Mavsar, gospodinja z Velikega Slatnika; Jože Blažič, kmet z Velikega Slatnika; Evstahij Janežič, član občinske skupščine Novo mesto.
„Osnovna skupnost Glasbene mladine naj bi pripomogla, da bi se koncertno življenje preneslo iz No-
vega mesta tudi na podeželske šole, kjer mladina ne more redno obiskovati predstav v Ljubljani, pa bi bilo vendar potrebno, da bi tudi mladina iz teh okoliških krajev dobila priložnost za obisk glasbenih prireditev. Osnovna skupnost naj bi v povezavi z Zavodom za kulturno dejavnost izbrala program, zavod pa bi gostovanja organiziral in pomagal pri stroških. Tu gre zlasti za obisk opere in koncertov v filharmoniji, za kar so bili otroci iz okolice doslej prikrajšani."
- Kako je ustanovitev osnovne skupnosti vplivala na glasbeno življenje mladine?
„Skupnost je šolam omogočila, da so sc učenci naročili na časopis Glasbene mladine Slovenije, in jim je razposlala program za obisk predstav v Ljubljani. Vseh odgovorov še nismo dobili. Največ odmeva je bilo na naši gimnaziji, kjer sc je okrog 70 dijakov prijavilo za abonmajske koncerte RTV Ljubljana. Doslej so dijaki bili že trikrat na koncertu. Seveda je bilo doslej narejenega malo, vendar je vzrok tudi v tem, ker vsi še niso dobro poučeni o tej organizaciji."
- Kakšen odmev ima skupnost med mladino?
„Precejšnje zanimanje je za koncerte, mislim pa, da sc bo še povečalo, ko bodo videli, da imajo različne ugodnosti pri abonmajskih predstavah."
A. V.
NOVO MESTO V PODOBI
l F! C E I
«
Vojaška godba divizije ,,Isonzo“ paradira po novomeškem trgu v procesiji na telovo.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
* * * * * * <* * v * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 * * 4 * * * * 4 4 4 * * * * * * * * * 4 * 0 4 * * # * # * * ✓* * * * * * # * * * * * * * * * s * * * * * ■- * * * * * ' * • * * 1 4 * * # # * * * * * * * * * * # #»
GETRTK0V INTERVJU
Notranje rezerve zares
Bojan Kekec, vodja načrtovanja in analiz v Novoteksu: »Prizadeti za 6 milijonov!«
Prejšnji četrtek je predsednik občinskega sindikalnega sveta Adolf Šuštar vprašal, kako bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja delala novomeška tekstilna tovarna Novoteks. Vprašanje je bilo namenjeno direktorju Avgustu Fajfarju, ki pa je bil službeno odsoten. Zato je odgovarjal Bojan Kekec,
vodja službe načrtovanja in analiz v podjetju.
- Kako vas je prizadelo razvrednotenje dinarja?
„Po zdajšnjih računih se je uvozni material, če upoštevamo tudi manjše carine, podražil za 17 odstotkov. Vendar pa moram takoj povedati, da pri izvozu nismo na boljšem za 20 odstotkov, kot bi pričakovali. Država je namreč doslej stimulirala izvoz z 22-odstotno premijo nad uradnim tečajem dolarja. Po razvrednotenju pa je ta premija padla na 12,5 odstotka, tako da smo v končnem obračunu pridobili v izvozu 10 odstotkov. Če damo uvoz in izvoz na tehtnico, je tovarna letos izgubila 6 milijonov dinarjev. Po zdaj znanih olajšavah, ki jih je predvidel zvezni izvršni svet, bomo od teh šestih mi-
lijonov pokrili slabo polovico. Za dobre tri milijone pa bo prizadeta akumulacija podjetja. “
- Iskanje notranjih rezerv je torej zdaj na prvem mestu?
„Sedanje zmogljivosti bomo skušali čim bolj izkoristiti. Sreča je, da imamo veliko večino novih strojev. Ugotavljamo tudi, da bomo lahko delali še bolj kvalitetno. Ker material v skupnih stroških predstavlja kar dve tretjini in ker ves izde-lavni material uvažamo, ga bomo morali kar najbolj skrbno uporabljati. Razširili bomo tudi domačo prodajno mrežo, da bomo hitreje prišli do denarja za prodano proizvodnjo. Predvsem s prodajo hlač bomo za 15 odstotkov povečali izvoz, ki naj bi letos dosegel 17 odstotkov vse proizvodnje. “
- In kako gledate na nameravane podražitve?
,JNe bodo nas več bistveno prizadele! Zdi pa se nam nelogično, da vlada dovoli (če bo sprejela!) 30 odstotkov dražjo elektriko ali nafto, ko pa sta ti industrijski panogi na prvih mestih v jugoslovanski industriji, če merimo osebne dohodke. Tekstilna industrija pa, ki je za 38 odstotkov pod lanskim poprečjem osebnih dohodkov, bo lahko podražila svoje izdelke le za 4,5 odstotka. Nekatera tekstilna podjetja nimajo niti toliko akumulacije, da bi si obračunala ekonomsko amortizacijo. Na srečo pri nas ni tako, saj slovimo kot ena izmed najboljših tovarn v svoji panogi. “
- In vaše vprašanje za naslednji teden?
,JVe samo mene, tudi druge delavce iz našega podjetja zanima, kako je z urbanističnim načrtom Novega mesta. Morda bi ga razložil direktor Dominvesta Miha Hrovatič. “ J. SPUCHAL
MORDA DA, MORDA NE V MESNEM PREHRAMBNEM PODJETJU
Samoupravljanje: kot bi bil Miklavž
Tudi komite občinske konference ZK o razmerah v Mesnem prehrambnem podjetju — Poiskati možnosti za združitev podjetja! Poslovni sklad se naglo manjša — Zakaj je goveje meso v Novem mestu najdražje?
Na svoji seji je komite občinske konference Zveze komunistov potrdil tisto, kar so zapisali predstavniki družbeno-politič-nih organizacij o Mesnem prehrambnem podjetju v Novem mestu, in se strinjal, naj sindikalna organizacija in organi upravljanja spregovore o uresničevanju poslovne politike in gradnji klavnice ter o odgovornosti vodilnih delavcev, hkrati pa še o tistih, ki naj bi v bodoče vodili podjetje.
Člane komiteja so seznanili s tem, da je imelo podjetje pomanjkljive samoupravne akte,
PAZITE NA CESTE!
Ob cesti Otočec - Ratež, ki so jo gradili pred kratkim, so naredili tudi jarke za odtekanje vode. Kmetje pa so s plugi na njivah orali tako nespretno, da so jarke zasipali in voda ne more odtekati. Zato zamaka cesto ali pa njivo. Prav bi bilo, ko bi nasipano zemljo spet odstranili
PRVO NOVO MESTO
Na občinskem košarkarskem prvenstvu za pionirje - zmagovalci se uvrščajo naprej do finalnega tekmovanja za festival pionirske košarke - je v nedeljo, 1514. februarja, v gimnazijski telovadnici v Novem mestu igralo pet mladih ekip. Zmagala je osnovna šola Katja Rupena, ki je premagala Šentjernej 13:9 in Vavto vas 14:13. Šentjernej je premagal Vavto vas s 25:18 in tako osvojil drugo mesto. V predtekmovanju je Šentjernej premagal Dolenjske Toplice 28:10, Žužemberk pa izgubil z Vavto vasjo 36:15.
„PESEM EVROVIZIJE“
V NOVEM MESTU '
Letošnje izbirno tekmovanje jugoslovanskih popevk za nagrado Evrovizije bo v soboto, 20. februarja, v Domžalah. Ena izmed petih žirij, ki bodo izbirale najboljšo pesem, bo tudi v Novem mestu. Novo-meščani - v žiriji jih bo 10 - bodo tako pomagali izbirati popevko, ki naj bi letos dosegla več uspehov kot prejšnja leta, ko je bila jugoslovanska uvrstitev bleda.
ŠOFERSKA PROSLAVA
6. marca bo v Žužemberku prvi sestanek pripravljalnega odbora za republiško proslavo dneva šoferjev, ki bo 13. julija v tem kraju. V pripravljalnem odboru so tudi nekateri člani novomeške podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov.
da zapisnikov o sejah samoupravnih organov sploh ni ali pa so zelo revni, da je bil direktor Jože Zalokar šest mesecev na tem delovnem mestu, ne da bi ga imenoval delavski svet, da so z dislociranimi obrati naredili izgubo (v Karlovcu 90 tisočakov), potem pa so po treh mesecih obrat zaprli! Poslovni uspehi so vse slabši: pred štirimi leti je bil poslovni sklad vreden več kot 600.000 dinarjev, predlanskim pa že desetkrat manj! Podjetje je ostalo brez klavnice, ob zdajšnji akumulaciji pa ne more računati, da bi jo lahko kmalu zgradilo.
Veren odsev odnosov v kolektivu izpričuje izjava enega izmed delavcev: „Če mi boste govorili o samoupravljanju pri nas — potem je to zame približno tako, kot bi verjel, da Miklavž nosi darove."
Vsekakor gre v zadevi za podjetje širšega družbenega po-
mena. Komite je zato menil, naj bi Mesno prehrambno podjetje upoštevalo priporočila občinske skupščine in njenega sveta za gospodarstvo ter poiskalo možnosti za združitev. To je namreč po splošnem mnenju edini način, da bi Novo mesto kmalu prišlo do klavnice.
Kljub vsemu ostaja o razmerah v tem novomeškem podjetju mnenje nespremenjeno: samoupravljanje je bilo tako izigrano, da vodilni delavci ne bi smeli ostati še naprej na svojih položajih. Dokaz, da je res tako, je tudi ta, d**. kljub priporočilom še niso imeli sestanka sindikalne podružnice. Če ga kmalu ne bodo sklicali, bo to prisiljen storiti občinski sindikalni svet. Stvari in odnose v podjetju je namreč potrebno razčistiti, vsako zavlačevanje pa razreševanju težav prej škodi kot koristi.
J. S.
DOLGA RAZPRAVA KOMITEJA ZK
0 medsebojnih odnosih
Več besed kot o katerem koli drugem vprašanju, ki so ga doslej obravnavali!
Na svoji zadnji seji je komite občinske konference ZK govoril tudi o odnosih Vladislava Se-ničarja in nekaterih vodilnih komunistih v Novem mestu ter o odnosih med dentistom Francem Hofmanom in dr. Adolfom Špilerjem.
Po daljši razpravi, v kateri si niso prišli dokončno na jasno, ali so bile nepravilne tudi metode nekaterih vodilnih komunistov — eni so menili tako, drugi pa drugače - so sklenili, naj se Vladislav Seničar in.vodilni komunisti tovariško pogovorijo pred častnim razso-
diščem CK ZKS. Pomenek naj bi bil v Novem mestu. O materialnih posledicah naj odloči sodišče, so rekli.
Za spor med dentistom Francem Hofmanom in direktorjem novomeškega Zdravstvenega doma dr. Adolfom Špileijem so ugotovili, da je komisija, ki je ugotovila isto kot aktiv ZK v zdravstvenem domu - to je, da so očitki Franca Hofmana netočni, zato niso izgubljali preveč besed in so se s poročilom strinjali.
Res pa je, da so številni člani komiteja poudarili, da ima komite pomembnejše naloge, kot da izgublja .čas z razpravami o medsebojnih odnosih; komite je namreč o tem razpravljalneč kot o katerem koli drugem vprašanju doslej.
MINI ANKETA:
Kulturna
skupnost
„Pleničke je prala" Šent-jernejskega okteta je bila zares simbolična uvodna pesem na zboru kulturnih delavcev: kulturno skupnost bodo v novomeški občini zdaj spravili vsaj v plenice, čeprav vsi računajo, kako bi kar najhitreje zrasla v zdravo punco.
,,Kaj si obetate od kulturne skupnosti? “ - Na to vprašanje je po telefonu in na hitro odgovorilo pet občanov.
Bogo Komelj iz Študijske knjižnice Mirana Jarca: Svojo nalogo bo opravila, če bo omogočila delovne pogoje za kulturno dejavnost. Ti pa so: prostor, denar in človek. Še toliko denarja ne bo dovolj, če ne bo ljudi, ki bodo z veseljem in ljubeznijo delali v kulturi! Pričakujem, da bo narejen velik korak. Finančni položaj sc bo izboljšal le, če ne bo novih potrošnikov.
Boris Savnik, Šolski center za kovinarsko stroko: Pričakujem pravičnejšo razdelitev denarja, da bo delala boljše, ker bo dajala denar le dobrim, da bodo sodelovali tudi tisti, ki bi morali že doslej, pa niso. Na vsak način pa, da bodo postale žarišča kulturne dejavnosti krajevne skupnosti in da bo konec kulture za izbrance!
Prof. Jože Škufca iz Šole za zdravstvene delavce: Izobraževalne skupnosti so opravile pomembno delo in prinesle napredek. Zdaj so v podobnem položaju kulturne skupnosti - vsaj kar se tiče kakovosti dela in financ. Skupnost naj postane pomembna pri ustvarjanju politike in aktivnosti, pri vrednotenju kulture in kulturnega dela. Skupnost naj pospeši dejavnost tam, kjer je doslej ni bilo. Kultura naj se sreča z delavci!
Marija Pad ovan, občinska skupščina: Analiza o kulturni dejavnosti nas je opozorila, daje kulturni razvoj močno zaostajal za ekonomskim. Denar je bil glavna ovira: zdaj ga bo dvakrat toliko. Obnova kulturnih domov na podeželju, več denarja za amatersko delo in redno kulturno dejavnost, del denarja tudi za investicije: vse to bi moralo pomagati k bolj učinkovitemu delu.
Roman Čelesnik, osnovna šola Škocjan (iz razprave na zboru kulturnih delavcev): V občini je sicer 22 kulturnih dvoran, a samo nekatere upravičeno nosijo to ime. Manjka nam prostorov, sposobnih organizatorjev in denarja. Pomanjkanje vsega tega je pripomoglo do usihanja kulturne dejavnosti. Kulturna skupnost pa naj prinese novo vrednotenje dela in več denarja.
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Obroč, ki ne sme popustiti
Številni predlogi za podražitve — Računi o izgubi delovnih organizacij — France Popit je dejal: »Gledati moramo na človeka!«
Ko je zvezna vlada potrdila razvrednotenje dinarja, je bila mnenja, da jc to samo eden izmed ukrepov, ki naj bi pomagali k stabilnejšemu gospodarjenju. Po devalvaciji pa jc začelo naglo rasti število tistih, ki zahtevajo višje cene svojim izdelkom. Tako jc zvezni izvršni svet že potrdil nove višje cene energetike, PTT, prometa in nafte.
Za njimi pritiskajo s predlogi o višjih cenah tudi drugi, ki zvečine utemeljujejo svoje predloge, češ da sta elektro gospodarstvo in naftna industrija na prvem mestu po osebnih dohodkih v Jugoslaviji. Torej je razumljivo, da tudi drugim odobrijo višje cene. Vlada je odločno povedala, da bo še branila zamrznjene cene. Razumljivi so pritiski - toda ko bo vlada popustila, bo obroč počil in tedaj lahko pričakujenjo splošno podražitev. Ce se bo to zgodilo, potem ukrepi niso dosegli svojega namena.
Industrijska podjetja preračunavajo svoje izgube po razvrednotenju dinarja; na Dolenjskem, še posebej pa v novomeški občini, je bilo lani gospodarjenje dobro, tako da se ni bati hujših pretresov. Prvi podatki kažejo, da se bo zmanjšala akumulacija v večini podjetij. Po izjavah naj bi Krka izgubila 10 milijonov, Novoteks okrog 6, podobne številke so tudi drugod. Se na najboljšem jc No-voles, za katerega je izvoz postal izredno zanimiv.
To je ena stran medalje, ki jo je povzročilo razvrednotenje dinarja. Občani, katerih osebni dohodki so po sklepu zvezne vlade prav tako zamrznjeni, se bojijo novih podražitev: pravijo, da bi nas to pripeljalo na stare pozicije, k začetku nove
inflacije, ko bi se nadaljevala dirka med višjimi cenami in osebnimi dohodki. Prav zato je obroč, ki gaje
zdaj zaprl zvezni izvršni svet, hudo pomemben tudi za življenjsko raven delovnih ljudi.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Kek iz Pluske
- Boštjana, Štefka Pucelj iz Otočca
- Melito, Tilka Jakše iz Zaloga -Majo, Mojca Rozman iz Trebnjega -Biserko, Marija Škrlj iz Mirne - Zorana, Jožica Veselko iz Ostroga -Roberta, Zdenka Kobal iz Metlike -Majo, Marija Cimerman iz Otovca -Marjana, Marija Šajnovič iz Lokev -Sandija, Marija Knez s Suhorja -Marka, Kristina Florjančič iz Gornjega Kartcljevega - Alojza, Štefanija Šiško iz Jurke vasi - Stanka, Darinka Pavlin iz Cegelnicc - Aleša, Rozalija Staniša iz Dolnje Težke vode - Janeza, Zdenka Strnad s Senovega - Rudolfa, Milka Povše z Broda - Sandija in Ljubica Brine iz Gribelj - deklico. - Čestitamo!
Novomeška kronika
Tekstilna tovarna-Novoteks bo skušala del izgubljenega denarja, ki ga je povzročila devalvacija, nadoknaditi z večjim izvozom, predvsem hlač. Konfekcijski obrat (na sliki) naredi iz meseca v mesec več. (Foto: Splichal)
KIOSK Jugoslovanske loterije ob Cesti komandanta Staneta so preselili v prostore, kjer jc bil doslej graver Kečkeš.
V MLADINSKI KNJIGI so prejšnji teden dobili novo pošiljko plošč narodne in zabavne glasbe z novimi skladbami, po katerih je bilo zadnje čase veliko povpraševanje.
PUST je pred vrati. Na to opozarjajo tudi pustne maske na policah novomeških trgovin ter klobuki, barvni trakovi in konfeti, za katere se zanima zlasti mladina. V pustnih dneh bo v mestu in okolici več prireditev. Plese v maskah bodo organizirale za mladino tudi nekatere novomeške šole. prav tako društvo upokojencev za svoje člane.
POSLEDICE ZIM F. so na novomeških ulicah jasno vidne. Asfalt jc ponekod tako poškodovan, da so ceste bolj podobne vaškim potem kakor pa mestnim ulicam, in je nejevolja voznikov upravičena. Potrebno bi bilo. da se Cestno in Komunalno podjetje, iakoj ko bo primerno vreme, lotita krpanja lukenj, v katerih sc ob slabem vremenu nabirajo luže in ovirajo zlasti pešce.
NOVOM EŠKI PONTi: ROSSO lahko sedaj že upravičeno rečemo živilskemu trgu, saj že več kot polovico tržnice zasedajo izdelovalci domače obrti z veliko nepotrebnimi kičastimi izdelki.
TOPLO VRI;MF, ki je prevladovalo prejšnji teden, je privabilo vrtičkarje na njihove gredice prej kakor druga leta. Nagnojili in prekopali so tudi že vrtove ob Krki pod Bregom.
CENE NA TRGU so bile v ponedeljek: cvetača 5 do 5,50 din, čebula 2 do 2,40 din, česen 8 do 10 din, fižol 6 do 7 din, krompir 1 din,
koleraba 2 din, korenje 8 din, motovilec 6 do 8 din, ohrovt 3 din. pesa 2,50 do 3,50 din, por 3,50 din, peteršilj 6 din, repa 2 din, kisla repa 3 do 4 din, radič 10 do 16 din, endivija 6 din, špinača 10 do 12 din, zelje 2,50 do 3 din, kislo zelje 2,80 do 4 din, zelena 6 do 7 din, suhe fige 6 din, grozdje 4,50 din, hruške
4.50 do 5 din, jabolka 3,50 do 4 din, limone 5,50 din, orehi 4 din, orehi - jedrca 20 din, pomaranče
4.50 din, suhe slive 3,50 din, banane 5,60 din, jajca 0,70 do 0,85 din, smetana 16 din, sirček 6 din.
RODILE SQ: Milica Vovk, Partizanska 20 - Branka, Marija Bajc, Mestne njive n. h. - Natašo, Ema' Košir, Nad mlini 22 - Romana.
UMRLI SO: Terezija-Falkner, Jerebova 20 - 56 let, Frančiška Štam-fel. Žabja vas 112 — 71 let, Branko Turk, Bršlin 6-34 let, Ivan Legat, Šmihel - 74 let, Anica Sladič, Gubčeva 21-71 let.
- Ena gospa je rekla, da včasih že sam strah odlično pomaga: trgovina se je že ob misli občanov na podražitve znebila vseh zalog dragih avtomobilov Crvene zastave ...
500 ostarelih pričakuje dejanja
\ 53	|	\	S	**	s,	$	>	s\	V^xTSn%	%	'	M	\	%	%	S	'	S'	*	•‘s	'	A	••	%	'	s
  -      —     ————
Takoj k jedru
Odgovornost odklepa vrata k uspehom
,,Na delo brez dolgoveznih razglabljanj o napakah v pre-teklosti!“ poziva svet za gospodarstvo v Brežicah vse delovne organizacije. Bolj kot kdaj prej naj samoupravljalci vplivajo na dobro gospodaijenje.
Svet je konec minulega tedna sprejel stabilizacijski načrt, v katerem je med drugim zapisano, da bo skupščina vplivala na preudarno razporejanje vseh občinskih sredstev. Presežek iz osebnega dohodka in prometnega davka bodo vložili v skupne rezerve in ga od tam spet vračali gospodarstvu.
Letos bosta svet in skupščina spremljala tudi gospodarjenje vseh obratov, katerih podjetja imajo sedež v drugih občinah. Strokovna služba bo sproti beležila uspehe zasebne obrti in zasebnega kmetijstva. Tako bo imela skupščina pred seboj zares celovito sliko gospodarskih prizadevanj
Združevanje bo spodbujala tam, kjer bo to gospodarsko utemeljeno. Vsem delovnim organizacijam priporoča svet, naj čimprej pripravijo stabilizacijske načrte. Ti pa naj ne odražajo morebitnih trenutnih koristi, ampak dolgoročne cilje. Kratkovidnost se lahko mimogrede maščuje, to je že sedaj marsikatero podjetje občutilo na svoji koži.
Občinska skupščina se bo letos posvetila načrtovanju v občinskih medobčinskih okvirih in s tem utirala pota razvoju. Vsi koraki za boljše gospodarjenje pa so povezani z odgovornostjo, zato za tiste, ki se ji umikajo, ne sme biti prostora v samoupravnih telesih ne v vodstvih.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Savška, upokojenca s Senovega, je nekdo napadel z nožem ter mu prizadejal poškodbe po ramenih; Jože Volčanjšck, delavec iz Gor. Lenarta, je dobil v prometni nesreči poškodbe po glavi; Vinko Janc, kmet iz Ravni, sije pri padcu z voza poškodoval prsni koš; Ivana Vrabiča, upokojenca iz Brezine, je nekdo poškodoval po glavi; Jože Barbič, voj. invalid iz Brežic, si je pri padcu v stanovanju poškodoval levo roko; Eva Iveta, gospodinja iz Vukovega sela, je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo; Franca Veblcta, cestarja iz Podvinj je nekdo udaril po glavi; Darko Bračinič, vojak iz Skopic, si je v prometni nesreči poškodoval levo nogo; Danijel Resnik, delavec iz Skopic, si je v prometni nesreči poškodoval levo roko in nogo; Stjepanu Bclasu, kmetu iz Prosinec, je nekdo vrgel steklenico in mu poškodoval glavo; Ivico Treska, kmeta iz Radakovega je nekdo udaril po glavi.
OBČINA je; bila pripravljena ustreči
Zakaj ne 135 par za liter?
Odgovor Ljubljančanov jih v Brežicah ni prepričal — Razlike pri odkupnih cenah nepotrebne
Ljubljanske mlekarne so pred tremi tedni sporočile občinski skupščini v Brežicah, da jim pri odkupnih cenah konkurirajo Zagrebške mlekarne. Ta čas pa so maloprodajne cene zamrznile in podjetje odkupnih cen ne more zvišati. Predlagali so, da bi občinska skupščina za dva meseca povrnila za vsak liter mleka 20 par stroškov, Ljubljanske mlekarne pa bi zvišale odkupno ceno mleka s 3,6 odst. tolšče od sedanjih 120 na 135 par.
Občinska skupščina je načelno sprejela ta predlog, konec prvega tedna v februarju pa so
RADIO
BREŽICE
Četrtek, is. februarja:
16.00 do 16.10 - Napoved programa in poročila — 16.10 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna - 16.40 do 16.50 NAJPOPLOT - najraje poslušane melodije - 16.50 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 20. FEBRUARJA:
16.00 do 16.30 - Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 - Turistično predavanje - Anton Krušnik
- Vrt spomladi - 16.40 do 16.50 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 16.50 do 17.20 Predstavljamo vam melodije zagrebškega komponista Romana Butine -17.20 do 17.30 - Za naše najmlajše
- Martin Krpan - II. del - 17.30 do 18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 21. FEBRUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske konference SZDL Brežice — Za naše kmetovalce
- inž. Nada Cirnski: Uporaba plastičnih mas v kmetijstvu - Nedeljski razgovor - Priprave na ustanovitev kulturne skupnosti v brežiški in krški občini - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do
15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. FEBRUARJA:
16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom bratov Kovačič - 16.15 do 17.15 Poročila
- Jugoton vam predstavlja - Novo v knjižnici - Iz naše glasbene šole -Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 18.00 Glasbena oddaja: Franz Lehar -Grof Luksemburški.
Ljubljanske mlekarne poslale novo okrožnico. V njej sporočajo, da bi se pri 20 parah občinskega regresa za liter mleka povišala odkupna cena na 130 par.
V Brežicah jih je to začudilo in razjezilo obenem. Če bodo v ljubljanskih občinah lahko odkupovali mleko po 135 par, zakaj ne bi ta cena obveljala še za druge? Odgovor, da gre mleko iz oddaljenih občin v predelavo, za Bežičane ni dovolj prepričljiv, pa tudi za Novomeščane ne.
Morda bo kdo dejal, da je za pet par pač vseeno, kdo jih spravi v žep, vendar ni čisto tako; Decembrski podatki kažejo, da je kmetijska zadruga Bizeljsko odkupila za Ljubljanske mlekarne 7 tisoč litrov mleka, Agraria Brežice pa 116.400 litrov. Upoštevati moramo, da je mlečnost v teh mesecih najslabša in da se z zeleno pašo poveča za 30 do 40 odst. Na leto torej odkupijo v občini najmanj poldrugi milijon litrov mleka, in če to pomnožimo s petimi parami, je že lepa vsota. Zakaj bi bili kmetje prikrajšani za ta denar?
Pod brežiškim mostom so napeljali cevi za bodoči vodovodni rezervoar na Čatežu. Opešani stari most je tako prevzel nase novo breme. Vendar to v primeijavi s prometnim vrvežem ni prehudo. Sicer pa ga bo čez dve leti že razbremenil novi železobetonski orjak pod izlivom Krke v Savo. (Foto: J. Teppey/
PODPIRANCEM NAJ PLAČA OBISK ZDRAVNIKA OBČINA
Socialistična zveza je napravila prve korake — Pomagale ji bodo krajev' ne skupnosti, organizacije Rdečega križa in zdravstveni delavci_____________________
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Strgar iz Bojsnega - dečka; Jožefa Kvartuh iz Poštene vasi - dečka; Frančiška Žnidar iz Metnega vrha - dečka; Jožica Starc iz Krškega - Marjana; Jožefa Urek iz Kapel - Robija; Nada Dirnbek iz Brezja - Metko; Marija Zniderič iz Sel - dečka; Pavla Petan iz Sel - Franca; Olga Kralj iz Blance - dečka; Katica Franjko iz Male Rakovice - deklico. - Čestitamo!
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franjo Kolarič, upokojenec iz Brežic, star 66 let; Ivan
Ogorevc, voj. invalid iz Dečnih sel, star 78 let; Ana Rihter, upokojenka iz Brestanice, stara 78 let; Terezija Barbič, gospodinja iz Skopic, stara 68 let: Justina Kralj, frizer, obrtnica iz Brežic, stara 51 let.
V soboto, 20- februarja, se bo v Brežicah sestala občinska konferenca SZDL. Ob svojem delu ji bo med drugim poročala tudi sekcija za pomoč ostarelim občanom. Poslanko socialno-zdravstvenega zbora Tončko Lovšetovo, ki dela v sekciji, sem zaprosila, naj bralcem na kratko pojasni, kako so stekle priprave za pomoč osamljenim, revnim in bolehnim ljudem.
„Krajevne skupnosti so na našo pobudo napravile popis vseh starih ljudi, potrebnih pomoči. Po en izvod popisnic so dobile nazaj, da bodo imele napisano, kaj si kdo želi. Nekateri so izrazili le željo po občasnih obiskih sosedov, drugi bi radi, da jim skoči kdo v trgovino in prinese najnujnejše, tretji spet si želi zdravnika/4
,,Bi lahko natančneje povedali, koliko je teh starih ljudi v občini? “
BREMENA Sl BO TREBA. ENAKOMERNO RAZDELITI
Negotovost nas sili po ovinkih
Ukrepi za ustalitev gospodarjenja si sledijo preveč počasi — Ljudje želijo vnaprej natančno zvedeti za vse posledice, ki jih prinašajo
NOVO V BREŽICAH
RAZSTAVO Prešernovih del, ki je bila odprta od 9. do 14. februarja, si je ogledalo nad 500 obiskovalcev. Med njimi je bilo največ šolarjev. Tudi literarni večer s Tonetom Pavčkom, Branko Jurca in Leopoldom Suhodolčanom so obiskali mladi v velikem številu. Potem, ko so se književniki predstavili z branjem svojih del, so jih poslušalci še dolgo zadržali v dvorani in jim postavljali vprašanja. Gostji; večera so jim duhovito in prisrčno odgovarjali ter si s tem pridobili naklonjenost mladega občinstva.
ZA NOVA VODSTVA sindikalnih organizacij pripravlja občinski sindikalni svet seminar v marcu. Na njem jih bodo seznanili z vlogo sindikatov pri uresničevanju stabilizacijskih načrtov. Letos bo komisija za šport in rekreacijo pro ObSS popestrila program športnih aktivnosti. Te se ne bodo omejile Samo na tekmovanja, ampak na dejavnost skozi Vse leto. Uveljavile se bodo nove panoge, kot so na primer plavanje, kegljanje in telovadba.
ZA POPIS PREBIVALSTVA bodo imenovali 28 inštruktorjev. Popisovalcev bo 130 za vso občino. Po lanskoletnih podatkih je v brc-
Že nekaj tednov smo priča vročim razpravam o stabilizaciji, ki so se	preselile s	forumov	in	televizijskih ekranov	v velika in majhna
podjetja.	Povsod	računajo,	ugibajo, kimajo, se	razburjajo in tol-
mačijo.
Ko je o tem razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah, je podprlo težnje za ustalitev gospodarskih razmer, tej načelni podpori pa je sledila kritika počasnega zaporedja ukrepov. Dolgovezne napovedi in razprave brez natančnih prikazov posledic tega	ali onega ukrepa
puščajo ljudi	v negotovosti in
jih nehote silijo k špekulativnemu razmišljanju. Vsak bi rad potegnil daljši konec niti in delovne organizacije želijo v trenutnem položaju izvleči čim več koristi zase.
O vsakem predlogu za ustalitev gospodarjenja bo brežiški sindikat razpravljal s članstvom, plenum in predsedstvo pa se bosta izrekla o njem šele potem, ko bosta prejela pripombe iz kolektivov. Na seji predsedstva ObSS, ki je bila pred dnevi, so člani poudarili, da bi morale vsak predlog dopolnjevati analize. To pomeni že vnaprej izračunati, kako bo ukrep vplival in kaj vse bo potegnil za seboj.
Sicer pa sindikat meni, da z začasnimi ukrepi ne bomo prišli daleč in jim morajo zato slediti čimprej trajnejše sprepiembe. Zdaj na primer mnogi samo čakajo, da se bodo aprila sprostile cene, čakajo pa tudi na povišanje osebnih prejemkov. V podjetjih seštevajo zvišanja plač v
žiški občini nekaj nad 25.000 prebivalcev in okoli 7.000 gospodinjstev. V Dobovi bodo te dni oštevilčili stanovanjske hiše, da popisovalci ne bodo imeli težav. Drugod je to zadovoljivo urejeno.
S SOBOTNIM ZASEDANJEM COPATARJEV v domu JLA se je pričelo pustno veseljačenje v Brežicah. Za zbor copatarjev so prodali vseh 200 članskih izkaznic in tako so mnogi ostali praznih rok. V soboto je bil naprodaj žc tudi Pustni poročevalec, ki je letos šc zajetnejši od lanskega.
DRAMSKA SKUPINA DPD BRATOV MILAVCEV je začela vaditi komedijo Hansa Schuberta „Zveza za vse življenje**. Naštudirala jo bo do konca aprila. Tudi letos se bo poskušala uvrstiti v srečanje gledaliških skupin Slovenije, če bako-misiia zadovoljivo ocenila predstavo. Srečanje bo tokrat na Jesenicah. Dobro se je zadnje leto uveljavil tudi moški pevski zbor društva. Sest narodnih in eno umetno pesem so posneli za četrtkove večere RTV Ljubljana. Zbor je zadnje leto precej pomnožil svoje vrste in pridobil veliko mladih pevcev.
minulih dveh letih, in če niso prekoračili določene meje, lahko osebne dohodke še povečajo za 11 odstotkov. Merilo je republiško poprečje, ki pa ni najbolj sprejemljivo. Nujno bodo spet prizadeti delavci z najnižjimi prejemki, kajti 11 odstotkov od treh ali štirih tisočev dinarjev je čisto nekaj drugega kot 11 odstotkov od 800 ali 900 dinarjev. Socialne razlike se bodo samo še poviševale. Sindikat je zaskrbljen tudi za nadomestila za K-15.	J.	T.
,»Popisali so jih 497. Popolnoma samih živi 141, z zakonskim tovarišem 86, z otroki 133 in pri tujih družinah 42. Govorim samo o tistih, ki so izrazili željo po pomoči, ker drugih popis ni zajel. Zdravstvena patronažna služba je prevzela vse obiske bolnih na domovih in bo ukrepala dalje, če so potrebni morda zdravljenja v bolnišnici.4*
,,Kako pa v primerih, ko so bolniki socialni podpiranci in ti marsikdaj ne morejo plačati deleža za obisk zdravnika na domu? “
„Predlagali smo, naj zanje plača občina. Za vsak obisk bi morali odšteti po petnajst dinarjev, poprečna mesečna podpora pa je komaj sto dinarjev. Zato je razumljivo, da si ti ljudje ne upajo poklicati zdravnika. Kar 26 ostarelih je pri popisu izrazilo željo, da bi jih poslali v dom počitka. Tolikim ne bomo mogli ugoditi, ker v domovih ni prostora, pa tudi denarja za oskrbnino je premalo. Tiste, ki so nujno potrebni tuje nege, bomo oddali v rejniške družine. Socialno varstvo moramo nuditi tudi 44 preužitkar-jem, za katere otroci slabo skrbijo. Ponekod so tega krive slabe gospodarske razmere otrok, drugod pa malomarni odnosi do ostarelih družinskih članov.
„Zavzeli ste se tudi za osta-
rele kmete. Kakšen je ta predlog? “	f0
„Povedali ga bomo v Republiški konferenci ^ predlagamo, naj sproži za Y.aV. po spremembi zakona o z stvenem zavarovanju. ^ ^ namreč, da bi bili 65. ali 7o. letu starosti dei^ popolnega zdravstvenega ^ stva, kot ga imajo otroci o ^ leta. V skupščini se la^j z3. smo razpravljali o osnut ^ kona, žal, nihče ni spofl1
Tončka Lovše, P^^sk^j nozdravstvenega žbo
ne SRS, podpira spremembo zakona 0 nem varstvu.
Cene v B^,cd $
veljalc jJ'
Preteklo soboto s0-v0 v 8r vini s sadjem in zel^nJ ct,ne: naslednje maloprodaj
it
S
cvetača	ijujj
čebula
rc;sc,n ' S
fižol
A
krompir
korenje	jZjjj
kumare
por	1»
peteršilj
paradižnik
kisla repa
solata (endivija)
zelje	ji
kislo zelje
zelena
suhe fige
hruške	jut*' ;
jabolka
Vjl
limone	' «# .
orehi
orehi (jedrca) pomaranče suhe slive banane. jajca (za kos)
Dokumenti o kmečkih uporih v Posavskem muzeju v Brežicah. Letos bo Zavod za spomeniško varstvo izdal spomeniški vodnik ,JPo poteh hrvatsko-slovenskega kmečkega upora1*, ki gaje napisal ravnatelj Posavskega muzeja prof. Stanko Škaler in z njim opozoril na bližajočo se 400-letnico velikega punta. (Foto: J. Teppey)
(n
sk
?
ski
•tic
Pa(
*tai
He
BREŽIŠKE VESTI
M8 iiitK
DOLENJSKI LIST
OČE KAPELNIK GODBE, SIN RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE
Solist z elektronsko harmoniko
Slovenska mesta ga lepo sprejemajo — Njegova glasba je nekaj novega, čeprav je ljudska
Z glasbenikom Silvestrom Mihelčičem iz Črnomlja so se te dni oznanili tudi Krčani. V slovensko narodno glasbo je vnesel zvoke eloktronskih instrumentov in ji tako dal novo razsežnost. Mihelčič nastopa po vsej Sloveniji, obiskal je tudi že Brežice, Novo mesto, ^tuj- Kranj, Tržič in druge kraje in vzbudil povsod veliko pozornosti.
Srečal sem ga pred nedavnim s Potočnikovimi sestrami, ki pojejo domače napeve, on pa jih spremlja z elektronsko harmoniko z učinkovitimi orgelskimi efekti. Poslušalcem pričara njegova harmonika zvok mnogih instrumentov in vtis imajo, da igra. pred njimi cel orkester. Zanimivi so tudi elek-
Britanski konzul v Krškem
KrU°Varno PaP'rja in celuloze v brj!.'cn? Je minuli četrtek obiskal greh e generalni konzul iz Za-D0,nu , Prcmljal ga je predstavnik za BK, Ske zadeve. Skupaj sta r,i Pred ?. t.°'farno in imela pogovor s Jekla UVn’*<‘ podjetja. Beseda je ant,| >»i0 [Možnostih sodelovanja z OskrK nJ' t0varnami, ki bi lahko froiim j Celulozo z nekaterimi
; 0Jlrn« izdelki.
BRILEJ V KRŠKEM
Kine^P^^dnik republiške skup-icdeli	Brilej	se	je	v	soboto	in
kraii>i° ude^ež** krajevnih konferenc in Jv vpnih, organizacij SZDL na Raki Cern : odb°čju. Številnim poslušalka d p(^or'l ° spremembah v nada^ U . no'P°lit>čnem in gospo-menu D1 s*s.t.Cmu tcr o vlogi in po-skih razrnet^tva v novih gospodar-
. SPREJEM pRI PREDSEDNIKU
‘k	v*rov	smo	izvedeli,
ne v (Prfdsednik občinske skupšči-redii sDrl m ^ože ^adcJ te dn' Pri' ^seljak^t^1-23 vse zaslužne pustne irtvova) ’ žc nekaj let z veliko pobilo i °t J0 ur?jajo krško pustno Wlka. s bo ^šla že enajsta šte-
DENAR ZA NOVO STREHO
Končno so v Krškem le dobili botra za dom TVD Partizan. Občinska skupščina je namenila 20 tisočakov za popravilo strehe. Dom so ponudili že tehniški srednji šoli, vendar si ga prav zaradi velikih vzdrževalnih stroškov ni upala prevzeti. Društvo pa prav tako nima možnosti, da bi krilo vse izdatke, ki so iz leta v leto večji. Skupščina je denar za streho izločila iz lanske proračunske rezerve.
tronski bobni, ki jih Silvester uporablja /.a 17 različnih plesov in taktov. V glasbi se je ta sedemindvajsetletnik s to novostjo uveljavil daleč naokoli.. Prejel je tudi več nagrad za na-‘peve, ki jih je predstavil občinstvu skupaj s sestrami Potočnik in kvartetom Zvonček. Poslušalci ga poznajo tudi z gramofonskih plošč in radijskega programa.
O sebi je povedal tole:
,,Rodil sem se 1943 v Metliki. Po končani gimnaziji sem obiskoval glasbeno akademijo v Ljubljani, kjer sem študiral klavir in harmoniko. Diplomiral sem 1965 in sem ravnatelj glasbene šole v Črnomlju.
Oče je bil kapelnik mestne godbe, zato sem vzljubil glasbo že kot otrok. Starejši meščani se še spominjajo, kako sem kot triletni deček stopal pred godbo in ji z mahanjem rok dajal takt. Tedaj.so mi prerokovali veliko uspeha v glasbi. In glasba mi zdaj pomeni vse.“
„Ste veliko nastopali? “
„Precej, vendar so mi najljubši nastopi z elektronsko harmoniko, čeravno nekateri glasvbeni strokovnjaki menijo, da ti instrumenti ne morejo izražati naše narodne glasbe. S sestrami Potočnik in kvartetom Zvonček sem trenutno na zimski turneji po slovenskih mestih, kjer nas občinstvo lepo sprejema in z zanimanjem posluša, saj jim je ta način glasbe čisto nov.“
M. JARANOVlC
Silvester Mihelčič s sestrami Potočnik. (Foto: Jaranovič)
PRIHODNOST OBČINE JE ODVISNA OD NALOŽB V ZNANJE
Pa nikar pozabiti na strokovnjake!
RAZRITA Na Kostanjevica
NotnrLnlkJer tako težko ne ča-yici. 7j ad* kot ravno v Kostanjevi! j j® Prehitela pri uredite ter n .voda in vse ceste so raz-niuko ne otanJ- Avtobus z veli-kntoV^ZI s^ozi mestece in se ?°m hh^Tm’ P° ^aterih bi s čol-No j?*?. br.ez skrbi zaveslali. Ko bohe f. Jev‘oani dobili asfalt: noyno orpi, PreJ P3 bodo ceste pokopali za kanalizacijo.
v KrtE PRAV°ČASNO
S**?« -ie komisija za popis ru> Ž nekajkrat sestala in W • Delo ii ^ aja za predpisanimi ,valstvo io	dobro od rok. Pre-
KPotki do »i,a z.. nekaterimi Blfv talco bocin^1°* radijski postaji, g, navodiia	^ lnstruktorji de-
ta? 2:1 to-Od P°p!SOvalccm, ko bo
dat°Lprecej novihP'Sa S1 v občini obe* je ^°v- predsi‘( i0 P°mcmbnih po-lavko	Popisne komisije
Ne gre samo za »polnitev roka, gre za dejanja — Koristi pospešenega štipendiranja bodo dvojne, za občino in podjetja — Brez sposobnih ljudi se podirajo še tako dobri načrti — Torej pogumno seči v žep!
Srednjeročni in dolgoročni razvojni načrti gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov bodo morali vsebovati tudi načrt za štipendiranje strokovnih delavcev. Zakoniti rok za določitev delovnih mest je potekel maja 1970, ker pa je v krški občini še precej zamudnikov, je občinska konferenca Zveze komunistov pozvala kolektive, naj pohite in opravijo to delo najkasneje do letošnjega maja.
H §NA BO letos usoda »b« programa
>y®J5prali starši dati več?
nj	1___________________________________________________
S*?«*, bo težko zahtevati dodatno po-—^cebo republika ukinila svoje vire
ne more zagotoviti vseh sredstev za delo kuhini . ne š°le, delavske univerze, varstvenih ustanov in šol-^se najt’e r ^^on omejuje dohodke. lareteklih lem? • de-iavnosti je v	datna sredstva še za zdravstveno
sle rePublišk l2^tno podpira-	varstvo socialno ogroženih kme-
itio?n°st, leto3 *zobraževalne	tov in za nekatere oblike social-
Parii p0' vseiS Pa nJena P°*	ne8a varstva.
S 6rjetnosti od'
ne\na ta	ki	bo	na-
5*
Selbte^en£nSnPOdarstvo je že
šole u?jo n«ve kJj”,Spevkom Pol0’,hkrati na i« osnovne dariaJu zaradi l ,V .težavnem
u|aepov v’&.fSP°-He « ohi' • ' i ta^ih raz-?°,re in ne ni skupščina vaniP 1atno n0lwerava Prositi % [ lnm Dr^ ,Tudi zviše-v SeHarstvo in S Pfvka za otro-val0 JJfcm času n kuhinie bi nov 7aživljeniskrf8ativn°vpli-Vo aP,eteni n , raven obča'
5ke .p°novna P °žaJ bi rešila b*ž nU0braivalnOm°^ republi'
^ed JL?a bo ukjn-!kuPnosti’ blik šolslo ev katere ,^ežn°> •*“ Pro-
,et% skupSeČUna krške ob-letu /aJC predvidel v
VnCkai več denSVOje potroš-
*C>u in c a,rja- Zat0 so
pOmenili karr^njcmu šo1-le- ,Unskih tl I4 odstotkov 50 moral; stev- poleg rah ugotoviti do
Komunisti so o skrbi delovnih organizacij za strokovnjake že spregovorili in podatke za minulo leto primerjali z ukrepi za boljšo strokovno zasedbo ‘delovnih mest. Gre tudi za spremenjen odnos do šolanja otrok iz revnejših območij občine, od koder jih zelo malo nadaljuje študij v srednjih, višjih in visokih šolah.
Učiteljem v osnovnih šolah so komunisti s svojim sklepom naložili obveznost, da spremljajo napredovanje otrok v osnovnih šolah in za najbolj nadarjene predlagajo štipendije. Le tako bodo našli pot do višje izobrazbe, ki jim je spričo revščine največkrat zaprta.
Del obveznosti za nadarjene otroke so sprejele nase delovne organizacije. V občinski sklad za štipendiranje nadarjenih otrok revnih staršev naj bi vsaka po svojih močeh prispevala del sredstev. Sklad bo nudil tem otrokom pomoč in jim omogočil študij stroke, za katero bodo pokazali največ nadarjenosti. Merilo torej ne bodo trenutne potrebe delovnih organizacij v občini.
V krški občini je zaposlenih 1591 kvalificiranih delavcev. Štipendirajo jih 253 ali 174 več, kot jih trenutno potrebujejo. Med ta podjetja lahko pri-
štejemo zlasti Celulozo, rudnik Senovo in Kovinarsko.
Visokokvalificiranih delavcev je v delovnih organizacijah 351, potrebovali pa bi jih 589. Po izredni poti se usposablja za te poklice le 23 delavcev, torej jih še precej manjka.
Na delovnih mestih, za katera je potrebna nižja šolska izobrazba, dela 312 delavcev, delovne organizacije pa so v poročilih za kadrovsko komisijo pri občinski konferenci ZK navedle, da jih potrebujejo le 136. Teh delavcev je torej 176 odveč, in kjer so to mladi ljudje, jim bodo morali nuditi možnost, da se došolajo in izpopolnijo svoje strokovno znanje. Za starejše to seveda ne pride v poštev.
S srednjo strokovno izobrazbo bi delovne organizacije potrebovale še 97 delavcev. Trenutno jih zaposlujejo 335. Redno in izredno jih študira na srednjih šolah 54, medtem ko je zasedba 43 delovnih mest še vedno negotova.
Zelo slabo so zasedena delovna mesta z višjo izobrazbo. Zanje manjka 105 delavcev; na rednih šolah študirajo trije, izrednih študentov pa je osem.
Tu se bo torej moralo štipendiranje močno povečati.
Tudi z visoko izobrazbo potrebujejo v krški občini še nekaj desetin strokovnjakov. Trenutno je zasedenih z visoko izobrazbo 60 delovnih mest, manjka pa še 64 akademsko izobraženih delavcev. Rednih štipendistov je 32, izrednih študentov pa sedem. Za trenutne potrebe še vedno 25 premalo, kaj šele za uresničitev razvojnih načrtov. Razen tega je strokovnjake z visoko izobrazbo v nerazvitih občinah težko zadržati, deloma zaradi manjših osebnih dohodkov, še bolj pa zaradi delovnih pogojev in odnosov do strokovnjakov. V podkrepitev samo to, daje v občini še vedno nekaj manjših delovnih organizacij, ki sploh niso navedle potreb po inženirjih, pravnikih, komercialistih in drugih poklicih. J. TEPPEY
Dober začetek
mladih iz Kostanjevice
Pred leti je bil mladinski aktiv v Kostanjevici zelo številen in tudi delaven. Mnogi člani pa so med tem mesto zapustili in aktiv je razpadel. Mladina je bila vedno bolj nezadovoljna. Zbirala se je po lokalih in tako zapravljala svoj dragoceni čas.
Poleti je bilo življenje razgibano, jozimi pa je bilo mesto kot izumrlo. ?rave pobude za obnovitev mladin- -ske organizacije ni bilo, končno pa so se mladi le ogreli za to.
13. februarja so se zbrali na ustanovni konferenci. Povabilu se je odzvalo kar 40 mladincev in mladink. Tudi predstavniki družbenih organi^ * zacij iz Kostanjevice niso bili gluhi za vabila mladih. Sekretar komiteja občinske konference ZK Milan Ravbar je pozdravil pobude mladih za organizirano delo in dal prisotnim nekaj napotkov za delo v prihodnje.
V soboto so se mladi Kostanje-vičani po izvolitvi vodstva dogovorili za naloge, ki jih čakajo v naslednjih mesecih. Pomagali bodo pri pripravah na 8. marec in organizirali mladinski ples 6. marca. Sodelovali bodo tudi pri urejanju kostanjevi-škega vodovoda. Dela imajo več kot dovolj, če le volje ne bo zmanjkalo. Začetek je pokapal željo po skupnih akcijah, zato obeta, da bodo mladi vztrajali pri uresničevanju sprejetih načrtov. K sodelovanju bodo privabili vso tisto mladino, ki se ni zbrala na sobotnem srečanju in zato še ne ve za sprejete naloge.
ALENKA BURJA
Ko bo zrasla Metalna na Senovem
Gradnja mariborske METALNE na Senovem se je umirila. Ko bo zima popustila, bodo hitreje nadaljevali gradnjo tovarne. Izobraževanje rudarjev za nove poklice teče po načrtu. Preusmerjajo jih za elektrova-rilce, strojne in konstrukcijske ključavničarje. Prakso opravljajo v rudniških delavnicah in že zdaj izdelujejo majše žerjave. Delo v novi tovarni gradbenih žerjavov zanje ne bo novo. Rudarji, ki so se poslovili od starega poklica, se trudijo, da bi čimprej obvladali novo delo, saj je to edina pot do boljšega zaslužka.
OSTARELI KMETJE
Nihče točno ne ve, koliko je v Posavju kmetij s starimi ljudmi, nesposobnimi za pridobitno delo. Ponekod sicer imajo naslednike, a so odšli, drugod pa so brez potomcev. Ostareli kmetje životarijo in so odvisni od lastne iznajdljivosti in lastnih žuljev. Te razmere bo v Posavju preučila delovna skupina, ki jo je medobčinski svet imenoval in ji naročil, naj zbere čimveč gradiva. V skupini so socialni delavci in predstavniki družbenih organizacij. Podatke že zbirajo, uporabili pa bodo tudi rezultate popisa prebivalstva.
KRŠKE NOVICE
KOMITE OBČINSKE KONFERENCE Zveze komunistov je na ponedeljkovi popoldanski seji ocenjeval družbeno-politično stanje, ki je nastalo v delovnih kolektivih po devalvaciji in predvidenih stabilizacijskih ukrepih. Seji, na kateri so sprejeli tudi predračun dohodkov in izdatkov komiteja, so poleg njegovih članov prisostvovali še sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz vseh delovnih kolektivov krške občine.
KRŠKI LIKOVNI KLUB že pripravlja dve razstavi, ki bosta v „Galeriji samorastnikov*4 na brestaniškem gradu. V marcu bo klubska razstava gobelinov, katere bodo lahko razstavljali tudi občani, ki niso včlanjeni v krški klub. V počastitev krškeca občinskega praznika bo Likovni klub znova pripravil redno letno razstavo del svojih članov.
NA DESNEM SAVSKEM BREGU, v starem Krškem, občani že nekaj časa pogrešajo obvestil o sporedu kinematografa na levem savskem bregu. Nekdo je razbil steklo na oglasni omarici, zato je ta že nekaj časa prazna. Menda se obisk filmskih predstav zaradi neobveščenosti občanov še ni zmanjšal, saj bi se v nasprotnem primeru vodstvo kina najbrž potrudilo in oglasno omarico popravilo.
HORTIKULTURNI KROŽEK dela na krški osnovni šoli že dva meseca. Sestanke obiskuje 63 pioniijev,
ki se na njih seznanjajo z urejanjem in čuvanjem zelenic, nasadov in vrtov. Krožek vodi domače Hortikulturno društvo, ki bo krožkarjem pripravilo spomladi tudi nekaj poučnih ekskurzij. Pridobljeno teoretično znanje bodo pioniiji spomladi izkoristili še v praksi.
MLADINSKI AKTIV NA ROŽNEM deluje šele nekaj mesecev, a je delovni načrt v celoti izpolnil. Za člane so organizirali plesne vaje, priredili dva plesa, šahovsko, smučarsko’ in strelsko tekmovanje. Vključili so se v republiško tekmovanje mladinskih vaških aktivov. Prizadevnim mladincem bo menda uspelo dobiti tudi svoj prostor, potem bo njihovo delo potekalo v ugodnejših razmerah.
V OKVIRU IZOBRAŽEVALNIH predavanj za kmečko prebivalstvo sta sekcija za kmetijstvo pri SZDL in krški Agrokombinat pripravila tudi tri predavanja za specializirane kmečke proizvajalce. Za pridelovalce črnega ribeza bosta o najnovejših dogajanjih o tej kulturi predavala Milena Kač in Milena Gosar z žalskega Hmeljarskega inštituta. Živinorejci bodo lahko poslušali predavanje o pašnokošnem sistemu, prehrani živine in sušenju sena. Vinogradniki iz Podbočja, z Rake in Velikega Trna pa bodo seznanjeni z sodobnim vinogradništvom in kletarjenjem. Predavanja bodo spremljali filmi in barvni diapozitivi.
Gradbišče Metalne na Senovem, kjer bo zrasel obrat za izdelovanje gradbenih žerjavov. V njem bo zaposlenih 400 delavcev iz rudnika. (Foto: J. Teppey)
SEVNICA SE PRIDRUŽUJE DOGOVORU
Tudi sevniška občina se pridružuje družbenemou dogovoru o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Tako je sklenila na zadnji seji obči ska skupščina, ki želi izboljšati nezavidljivo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Sevniška občina ima izredno nizko izobrazbeno raven. V lanskem letu na primer je samo 2 odst. vsega prebivalstva končalo šolo, ki je višja od osnovne, to pa je sorazmerno zelo malo. Pričakujejo, da bo novi družbeni dogovor pripomogel do večjega števila šolanih ljudi.
MILIJONI (STARI)
ŠE MANJKAJO
Sevniškemu občinskemu proračunu še vedno manjka 550.000 dinarjev, da bi lahko uskladili dohodke in izdatke. Trenutno še ni znano, kako bo s financiranjem tako imenovanega B programa v osnovnih šolah. Tudi občinska skupščina je 12. februarja podobno kot nekaj dni prej svet za gospodarstvo in finance sklenila, naj sc približno 150.000 dinarjev, kolikor se je v občini lani zbralo več denarja za vzgojo in izobraževanje, porabi v letošnjem letu. Da ne bo dvomov: TIS je dobila lani toliko denarja, kot je bilo predvideno z načrtom, zato ta presežek ni „v rokah" temeljne izobraževalne skupnosti.
ODSLEJ DRUGAČE O REZERVAH
O rezervnem denarju gospodarstva, ki se steka v občinski sklad skupnih rezerv, bosta odslej odločala skupščina sklada in upravni odbor. Doslej je imel sklad samo upravni odbor, po novem zakonu pa je treba izvoliti tudi skupščino, s pomočjo katere bo zagotovljen večji družbeni vpliv na delo sklada. Skupščina bo imela 20 članov, deset jih je občinska skupščina že imenovala, drugih deset pa bodo izvolili v delovnih organizacijah. V konfekciji Lisca jih bodo izvolili 5, v konfekciji Jutranjka 2, v Kopitarni 1, v Trgovskem podjetju Sevnica l,v Metalni 1, v Stillesu 1, v vseh drugih podjetjih pa dva člana.
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 21. FEBRUARJA: 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - Kmetijski nasveti - Človek in delo - Zabavna glasba z uganko - Kako si naši občani prizadevajo ohraniti kulturno dediščino (obiskali smo izdelovalko narodnih noš) - 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 24. FEBRUARJA: 16.00 - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOP-LOT - Za lepo polt redno uživanje mleka - Ob pustnem karnevalu - Iz diskoteke naših poslušalcev - Iz sveta živalstva - o golobih - Ali poznate operetne mojstre - My fair lady (L del) - Zaključek oddaje.
KAJ PRINAŠA NOVI OBČINSKI ODLOK
Kdor čaka, tudi dočaka
Končno vendarle bolj spodbudne olajšave za kmetovalce — Kaj pa razslojevanje na vasi?
V petek sprejeti občinski odlok o prispevkih in davkih prinaša zelo zanimive novosti za kmetovalce. Osmi člen tega odloka namreč določa spodbudne olajšave za tiste, ki bodo kupili kmetijske stroje ali preusmerili svoje kmetije in popravljali gospodarska poslopja, deveti člen pa uvaja olajšave tudi za tiste kmetovalce, katerih otroci obiskujejo kmetijsko šolo.
Kdor bo zdaj kupil kmetijski nakupu strojev, kjer ni treba nobe /kil
Dviganje dinarja, otvoritev nadvoza in krematorija, integracijo smetišča in nogometnega igrišča in še nekatere skrivnosti pripravljajo za letošnji pustni torek. Pustni sprevod se bo začel v torek popoldne ob 14. uri pomikati iz Šmaija proti Sevnici. Več o tem lahko preberete na 20. strani. Na sliki: del lanskega pustnega sprevoda. (Foto: Pavkovič)
Z ZADNJEGA ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA
Spreobrniti čimveč šušmarjev
To bi bil trenutni izhod v storitveni obrti, saj je v občini 150 šušmarjev — Skupščina je sprejela pomembne novosti in olajšave
Kako velika zagata se obeta sevniški občini v storitveni obrti in kolikšne možnosti se ponujajo občanom, ki si želijo z obrtjo služiti vsakdanji kruh, smo pisali že takrat, koje bila pripravljena posebna študija, v. kateri je novomeški Zavod za produktivnost dela izračunal, kolikšno pomanjkanje obrti bo v naslednjih 10 letih. V petek je o tem spregovorila še občinska skupščina, ki je trdno odločena, da je treba nekaj ukreniti.
seji skupščine sklenili, da bodo predlagali republiški skupščini, naj ustrezno spremeni in prilagodi predpise.
M. L.
stroj, mu bodo pri davkih upoštevali olajšavo v vrednosti 20 odst. nabavne vrednosti stroja. Tako izračunana vrednost pa po določilu odloka ne bo smela presegati triletne davčne odmere. Primer: če kupite traktor, ki je vreden 30.000 dinarjev, imate pravico do 6.000 dinarjev olajšave pri prispevku od dohodka od kmetijstva. To olajšavo izkoristite lahko v treh letih, če v enem letu nimate tolikšne odmere.
Podobne olajšave so kmetovalci lahko deležni, če preusmerjajo svoje kmetije v specializirano kmetijsko proizvodnjo ali če svoje hiše in gospodarska poslopja preurejajo v turistične namene. Tudi tu imajo pravico do olajšave v vrednosti 20 odst. denarne naložbe, ta znesek pa je lahko tolikšen, kolikor znaša 5-letna odmera prispevka od dohodka. Če gre za preurejanje stavb ali preusmeritev kmetije, je potrebno prošnji za olajšave priložiti ureditveni program. Cp hoče kmet preurediti del stavbe v turistične namene, mora imeti razen tega pogodbo s turistično ali gostinsko organizacijo, v kateri podpiše, da bo oddajal tujske sobe.
Popolna novost so olajšave za tiste- kmete, ki imajo otroke v kmetijskih šolah. Olajšava znaša polovico odmerjenega letnega občinskega prispevka od kmetijstva za dobo dveh let, vendar se ta olajšava lahko izkoristi le, če ima učenec pozitiven učni uspeh.
Lahko pričakujemo, da bodo mnogi kmetovalci izkoristili ugodnosti. Zlasti velja to za olajšave pri
Da bi se povečalo zanimanje za obrt, občinski odlok o prispevkih in davkih, ki ga je občinska skupščina sprejela 12. februarja, uvaja pomembne novosti. Če želite prvič v občini odpreti obrtno delavnico, ste leto dni oproščeni plačevanja prispevka. Ce delate v obrti, v karei ni dovolj obrtnikov, ste lahko stalno na boljšem glede prispevka, saj ga zmanjšajo do 30 odstotkov.
To pa še ni vse. Občinska skupščina je sklenila, da je posebno v Sevnici treba poskrbeti, da bo na voljo več prostorov za obrtne delavnice, da bo lažje dobiti posojilo pri banki in da bodo ljudje seznanjeni, kakšne so možnosti in kakšne so olajšave, ki so jih deležni po občin-
SEVNIŠKI PABERKI
odslej Stipendije duSana
KVEDRA. Sevniška občina odslej ne bo več imela posebnega sklada za štipendiranje dijakov in študentov. Skupščina je namreč sklad ukinila, ker nima samostojnih dohodkov. Takoj pa moramo poudariti, da bodo odslej štipendije podeljevali iz občinskega proračuna in da bodo tudi vnaprej zagotovili za štipendiranje najmanj toliko denarja kot doslej. Svet za izobraževanje, prosveto in telesno kulturo je nasprotoval taki spremembi, vendar je tako kasneje sklenila občinska skupščina, ki želi poenostaviti delovanje. Torej: sklada ne bo več, pač pa se bodo štipendije imenovale štipendije Dušana Kvedra.
ZELENA LUC ZA VEČJE ZASLUŽKI-]. Kot je doslej ugotovljeno, bosta samo dve delovni organizaciji v sevniški občini lahko povečali osebne dohodke nad 11 odst., seveda če bosta za to imeli denar. To sta kmetijski kombinat,,Zasavje" in konfekcija Jutranjka, ki izpolnjujeta zahteve zadevnih predpisov.
OB 21 OBRTNIKOV, V minulem letu ie v sevniški občini odjavilo obrt 28 obrtnikov, prijavilo pa le 7. Torej se je že tako majhno število obrtnikov še zmanjšalo, in ni nič čudnega, če občinsko skupščino skrbi, kako bi nazadovanje zaustavila. O tem lahko več preberete v posebnem sestavku na tej strani.
DELNO SPREMENITI LETNI NAČRT. Jutri se bo sestal osrednji
delavski svet konfekcije Lisca, ki bo razpravljal tudi o spremembi letnega načrta. Letošnji gospodarski načrt je delavski svet potrdil 26. decembra, vendar je vmes prišlo razvrednotenje dinarja in so se spremenili stroški za material, ki ga tovarna uvaža. Ker se bodo proizvodni stroški povečali, se bo zmanjšala donosnost gospodarjenja. Obstaja celo predlog, da bi sedanji srednjeročni načrt razvoja podjetja podaljšali.
ZAPRAŠENI VAROVANCI DOMA. Odbornik Tone Starc, ki skrbi za zdravje varovancev doma počitka na Impoljci, je pozval občinsko skupščino, naj kaj ukrene, da cestni prah ne bo ogrožal zdravja in higiene. Navedel je primer, da so morali perilo zamenjati že po enem dnevu. Promet je zelo velik, dom pa stoji tik makadamske ceste Impolj-ca- Krško, ki je hudo obremenjena. ,,Ce že ni mogoče asfaltirati cestišča, naj bi vsaj namestili znake za omejitev hitrosti/' je predlagal odbornik.
POVOZIL GA JE PRI RIGOLANJU. V četrtek se je pripetila pri Boštanju huda nesreča. Buldožerist Hubert Kresnik je med rigolanjem vinograda povozil kmeta Jožeta Re-denska. Ponesrečenca so takoj peljali v celjsko bolnišnico, vendar je med potjo umrl. Nesreča se je zgodila tako, da je buldožerist, ko je planiral parkirni prostor ob poti pri vinogradu, zapeljal vzvratno, zadel Redenška in ga povozil. Redenšek je bil doma iz Boštanja.
skem odloku in republiških ter zveznih predpisih.
Na skupščinski seji so ugotavljali, da so vse to zelo spodbudni ukrepi, ki bodo sčasoma pripomogli.do hitrejšega razvoja storitvene obrti. Ker pa je treba pomanjkanje obrtnikov odpraviti čimprej, so opozorili predvsem na razmah šušmarstva, ki duši razvoj obrti.
Po podatkih davčne uprave je v sevniški občini trenutno 150 šušmarjev. Če bi ti ljudje vzeli popoldansko obrt in plačali sorazmerno prav majhne dajatve, ki jih za to zahtevajo, bi se položaj bistveno popravil. Ena najvažnejših nalog je torej: legalizirati (priznati zakonitost) delo šušmarjev in poskrbeti, da bo šušmarstva kar najmanj.
Da bi šušmarstvo v prihodnje lažje preganjali, bo treba spremeniti tudi republiške predpise. Ti predvidevajo zdaj smešno nizke kazni za tiste, ki šušma-rijo - le do 100 dinarjev, kar ni nič v primerjavi s kaznimi, s katerimi je mogoče kaznovati redne obrtnike, ki niso prijavili svojega dohodka ali vodili poslovnih knjig. Te kazni znašajo namreč do 10.000 novih dinarjev, kot je povedal šef davčne uprave. Zaradi vsega tega so na
»Dolenjski list« v vsako družino
KOT NEKDAJ OB ELEKTRIFIKACIJI
Prava žeja po vodovodih
Cela vrsta vasi na območju krajevne skupnosti Studenec se loteva gradnje vaških vodovodov
Po zgledu vaščanov iz Spodnjih in Gornjih Impolj ter Velike Hubajnice so se tudi v drugih vaseh studenške krajevne skupnosti, v Osredku, Dolnjih Orljah, Artu, Zavratcu in zaselku Vrh pri Zavratcu odločili, da bodo zgradili lastne vaške vodovode. Verjetno se bodo tega dela lotili tudi vaščani Ro-višč in Brezovega.
Doslej so največ naredili v Osredku, kjer imajo dokončana že vsa zemeljska dela od zajetja vode pa do vasi. V Orljah ne zaostajajo dosti, lepo pa napredujejo tudi na Artu, čeprav sta pri gradnji dva vaščana odstopila. V Zavratcu so že začeli izkopavati jarke, načrt pa jim bo naredil inž. Jože Kolar iz Sevnice.
Vsi ti graditelji vodovodov so pismeno zaprosili za denarno pomoč občinsko skupščino Sevnica. 2e lani je nekaterim nakazala od 150 do 200 starih tisočakov. To je bilo kar dobro za začetek. Zdaj pa ostaja vprašanje, če bo lahko občinska skupščina nudila vsem tem graditeljem zadostno denarno pomoč.
Vsako leto je več vasi, v katerih hočejo imeti ljudje po do-
movih tekočo pitno vodo. Akcijo lahko primerjamo z nekdanjo elektrifikacijo. Prav bi bilo, da bi tako kot nekdaj le našli toliko denarja, da bi ljudem lahko izdatneje pomagali pri njihovih prizadevanjih.
K. ZORKO
nih formalnosti,, saj zadošča že račun in nekolkovana prošnja. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da se kmetje bojijo sitnosti hi re olajšav ne poslužujejo, če terjajcf^različne načrte, pogodbe in potrdila.
Nakupovanje strojev se je zadnja leta zelo razmahnilo; precej prispevajo k temu tudi prihranki ljudi, ki delajo v tujini. Zato bodo olajšave občutno zmanjšale občinske dohodke od kmetijstva, verjetno bolj, kot pričakujejo. Zavedati se je treba, da bodo olajšav deležni predvsem boljši kmetje, ki lahko stroje kupujejo. V tem se skriva tudi nevarnost, da- bodo slabše stoje i kmetje očitali občini, da pomaga tistim, ki jim že tako in tako gre bolje. Vendar ni drugega izhoda, hočemo kmetijstvo kdaj zeleno vejo. Da ne bo prevelikin s cialnih razlik, bo treba Pove a, družbeno pomoč vasi. Kot je znan > se bo tudi ta pomoč v sevniški čini občutno povečala.	^
IMENOVAN INICIATIVNI ODBOR
Tudi sevniška občina bo imel« svojo temeljno kulturno skupn • Imenovan je že iniciativni o pod vodstvom Jožeta Bogovič , bo pripravil ustanovitev. Sodij . bo kultura v občini z ustanov J temeljne kulturne skupnos‘ P. dobila, šaj bo omogočila r, n*unajj ustreznejše financiranje. ‘zia . so. da bo po predlaganih kulturi v občini namenjeno p več denarja, kot je bilo doslej.
STUDENEC:
40 LET GASILSTVA _
6. februarja sta n0V0'Zj^cegal upravni in nadzorni odbor ga . rav-društva Studenec pri Sevnici navala program letošnjega d bo društvo leto's praznovalo jjcj nico delovanja, se nameravaj v še posebej potruditi. Tako en0. gasilski dom napeljali vodov ^0 fazno električno napeljavo, jčno okolico doma ter kupih ® v0jj df' sireno, če bo lc na voljo ctjni v narja. Samostojni gasilski., po-Hudem Brezju so obljurtl/a ^ moč, da bi njeno delo zn . tem, velo. Na seji so negodovali" -P' da je gasilski dom v tem J skladišče kmetijskih str°JtLeflU- * sto da bi služil svojemu na j(>
j kuhinjska oprtna
-IrumflHimtf llittl
smkl VESTNIK
V prodajalnah ELEKTROTEHNA v Krškem in Sevnici si lahko nabavite razno opremo za kuhinje. Poleg štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev dobite v prodajalnah tudi pomivalne omarice, kuhinjske nape, razno drugo kuhinjsko opremo, emajlirano posodo in ves elektrotehnični ter vodno-instalacijski material. (PO-E)
KOT V PESMI: BELE.LADJE NA
mlade žene na bregu^:
Verjetno bi bilo vse drugače, če bi ^0i . ostal v vasi Breg (brez desetih let
Ob pismih in časopisih, ki ne pridejo ali ki pridejo, ko so dogodki že zdavnaj minili, ob vsakodnevnem boju z morjem, ob plovbi v pristanišča vsega sveta, ob naporni vožnji po tropskih krajih, daleč od doma, že deseto leto teče življenje 28-letnega Alojza Beca, doma z Brega, vasjo med Sevnico in Zidanim mostom.
„Dolenjci smo menda preveliki zapečkarji, zato bi vse dolenjske pomorščake najbrž lahko preštel na prste ene roke. Breg je sicer že na štajerski strani, vendar tudi tam ljudje ne silijo ravno v ta težki, pustolovščin polni poklic. Kaj vas je pripeljalo vanj? “ smo želeli vedeti od Alojza, ko je za nekaj dni prišel domov.
„Sorodnike imamo v Piranu, tam je sedež Splošne plovbe, kjer sem se zaposlil kot 18-Ietni fant. Kot delavec, kasneje pa kot izučen kurjač - mazač sem na 10 tovornih ladjah večkrat prepotoval vsa morja in videl večino pristanišč sveta. Kaj je najhujše za pomorščaka? Puščoba ob dolgotrajnih plovbah, mesec dni stari časopisi, pomanjkanje raz-vredrila za mladega človeka. Si predstavljate 48 dni na morju, ne da bi se ustavili v enem samem pristanišču?
„Nekateri gredo na ladje zaradi dogodivščin. Pavi? “
„Sel sem, da sem se preživljal in imel vsakdanji kruh. Pomorščak zasluži kakih 1.600 dinarjev na mesec, razen tega pa dobi še 45 dolarjev dnevnic. Oficirji imajo seveda več. Dogodivščine pa pridejo same od sebe. Nesreče se nisem doživel, bil sem pa blizu nje. Ko je vihar ubijal ljudi v Pak<stanu, smo bili le
kak dan plovbe stran 0 .0 srečne dežele. Nasploh	-• naj;
čem, da na človeka n	^aii
Na en’
globlji vtis Indija.
^ |£0
bogastvo, na drug1pOu(0 $ ljudje umirajo od	I doIT1.	\	-0.	j
cah, ki so jim cdin.jh	j
nc eden - v tiI Najlepši pa so za P je- ^ j norveški fjordi, tja » > da bi mi plačah	I
ladji.**	jj<fl
„Kaj pa vaše osebno, mislite na lasten do n •
„Nisem	JcJ
pač ni deklet. Ni „ ^ je ef § se preveč o te"l’n|co fl9 ^ | skorajda malo fc.	j
ob slovesu.	^	*0
Zbori volivcev
-1. in 25. februarja bodo v 16 krajih trebanjske občine -'bori volivcev, na katerih bodo obravnavali letošnji občinski proračun, predlog odloka o prispevkih in davkih, ki prinaša novosti v davčnih olajšavah za kmetovalce, razen tega pa bodo na teh /.borih poročali tudi o porabi krajevanega samoprispevka za šolstvo. Zbori volivcev bodo v naslednjih krajih:
NEDELJA, 21. feb., povsod zjutraj ob 7.30:
Dobrnič (v šoli)
Čatež (v šoli)
Sentlovrenc (v zadružnem domu)
** Sela -Šumberk (v šoli)
Šentrupert (v prostoru nad mlekarno)
Trebelno (v zadružnem domu)
ČETRTEK, 25. feb., povsod zvečer ob 18. uri:
Stefan (v gostilni Mišič)
Knežja vas (v šoli)
Velika Loka (v zadružnem domu)
Veliki Gaber (v šoli)
Trebnje (v kino dvorani)
Dol. Nemška vas (v šoli)
Svetinje (pri Novakovih)	,
Račje selo (v gasilskem domu)
Mirna (v domu ,.Svobode“)
Mokronog (v domu „Svobode“)
VABLJENI!
ODDELEK za gospodarstvo in finance OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
razpisuje
staJu*113^ 11. člena odloka o urejanju in oddajanju onega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 20 67)
JAVNI NATEČAJ
2a oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo en°družinskih stanovanjskih hiš v kompleksu Trebnje-Cviblje v Trebnjem
v sh ?° natečaju, ki bo dne 5. marca 1971 ob 9. uri stavh11-^0^* °bčinske skupščine Trebnje, bo oddanih 12 nip -01*1 Pa1-06! za stanovanjske objekte, vse k. o. Treb-*n sicer:
— d^1 °	1^®	sadovnjak	v	velikosti	844 m2,	lok. 29
rc' št. 128 1	travnik	v	velikosti	663 m2,	lok. 27
128/2	travnik	v	velikosti	738 m2,	lok. 30
D §*• 128 3	travnik	v	velikosti	646 m2,	lok. 26
^ D c 431	travnik	v	velikosti	782 m2,	lok. 23
Dar°	njiva v velikosti 696 m2, lok. 17
Pai-C 122/1	ni»va	v	velikosti	678 m2,	lok. 18
c‘ 125/2	njiva	v	velikosti	688 m2,	lok. 24
^ Par°	12^ ^	v	velikosti	1066 m2,	lok. 22
Paro s!’126^	niiva	v	velikosti	1154 m2,	lok. 25
• st.	125/3	njiva	v	velikosti	757 m2,	lok. 19
pravico°g°^ na*ečaja: Izklicna	cena kot	odškodnina za
mUnai uPorabe do gradnje je din 9,00/m2, višina ko-e8a prispevka pa din 17.000,00 na lokacijo.
St. 52i^ro!^na znaša din 2000,00 in se nakaže na rač. ^1~697-17 ObS Trebnje.
javnega natečaja morajo vložiti pi-nai^asneinU^e Pretka javnega natečaja, vendar £udbi je P ^o 8. ure dne 5. marca 1971. Pismeni po-*ek rirsJ a Priložiti potrdilo o vplačani varščini in Var$£i Vne ta^se za din 1,00. netTl natp^ Se udeležencem, ki ne bodo uspeli na jav-
p>sme	Vrne'
Z °2nako »v p?nudbo se oddajo v zapečatenih kuvertah Poobi ,»‘a Javr)i natečaj Trebnje-CViblje«.
^l’e.dložitvii enci lahko nastopajo samo s predhodno °inenv sodiš!5Strezne8a P°oblastila» overjenega po pri-
. Na •
pist*iena	natečaju ni možno večati ponudb in je
udba dokončna.
^0,TlUnaine^a^^a odškodnine za zemljišče in 10.000 difT popisu ' f Prispevka je ob vročitvi odločbe oziroma din kom e ° °^daji stavbnega zemljišča, za * lnter	Unalnega	prispevka pa do 31. 12. 1971.
, ^erTl, Vse^i s' iahko ogledajo parcele na kraju sa-S°^i 20U robnejše 'informacije pa so na razpolago StfM, i, 3 oddelku za gospodarstvo in finance ObS.
^C,k,a: «5-07/68-3 ^	' 2• 2 1971
ODGOVOR NA VPRAŠANJE, ČEl SE IZPLAČA GNOJITI
Gnojilni »DAJ—DAM« v Ponikvah
Zanimivi rezultati gnojilnega poskusa na njivi Janeza Slaka — Najboljši uspeh je dalo gnojenje z mešanim gnojilom NPK 8:16:22
,2. gnojenjem je tako kot v tisti trgovini ,,Daj - dam". Če ti zemlji daš, če jo dobro pognojiš z umetnim gnojilom, ti bo s pridelkom povrnila trud in stroške. O tem sem se zdaj sam prepričal. Kupil bom več umetnega gnojila in bolje gnojil, kot sem do sedaj,“ je pripovedoval kmet Janez Slak s Ponikev. Na njegovi njivi je ljubljanski Kmetijski zavod naredil preizkus, kako gnojenje vpliva na pridelke krompirja.
Na območju trebanjske občine bodo v prihodnje naredili še več takih preizkusov. Povečati pridelek krompirja, to je vodilo vseh prizadevanj, po katerih želijo zagotoviti dovolj krompirja za mirensko tovarno, ki bo začela, kot je zagotovljeno, obratovati sredi septembra.
Prav ustrezno gnojenje lahko bistveno pripomore, da bodo pridelki bolj obilni in da tudi pridelovalna cena ne bo pretirana - kljub dokaj dragemu umetnemu gnojilu. To je vnovič dokazal poskus na Slakovi njivi.
Na Ponikvah so strokovnjaki zavoda preizkusili, kako učinkujejo gnojila tovarne IN A — Kutina na pridelek sorte igor. Na prvi parceli niso nič gnojili z umetnim gnojilom, na drugi so posuli mešano gnojilo NPK 8:16:22 (številke pomenijo, da je v 100 kg tega gnojila 8 kg dušika, 16 kg fosforja in 22 kg kalija), na tretji so dali razen gnojila NPK 8:16:22 še mešani gnojili NPK 17:8:9 v dveh obrokih, na četrto pa razen NPK 8:16:22 in NPK 12:12:12 še
tako imenovano ureo, kar bi se po naše reklo sečnina, ki je dušično gnojilo.
Največji pridelek so dosegli na drugi parceli, kar pomeni, da je gnojenje samo z NPK 8:16:22, ki ga damo rastlini naenkrat ob saditvi, zelo učinkovito. Ob tem pa tudi ni nepomembno, da terja manj dela. Poskus je pokazal, da bi v primeru, če bi hektar veliko njivo pognojili s 500 kg gnojila NPK 8:16:22, imeli pridelek 333 centov na hektar, negnojena parcela pa je dokazala, da bi en hektar velika njiva dala samo 207 centov. Razlika je torej 125 centov, in če to preračunamo v denar ter samo 100 centov debelega krompirja obračunamo po 50 par, dobimo dodatnih 500 starih tisočakov. 500 kg gnojila nas bi ob tem stalo približno 50 tisočakov z dodatnim delom in prevozom vred. Gnojenje se je torej kar 10-kratno poplačalo, če odštejemo dodatno delo s spravilom pridelka.
Nič čudnega torej, če je tudi
W 4*
Janez Slak: „Na tistile njivi smo preizkusili gnojilo/
REZULTATI POSKUSA
... , ,	pridelek
parcela poraba gnojil Vgfoy krompirja 56 J<? gT**1
1	negnojeno	—	20.771	kg	—
2	NPK°8*i6-22	490.00	din	33.333	kg	12.562	kg
400 kg
NPK 8 *16*22
3	506,00	din	28.717	kg	7.946	kg
150 kg
NPK 17:8:9
400 kg NPK 8:16:22
4	200	kg	«77,00	din	30.000	kg	'	9.229	kg
NPK 12:12:12
50 kg sečnine
KORISTNO ZA ŽENE IN DEKLETA
Dom polovico več velja...
Po desetih letih je bil te dni v Trebnjem spet gospodinjski tečaj — Prijav še preveč
Dom polovico več velja, če žena dobro kuhat’ zna. To ni samo okrasni napis, izvezen na pregrinjalu v kaki kmečki kuhinji,' v tem je tudi del resnice. Kako bi si sicer razlagali,
Janez, ki je leta in leta gnojil tako. kot ga je učil oče, zmajal z glavo in pripomnil: „Poskus je sicer poskus, toda' četudi bi se gnojenje samo enkrat poplačalo, je še vedno toliko, da se i/.plača gnojiti in s tem bolje streči rastlini.“
M. LEGAN
KOMITE ZK O UKREPIH
Občinski komite ZK Trebnje jc na svoji redni seji prejšnji teden raz-p r avljal o posledicah devalvacije in drugih stabilizacijskih ukrepih za gospodarstvo trebanjske občine. Na seji so opozorili, da večina podjetij še nima pripravljenih srednjeročnih programov razvoja. Dogovorili so se, da bo predsednik občinske skup- • ščine sklical direktorje in predstavnike samoupravnih organov; na skupnem sestanku se bodo pogovorili o vseh teh zadevah.
ZBOR PROSVETNIH DELAVCEV
V	soboto, 20. februarja, bo v Trebnjem zbor prosvetnih delavvcev trebanjske občine. Na zboru bo govoril tudi eden izmed članov komisije CK ZKS, ki je pripravila teze o izobraževanju.
DOPOLNILO
V	zapisu o srečanju amaterskih kulturnih delavcev v Trebnjem, objavljenem v prejšnji številki, je bilo zapisano, da Trebnje „amaterskega kulturnega življenja takorekoč nič več ne premore". V tem so bile mišljene zvrsti, v katerih so se na srečanjih izkazali drugi kraji, zato ni bilo posebej navedeno, da ima Trebnje svojo godbo na pihala, ki je tudi amaterska kulturna skupina. Prizadevnim godbenikom in vsem, ki pri pomorejo, da godba deluje, se opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
/   ^
Tečaja o kmetijskih strojih
V	torek. 23. februarja, bosta ob 8. uri v zadružnem domu v Trebnjem in ob 14. uri v Mokro: nogu seminarja za kmetovalce. Kmetijski strokovnjaki bodo govorili o skupinski uporabi strojev, o pomenu tehnične oskrbe in servisne službe ter o servisih in o upravljanju s traktorji Fcr-guson, Zetor in Steyr ter o uporabi motornih kosilnic. Na seminarju bodo prikazali tudi delovanje teh strojev, z to še posebej vabimo kmete, ki kmetijske stroje že imajo ali jih bodo še kupili. Seminar pripravljajo: Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska šola Grm, KZ Trebnje in sklad za pospeševanje kmetijstva. Predavali bodo sodelavci teh ustanov.
POJASNILO
11. februarja je bila v Trebnjem razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri smo razpravljali o nalogah sredstev obveščanja v občini. Pretežni del razprave jc bil. namenjen oceni člankov „Zagata zaradi klavnice" (Delo,
11. 12. 1^70) in „Inšpektorja sta dala odpoved" (Dol. list, 12. 12. 1970), v katerih jc M. Legan poročal o težavnih odločitvah oz. nalogah ObS Trebnje glede nadaljnjega klanja živine v šentruperski klavnici. Ocenili smo tudi članke, ki so tema sestavkoma sledili v našem časniku. Čeprav je potek razprave pokazal, da člani izvršnega odbora ObK SZDL ne gledajo enotno na vprašanje obveščanja oz. na vsebino člankov, ki sta jih v Dolenjskem listu izmenjala glede tega problema predsednik ObS Trebnje in novinar Dol. lista, smo kljub temu ugotovili, da nadaljevanje razprave o spornih vprašanjih in v taki obliki ne bi nikomur hasnilo.
Na seji smo se seznanili z zapis-likom o poteku seje ObS z dne 28.
12. 1970 in ugotovili, da po vsebini te seje in na njej podanih izjavah predsednika ObS Trebnje ni bila potrebna taka ostrina v „Pojasnilu uredništva", ki ga je naš tednik objavil 7. 1. 1971.
Ponovno smo na seji tudi slišali, da je na seji ObS, ki je bila 10. 12. 1970 v Trebnjem, izmed 42 navzočih odbornikov glasovalo za kritični predlog 40 odbornikov „za“, nihče proti, dva pa sta se vzdržala izjave. Trditev, da je predsednik ObS Trebnje „vztrajal na sprejetju nezakonitega sklepa", je potemtakem v resnici odveč in smo glede tega naredili v našem listu napako, kar s tem popravljamo.
Razprava na razširjeni seji ObK SZDL v Trebnjem je bila koristna predvsem zato, ker je potrdila, da brez tesne vsestranske pomoči in odkritega sodelovanja med vodstvi političnih in drugih organizacij ter organov oblasti in sredstvi obveščanja oz. njihovimi delavci ne more biti dobrih uspehov, če hočemo doseči kompleksno in objektivno obveščanje.
TONE GOŠNIK glavni urednik
Dolenjskega lista
ŠENTRUPERT:
V	NEDELJO ZBOR TD
V	nedeljo, 21. februarja, bo v dvorani nad mlekarno občni zbor turističnega društva Šentrupert. Na njem se bodo pogovorili o prihodnjem delovanju društva in o nadaljevanju snemanja filma o starih ljudskih običajih, ki so ga delno posneli že lani. Na občnem zboru bodo podelili diplome in nagrade trem lastnikom kmečkih domačij, ki so domove najlepše uredili.
V	ŠENTRUPERTU UPAJO V SVOJCE
Krajevna skupnost Šentrupert je sklenila zaprositi za pomoč pri asfaltiranju ceste Slovenska vas-Šent-rupert tudi tiste, ki so zapustili domači kraj in živijo drugje. Kljub samoprispevku in izdatni pomoči podjetij in ustanov še vedno ne morejo zbrati dovolj denarja, ki ga tako obsežno delo zahteva. Tudi tiste ljudi, ki živijo zunaj naših meja, bo zato v kratkem obiskalo skromno vabilo, v katerem jih bo krajevna skupnost zaprosila, naj pomagajo.
T. ODLAZEK
TREBANJSKE IVERI
TREBELNO: tečajnice s svojo učiteljico. (Foto: Legan)1
da se tudi možje zanimajo, kako gre uk mladim kuharicam, kot se je to znova potrdilo na Trebelnem.
Celo desetletje ni bilo v tem kraju kuharskega tečaja, in ko so letos vendarle spet začeli zbirati prijave zanj, se jih-je nabralo skoraj 40. Toda na Trebelnem ni kuhinje, v kateri bi se lahko sukalo toliko žensk hkrati, zato so morali polovico prijav odkloniti do naslednjega tečaja.
Pepca Grabnar, predsednica tečaja, je bila 7. februarja, ko sc je enotedenski pouk končal, nadvse zadovoljna: „19 tečajnic, kolikor nas je, sc mora posebno zahvaliti tov. I rancki Slakovi iz Novega mesta, ki zna tako uspešno voditi učenje deklet in žena v kuharski umetnosti. Zahvaljujemo se tudi Delavski univerzi v Trebnjem, skladu za pospeševanje kmetijstva, našemu Karlu Ribiču, Klemenčičevim, ki so dali na voljo kuhinjo, in vsem, ki so pomagali, da smo lahko obiskovale tečaj."
Vsaka tečajnica jc prispevala 60 dinarjev, sklad za pospeševanje kmetijstva pa bo, kot jc obljubljeno, prispeval za vsako 70 dinarjev. Razen tega so obiskovalke tečaja prispevale še moko, jajca in druge potrebščine, iz katerih so pripravljale izvrstna jedila in pravo kulinarično razstavo.
SEMINAR ZA MLADE KOMUNISTE. Občinski komite ZK je v petek, 12. februarja, priredil seminar za mlade komuniste. O metodah vodenja sestanka in komuniciranju je govoril Slavko Vute iz Novega mesta.
DANES ZBOR VOLIVCEV. Ker so zbori volivcev v Trebnjem običajno dokaj slabo obiskani, na tem mestu še posebej vabimo na današnje zborovanje, ki bo ob 18. uri v kinodvorani.
VPIS V PRVI RAZRED. Osnovna šola Trebnje bo vpisovala v prvi razred osnovne šole v četrtek, 25. februarja. Vpisovali bodo otroke, ki so bili rojeni v letu 1964 ali do konca februarja 1965. Kot prejšnja leta bo tudi letos šola organizirala tako imenovano malo šolo.
DOBRO ZASTAVLJENO DELO RK. Občinski odbor Rdečega križa pripravlja več akcij, v katerih bodo člani organizacije pomagali pomoči potrebnim. V četrtek jc bii v Trebnjem sklican seminar za vodje skupin. Občinski odbor ima zbrane večje količine oblek, čevljev in posteljnine, kar bo prek krajevnih organizacij RK razdelil po vaseh.
PRESTAVLJENO NA JESEN? Večerno osnovno šolo, za katero jc zbirala prijave Delavska univerza Trebnje, bodo verjetno prestavili na
jesen. Tako so predlagali prosvetni delavci, ki poučujejo v tej šoli.
PRIPOMBE ZDAJ, NE KASNEJE. Na oddelku za gospodarstvo bo zazidalni načrt Trebnjega razstavljen še do konca tega meseca. Kljub temu, da so bili ljudje opozorjeni na to, je za razstavljeni osnutek zazidalnega načrta zelo majhno zanimanje. Prav bi bilo, da bi občani povedali svoje pripombe zdaj, ne kasneje, ko bo načrt že sprejet in bo prepozno. Običajno se prav to zelo rado dogaja.
KAR DVOJE PRVENSTEV. Moška odbojkarska vrsta TV D Partizan Trebnje se bo v soboto, 20. februarja, udeležila pokalnega odbojkarskega prvenstva Slovenije v Kamniku. Naslednji dart bo v Trebnjem društvo TVD Partizan v sodelovanju z uredništvom Dolenjskega lista organiziralo dolenjsko košarkarsko prvenstvo, za katerega se je prijavilo kar 19 moštev.
V	TREBNJEM - CVETLIČARNA. V nekdanjih prostorih prodajalne za kruh kmetijsko in trgovsko podjetje „Agraria" iz Brežic odprlo cvetličarno. Podjetje obljublja, da bo prodajalna cvetja dobro založena in da bo sprejemala tudi različna naročila. Cvetličarna je za Trebnje dokajšnja pridobitev, saj je bilo doslej treba po cvetje v Novo mesto ali še dlje.
1IEI1DI NOVICE
I\le bomo prosili občine
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:	,	.	.
1	Kočevje	Ribnica
(cena v din za kg) cvetača	5,00	4,60
čebula	3,60	3,65
česen	8,40	8,70
fižol	5,70	7,60
do 7,80
krompir	1,15	1,25
koleraba	2,00	1,90
korenje	4,30	7,30
ohrovt	2,90	-
pesa	2,90	2,60
por	3,90	4,20
peteršilj	6,50	3,60
kisla repa	3,20	2,60
radič	10,00	9,90
solata endivija 6,00	4,90
špinača	-	5,50
zelje	2,70	2,60
kislo zelje	3,30	3,60
zelena '	3,90	—
hruške	6,00	5,80
jabolka	3,60	4,20
do 4,10
limone	5,30	6,00
orehi	6,85	-
orehi (jedrca)	31,50	36,90
pomaranče	4,65	5,00
suhe slive	4,85	5,40
banane	6,30	6,15
jajca (za kos)	0,81	0,90
in 0,95
KULTURNA BERAČIJA
Žalostno je, ampak resnično: kulturniška je težka. Pravega posluha za kulturo ni ne v občinah ne v republiki. Vsak sicer prizna, da je kultura potrebna, da bi pa kaj zanjo prispeval, tega pa ne! Ce denarja ni
-	živeti pa je treba - potem moraš beračiti. Tako, kot so včasih berači nastavili klobuk, če bo kdo kaj dal, so 8. februarja ob Prešernovi proslavi nastavili škatlo za prostovoljne prispevke dijaki kočevske gimnazije, ki so pripravili Prešernovo proslavo. In prav so naredili! Tako so obiskovalci proslave vsaj videli, koliko je v resnici - ne v besedah - cenjena kultura!
OSIROMAŠENI KMETJE
Analiza o številčnem stanju prebivalcev v hribovskih in oddaljenih krajih kočevske občine kaže, da precejšnje število kmečkih gospodarstev ostaja brez mladega naslednika. Zato je treba pričakovati, da bodo ostala mnoga posestva neobdelana. Na splošno je mladih kmetov na območju Osilnice, Banje Loke, Fare, 1'ravc. Drage zelo malo. Razen redkih izjem so tu ostali le še starejši prebivalci, ki žive na manjših kmetijah in se s težavo preživljajo.
-š
DOLGA VAS:
PADLA DVA VOLKA
Ivan (irajš, lovec iz Dolge vasi pri Kočevju, ki je zaposlen pri gojitvenem lovišču „ROG" Združenega Kmetijskega go/darskega podjetja Kočevje, je doslej položil na dlako /e večji' število volkov. Tudi preti kli teden se mu je nasmehnila lovska sreča, saj je v dveh dneh ustrelil volkuljo in volka. Ta uspeh je nadvse razveseljiv, saj vemo, da napravijo volkovi med divjadjo zelo veliko škodo.
-š
Kar okoli 150 obrtnikov se je udeležilo nedavnega sestanka obrtnikov iz kočevske in ribniške občine, ki je bil v motelu ,,Jasnica“. Na njem so zahtevali obrtniki odgovore na vrsto vprašanj o zadevah, kijih tarejo. (Foto: Drago Mohar)
Med občino in obrtniki ni zaupanja
Obrtniki bi lahko več napravili za zaposlovanje žensk
4. februaija zvečer je bil v motelu na Jasnici sestanek obrtnikov iz kočevske in ribniške občine. Udeležilo se ga je presenetljivo veliko obrtnikov, in sicer kar okoli 150, razen tega pa tudi predstavniki obeh občinskih skupščin.
Na sestanku so predstavniki za zavarovanje, o davkih in vo-
gospodarske zbornice in socialnega zavarovanja seznanili obrtnike s svojim delom v obdobju zadnjih dveh let, z uresničevanjem sklepov zadnjih dveh podobnih posvetov, z nekaterimi novostmi, ki so že začele veljati ali pa bodo predvidoma v kratkem uvedene na področju obrti in zavarovanja.
Predstavniki zbornice in zavarovanja so dali največ pojasnil o bodočih večjih ugodnostih na področju zavarovanja in hkrati seveda večjih prispevkih
denju davčnih knjig, pokojninah, dopolnilnem delu. zaposlovanju tujih delavcev, prometnem davku, investicijah obrti, progresivni stopnji obdavčitve, izobraževanju, šušmarstvu in drugem. Prav o teh zadevah, ki obrtnike najbolj zanimajo, pa so zastavili udeleženci sestanka tudi največ vprašanj.
Med drugimi je v razpravi sodeloval predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, ki je poudaril, da bo občinska skupščina Kočevje pomagala
Denarja ne bo premalo
Tako upajo kulturniki v kočevski občini
Na prvi seji odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v kočevski občini, ki je bila 10. februaija, so poudarili, da naj postane kulturna skupnost osnova samoupravljanja v kulturi. Sprejeli so tudi sklep, naj bi štela skupščina te skupnosti
DROBNE IZ KOČEVJA
POMLADANSKO CVF.TJE sc je na osojnih jasah že razcvetelo. Teloh se beli povsod, pa tudi rdeča resa sc pripravlja za razcvet. Po vrtovih že brsti okrasno cvetje. Stari ljudje napovedujejo, da iz tega ne bo nič dobrega, čeprav se veselimo lepih dni. i rdijo, da bo še snega in sulic po zebe. Opa/ili so tudi že letati pikapolonice. Vse se prebuja, a žal prezgodaj.
ZADOVOLJNI Cl BI LARJI
l epa /ima je omogočila čebelam večkrat očiščevalni i/let. saj so izletele /e januarja, se pravi precej bolj zgodaj kol pretekla leta. Čebelarji tulijo, da /aiadi tega letos ni bilo v ■\ l>ei|ili dm/mali bolezni. To je do-
• >ro. ki tuli temu da zaradi letenja po-tabijo za prezimovanje nekaj več hrane. iako je kontrolni panj pora-liil (anuarja letos I kg več hrane ka-k<u lanuarja lani. Vzlet čebel, pri-kazan pred kratkim v TV dnevniku, !>• bil posnet pri znanem čebelarju Viabiču v Livoldu, upokojenem šol-kein nadzorniku.
I DINO ŽNAMI NJI . da se bliža l»u\l. so maske v i/ložbah neki ter ih ti.’ov n. s čimer imajo največ veselja otroci. Nekatere maske st) prav po-•icivne: od mišk in zajčkov prek iiKšn;h obrazov do astronavtskih
• Vlad.
VSAKO DOPOLDNI VlDlS po mesiti Cigančke, ki tekajo za ljudmi m nadležno prosjačijo. Z molcdova-i M>' n i ni odnehajo, dokler ne uspejo.
< mu ne daš, sl* jih ne otreseš. Ko-
• i: w daš enemu, že priteče drugi. Saj
• i končno revčki, vendar ima tudi
• * s\»i|v' mete.
POTNIKI IN SPREVODNIKI avtobusov se pritožujejo nad skrajno objestnimi m podivjanimi vozači-učenci na progi Kočevje-Stara cerkev. To so vozači, ki gredo popoldan domov iz raznih tečajev in šol. Čeprav je proga kratka, komaj dve postaji, zasedejo vse sedeže, potem pa se norčujejo iz starejših potnikov, na primer: „Mamca, ali bi se radi usedli? “ „Bi se,“ odgovQri vprašana. „Kulturni" mladenič pa jo zabije: „Tega filma pa danes ne boste videli! Ne mislite, da so to res že, pravi mladinci, so le skrajno nesramni lantiči, stari pod 17 let.
AVTO ZA SMl TI - Komunalno podjetje Kočevje je nabavilo posebni avtomo bil za odvoz smeti. Končno se je uresničila želja občanov, da bi iz mesta kul turneje odvažali smeti. Občani pa naj poskrbe, da bo okoli smetnjakov več reda in čistoče. Avto lahko naklada samo smeti iz smetnjakov.
UNICI VALCI NI. SPI Skupina. ki dosledno uničuje športni stadion, je stalno na delu. S termit-sko doslednostjo razbija in lomi vse, kar ji pride pod roke. Zdaj so pričeli ra/bijati salonitno streho tribune. Razbite plošče mečejo v Rinžo. Uprava športnih objektov je brez moči. kaže pa. da jim tudi drugi organi niso kos.
Zl NI KAJ DNI LI ŽITA v
grmovju v Čaju dva mopeda. Verjetno sta bila kje „izposojena". Torej velja tudi za Kočevje: „Kriminala je vedno več. zapori so pa prazni!"
25 članov in naj bi imela 5-članski izvršni odbor.
Med razpravo o delu in nalogah v pripravah na ustanovitev skupnosti so sklenili, naj vse organizacije, ki bodo prejemale denar od te skupnosti, predlože do konca februarja svoje delovne in finančne programe. Odločili so se, da bodo v bodoče osnova za financiranje samo programi dela in njihovo uresničevanje, ne pa število članstva posamezne organizacije.
Pred skupščino bodo izdelali tudi osnutek statuta in poslovnika ter napravili analizo dosedanjega dela kulturno-prosvet-nih organizacij v občini. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi ustanovili kulturno skupnost najkasneje v prvi polovici aprila.
Podatki o potrebah po denarju. ki sojih predložili uporabniki iz področja kulture, kažejo, da bi letos potrebovali za kulturno delo prek 350.000 din. Podatki o možnosti financiranja pa so pokazali, da bo možno uskladiti dohodke z izdatki, ker bo po sedanjih izračunih za kulturno dejavnost v občini letos nekaj več denarja, kot gaje bilo lani.	-š
Za enoto »IDEK«
Iščemo
UPRAVNIKA
Drli vno mesto je s polovičnim delovnim časom. Kandidat naj ima organizacijske sposobnosti in Izkušnje pri vodenju delavnic. Imeti mora osebni avtomobil. V poštev pridejo tudi upoko-Jenel oziroma osebe, ki bi to naloge lahko opravljale v dopolnilnem delu (honorarno). Plačilo po po*lov-nem uspehu. Pismene prijave pošljite do 20. 2. 1971. Informacij:' po telefonu At. 86-089.
Delavska univerza »Jože SeSko«, Kočevje
obrti; menil pa je, da zdaj med skupščino in obrtniki ni pravega zaupanja. Občinska skupščina je za razvoj obrti, ni pa za brezvladje na tem področju. Poudaril je še, da bi obrtniki lahko zaposlili tudi več žensk, saj je v občini med nezaposlenimi daleč največ žensk. ^ p
»Dolenjski list«
v	vsako družino
Društvo.za varstvo ptic ne prosi denarja, hvaležno pa bo za druge oblike pomoči
7. februarja so v Kočevju ustanovili društvo za varstvo in vzgojo ptic. Predsednika društva Stefana Henigmana smo zaprosili. naj nam odgovori na nekaj vprašanj.
- Zakaj ste ustanovili ljubitelji ptic svoje društvo?
- Doslej smo se med seboj le slabo poznali, zdaj pa si bomo lahko pomagali in izmenjavali izkušnje. Lepo je, če imaš doma košček narave, seveda pa je treba ptice pevke tudi primerno negovati, varovati, gojiti in vzgojiti. Kočevje je sredi gozdov, ljubiteljev in gojiteljev ptic je v mestu precej, zato je prav, da imamo svoje društvo.
- Kaj ste še dali v svoj program?
- Da bomo prihodnje leto organizirali razstavo barvnih ptičev pcvcev in križancev (bastar-dov).
- Koliko članov šteje društvo?
- Ustanovnega občnega zbora se jih je udeležili blizu 40, jaz pa sem se dogovarjal že z okoli
petdesetimi in vsi so se pripravljeni včlaniti. Nekaj ponudb za sprejem v članstvo imamo tudi iz sosednjih občin. Vpisnina je 10 din, članarina pa 3 din na mesec.
- Ste 'zaprosili za denarno pomoč občinsko skupščino?
- Tega pa ne! Ne bomo prosili občine niti koga drugega za denar. Bomo toliko pošteni, da bomo kar s svojim denarjem dobro gospodarili. Sodelovali pa bomo tudi z lovci, ki skrbe za varstvo ptic. in z društvom za varstvo živali, ki dela pri osnovni šoli.
- Je bilo z ustanavljanjem društva kaj težav?
- Mi, ljubitelji ptic, smo bolj nerodni, nevešči organizacijskega dela. Za pomoč pri ustanavljanju društva smo zaprosili predsednika občinskega sindikalnega sveta Toneta Šercerja in inž: Dušana Oražma. Oba sta
•	nam veliko pomagala, čeprav sama ne gojita ptičev. Za pomoč smo jima zelo hvaležni.
J. PRIMC
Predsednik novega društva za varstvo in vzgojo ptic v Kočevju je Štefan Henigman. (Foto: Jože Primc)
Raje imajo slabše kot boljše
Namesto bliže, raje dalj po vodo
Ko sem bil še mlad, mi je pripovedoval ded razne zgodbe, med njimi tudi eno o Matasanovem Korlu. Zaradi vrag vedi česa je sodnik obsodil Korla na 25 udarcev s šibo po zadnji plati. Pisarju, ki je moral šteti udarce, se je Kori smilil. V začetku je štel udarce po vrsti, potem pa je hotel Korlu nekaj muk prihraniti in je začel številke preskakovati. Tako je štel: „Ena, dva, tri, pet, osem, devet, petnajst, dvajset, petindvajset. “
Teda je Matasanov Kori zakričal:
-	Hop! Goljufati se pa ne dam! Še enkrat ponovite vse od začetka!
In potem je dobil Kori še enkrat, tokrat pošteno naštetih 25 udarcev...
Franc Krevs je hotel vaščanom samo dorbo, potegnil pa je kratko. Ljudje so se odločili zn takle „prastari" vodovod, njegovega sodobnejšega „ovna44 pa so zavrnili. Spet je potrjena stara resnica, da si napredne misli le s težavo utrejo pot, včasih pa sploh ne. (Foto: Jože Primc)
Takle „vodovod44, kot je na sliki, so „pogruntali44 naši predniki verjetno že pred 1000 leti in več, se pravi v stari domovini za Karpati. Nekaterim vaščanom Krko-vega v kočevski občini je tako prirasel k srcu, da so si ga z veliko muko spet priborili nazaj.
Vaščan Franc Krevs je pri tem „vodovodu44 — v bližini so še trije podobni — zgradil zbiralnik vode, potem pa s pomočjo posebne naprave („ovna") napeljal pravi vodovod do svoje hiše.
Vsi vaščani bi se lahko tega vodovoda posluževali. Do vode ne bi imel zdaj nihče bolj daleč, ampak celo bliže. Prihranili pa si ne bi le dolžine poti, ampak tudi strmino. „Oven44 je namreč pritiskal vodo v hrib. Vse to je zgradil Franc Krevs s svojim denarjem in s pomočjo nekega sorodnika profesorja, ki se na take reči razume. Vesel je bil, ker mu ne bo treba nositi več vode, saj sta z ženo stara že blizu 70 let. Prav pred njuno hišo je tudi avtobusna postaja, zato mnogi žejni potniki prosijo vodo prav pri Krevsovih.
„Bil sem trdno prepričan, da bodo vaščani z mojim vodovodom zadovoljni, saj bodo imeli bliže do vode," mi je kasneje pripovedoval Franc Krevs.
Vendar se je možakar uštel. ,»Neznani storilci44 so odkrivali zbiralnik vode, metali vanj smeti, odlomili pokrov in ga vrgli stran, trikrat pokvarili ventil pri ovnu in nazadnje - predali Krevsa odvetniku.
V	Krkovo je romala občinska komisija, Krkovčani so romali v Kočevje in nasproti naprednejšemu „ovnu" ter vodovodu, ki bi bil boljši in bliže Vaščanom, je zmagalo leseno deblo, po katerem teče voda, kot je tekla še v najbolj sivi dav-
nini • • •	J.	PRIMC
KOČEVSKE NOVICE
Obeta se manj gradenj
Zasluži naj tisti, kdor dela in ne tisti, kdor le vedri v podjetju — Še boljše nagrajevanje
Stanovanjsko podjetje Ribnica oziroma STANGRAD, kakor se sedaj imenuje, je lani uspešno poslovalo. Najmočnejša dejavnost podjetja je gradbeništvo, kije imelo obilo dela.
Kako bo z gradnjami letos, še opravljajo prevoze na krajših in
Že več kot leto dni morajo prebivalci stolpiča HI na Prijateljevem trgu v Ribnici gledati pod svojimi okni tole sliko, hkrati pa so prikrajšani za velik del dvorišča. Seveda pa najemnino redno plačujejo. Gradbišče je last podjetja, ki gradi peti stolpič na Prijateljevem tigu in mu s svojo neurejenostjo prav gotovo ne dela ugleda. (Foto: Drago Mohar)
POHVALA GASILCEM IZ VINIC IN ZAFOTGKA
Velik uspeh majhnega društva
80 družin bo v letu in pol dogradilo gasilski dom — Že prej so kupili gasilsko brizgalno — Otvoritev doma bo letos poleti
ne vedo. Spričo stabilizacijskih ukrepov je treba pričakovati zastoj ali le malenkosten napredek. Tega se v STANGRADU zavedajo.
Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije so menili, da se v bodoče delo ne bo več samo ponujalo, kot se je doslej. Za pridne in delavne člane kolektiva bo delo zagotovljeno tudi v bodoče, slabše pa bo za tiste, ki so imeli v podjetju le zatočišče, da so lahko v prostem času delali „na svoje“.
Letos bodo uredili tudi smotrnejše nagrajevanje po delu. Kdor več dela, naj za opravljeno delo tudi več dobi. Sicer pa je bila tudi doslej dana možnost, da so prizadevni delavci lepo zaslužili, posebno tisti, ki so preko zime delali na obmorskih gradbiščih.
V	STANGRADU zavzema vse bolj pomembno mesto strojni park. S tovornimi vozili
daljših progah po vsej Jugoslaviji. V bližnji prihodnosti bodo strojni park še okrepili.
V	sklopu podjetja posluje tudi enota za gospodarjenje z družbenimi stavbami, nadalje vrtnarija in mizarska delavnica.
Osebni dohodki zaposlenih v STANGRADU so primerni. Najnižji osebni dohodek je znašal lani 950 din mesečno. S smotrnejšo organizacijo dela bodo dane možnosti za nadaljnje povečanje osebnih dohodkov.
—r
VEČ DENARJA ZA VASI
Kaže, da bo letos za potrebe krajevnih skupnosti na razpolago več denaija. Za te namene naj bi šlo kar 2 odstotka občinskega proračuna. Krajevne skupnosti so imele v zadnjih letih bolj pičla sredstva za svojo dejavnost. Denar potrebujejo predvsem za urejanje komunalne i nosti.
dejav-
Obema gre bolje po ločitvi
Ko sta bila Komunala in stanovanjsko podjetje še v »zakonu«, pa sta tarnala
. Lani so člani gasilskega društva Vinice-Zapotok v ribniški občini sklenili, da bodo v letu dni sezidali nov gasilski dom. Obljubo so izpolnili: dom je v surovem stanju sezidan, vzidali so tudi že okna in vrata.
Nedavni letni občni zbor so imeli že v novem domu. Gasilski vodje so imeli kaj poročati o delu društva v preteklem letu. Gasilci in ostali vaščani iz Zapo-toka in Vinic so opravili pri gradnji doma nad 3.300 prostovoljnih delovnih ur, večinoma ob nedeljah. Prispevek v delu, lesu in denarju omenjenih dveh vasi, ki štejeta 80 hiš, je znašal, preračunano v denar, 5 milijonov starih din. To vsekakor ni malo, če vemo, da so isti vaščani pred gradnjo doma kupili novo motorno brizgalno in gasilske naprave v vrednosti nad 2 milijona starih dinarjev.
Predsednik gasilskega društva Lojze Pakiž, ki ima največ zaslug pri gradnji doma, je ob tej priložnosti izrekel zahvalo za pomoč pokrovitelju gradnje Danilu Moharju, sekretarju komiteja občinske konference ZK Ribnica, nekaterim delovnim organizacijam in občinski skupščini.
Vodovod — blizu in daleč
Vodovod v Grčaricah jc žc dolgoletna želja ljudi, vendar na videz neuresničljiva. Pred leti so v pripravah prišli že dokaj daleč, vendar so med iskanjem denarja obupali in vrgli puško v koruzo.
Tudi na zadnji konferenci krajevne organizacije SZDL in zboru volil-cev prejšnjo nedeljo je bil vodovod osrednje vprašanje razgovora. Čeprav je uresničitev načrta na videz sila daleč, seje po temeljitem razgovoru močno približala. Težava jc v tem. da jc vas majhna, da so se pričeli ljudje izseljevati hiše gradijo v Dolenji vasi, Ribnici in drugod - napeljava vodovoda pa je silno draga stvar. Grčarice namreč nimajo vode za zajetje (analize vode iz dveh studencev so pokazale, da voda skoro ni užitna!), zato bi se morali priključiti na kočevsko-ribniški vodovod pri Rakitnici, dobrih pet kilometrov daleč.
Čeprav so ljudje pripravljeni sodelovati s samoprispevkom, je to precej malo. saj nimajo lesa, ampak lab; ko prispevajo lc v denarju, i udi pri izkopu ne morejo veliko pomagati, ker je teren ves čas kamnit. Nujno je torej sodelovanje vaščanov, občinske skupščine (kredit!), vodne skupnosti in Z KG P Kočevje, ki je že pred leti obljubilo izdatno denarno pomoč. Pričakujejo, da bi letos lahko ob pomoči občine pripravili potrebne načrte, v naslednjih letih pa bi bila gradnja zaključena. Na konferenci so pooblastili Ivana Moharja in Nika Grbca za nadaljnje dogovarjanje z občino, banko in drugimi, ki bi lahko pomagali pri gradnji, -vec
Na občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo dom dogradili do poletja. Konec junija ali v začetku julija ga bodo svečano odprli. Ob tej priložnosti bo tu osrednja gasilska proslava, združena s proslavo 30-letnice ustanovitve OF. Najzaslužnejšim gasilcem bodo podelili odlikovanja.
Na občnem zboru so imenovali štiri častne člane, in sicer: Antona Šobarja, poveljnika občinske gasilske zveze Ribnica, Danila Moharja, pokrovitelja gradnje doma, Jožeta Žlindro st. iz Vinic in Alojza Goršeta st.
iz Zapotoka. Sprejeli so tudi program za strokovno izpopolnjevanje gasilcev. Te vzgoje tudi v lanskem letu kljub gradnji doma niso zanemarili, saj so bili prvi na tekmovanju gasilskih društev za območje Sodražice.
—r
KOMUNALA Ribnica je največkrat predmet kritike. Kritiziranje je včasih upravičeno, včasih pa tudi ne. Kolektiv mora premagovati številne težave, za katere pa ocenjevalci njihovega dela ne vedo. Ko bo podjetju uspelo nabaviti vso potrebno mehanizacijo za vzdrževanje občinskih cest, bodo kritike same odpadle.
Usklajevalni odbor že dela
Za predsednika izvoljen Franc Tanko
V Ribnici je bila pred kratkim prva seja usklajevalnega odbora sindikalnih organizacij obratov INLES Ribnica, ki šteje 9 članov. V odboru so vodilni sindikalni delavci iz obratov Ribnica, Dolenja vas, Loški potok in Sodražica. Za predsednika odbora je bil izvoljen Franc Tanko iz obrata Ribnica, za njegovega namestnika pa Anton Hace iz obrata Loški potok.
Že prva seja odbora je bila zelo razgibana. Obravnavali so številne
Neredna dostava kruha razburja Ribničane in ovira promet v samopostrežbi
V ribniški samopostrežbi se vsako soboto znova razvname boj za kruh. Trgovina je ozka, majhna za samopostrežbo in zato „kruhoborci" onemogočajo vstop drugim kupcem.
- Fanika Gelze, vi ste poslovodkinja samopostrežne trgovine. Kaj menite, da je treba ukreniti za kultur-nejšo postrežbo ob sobotah v vaši trgovini?
- Treba je samo zagotoviti rednejšo dostavo kruha. Zdaj je zelo neredna Kupci čakajo na kruh po uro in več ter tako ovirajo druge kupce.
- Se pravi, da pri vas zaradi prodaje kruha nazaduje prodaja ostalega blaga, medtem ko drugje po svetu zagotavljajo, da je v vseh trgovinah, kjer prodajajo kruh,
promet za precej odstotkov večji?
— Ko redni, resni kupci vidijo, da je samopostrežba polna, nočejo v natrpano trgovino, in tako zgubljamo kupce.
— Bi lahko vaše trgovsko podjetje JELKA oskrbelo kultumejšo prodajo kruha v kakšnem drugem prostoru?
— Predlagala sem že, da bi uredili poseben kot, kjer bi prodajali kruh, vendar menim, da je rešitev le v redni dostavi kruha. Ce dobimo kruh iz kočevske pekarne ŽITA zgodaj, potem poteka poslovanje kulturno in brez zastojev. Za poletni čas si bomo skušali zagotoviti, da bomo dobivali kruh ob 4. ali 5. uri zjutraj. Upamo, da nam bodo ustregli in da potem ne bo več zastojev.
zadeve, s katerimi se ukvarja ta 850-članski delovni kolektiv, od investicij do posojil za gradnjo stanovanj.
Čeprav bo imel odbor vlogo usklajevalca dela sindikalnih organizacij znotraj podjetja, bo zelo pomemben tudi kot nosilec naprednih teženj v podjetju. Odločno se bo zavzemal za izvajanje samoupravljanja. Vztrajal bo, da bo sindikat navzoč pri vseh važnejših odločitvah.
Sindikalne organizacije bodo imele v usklajevalnem odboru čvrsto oporo za delo. S svojimi pobudami in deiom bo odbor v pomoč tudi organom samoupravljanja, saj imajo oboji iste cilje: večjo proizvodnjo, urejene stanovanjske razmere zaposlenih, večje osebne dohodke, •jšji življenjski standard.
Usklajevalni koordinacijski odbor bo na prihodnji seji sprejel delovni program, ki bo vodilo za delo vseh sindikalnih organizacij v podjetju.
OBRTNIK
V	SODRAŽICI?
Že dolgo si Sodražani prizadevajo, da bi namesto ukinjene „Tor-bice“ dobili kak drug obrat. Podjetje OBRTNIK iz Ljubljane se resno zanima, da bi v Sodražici odprlo svoj obrat. V podjetju OBRTNIK izdelujejo konfekcijo. Upajmo, da bo prišlo do sporazuma in da bo obrat odprt. V njem bi dobilo zaposlitev do 60 ljudi, pretežno žensk. -r
ORTNEŠKI POROČEVALEC
VRE-VRE-VRE INLES! - Vsak dan srečujem na cesti, v avtobusih ali v družbi ljudi, ki živo sprašujejo, poizvedujejo in iščejo RIBNICO ter podjetje, „ki prodaja okna in vrata". Kako se imenuje, tega si mnogi niso zapomnili. Ko jim omenim INLES, pa takoj povedo, da je to pravo pod-
Jetje' *
SVEŽA JAJČKA - Nežin god jc na kmetih posebno v časteh. Tedaj se kuram radodarni element razveže in začnejo spet nesti, da je veselje. Sveža jajčka so v gospodinjstvih vso zimo pogrešali. Zdaj jajccm pada cena na trgu, čeravno druge cene rastejo.
NA DRSALNI REVIJI - 6. februarja so Ribničani potovali preko Koroške v Celovec na drsalno revijo. Vreme je bilo lepo, razpoloženje tudi.	y	p
Delavci KOMUNALE opravljajo težaško delo. Izpostavljeni so vsem vremenskim neprilikam. Tudi osebni dohodki niso preveč vabljivi. Lani so znašali poprečni osebni dohodki zaposlenega 960 din, če upoštevamo nadurno delo pa 1.009 din.
Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije so se temeljito pogovorili o vsem. Na očitke, da so ceste slabo vzdževane, so odgovorili, da pač zato, ker daje občina premalo denarja za te namene. Sosednje občine imajo baje več razumevanja za svoja komunalna podjetja in jim odmerjajo več denaija za vzdrževanje cest. Zato so letos predložili občinski skupščini znatno višji predračun potreb kot lani.
KOMUNALA je ugodno zaklju-• čila preteklo poslovno leto. Vsa leta nazaj, ko so bili enota stanovanjsko-komunalnega podjetja, pa so imeli izgubo. Menda je bila ločitev KOMUNALE in stanovanjskega podjetja kar pravšnja, saj zdaj oboji bolje poslujejo.	-r
KMETJE KAR ORJEJO
. Letošnja zima je nekaj poseb nega: namesto snega in mraza ima mo sredi februarja lepo, toplo vre me, kar se lahko spomladi maščuje Kmetje v ribniški dolini so izkoristil vreme za oranje. Zorana zemlja bc pripravljena za setev. Postorjene delo na polju bo prišlo prav na spo mlad, ko imajo kmetje že sicer obilc dela. Ozimna žita so doslej dobre
f)rezimila. Upajmo, da bo tako osta o do spomladi.
ŠALJIVCEV NI VEČ
Ribnica je bila dolgo let znana pc svojih originalnih pustnih običajih in Kurentu. Kurentov pogreb j< vsako leto privabil v Ribnico šte vilne gledalce. Ta lepi običaj pa je pred nekaj leti zamrl. Vzrok za to jc predvsem, da ni ljudi, ki bi se ukvar jali s temi stvarmi. Kaj so res vsi ša ljivci na delu v tujini!?
SMUKA *
NA TRAVNI GORI
Lepo sončno vreme privablja ofc nedeljah precej obiskovalcev v doir na Travni gori. Največ zaslug za tc ima nova cesta od Vagovke do Trav ne gore. V dolini je že dolgo kopno na Travni gori, posebno na senčnih straneh, pa je dovolj snega za smu ko. V januarju in februarju so bili m Travni gori učenci ljubljanskih šol ir ob prijetnem smučanju, razvedrilu in prostosti preživeli lepe dni na na ših smučiščih. Precej snega je še ved no, čeprav je drugod že dolgo kop no, tudi v okolici Ortneka.
Ni mrtve sezone
Ribniška prodajalna spominko\ nima pozimi več mrtve sezone. V januarju je prodala za okoli 14.00C din blaga, medtem ko je bil v lanskem letu promet za 260.000 din ali za 30 odstotkov večji kot leto prej.
Seveda bi jih še precej več, a jih izdelovalci premalo napravijo. Manjka predvsem lesostrugarjev, zaradi zastoja pri njih pa tudi ostali izdelovalci nimajo dovolj dela.
Čeprav je še zima, prodajalno neprestano obiskujejo kupci, ki naročajo spominke tudi za sezono. Kupcev je vedno več in nekatere je že izučilo, da morajo naročiti spominke dovolj zgodaj, ker bodo sicer ostali brez njih. Zaradi vedno večjega zanimanja za ribniške spominke se vedno pogosteje dogaja, da prodajalna ne more ustreči vsem željam kupcev.
PRAVIJO, da so Ribni-čanje že ugotovili, da je 4 m motela „Jamica“ v ribniški občini. Ribničani zdaj predlagajo, da bi se stekal prometni davek in prispevki iz osebnega dohodka v ribniško občino, v kočevski pa naj bi ostal dobiček, amortizacija in skladi.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
- SODELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI - V nedeljo, 7. februarja, so se v Dolenji vasi sešli predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL Dolenje vasi, Prigorice in Rakitnice. Dobro obiskani sestanek je bil zelo koristen, sodeč po vrsti sklepov, katere bodo posredovali občanom teh vasi na konferencah SZDL in zborih vo-lilcev. Pomembna je tudi želja predstavnikov vasi po tesnejšem sodelovanju pri reševanju skupnih nalog na tem območju. Važne so naslednje skupne naloge:
- AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE - Nujna je ureditev postajališč v Prigorici in Dolenji vasi. Ko bo občinska skupščina določila tip in pri-pravia načrte postajališč, bodo krajevne skupnosti organizirale skupno akcijo za zbiranje denarja in gradnjo. Režijski odbor s predstavniki vseh petih vasi bo poskrbel za izvedbo akcije. V odboru so Jože Pogorelc - Dolenja vas, Franc Merhar -Prigorica, Vinko Rus - Rakitnica, Karol Merhar - Blata in Jože Dejak
—	Lipovec.
- JAVNA TEHTNICA - Strokovnjaki zahtevajo popravilo javne tehtnice ali pa jc ne bodo smeli več uporabljati. Popravilo stane okrog 4.000 dinarjev. Vse tri krajevne skupnosti ne bodo zmogle popravila, zato bodo prosili tudi zadrugo za pomoč, saj jc tehtnica tudi v njenem interesu. Dogovorili so se za povečanje tehtarine na 5 dinarjev, saj jc bila doslej le simbolična.
- DVORANA - Slej ko prej ostaja ena poglavitnih nalog gradnja dvorane na petnajst let starih temeljih pri šoli. Na račun dvorane občani na tem območju že dolga leta plačujejo samoprispevek, pomagajo graditi šole po vsej občini, sami pa nikdar ne pridejo na vrsto. Zdaj je v njih prekipelo in sklenili so zahte-
vati uresničitev dolgoletnih obljub. Hočemo predvsem tisto, kar smo vrsto let pridno nosili v skupno blagajno za izgradnjo šol. V režijski odbor, katerega bodo zbori volilcev morali še potrditi, so imenovali Franceta Trdana, Rudeta Trdana, Franceta Grivca (Dolenja vas), Pavla Rebolja in Alojza Levstika iz Prigorice, iz Rakitnice pa Staneta Ober-starja in Franceta Levstika.
- POKOPALIŠČE - Težave bodo nastopile tudi z mrtvimi. Pokopališče v Prigorici je komaj še primerno, premajhno in zamočvirjeno. Prigoričanje se zavzemajo za obnovitev sedanjega pokopališča in uvedbo pokopališkega reda - kar je skoro nemogoče-- Dolcnjevaščani pa za ureditev novega - na bolj primernem prostoru. Tudi o tem bodo odločali občani na zborih in konferen-cah-SZDL. V prihodnje naj se ukvarja z morebitno gradnjo novega pokopališča odbor, v katerega so predlagali Janeza Merharja, Jan?7a Pahu-ljeta, Poldeta Bojca iz Dolenje vasi in Franceta Trdana ter Mira Merharja iz Prigorice.
- GRČARICE - Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL v Grčaricah so ugotovili sicer dokajšnjo pripravljenost za delo organizacije, vendar se s tem v zadnjem času niso kaj prida izkazali. Izvolili so tudi novo vodstvo, ki ga sestavljajo: Jože Mihelič, Stanko Poje, France Mikulič, Vid Mikulič in Mirko Rovan; v nadzorni odbor pa so izvolili Franceta Šego, Alojza Turka in Alojza Košmrlja.
- SLABA ELEKTRIKA - Gr-čcvljani se pritožujejo, ker zaradi izredno slabe električne napetosti skoraj ne morejo uporabljati zdaj že številnih električnih strojev. Pralni stroji se kar po vrsti kvarijo. Pisali so na Elektro, naj stvar uredijo, vendar odgovora niso dobili.	-vec
REŠETO
SKUBE JE ZMAGAL
Po več letih je bil končno pred sodiščem rešen spor zaradi prodaje šole v Petrovi vasi. Stanko Skube, stanovalec v šoli, je s tožbo pred sodiščem uspel, tako da je stavba njegova in se mu ni treba izseliti. Druž-beno-politične organizacije, ki so nameravale nekdanjo šolo preurediti v vaški prostor, bodo morale svoje načrte spremeniti.
ROŽNI DOL KOT EDEN
V nedeljo, 7. februarja, je bil v vasi zbor volivcev, na katerem so se občani odločali za 5-letni občinski program javnih del in za sprejetje samoprispevka. Čeravno vas v novem obdobju ne pričakuje nobenih večjih javnih del, so vsi do enega dvignili roko za samoprispevek. Tudi udeležba je bila zelo dobra. Na zboru je bilo še sklenjeno, da se Rožni dol priključi krajevni skupnosti Semič, izvolili so tudi člana, ki jih bo v Semiču zastopal. To bo Anton Hutar.
500 NAVDUŠENIH ZA GLASBO
Skupnost glasbene mladine v Beli krajini, ki je začela delati lani novembra, se že lahko pohvali z nekaj uspelimi prireditvami. Organizirali so ogled baletne predstave Giselle v Ljubljani, Beethovnov koncert v filharmoniji, medtem ko so imeli po šolah v Metliki in Črnomlju koncerte okteta trobil iz Ljubljane. Februarja računajo na gostovanje pianistke Tatjane Bučarjeve, 1. marca pa bodo belokranjske šole obiskale operno predstavo Gorenjski slavček. Organizacija, ki ima namen približati ljudem koncertno glasbo na višji ravni, ima med mladimi v obeh belokranjskih občinah že blizu 500 članov.
V VINOGRADIH ŽIVAHNO
Na Stražnjem vrhu kot v Se miški gori in na dobličkem območju je bilo do nedelje v vinogradih vse živo. Vinogradniki so izkoristili lepo, naravnost pomladansko vreme ter nastavljali kolje in obrezovali trte. Tudi z okopavanjem trt so že začeli. Letos so ta dela opravljali kar mesec dni prej kot običajno. Četudi ljudje ne pričakujejo, da bo pomlad kar obveljala, so z deli pohiteli, ker za vinogradnika ni hujšega kot v dežju delati med trtjem.
ŽELIJO POVEČAN ODKUP
V poslovalnici kmetijske zadruge na Vinici so pred kratkim dobili novega poslovodjo - Janka Cvara, ki je doslej vodil zadružno trgovino v Dragatušu. Zamenjava je bila potrebna, ker je šel dosedanji poslovodja iz Vinice na šolanje v Ljubljano. Viničani želijo, da bi v trgovini organizirali redne odkupe kmetijskih pridelkov in da bi imeli večjo izbiro in zalogo blaga. Tako bi si trgovina ponovno pridobila sloves, kakršnega je pred leti že imela. Take zahteve so postavili občani tudi na zadnjih zborih volivcev.
F. P.
Brez strojev kot vojak _____________________brez	puške_________________
Z novimi gospodarskimi ukrepi si v črnomaljskem podjetju BEGRAD ne belijo las. Izjava: »Kakor bodo drugi, bomo tudi mi. Večji del lani ustvarjenih skladov bo šel za nabavo mehanizacije.«
S poslovnim letom 1970 so v črnomaljskem gradbenem podjetju zadovoljni. Računali so na okoli 10 milijonov dinarjev realizacije, toda kaže, da bo plan presežen za 3 milijone dinaijev in da bo za sklade ostalo okoli 400.000 din. Ni veliko, a glede na razmere, v kakršnih delajo, kaj več nihče ni pričakoval.
Begrad je imel lani nekaj večjih gradenj: skladišče v Gradcu, 26-sta-novanjski blok v Črnomlju, posebno šolo v Črnomlju in več zasebnih hiš. Nekaj del so kot običajno prevzeli na Hrvaškem. Podjetje ima poprečno 200 zaposlenih, posluje brez vseh posojil, pač pa mu hudo manjka gradbenih strojev.
Velik napredek je bil dosežen prav v letu 1970, ko so kupili prvi gradbeni žerjav, sicer pa so za nabavo mehanizacije porabili 400.000 dinarjev. Ko smo direktorja Franca Svirta in računovodkinjo Jožico Đordević vprašali, kako kaže po zadnjih stabilizacijskih ukrepih, sta dejala:
- Pri nas ni zaradi tega nobenih težav. Vsaj zdaj se še ne kažejo. Z devizami nimamo opravka, ukrep o začasnem zamrznjenju osebnih dohodkov pa nas tudi ne bo prizadel, ker naši osebni dohodki niso bili visoki. Če bomo imeli denar, bomo lahko letos za 11 odst. povečali zaslužke. Kakor bodo drugi preživeli stabilizacijo, bomo tudi mi. Vprašanje je le, kako bo v prihodnje s cenami gradbenega materiala.
Begrad je bil pred leti znan po nizkih zaslužkih, zadnje čase pa se tudi to popravlja. Konec lanskega leta je bil poprečni zaslužek v kolektivu okoli 1.100 din, pod 800 din pa dobivajo zelo redki nekvalificirani delavci. Kdor je priden in presega norme, zasluži več, četudi je brez kvalifikacije.
Prav tako je bil zadnja leta dosežen velik napredek v strukturi zaposlenih. Minili so časi, ko je imelo podjetje enega samega tehnika. Zdaj imajo 6 gradbenih tehnikov in 1 inženirja, od teh so skoro vse izšolali sami. TTrenutno imajo še 5 štipen-
distov: 1 na gradbeni fakulteti in 4 na srednji tehnični šoli.
Kot kaže, tudi letos dela za gradbince ne bo zmanjkalo. Begrad ima v rokah že za 20 odst. pogodb glede na zmogljivosti, kakih 50 odst. po-
godb še visi v zraku, vendar nanje trdno računajo, ostale proste zmogljivosti bodo lahko, če ne drugače, zapolnili z gradnjami zasebnih hiš.
Naj večji problem podjetja pa ostaja v pomanjkanju denarja za modernizacijo. Po zaključnem računu bodo lanski ostanek čistega dohodka spet namenili nabavi strojev, vendar je vse to ob današnjem napredku tehnike kot kaplja v morje.	r,	b.
Z uspehom je trud poplačan
Občani iz Rožnega dola in okolice so se v zadnjih letih pokazali zelo požrtvovalne — Poleg šole so gradili še ceste in vodovod
Male vasice z Rožnim dolom vred so blizu cest in večjih krajev, a vendar v slabem vremenu odrezane od sveta. Te vasi so v prvih povojnih letih malo napredovale. Se pred desetimi leti 7 vasi ni bilo dostopnih z avtomobilom, zdaj se z vozilom povsod pride.
Istočasno, kot so se ljudje odločili sami zidati vaško šolo, so začeli v Rožnem dolu graditi tudi vodovod. Samo 3.000 din so dobili od občine, vse ostalo so prispevali sami v denarju ali delu. Vodovod je dograjen in je vreden več kot 20.000 dinarjev.
Vasi Brezje, Potoke in Preloge so videle delavne sosede in se še same lotile večjih akcij. Čeravno je v vsakem naselju samo nekaj hiš, so sami gradili ceste, poprečno dolge 500 metrov. Ljudje so na cestah delali sami, edino Gozdno gospodarstvo jim je dalo nekaj lesa na panju, tako da so s tem krili petino stroškov za gradnjo.
Poleg vseh naštetih gradenj je že pred 7 leti začeti gasilski dom nad železniško postajo počival. Orodjar-
Črpalka s triletno zamudo
Dolgo so morali na Vinici čakati na izpolnitev obljube direktorja podjetja Petrol — Kaže, da tokrat mislijo resno na gradnjo
Že vrsto let teče na vseh zborih volivcev viniškega območja razprava o nujno potrebni gradnji bencinske črpalke. Razumljivo, ker morajo ljudje ob vse
V tem tednu velika razprodaja moških hlač in suknjičev, fantovskih oblek ter hlač po Izredno znižanih cenah. O tem se prepričajte v poslovalnici
»VELETEKSTIL«, Črnomelj
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZAKAJ TAKO? Prejšnji četrtek so bili okoli kioska pri avtobusni postaji nasproti stavbe občinske skupščine veliki kupi snega. Tjakaj sojih navozili od drugod in nihče ni vedel zakaj. Izbrali so čuden prostor, saj ravno tam vsak dan čaka kopica odraslih in otrok na avtobusne zveze.
KULTURNA SKUPNOST TIK PRED USTANOVITVIJO - Za ustanovitev kulturne skupnosti v Črnomlju-je že vse pripravljeno, celo velika konica potrebnih ustanovnih aktov. V 'kratkem bo kulturna skupnost prvič sklicana.
ZA UVOD V PROSLAVO - 20. februarja zvečer bo v Prosvetnem domu javna kviz oddaja o NOB v Beli krajini, ki jo pripravlja mladina obeh belokranjskih občin v počastitev 30-letnice vstaje in za uvod v osrednjo slovensko proslavo, ki bo julija v Lokvah, kakor tudi v počastitev obletnice zasedanja SNOS v Črnomlju.
NASELJE LOKA - MESTO - S tem ko je bilo v uradnem listu razglašeno, da naselje Loka spada pod mesto Črnomelj, je naloženo občinski skupščini, da v tem naselju poimenuje ulice in določi hišne številke. S tem delom bodo morali pohiteti, ker mora biti opravljeno še pred popisom prebivalstva.
KOMISIJA BO SLA SKOZI MESTO - Krajevna skupnost je pred kratkim imenovala komisijo, ki bo šla na ogled skozi mesto in ugotavljala komunalne higienske pomanjkljivosti, kot so podrte ograje, neurejena dvorišča, izlivki na cestišče, počeni žlebovi itd. Komisija bo nato izdala odločbe za odpravo teh napak, in kdor jih ne bo upošteval, bo predlagan v kaznovanje sodniku za prekrške.
SPET ČUVAJ V PARKIH - Ker so zadnje čase odrasli in otroci neodgovorno uničevali mestne nasade, odmetavali smeti, kamor se je komu zdelo,.je krajevna skupnost spet nastavila čuvaja mestnih parkov. Njegova naloga bo kršilce odloka o zunanjem videzu mesta zapisati in predlagati v kaznovanje.
NOVA KUHINJA - Kmetijska zadruga Črnomelj je v svoji mlečni restavraciji uredila sodobno kuhinjo, ki zmore na dan okoli 100 obrokov malic, pripravljali pa bodo tudi druge jedi. Kolektiv je za ta dela prispeval okoli 13.000 din, bila pa so potrebna, kor je zdaj preskrbljeno za malice številnejšega podjetja, kakor tudi za goste.
V PREJŠNJEM TEDNU je umrla 92-letna Ana Švajger iz Kolodvorske ulice 24 v Črnomlju. Bila je eden najstarejših prebivalcev mesta.
večjem napredku motorizacije hoditi po gorivo 20z pa tudi 30 kilometrov daleč v Črnomelj ali k INI v hrvaški Severin. Gradnja črpalke je toliko bolj utemeljena zdaj, ko trasirajo hitro cesto Zagreb-Reka z odcepom na Vinico, poleg tega se v Beli krajini pripravlja modernizacija več cest.
Po večletnih prizadevanjih je akcija za gradnjo črpalke le začela dozorevati. Čas je prinesel svoje, Viničani pa se še spominjajo besed direktorja podjetja Petrol, ki jih je pred tremi leti izrekel na Vinici: „Ko pade prvi kramp za modernizacijo ceste do Vinice, bo drugi dan zasajen naš, za gradnjo čr-palke.“ Kljub nenehnemu prizadevanju krajevne skupnosti in veliki podpori občinske skupščine zadeva doslej ni za las napredovala.
21. januaija pa je na veliko presenečenje domačinov prišla republiška komisija, pristojna za lokacijo, ter skupaj s predstavniki Petrola naredila zapisnik, v katerem je rečeno, da bodo črpalko postavili v bližini viniškega gradu. Že 5. februarja je to parcelo, ki je v zasebni lasti, ocenila komisija in zapisnik posredovala investitorju. Podjetje Petrol je zdaj pripravljeno zemljišče takoj odkupiti in končno le začeti z gradnjo. Kot cenijo, bo gradnja veljala okoli 1 milijonov dinarjev. Prostor okoli črpalke bo lepo urejen, kar bo pripomoglo tudi k lepšemu videzu kraja. Viničani si ob vseh kolobocijah s črpalko želijo le, da bi za letošnji krajevni praznik 21. oktober na njej napolnili svojp vozila z gorivom.
F. P.
»Dolenjski list« v vsako družino
na je že davno gotova, medtem ko bodo dvorano za kulturne prireditve in sestanke dokončali letos.
Če upoštevamo, da so za vsa dela občani levji delež prispevali sami in da so se gradenj lotili poleg vseh kmečkih del, je njihovo prizadevanje za napredek zares hvalevredno.
Začelo se je! Marija, Štefan in mali Marjanček, vsi Jakševi iz Vra-novič, so na njivi že raztrosili gnoj. Pravijo, da si še od lanskega dela niso odpočili, že se je začela nova sezona. (Foto: R. Bačer)
PO DEVALVACIJI V ČRNOMLJU:
Sprva ni bilo prav nobene panike
Podružnica Ljubljanske banke v Črnomlju je po devalvaciji pripisala svojim vlagateljem za 1,350.000 din obresti — Banka je po novem letu dobila večje pravice, zadnje dni pa je naval na posojila
V začetku letošnjega leta je ekspozitura Ljubljanske banke v Črnomlju postala podružnica s samostojnim obračunom, kar ji daje občutno več pristojnosti. Hkrati s prevzemom poslov jih je zatekla še devalvacija. Ti dve novosti je v intervjuju osvetlil direktor Janko Stariha, ki ga dvajsetletni staž v bančni službi uvršča med „stare bančne mačke“.
— Kaj pomeni za vašo banko samostojnost in kaj lahko od nje pričakuje domače gospodarstvo?
„Bistvo samostojnosti, ki smo jo pridobili spet po osmih letih, je v tem, da bomo v okviru samoupravnih aktov prevzeli in vodili kreditiranje kratkoročnih in dolgoročnih posojil v gospodarstvu. Podjetja lahko pričakujejo, da bodo vloge prej rešene, razen tega bomo iskali poslovno sodelovanje drugih investitorjev. Kot poznavalci razmer na terenu laže ugotavljamo, kje se naložbe izplačajo in kje bi bile dvomljive/4
25. FEBRUARJA ZASEDA SKUPŠČINA
Odborniki črnomaljske občinske skupščine se bodo 25. februarja izrekli za novi odlok o prispevkih in davkih ter za odlok o potrditvi krajevnega samoprispevka. Razen tega bodo dobili informacijo o proračunu za leto 1971, vendar bodo proračun sprejemali šele na prihodnji seji. Ta teden je zasedalo več občinskih svetov, ki so pred občinsko sejo pripravili svoja stališča do odloka o prispevkih in davkih občanov.
Srečno Moljkova!
Irma in Karel Moljk, upokojeni strojevodja iz Črnomlja, sta 19. decembra praznovala zlato poroko. Lepi slovesnosti na matičnem uradu so prisostvovali tudi sorodniki. Moljkova sta v Črnomlju zelo znana in priljubljena. Želimo jima, da bi jesen življenja preživela srečna v krogu slojih najdražjih.
— Kako so vaše stranke sprejele padec vrednosti dinarja?
„Ker smo zelo hitro obračunali obresti našim varčevalcem, ni bilo posebnega negodovanja. Devizni varčevalci so že v prvih dneh po 24. januaiju dobili obračunano 20-odstotno razliko v dinarskem tečaju, kar nas je veljalo 550.000 deviznih dinarjev. Dinarskim vlagateljem obračunavamo obresti v teh dneh. Dobili bodo skupno za 800.000 din pribitka na hranilne vloge. “
— So tudi pri vas pred devalvacijo ljudje stali v vrstah in dvi-
SAMO V DOLARJIH ...
Na Vinici so ljudje tako navajeni računanja v dolarjih, da se tudi pri sklepanju pogodb za zemljo pogovarjajo o ceni v tuji valuti. Ko so pred kratkim cenili zemljo za postavitev bencinske črpalke, so domačini rekli: „Kvadratni meter stane dolar. Toliko plačajo tudi drugi.“ Baje na Vinici ni težko prodati zemljišča za devize, saj je interesentov za gradnjo vedno več.
NOVE NALOGE ZAHTEVNE
Svet krajevne skupnosti Črnomelj je na seji- 10. februarja predlagal ustanovitev potrošniškega sveta, razpravljal pa je tudi o lokacijah za novi zravstveni dom in za otroško varstveno ustanovo in tržnico. Reševali so še več drobnih zadev ter imenovali komisijo, ki bo pred proslavo v Lokvah ocenila najlepše urejene hiše in jim prisodila nagrade, ki jih bodo prispevala krajevna skupnost. Pri tej akciji bosta sodelovala tudi turistično in hortikulturno društvo.
GASILCI SO VADILI
7. in 8. februarja je občinska gasilska zveza v Črnomlju organizirala dvodnevni seminar za poveljnike gasilskih društev. Ob lepi udeležbi so imeli prvi dan praktične vaje, drugi dan predavanja in razgovor. Posekaj letih je bil to prvi sestanek poveljnikov, sklican pa je bil zato, da bi se društva na terenu ponovno usmerila v operativno dejavnost. Zadnja leta so se namreč večinoma ukvarjala z gradnjo gasilskih domov in nabavo opreme.
Cene na tržnici v Črnomlju
Pretekli četrtek so veljale na tržnici v Črnomlju naslednje maloprodajne cene:
čebula - venec	5,00
govali devize za potovanja v tujino?
„Takih primerov pri nas ni bilo. Pač pa so se ljudje potem spraševali, kako da so v Ljubljani in v Beogradu predčasno izvedeli za ta ukrep in se skušali okoristiti. Tudi nismo opazili, da bi pred devalvacijo naši vlagatelji dvigali denar in ga nalagali v potrošno blago, kot se je to dogajalo drugje. Res pa je, da je zadnje dneve velik naval na potrošniške kredite, posebno za nakup avtomobilov. Medtem ko smo imeli prej po 2 ali 3 take prošnje na dan, jih je zdaj najmanj 20.
— Slišati je, da boste v Metliki odprli svojo ekspozituro. Je to res?
„Sklep o tem je bil sprejet že ob novem letu. Računamo, da bo ekspozitura v Metliki začela delati letos maja. Čakamo le še na ureditev primernega lokala.“
R. B.
Vinica: živahna kultura
Na občnem zboru Prosvetnega društva „Oton Župančič”, ki je bil 4. februarja, so sklenili, da bo v bodoče delo potekalo po sekcijah. Dramsko skupino bo vodil Ivan Mohar, folklorno Alojz Šutej in Bogo Hudak, instrumentalno Marijan Mihelič in Janez Puhek. Skrb za pevske zbore je ponovno prevzel Miro Bartolj, ki je hkrati tudi predsednik društva. Ker bo letos na Vinici nekaj prireditev širšega pomena, bodo imeli člani prosvetnega društva obilo dela. Predvidevajo, da bo 16. maja nastop pionirskih pevskih zborov iz vse Bele krajine, 4. in 5. julija bo mladinski festival slovenske folklore, avgusta pa pripravljajo modno revijo tekstilnih izdelkov. Razen tega bodo Viničani sodelovali še na jurjevanju v Črnomlju, poleti pa bodo za turiste v kampu pripravili več nastopov. Folklorna skupina bo šla tudi na daljše potovanje, saj je julija povabljena na ohridski festival.
F. P.
1
česen - venec fižol - liter hren
jabolka - domača jajca - za kos smetana - lonček
10,00
5.00
1.00 2,00 1,00 2,00
DAJVA
OB NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA
DVE IZ SUHORJA
Obratnih sredstev je manjkalo že od vsega začetka, v času »tretje reforme« pa se je položaj še poslabšal — Podjetje bo letos prevzemalo samo usluge, ki bodo plačane najkasneje v 30 dneh
Po točnem popisu stanja kupcev in dobaviteljev je imel Metlika-trans ob začetku letošnjega leta pri kupcih v dobrem 6,810.496 din, sam pa je bil dolžan le 2,176.996 dinaijev. Takoj bi potreboval najmanj 2,500.000 din obratnih sredstev!
Stabilizacija se v tem podjetju močno pozna. Na srečo imajo veči-
no dela vezanega na investicije, ki se bodo še nadaljevale. Gre za gradnjo večjih cest s pomočjo mednarodnih in republiških kreditov, kakršen je odsek ceste Vrhnika-Postojna. Ta zagotavlja podjetju tudi v letošnjem letu dovolj dela.
Zelo pa so prizadeti z ukrepom, po katerem so morali do 31. decem-
bra 1970 poravnati vse obveznosti za nabavo goriva in še položiti predplačilo za nakup goriv v bodoče. Prej so podjetja prodajo goriva kreditirala najmanj za 14, včasih tudi za 40 dni. Spričo pomanjkanja obratnih sredstev, ki jih je manjkalo tudi že prej, pomeni ta ukrep hudo breme za kolektiv.
Prav tako so se lahko do novega leta z dobavitelji pogovorili o kreditiranju rezervnih delov, kot so avto-
mobilske gume in drugo. To pa je spet z ukrepi za likvidnost gospodarstva onemogočeno. Zdaj zahtevajo vsi poleg naročilnice tudi plačilo v roku 8 dni.
Devalvacija pa pomeni za Metlika-trans za okoli 20 odstotkov dražje vzdrževanje vozil, ker imajo kamione pretežno uvožene in bodo rezervni deli dražji. Vprašanje je, kako vse to prenesti ob že sklenjenih pogodbah in cenah s poslovnimi partnerji. Če bo prišlo še do pričakovane po-
dražitve goriv in cestne takse, bo položaj skrajno resen. V velikih težavah ne bo le Metlikatrans, temveč vsi slovenski transporterji. Delali bodo z veliko manjšo akumulacijo, marsikdo tudi z izgubo.
Začuda se je likvidnost v primeri z lanskim letom precej popravila. Kot ugotavljamo, imajo pri tem največ zaslug slovenski partnerji, ki imajo denar za investicijo pretežno zagotovljen. Razen tega so investitorji in izvajalci del pri plačilih zelo disciplinirani. Težje je poslovanje z nekaterimi hrvaškimi podjetji, pri katerih so v ozadju zvezni krediti. Izkazalo se je, da so nekatere občinske skupščine postregle z dokumenti, da je investicija pokrita, toda
ko so izvajaici del zahtevali plačila, je bila pot do zasluženega denarja silno dolga. Nekateri so ponujali celo obveznice, toda Metlikatrans
•	jih ni maral.
Po sklepu delavskega sveta podjetja,. ki je sedanji položaj obravnaval zelo temeljito, bodo v letu 1971 prevzemali samo dela, ki so investicijsko čista in kjer račune plačujejo v 30 dneh, izjemoma v dveh mesecih. Položaj, v katerem se je mlado podjetje znašlo ob stabilizaciji, sili kolektiv tudi v odločitev, da bodo pustili nekatere stranke, s katerimi so bili doslej v zelo dobrih odnosih, in za katere vedo, da niso same krive, če ne morejo takoj plačati uslug.	r.	b.
Na Primostku zidajo
Gasilci so začeli resno akcijo za gradnjo lastne stavbe, v kateri bo tudi dvorana
Gasilci iz Primostka si že dolgo želijo svojo stavbo, kajti sedaj imajo orodje in opremo spravljeno po več vaških hišah in zidanicah, prav tako se sestajajo enkrat tu, drugič tam. Lani so se odločili zidati svoj gasilski dom, in kot je povedal predsednik gradbenega odbora Ivan Zupanič, imajo že kaj pokazati.
V	letu 1970 so člani društva
A
Tretjič: Kaj bi
vi	dali v Časopis?
Na dvakratni poziv uredništva smo dobili nekaj pisem, katerih naslove še pre-veijamo, zato bodo objavljeni kasneje. Bralcem sporočamo, da nas niso prav razumeli. Precej jih je namreč poslalo pesmi. Povedati moramo, da verzov ne bomo objavljali. Pošiljajte jih v kako republiško revijo, ki se s tem ukvarja. Naš namenje izvedeti od občanov za nepravilnosti, ki se dogajajo v njihovem okolju, prav tako pa za vse tiste drobne pohvalne stvari, za katere ve le manjši krog ljudi, a bi zaslužili javno priznanje.
Ponovno prosimo, pišite kratko, jedrnato in preprosto o sedanjih dogodkih iz svoje okolice. Za resničnost navedb odgovarja pisec sam, poslati pa nam mora točen polni naslov, čeprav njegovo ime v časopisu lahko izpustimo.
UREDNIŠTVO
CENE BODO JAVNE
Po občinskem odloku, ki ga je sprejela metliška občinska skupščina na zadnjem zasedanju, bodo morali vsi gostinski obrati družbenega in zasebnega sektorja ter ostali obrtniki razobesiti cenike storitev na vidnem mestu. Prav tako so dolžni morebitne spremembe cen javiti na občino 15 dni prej, preden stopijo v veljavo. Vzrok za spremembo cene oziroma za podražitev bodo morali po novem dobro utemeljiti. Potrošniki bodo novi odlok o družbeni kontroli cen gotovo sprejeli z zadovoljstvom, saj doslej pri obrtnikih nihče ni vedel vnaprej, koliko bo plačal za naročeno uslugo.
Cene v Metliki
Pretekli četrtek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Metliki naslednje maloprodajne cene:
(cena v din za kg)
čebula	2,40
in 3,00
česen	8,50
krompir	*	0,80
in 0,90
zelje	2,50
in 3,80
hruške	5,50
jabolka	4,20,4,00
in 2,00
pomaranče	5,00
banane	6,10
grape fruit	3,55
mandarine	5,90
sami delali betonske bloke, nabavili so 100 vreč cementa in pripravili večjo količino peska, letos pa bodo začeli graditi. Zaenkrat imajo samo 2000 din, toda ob velikem prispevku občanov, pomoči krajevne skupnosti in občine nameravajo v letu 1971 zabetonirati vsaj prvo ploščo. Prihodnje leto bo stavba dobila zidove, tako bo postopoma v dveh letih Primostek dobil gasilski dom z orodjarno in dvorano za sestanke ter prireditve. Pri izdelavi načrtov in z nasveti je veliko pomagal gradbeni tehnik, domačin Niko Zupanič.
V	metliški občini je zadnja leta tako rekoč iz nič zraslo že nekaj gasilskih domov, zato tudi prizadevanja vaščanov Primostka niso le pobožne želje, temveč povsem uresničljiva akcija. Pogoj za uspeh pa je sloga med ljudmi in vaškimi organizacijami. Dosedanja praksa je to potrdila.
Med malico v novi delavski samopostrežni restavraciji tovarne BETI. (Foto: R. Bačer)
Komaj triindvajset let je Mileni Pavlovič, zato je na prvi pogled ni mogoče ločiti od učenk v delavnici poklicne šole v tovarni BETI. Sele ko energično spregovori in ji beseda gladko teče skorajda v knjižnem jeziku, opaziš, da je med mladino mlada inštruktorica. Njena zgodba je značilen primer mladega dekleta, ki z izredno voljo in sposobnostjo uspeva.
„Iz Podzemlja sem doma. Po končani osemletki sem si želela še v šole, a doma ni bilo denarja. Leto dni sem ostala na kmetiji, toda kmalu sem spoznala, da tam zame ni življenja. Ker ni bilo
* Učiteljica in učenka hkrati
druge možnosti, sem se v tovarni BETI zaposlila kot delavka. Takoj, ko je bila ustanovljena poklicna šola v podjetju, sem se prijavila in jo uspešno končala. Potem sem bila mojstrica v obratu konfekcije, kasneje sem postala inštruktorica v poklicni šoli. Z doseženo izobrazbo še nisem bila zadovoljna. Med prvimi sem se navdušila za lani ustanovljeno srednjo tehnično tekstilno šolo. “
-	Ob redni zaposlitvi, ki zahteva precej truda, je študij precej naporen - ali ne?
„Nič ne bi bilo hudega, če bi morala skrbeti samo za službo in študij, toda imam tudi družino. Gospodinjske posle opravljam zvečer in ob nedeljah, triletnega otroka pa sem dala za nekaj časa k mami. Vsega res ne zmorem
Doma je vse narobe, ker tudi mož študira. “
-	In kako v študiju napredujete? Ste že imeli kaj izpitov?
„Pred kratkim smo delale izpit iz slovenščine in organizacije proizvodnje. Poka-
zalo se je, da zahtevajo temeljito znanje. Oba izpita sem dobro naredila, seveda pa bi lahko še bolje odgovarjala, če ne bi bila tako v stiski za čas. Strokovni predmeti mi res ne delajo nobenih težav, pač pa se moram veliko ukvarjati z matematiko, kemijo in slovenščino, ker je minilo že sedem let, odkar sem se te predmete učila v osnovni šoli. “
-	Tri leta študija imate še pred seboj, boste vzdržali?
„Moram! Dokončati srednjo šolo sem si postavila kot svoj življenjski cilj in hočem ga doseči. Tudi moji štirje bratje so prišli do poklica, jaz pa nočem zaostajati. Težko bom preživela ta tri leta, toda če ne bo bolezni vmes, ne bom odnehala. “
R. B.
Kultura v mladih rokah
Novi predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je postal Toni Gašperič
4.	februarja je bila v Metliki letna konferenca občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, na katero so bili povabljeni vsi, ki jim je pri srcu življenje in rast ljudske prosvete in kulture v domači občini. Čeprav so mnoge amaterske skupine po vaseh zadnja leta prenehale delati, so lansko leto na belokranjskem natečaju za Župančičevo nagrado iz metliške občine sodelovale štiri skupine: mladinska dramska skupina „Osip Šest“, mestna godba na pihala, ki je hkrati slavila 120rletnico obstoja, in dva mladinska pevska zbora. Tudi metliška folklorna skupina se je lani lepo uveljavila, zlasti ko je gostovala v Wagni na Avstrijskem. V kulturno življenje seje vključil tudi mladinski foto-ki-no klub F.OKUS, ki je zadnji dve leti priredil več uspelih razstav.
Na splošno primanjkuje prizadevnega vodilnega kadra na vaseh, kjer pa je tudi težava z mladino, ki vse bolj odhaja za zaslužkom v domača mesta in v tujino. Zato je s peščico preostalih mladincev res težko doseči kake posebne uspehe.
Da bi se mladina še bolj vključila v ljudskoprosvetno delo in hkrati tudi sama prevzela vodstvo kulturnega življenja v občini (da je tega zmožna, je pokazala s svojim dosedanjim delom!), je odbor sklenil, naj se občinski svet ZKPO čimbolj pomladi. Zato je dosedanji predsednik prof. Jože Dular, ki je vodil to organizacijo 14 let, to je od njene ustanovitve dalje, predlagal v novi odbor sposob-
ne mlade člane. Za predsednika je bil nato izvoljen znani prosvetni delavec Toni Gašperič, za tajnico uslužbenka Kometa Cveta Jagodič, za blagajničarko pa Nevenka Jerina, ki prav tako dela v metliškem Kometu. V svet je bilo izvoljenih še šest članov.
Kulturno življenje v metliški občini je torej v mladih rokah. Upajmo, da tudi uspehi ne bodo izostali.
. Učenci suhorske osnovne šole, ki že četrto leto tekmujejo za Župančičevo bralno značko, so imeli svečano podelitev.značk že za kulturni praznik, 8. februarja. Pripravili so tudi program, s katerim so počastili obletnico Prešernove smrti. Letos je tekmovalo 45 učencev od 99, kolikor jih je na šoli. Po slovesnosti so učencem razdelili značke, kakor knjižne nagrade tistim, ki že drugič tekmujejo za isto značko. Učenci prvega razreda bodo značke dobili pozneje, ker šele spoznavajo abecedo in še niso mogli brati.
Odbor krajevne organizacije RK je organiziral Ječaj prve pomoči za prostovoljce, v katerega se je prijavilo 20 občanov, redno pa je tečaj obiskovalo 12 ljudi. Razen enega, ki je zbolel, so vsi opravili izpit in prejeli izkaznice.
V. S.
V	BETI DVA OBISKA
4. in 5. februarja so imeli v metliškem obratu BETI v gosteh dve delegaciji. Prvi dan je prišla skupina
jredstavnikov re Iveze sindikatov,
sveta a je v pogovoru s
predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravljanja iskala zlasti podatke o odnosih med matičnim podjetjem in zunanjimi obrati, naslednji dan pa se je v BETI mudil Vlado Janžič, član centralnega komiteja ZKS. Zanimal seje predvsem za delo organizacije ZK v kolektivu ter izjavil, da je BETI edinstven primer v tem, da je lani organizacija ZK v svoje vrste sprejela 31 mladih ljudi, med katerimi so poleg strokovnjakov tudi delavci iz proizvodnje. Oboji gosti so bili zelo zadovoljni s tem, kar so videli v tem podjetju.
ZAENKRAT ŠE ZMOREJO
Na letošnjem sejmu mode je metliška BETI doživela velik komercialni uspeh. Pridobili so veliko novih stranic, domačih in tujih, največ zanimanja pa je bilo za kopalke, volno in seveda diolen loft. Zdaj, ko so uredili sklenjene pogodbe, ugotavljajo, da bodo naročila komaj zmogli. Betin diolen loft je požel veliko priznanja tudi na modni reviji. Največ novih pogodb s tujimi kupci bo plačanih v konvertibilni valuti.
LUKNJA PRI LUKNJI
Čez cesto, ki pelje mimo Rosalnic proti Božakovemu, se ljudje že dolgo pritožujejo, če bo šlo tako naprej, pa bo postala neprevozna tudi za kolesarje. Veliko deklet se namreč s kolesi vozi v službo v metliška podjetja, in ker iz cestišča štrlijo ostri kamni, zraven pa so globoke jame, se zgodi, da mora katera na eni vožnji dvakrat popraviti počeno zračnico. Ljudje si želijo le, da bi čimprej prišlo do uresničenja dogovora, po katerem bi cesto do Rosalnic modernizirali s pomočjo podjetja Metlikatrans in Komet.
50-LETNICA BO VROSALNICAH
V	letu 1972 bo prostovoljno gasilsko društvo v Rosalnicah praznovalo 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bi člani radi organizirali večje slavje, na katerega že zdaj mislijo. Radi bi razvili svoj prapor, pričakujejo pa tudi, da se bo občinsKa gasilska zveza z odlikovanji spomnila najbolj zaslužnih gasilcev - jubilantov.
NI ZAMUDE
Komisija za popis prebivalstva v Metliki se je že dvakrat sestala. Delo je razdeljeno, v pripravi pa je prvi sestanek s popisovalci. Tudi inštruktorji so že dobili navodila, tako da zaenkrat Metličani prav nič ne kas-nijo s celotnimi pripravami na popis.
SPREHOD PO METLIKI
PRIJETEN IZLET V CELOVEC na drsalno revijo je za svoje uslužbence organizirala poslovna enota Mercatorja iz Metlike. V nedeljo, 7. februarja, se je 35 ljudi odpeljalo skozi Ljubljano in Trbiž v Celovec. Razen drsalne revije so si ogledali tudi mesto, Gospo sveto in vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. Domov so se vrnili čez Ljubelj.
REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE iz metliške občine so se v nedeljo, 14. februarja dopoldne, zbrali v restavracijskih prostorih tovarne BETI na obvezno testiranje. Teste, s katerimi so preverjali svoje vojaško znanje, so v glavnem kar dobro izpolnili.
TUDI METLIŠKI GASILCI so se istega dne popoldne zbrali v novem gasilskem domu na svoji redni letni občni zbor. Njihova glavna želja je, da bi si čimprej nabavili drsalni pri.
V	Metliki je namreč že zraslo nekaj stolpičev in višjih stavb, od koder bi bilo ob požaru iz zgornjih nadstropij težko reševati ljudi po stopnicah, zlasti če le-te zajame ogenj. Upajo,
da se jim bo želja izpolnila. Po občnem zboru so navzoči imeli prijetno družabno srečanje.
NEKATERI ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV v Metliki so najbrž pozabili plačati članarino svdjemu blagajniku, kar bi morali storiti že do konca januarja. Pri tem pa ne mislijo, da sorodniki za njimi ne bi dobili posmrtnine, če članarina ni v redu plačana. Zato naj ne pozabijo na to svojo dolžnost.
ZADNJIČ SMO BRALI v Dolenjskem listu, da bi metliška mladina želela nekdanjo Martinovo cerkev, v kateri je bil skoraj deset let po vojni arheološki oddelek Belokranjskega muzeja, uporabiti za razne kulturne prireditve (koncerte, recitale in podobno). Muzej še vedno upravlja s to stavbo in predvideno je, da bo v njej urejen kultni (sakralni) oddelek. Zadnje čase pa se slišijo glasovi, da bi v njej lahko bila začasno mrliška vežica, dokler ne bi našli boljše rešitve. Tako bi lahko Metličani od tam po stranski ulici še vedno v sprevodu spremili pokojnega na pokopališče.
metliški tednik
i§i!
V	dvorani je zavladala tišina. Perforcenhaus je naznanil letno zasedanje in zbrani so prisluhnili poročilu o pregrehah Kostanjevičanov za leto dni nazaj. Posnetek je z lanskega zasedanja.
LANSKI CAPE NASSENFUSS: raketo peljejo na izstreliščno ploščad. (Foto: Legan)
Tancaj, tancaj, mikocin, za potico, za cekin!
Tako priganja gonjač medveda na pustni torek po kostanjeviških ulicah, vendar je to samo eden izmed šegavih utrinkov na pustnem praznovanju
ne, da se konj odpočije, pa vsekakor tudi vozniki. Oklic Kurenta gredo naznanit tudi v bližnjo okolico. Naj vsakdo ve, da se Kurent ženi.
. V ponedeljek se prikažejo prve maloštevilne maske šele pozno popoldan. Nato se začne baklada, ki jo vodi oče Šelma z mogočnim spremstvom po vseh ulicah in se konča pred Kulturnim domom. Letos bo občni zbor v kaščah kostanjeviškega gradu. Tam bo osrednja točka kostanjeviškega pustovanja. Celoten zbor Perforcenhausa bo zbran. Ansambel začne uvodne takte. Šelma, Šelma, Šelmama, bistri oče Abraham, naš Kurent je svetnik, vsem dekletom pomočnik! Predsednik žalostno poda svoje zadnje poročilo, kajti njegova enoletna mandatna doba je potekla. Blagajnik s svojim poročilom nima veliko dela, ker denarja v blagajni celo leto ni.
Občni zbor se začne. Na vrsti je zabavna in domiselna točka - „pranje perila44, kjer s privlačnim humoijem oberejo od nog do glave vsakega Kostanje-vičana posebej in privlečejo na dan vse skrite in ne dovolj skrite kostanjeviške grehe preteklega leta. Tedaj tudi občini ni prizaneseno, kaj šele nekaterim znanim občinskim možem. Vsa dvorana se smeji ob domiselnih dovtipih. Občni zbor pa ne bi bil popoln, če ne bi odlikovali nekaterih „zaslužnih44 članov. Član pa je lahko prav vsak, ki se udeleži tega zborovanja. Nato so na vrsti volitve novega predsednika. Predsednik je lahko vsak Kostanjevičan. Nihče ne pride na vrsto dvakrat.
Po končani ceremoniji skupaj zapojejo himno šelmarjev:
Tradicionalno praznovanje traja štiri dni. Najbolj prizadevni in najbolj zaslužni člani Perforcenhausa ali po domače bedaki in bedakinje pa začnejo slaviti Pusta že teden dni prej in nadaljujejo še teden dni po zadnjih prireditvah. Na srečo v Kostanjevici ni velikih podjetij, ki bi v pustnih dneh lahko imela izgubo. V pustnem času si marsikateri zaposleni Kostanjevičan izposluje dopust, da lahko sodeluje na vseh obveznih zabavah Perforcenhausa. Šegavi Pust preganja starko Zimo in kliče na prestol pomlad s cvetjem in veseljem. Kostanjevica v pustnih dneh čudežno oživi. Pozabljeni so vsi naporni sestanki Perforcenhausa — zbora bedakov, ki v pustnih dneh prevzame vso oblast. Ljudje tekmujejo v izvirnosti mask, da bi na karnevalu čimbolj presenetili občinstvo. Gospodinje hitijo peči krofe, kajti za vse obiskovalce, napovedane in nenapovedane, jih mora biti dovolj. Več bedakov bo v hiši, več bo sreče v dru-
začetek praznovanj Šelme. Šelma, Šelma, Šelmama, naši Kurent je bedak, mi smo pa vsi glih tak! Oče Šelma, ki je vedno ena in ista oseba, visoko dviguje v zrak znak Šelme — režečo se pločevinasto glavo na dolgi palici. Voz s šelmaiji, ki ga vleče samo en konj, prevozi vso Kostanjevico ure in ure, čeprav mesto ni veliko. Saj ni čudno, ko se pa morajo večkrat ustaviti, in to najraje v bližini-gostil-
zmi ...
V soboto se člani Perforcenhausa začnejo pripravljati po gostilnah na začetek težkega dela. V nedeljo so že zgodaj zjutraj na nogah. Zberejo se in pregledajo, če je vse pripravljeno za začetek pustnih slovesnosti popoldan. Mlado in staro pride tedaj na ulice. V daljavi se prikaže Jojtrski44 voz, preobložen s člani Perforcenhausa.
Bobnar razglaša po stari šegi
NA PUSTNO NEDELJO' POPOLDNE
Spet oblast črne noge
Mokronogu kanijo znova vladati larfarji in oklicati Cape Nassenfuss — Priprave na udar
Ker sc je lanski „državni udar“. v katerem je klub larfar-jev prevzel oblast in Mokronog oklical za Cape Nassenfuss, posrečil. bodo letos na pustno nedeljo popoldne, 21. februarja, spet naredili nekaj podobnega. V vesoljsko bazo se bo s kapsulo spustil sam čaščeni Kurent, slovesnosti pa bodo prisostvovali mnogi znanstveniki in dru-
Maškare tudi v Novem mestu 1
Čeprav je Novo mesto največje na Dolenjskem, že več let ne premore niti pustnega sprevoda, kaj šele maškarado. Letos pa bodo mrtvilo, kot vse kaže, pregnali učenci osnovne šole Katje Rupena. Pri tehničnem pouku si bo vsak naredil masko, v torek, 23. februarja, pa se bodo v sprevodu pokazali staršem. Ustavili se bodo tudi na Glavnem trgu.
ge osebnosti iz raznih dežel sveta.
Mokronoške organizatorje, ki delajo na pobudo turističnega društva, je ta trenutek najbolje pustiti pri miru. Ni šala pripraviti prireditev, na katero čaka vsa občina in še marsikdo zunaj nje. Tisoči, ki so si lani ogledali izstrelitev v vesolje in druge ceremonije, ki so spremljale ta enkratni dogodek, letos pričakujejo novih presenečenj in novih duhovitosti. Mokronožani teh ljudi ne bi radi razočarali.
Prireditev se bo začela ob 14. uri. Najprej bo spust vesoljca in sprejem znanstvenikov ter drugih slovečih osebnosti, zatem pa bo v dvorani tekmovanje za najbolj duhovite maske, vmes pa še zabaven program. Sledilo bo splošno veselje, ki se v Mokronogu vsako leto sprosti na ta edinstveni dan. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, lahko vnaprej trdimo, da obiskovalcem ne bo žal, če bodo na pustno nedeljo obiskali Mokronog - oprostite, Cape Nassenfuss - katerega „državni44 simbol je črna mokra ‘noga na belem polju.
mi skoki sipa pepel na prebivalstvo.
Sreda je žalostni dan. Komaj se je Kurent oženil, že je umrl. Številni ljudje ga pridejo pospremit na njegovi zadnji poti. Pogrebci so tudi vsi šelmarski funkcionarji in novi predsednik Perforcenhausa, oče Šelma in godbeniki. Ob žalnih zvokih prehodijo z vdovo rajnega Pusta vso Kostanjevico in se ustavijo na mostu. Spotoma pridigar prebere pred vsako gostilno zadnjo željo pokojnega Kurenta. Na mostu se zadnjič poslovijo. Kurenta zažgo in še gorečega vržejo v Krko. Tuleči vdovi se pridružijo številni čuteči člani Perforcenhausa v njenem žalovanju. Sledi vesela sedmina po kostanjeviških gostilnah.
Članstvo Perforcenhausa se v teh dneh tako utrudi, da celo leto počiva in si šele pred naslednjim pustovanjem znova opomore. Pridite, kostanjeviški veseljaki vas ne bodo razočarali!
ALENKA BURJA
Program pustnih prireditev
V ZNAMENJU DEVALVACIJE KMETIJSTVA
V NAVADNEM LETU 1971 V KOSTANJEVICI NA KRKI
NEDELJA, 21. FEBRUARJA:
Ob 15. uri - oklic Kurenta po bližnji in daljnji okolici in mestu Kostanjevici
PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA:
Ob 17. uri - slavnostna baklada okoli mesta in proti gradu Kostanjevica.	\
Ob 19. uri - bo v grajskih kaščah slavnostni občni zbor PERFORCENHAUSA. Napovedovalec na občnem zboru bo Marjan Kralj. Nagrade za najlepše maske bodo 2000 din. Za postrežbo in dobro kapljico bo poskrbela restavracija Pod Gorjanci. Igra priznani ansambel „Kuharji44. Zabava do jutranjih ur.
TOREK, 23. FEBRUARJA:
Ob 8. uri gonjenje medveda po mestu in okolici.
Ob 16. uri - nastopajo orači, sejači in videli boste karneval mask. Nato zabava po vseh gostilnah.
SREDA, 24. FEBRUARJA:
Ob 10. uri bodo položili zadnje ostanke dragega Kurenta v avlo kulturnega doma.
Ob 15.30. uri - bo pogreb nepozabnega Kurenta, branje njegove poslednje volje, nato vesela sedmina v vseh gostilnah.
KAJ SE LETOS OBETA NA PUSTNI TOREK POPOLDNE
Sevnica: krematorij in še kaj
Če vas mika videti sevniški krematorij in nadvoz, če se želite nasmejati temu, kako se »dviga« dinar, si oglejte pustni sprevod
Že smo .	,J|i, da sevniških
hudomušnežev is. pust ne bo spravil na noge in uj bo šla v dosedanjih letih pridobljena tradicija tja dol po Savi...
Toda na spodbudo domačega turističnega društva so v začetku februarja že začeli stikati •glave in pripravljati pustni sprevod, ki bo na pustni torek po-
aeima, aeima, aeimama, oisin oče Abraham! Našmu Kurentu dajmo čast, ker ima čez nas oblast! Tej pesmi sledi revija mask in najboljše prejmejo nagrade. Z geslom ,X>o zore!“ povabi predsedstvo občinstvo na prijetno zabavo.
MEDVEDA ŽENEJO
Na pustni torek zjutraj se začne vodenje medveda po ulicah. Pri tem je vedno veliko smeha. Medved je nevaren, posebno kadar se zapodi v mimoidoče in jih namaže s sajami.
Popoldne nastopijo orači, ki orjejo sneg. Med množico se pripodi burkež z jerbasom stare posode na glavi in z akrobatski-
„	s
$ S	J-N. S JJj	N
i uSHuv&iiti*
•S
§ » » na *JciS*iliCt
V novem motelu na Jas-nici pri Kočevju bodo pustne zabave 20., 21. in 23. fe-bruarja. Bogat pustni menu z rezervacijo velja 65 din. Na razpolago je tudi dovolj ležišč za prenočevanje po 38.80 din. Najuspešnejše maske bodo nagrajene. V zabavni program bo vključenih tudi več nagradnih iger in žrebanje za goste.
Pustne zabave bodo tudi v Kočevju in Ribnici. O njih bodo občani seznanjeni s plakati.
poldne ob 14. uri. Svoj začetek bo imel na križišču v Šmarju, šel bo skozi vso Sevnico in končal v starem delu mesta.
Pravijo, da bodo nekatere „točke44 do zadnjega ostale skrivnost, zato zaenkrat vemo le za nekatere. Sevničani bodo posegli po domačih temah, saj se na vsakem koraku ponuja toliko stvari, ki jih je vredno osmešiti v maškaradnem sprevodu in se jim od srca nasmejati vsaj enkrat v letu.
Zaenkrat je gotovo, da bodo v Sevnici z viličarjem dvigali dinar. Ne verjamemo, da se jim bo to posrečilo, ko pa je tako globoko padei. Sevnica bo ta dan dobila tudi lasten krematorij, kar bo pomembna pridobitev, saj se sevniški grobarji bojijo smrti bolj kot vsi drugi zemljani in morajo ob vsaki smrti vedno znova tarnati: joj, kam bi del, ko na pokopališče skorajda več ne gre.
Verjamete ali ne: Sevnica bo dobila tudi tako dolgo pričakovani nadvoz nad železniškimi tiri pri domu TVD Partizan. Čakajo samo še na dovoljenje, ki ga bo izdala krška občina, ki že tako in tako izdaja te reči tudi za sevniško občino. Na pustni
torek bodo svečano razglasili tudi združitev sevniškega nogometnega igrišča in smetišča, gre le še za „de iure44 priznanje, zakaj „de faeto44 sta igrišče in smetišče že zdavnaj združena.
Torej: obeta se vrsta zanimivih domislic. Pridite jih pogledat!
M. L.
Po telefonu
V torek dopoldne smo izvedeli, da Črnomaljci le ne bodo pozabili pusta. Ribiči bodo skupno z gostinskim podjetjem priredili pustno zabavo v Gradu, ki bo v soboto zvečer. V hotelu Lahinja bo ples v nedeljo kot na pustni torek. Pričakujejo skupino domačih mask.
Božidar Flajšman, predsednik nekdaj slavne Gadje zalege v Metliki, je dal 16. februarja zadnjo izjavo: „Stari gadje ne bomo letos na pusta rinili iz lukenj, pač pa slišimo, da bo pust ovala šolska mladina. Začeli so pogajanja, da bi najstarejši gad Barbič sodeloval na njihovi prireditvi. “
Otroško rajanje v Krškem
V Krškem bo v nedeljo popoldne ob 15. uri otroška maškarada. Učenci krške in videmske šole bodo v sprevodih odšli do hotela Sremič, kjer jim pripravljajo pogostitev in rajanje.
PUST. PUST, KRIVIH UfiT.
Cestno podjetje v Novem mestu
razpisuje
javno licitacijsko prodajo za naslednja osnovna sredstva:
1. drobiiec za kamen FAGRAM
brez motorja, ni brezhiben, izklicna cena 2000 dinarjev
2. drobilec za kamen FAGRAM
brez motorja, ni brezhiben, izklicna cena 3000 dinarjev
3. vibracijski valjar
brezhiben, izklicna cena 16.000 din
4. prikolica enoosna
nevozna, izklicna cena 600 din
5. cisterni za vodo — prikolici
nevozni, izklicna c?na po 500 din
6. destavni avto TOMOS-CITROEN
nevozefK izklicna cena 2500 din
7. avtccisterna CSEPEL
nevozna, izklicna cena 5000 din
8. nnltcvorni avto IMV Kurir
vozen, izklicna cena .'{000 din
9. esebni avto KOMBI
vozen, izklicna cena 2500 din
10. buldožer CATFRPILLAR D-4
brezhiben, izklicna cena 13.000 din
11. h"ldržer VENDER
ni brezhiben, izklicna cena 25.000 din
1T	avto	MFOCEDES 190
letnik 1961. vozen, izklicna cena 27.500 din
1?. rpt elektromotorjev
izklicna cena po 400 din ,
14. stanovanjska hiša Jurovski brod 1, Metlika
izklicna cena 2H.Ž52 din
15. stanovanjska hiša Zidani mostič 3, Trebnje
izklicna cena 25.212 din
16. stanovanjska hiša Medvedjek 3, Veliki Gaber
izklicna cena 19.028 din
17. stanovaniska hiša Nove Lozine 4, Stara cerkev, Kočevje
izklicna cena 18.116 din
18. stanovanjska hiša Mačkovec 2, Kocev ie
izklicna cena 11.547 ^lin.
Licitaci jska predaja /a predmete po zap. št. od 1 do 13. bo 5 .5 1971 v Strojnem obratu Cestnega podjetja Novo mesto. Bučna vas. pričetek ob 9. uri.
Za stanovanjsko hiše bo prodaja:
— hiša pod zap št. 14 dne 9. 3. 1971 ob 10. uri na Ju-rovskem brodu, na licu mesta.
hiša pod	št	] i dne 11. 3. 1971 ob K. uri v
Zidanem oostič. na iicu mesta.
— hiša [x>d zap. št. 16 dne 11. 3. 1971 ob 12. uri v Velikem Gabru, na licu mesta.
-- hiša pod zap. š'. 17 dne 15. 3. 1971 ob 9 uri \ Novih Lo/.inah. na licu mesta, hiša pod zap. št. IH dne 15. 3. 1971 ob 13. uri v Mačkovcu, na licu mesta.
Kavcija znaša H>‘< od izklicne cene. Kupec mora kupnino plačati takoj. Informacije dobite* po telefonu Novo mesto 21-723.
':li!l IIIIIHii!
Naprodaj so jarkice, nesnice rjavih jajc!
Večjo količino jarkic golden-komet. odličnih nesnic rjavih jajc. proda
Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto
Jarkice •io stare 6 mesecev in v začetku nesnosti Po ugodnih cenah jih prodajamo vsak dan v hlevu Soteska pri Dolenjskih Toplicah.
lAB/
^ ^BREŽICE j
CVETLIČARNA! TREBNJE;
Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v Trebnjem ; št. 7 b — pri žel. postaji.
Nudimo vam:
# rezano cvetje in lončnice
# cvetlična semena in gomolje
# vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in i nego cvetja
9 pripadajoči pribor in pripomočke	!
Sprejemamo naročila:	;
# za izdelavo vencev in šopkov Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetličarne!
Kmetijski izobraževalni center Grm, Novo mesto, skupaj s kmetijsko zadrugo Trebnje. Črnomelj in Metlika, organizira
POSVETOVANJE O KMETIJSKI" MEHANIZACIJI
po naslednje razporedu:
23. 2. 1971 ob 8. uri pri K/ Trebnje,
24. 2. 1971 ob 8.30 pri KZ Crnomeij,
24. 2. 1971 ob 14.30 pri KZ Metlika.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PIONIR, Novo mesto
vabi k sodelovanju:
1. strojnega tehnika
— za delo v strojnem parku v Novem mestu Pogoj: diploma STŠ in 1—3 leta ustrezne prakse
2. vzgojitelja vajencev
— za direkcijo v Novern .mestu
Pogoj: vzgojiteljska šola, šola za socialne delavce, učiteljišče
3. več gradbenih delovodij
— za operativo sektorja Novo mesto in sektorja Krško
Pogoj: končana delovodska šola
4. dve strojepiski
za upravo sektorja Novo mesto in sektorja Krško
5. več KV avtomehanikov in KV ključavničarjev
za mehansko-kovinski obrat v Novem mestu.
Bodočim sodelavcem zagotavljamo dobre osebne dohodke in možnost hitrega napredovanja.
Delo lahko nastopijo takoj ali po dogovoru.
Vloge s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev .pošljite na odbor za kadre podjetja v Novem mestu.
REKLAMNA
PRODAJA
Mercator
od 15. 2. do 28. 2. 71
Indijski rakci, 240g Zelenjavna juha 1/1 Eta Kompot slivov 1/1 Grocka Kompot ananas, 560 g »0M0« prašek, 450 g »SUNIL« prašek, 450g
doza din 5,00 doza din 1,80 doza din 2,85 doza din 4,50 kom. din 4,20 kom. din 4,20
V VSEH MERCATORJEVIH PRODAJALNAH'
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 521 Novo mesto razpisuje 2 prosti delovni mesti za
pripravnika s srednjo šolsko izobrazbo
Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija. Rok za predložitev prijave do 25. 2. 1971.
GOSTINSKO
POSLOVNO ZDRtT2EN.IE LJUBLJANA
ra/.pisuj <•
v imenu svojih (•lanov — gostinskih podjetij »Bofci-Rratl”. »Figovec«. »Daj-dam«. »Vino Koper« in »Dem Mi.ksa Perca«
60 PROSTIH DELOVNIH MEST
za priućliev in usposobitev /a delo:
— v kuhinji
— v strežbi
— v točilnici
Usposabljanje bo trajalo 26 .ednov.
Pogoji za sprejem: i) starost 16 do 25 let.
.') dokončanih najmanj 6 razredov osnovne Solo.
•) zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu. Kandidati bodo pied sprejemom opravili poseben test.
Prošnje je treba poslati do JO. 2. 1971 na naslov: Gostinsko poslovno združenje Ljubljana, 61000 Ljubljan;., Nazorjeva ulica 2 dv.
GOLTE
VABKb
# celodnevna	karta za sistem žičnic med tednom 25 din
# popoldanska karta 15 din
# v soboto in nedeljo 40 din
# Nižje cene, obsežnejša smučišča, obilo snega!
IZLETNIK
Celje
USTANOVLJENO 1909
Skoraj v vsaki vasi jo kmetijski stroj izdelan v naši delavnici, m prav to dokazuje trpežnoM m likraii jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom.
Će potrebujete res prvovrsten in preizkušen stroj za drobljenje žita za zdrob, potem kupite čimprej „šrotar“ Orion 65 in spoznali boste, da je priprava žitne krme enostavnejša, hitrejša in predvsem cenejša.
šrotar Orion 65
znižana cena: l.lOOdin
drobi koruzo, ječmen, oves. ajdo itd.
specialne jeklene plošče pogon: 2 KW motor - tri ali enofazni
mazanje na tri leta rezervni deli na zalogi jamstvo za kvaliteto
P0LJ6DCLSK/ STR.OJ/ Sr l/fDn.LJ.
Celovška 338
|frrpwii”!!?Ji|n j
O"'
	mutm		=.^=
HHHil			
IH	WM	=====	—.
Bi HHHil!		iHHi	
Gradbeni material, gospodinjske stroje, avtomobilske gume, instalacijski material in drugo tehnično blago kupujte pri
DOLENJKI
Komisija za delovna razmerja pn podjetju
TRIKON
tovarni pletenin in konfekcije, Kočevje
objavlja
8 prostih delovnih mest za priučene industrijske šivilje v obratu »Pletilnica« za nedoločen čas
Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— dopolnjena osemletka.
— starost do 25 let.
Poskusno delo traja 3 mesece, stanovanje m zagotovljeno. — Prijavo s potrebnimi dokazili naj kandidatke pošljejo v roku 15 dni na naslov? TRIKON. Kočevje — splošni sektor.
v t I
MP1^^P««^!^P8PP*P1P1^I«PPIP
ifll JTM y alTTii	311 J #*tB
Podpisani Terezija Kerin, Vinko Cerovšek in Alojz Kerin s tem pre-
povedujemo vsako vožnjo preko naših travnikov v Močilah — Straža pri Krškem, ker se nam dela škoda. Vsa-
TEDENS^r
S!
Petek, 19. februaija - Konrad Sobota, 20. februaija - Silvan Nedelja, 21. februaija - Irena Ponedeljek, 22. februaija - Maijeta Torek, 23. februaija - Pust Sreda, 24. februarja - Matija Četrtek, 25. februaija - Saša
BREŽICE: 19. in 20. 2. ameriški barvni film „Trije mušketirji*4. 21. in 22. 2. ameriški barvni film „Heroji Gvadalkanala44. 23. in 24. 2. za-hodnonemški barvni film „Devica iz Bamberga14.
BRESTANICA: 20. in 21. 2. španski barvni film „Izgubljena žena44.
ČRNOMELJ: Od 19. do 21. 2. ameriški barvni film .Peklenska steza Indianopolisa44. 23. 2. francoski barvni film „Operacija Leontina44.
KOČEVJE - .Jadran44: 20. in 21. 2. ameriški barvni film .Nepremagljivi44. 22. in 23» 2. francoski barvni film „Živeti ponoči44. 24. in 25. 2. ameriški barvni film „Puške za Apače44.
KOSTANJEVICA: 21. 2. ame-
SLUŽBO DOBI
IŠČEM pridno in pošteno dekle (nad 16 let) za pomoč v kuhinji in gospodinjstvu. Gostilna Petkovšek, Škofljica 18, 61291 Škofljica pri Ljubljani.
SPREJMEM pekovskega pomočnika, lahko tudi priučen z nekaj znanja za delo v pekarni. Vsa oskrba v hiši. Slivnik, pekarna, Brežice.
GOSPODINJSKO pomočnico iščemo k 4-članski družini, kasneje preskrbimo službo. Lastna ogrevana soba in plača po dogovoru. Inž. Jenčič, Ljubljana, Vipavska 16.
V	STALNO zaposlitev sprejmem takoj pečarja - pomočnika in fanta za priučitev v pečarsko-keramični stroki. Pavel Udovč, Novo mesto
-	Grm, Adamičeva 67, tel. 2J-784.
SPREJMEM v službo elektroinstala-terja, lahko je priučen. Martin Grabnar, Cesta krških žrtev 24, Krško.
LEPO stanovanje in oskrbo nudi mlada družina z dežele starejši osamljeni osebi, ki bi v dopoldanskem času varovala 1-letnega otroka. Globočnik, Voglje 117, 64208 Šenčur.
IŠČEMO pošteno dekle, pripravljeno opravljati vsa gospodinjska dela. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod „Dobro plačana44.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za dve osebi. Zglasite se na spodnji naslov zaradi dogovora. Stanovanje preskrbljeno. Ana Zajc, Razdrto 19, Šmarje-Sap.
riški barvni film „Grofica iz Hong Konga'4.
KRŠKO: 20. in 21. 2. ameriški barvni film „Trije na kavču44. 24. in 25. 2. francoski barvni film „Šampanjski morilci44.
METLIKA: Od 19. do 21. 2. ameriški barvni film ,»Afera Tho-massa Krauna44. Od 19. do 21. 2. ameriški barvni film „Bilo je nekoč na Divjem zahodu44. 24. in 25. 2. ameriški barvni film „Mojstrovine Walta Disneya“.
MIRNA: 20. in 21. 2. francosko-nemško-italijanski barvni film „Razburljive noči Lady Hamilton44.
MOKRONOG: 19. in 20. 2. ameriški barvni film ,.Smešne stvari so se dogodile na poti v Forum44.
NOVO MESTO: Od 19. do 21. 2. ameriški barvni film „Mož iz Oklahome44. 22. in 23. 2. italijanski barvni film „Dvojni obraz44. 24. in 25. 2. ameriški film „Upornik se vrača44. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 19. do 23. 2. ameriški barvni film „Revolveraši apaškega klanca44.
RIBNICA: 20. in 21. 2. špansko-italijanski barvni film .Neustrašni maščevalec44.
SEVNICA: 20. in 21. 2. ameriški film „Strel iz nebotičnika44. 24. 2. italijanski film „Agent Sigma 3“.
SODRAŽICA: 20. in 21. 2. ameriški film ,.Pirati iz Moonfleeta44.
TREBNJE: 20. in 21. 2. ameriški barvni film kavbojski ..Shalako44.
FRIZERSKO POMOCNICO in vajenko sprejem takoj. Frizerski salon* Dragica Ulažič, Trebnje 17.
DRUŽINA z dvema otrokoma (8 in pol leta) v Ljubljani išče pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Nudi stanovanje, hrano, zavarovanje, dobro plačilo ter možnost večernega šolanja. Inž. Sonja Nika-šinovič, Ljubljana, Kavčičeva 12.
SPREJMEM V UK vajenca, ki se zanima za mizarsko stroko. Mizarstvo Kovač, Bršlin 21, Novo mesto.
ŽENSKO SREDNJIH LET potrebujem za pomoč. Nudim brezplačno stanovanje. Naslov V upravi lista (301/71).
SPREJMEM mizarskega pomočnika. Hrana, stanovanje v hiši. Plača dobra. Milan Oražem, Riben-ska 14, Bled.
SLUŽBO IŠČE
ŠOFER s kategorijami A, B, C, E in F išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v upravi Usta (310/71).
STANOVANJA
MLADA zakonca brez otrok iščeta večjo sobo v Novem mestu od 1. marca dalje. Plačata vnaprej. Cenjene ponudbe pod „Mirna44.
ODDAM opremljeno sobo samskemu sostanovalcu. Naslov v upravi lista (318/71).
ODDAM neopremljeno sobo. Naslov v upravi lista (334/71).
SOBO oddam. Rozman, Glavni trg 4, Novo mesto.
Motorna vozila
FIČKA, letnik 1961, ugodno prodam. Vprašajte v upravi Dolenj-lista
PRODAM nov moped TOMOS (štiri brzine) rdeče barve. Angela Gra-dišar, Dol. Ponikve 29, Trebnje.
PRODAM dobro ohranjen traktor DEUTZ 22 KS š priključki. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM karamboliran avto Mo-skvič Caravan. Zglasite se pri Janezu Božiču, avtokleparska in ličarska delavnica, Krško.
OPEL REKORD, letnik 1956, prodam tudi po delih. Informacije dopoldne na telefon 21-590.
PRODAM ali zamenjam za avto enoosni traktor PACQALI, 14 KS sil z vleko 1000 kg, obračalni plug in frezo. Naslov v upravi lista (307/71).
PRODAM MOPED T 12 - trobrzi-nec. Alojz Žitnik, Adamičeva 49, Novo mesto.
PRODAM moped trobrzinec v dobrem stanju. Stane Janežič, Podgorska 28, Kočevje.
PRODAM
PRODAM GRABLJE Sonce S 3 skoraj nove. Potočar, Bučna vas 14, Novo mesto.
PRODAM konjsko kosilnico. Daro Dular, Jurka vas 11, Straža.
POCENI PRODAM gumi voz, nosilnost 3000 kg. Ogled popoldne. Marija Gorše, Krka 4, Novo mesto.
PRODAM 15 ton gnoja od piščancev brojlerjev. Jože Ajdič, Mestne njive 47, Novo mesto.
PRODAM stroj AMBI za izdelavo strešne opeke cementne 400 avstrijskih modelov. Naslov v upravi lista (299/71).
PO ZNIŽANI CENI prodam malo rabljen trofazni hidrofor. Naslov v upravi lista (312/71).
PRODAM KOSILNICO ALPINA z žetveno napravo v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (313/71).
NOVE jeklene stružnice za strojno obdelavo lesa prodaja: Katarina Fanuko, Samobor, Starogradska ul. 55.
POSEST
PRODAM VINOGRAD 20 arov, primeren za vikend, nad Starim gradom. Jože Janc, Lešnica 6.
UGODNO PRODAM gozd blizu ceste. Poizve se pri Jožetu Šimcetu, Sp. Griblje 66.
PRODAM NJIVO pod Žapuži pri Orehovici. Licitacija bo 21. 2. 1971 na kraju samem. Marija Šime, Orehovica 5, Šentjernej.
PRODAM zregulirano parcelo v Hrušici, primemo za vikend. Jože Mikec, Ratež 2, Brusnice.
PRODAM zidanico in vinograd na Selih pri Zajčjem vrhu, primemo za vikend. Dostop z vsakim avtomobilom. Licitacija bo 28. 2. 1971 ob 14. uri na kraju samem. Mariia Cimermančič, Vrhe pri Dolžu 7, Stopiče.
PRODAM vinograd in zidanico po ugodni ceni v gori Okrog pri Šentrupertu. Henrik Ajdišek, Selce 5, Dole pri Litiji.
PRODAM gradbeno parcelo z velikim vrtom na Raki. Voda in elektrika na parceli. Plačilo po dogovoru. Prodam tudi vinograd s sadnim vitom. Dostop z avtomobilom, primerno za vikend. V bližini je elektrika in voda. Mihael Duh, Kettejev drevored 42, Novo mesto.
PRODAM zazidljivo parcelo 7 km od Novega mesta. Lepa lega, elektrika in voda na parceli, velikost parcele 650 kvad. metrov. Ponudbe na upravo lista pod „Gotovina44, najraje v devizah.
RAZNO
PRED novim letom sem v prometni nesreči v Drami pri Šentjerneju izgubila zlato venžico z obeski. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Stanka Bogojevič, Pugljeva 1, Novo mesto.
VDOVA UPOKOJENKA (60) išče prijatelja - vdovca ali upokojenca za skupne izlete. Naslov v upravi lista (309/71).
DNE 9. februarja sem izgubila uhan na Partizanski cesti. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi na naslov: Ana Murn, Partizanska 6, Novo mesto.
ZATEKEL SE JE bel, po hrbtu svetlo rjav dolgodlaki pes špic. Poizve se v Kostanjevici, Ulica talcev 20.
NAJLEPŠE DARILO za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
MMSMa
Našemu dragemu očetu Ivanu Kristanu iz Koštialove 33 za 50. rojstni dan želimo mnogo lepega, predvsem pa zdravja v nadaljnjem skupnem življenju, prav tako sinu Janezu za 23. rojstni dan, predvsem pa srečo na vožnji. Žena oziroma mama Jelka, hčerka oziroma sestra Viljenka in sin oziroma brat Franci.
Dragi mami, stari mami in prababici Mariji Štefanič iz Drašič 7 za njen 90. rojstni dan iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja. -Hčerki Angela in Karolina z družinama ter snaha Mima z Rudijem in Martinom.
kega prestopnika te prepovedi bomo sodnijsko pozvali na odgovor.
m
Franc Cekuta, Hrvaški brod 11, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in vožnjo po mojem gozdu pri Zameškem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ludvik Miklič. Vel. Orehek, Stopiče, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel o Ani Šuštaršič iz Vel. Orehka.
Barbara Čemas, Zilje 2, Vinica, prepovedujem pašo, košnjo, vožnjo in hojo po mojih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
I
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatoijev in vse ščetarske usluge nudi Ščetarstvo, Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
Center za socialno delo Novo mesto obvešča, da je za Alojza Darovca iz Dobindola 10, Uršna sela, pri občinskem sodišču v Novem mestu uveden postopek za odvzem opravilne sposobnosti zaradi neprištevnosti. Zaradi tega opozarjamo občane, naj z Alojzein Darovcem ne sklepajo kupnih pogodb za njegove premičnine ah nepremičnine, ker bodo vse pogodbe neveljavne.
gaHIHRlB
(uei'S5
Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto se zahvaljuje podružnici slovenskega zdravniškega društva Novo mesto za 200 novih din, ki jih je darovala namesto venca na grob pokojnega dr. Jožeta Pavlina iz Trebnjega.
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
KAROLINE ROLIH
iz Šmalčje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo šentjemejskemu oktetu, gasilskemu društvu Šentjernej in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: otroci, sin Marjan, Slavko, Miha, Karel, hčerki Danica in Albina z družinami
Šmalčja vas, Ljubljana, Kostanjevica, Nevvcastle, Vancouver
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in tete
MARIJE KRIVEC, roj. PIRNAR iz Šentjuija
se toplo zahvaljujemo dobrim vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala zdravnikom in strežnemu osebju novomeške interne bolnišnice, gospodu župniku za spremstvo, podjetju Hmeljnik in vsem, ki so z venci in cvetjem prekrili njen prerani grob in jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti.
Žalujoči: mož France, sinova Ciril in Stanko, oče in mama, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tete
ALOJZIJE MIRT, roj. DOLENŠEK vdove Žitnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Posebna zahvala gasilskemu društvu Mirna za , pomoč pri pogrebu, trebanjski godbi na pihala, pevskemu zboru „Svobode44 Krmelj za žalostinke, odseku NO Nova Gorica, DU Šentjanž, ZZB Krmelj, Tržišče za udeležbo s prapori, predsedniku SZDL Krmelj za poslovilne besede. Zdravnikom, ki | so jo vsak čas negovali na domu in ji skušali lajšati trpljenje, najtoplejša zahvala.
Žalujoči: hčerke Julka, Pepca, Anica, Edika, Marica, sinovi Jože, Ivan, Edvard z družinami in drugo sorodstvo.
Krmelj, Beograd, Novo Gorica, Zagreb, Vrh priŠentrupertu.
Ob bridki in tragični izgubi naše ljubeče hčerke in sestrice
DANICE TREMPUS stare 6 let
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v tako velikem številu obiskali ter nam izrekli sožalje in tako lajšali našo bolečino. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za tolažilne besede, medicinski sestri tov. Hu-deljevi, kolektivu zavarovalnice Sava Novo mesto, sosedom, sorodnikom in vsem, ki so nam v tej nesreči stali ob strani. Enako velja zahvala učiteljem in šolskim otrokom za udeležbo na pogrebu ter darovalcem vencev in cvetja. Vsem skupaj res iskrena hvala.
Žalujoča družina Trempus iz Vinice
Potentila
Krojaško podjetje »KROJAČ«, Novo mesto
nudi svojim cenjenim odjemalcem po zelo znižanih cenah.
moške hlače in ženske zimske plašče
Fran Sal. Finžgar
Oče je dvignil roko. Polonicajo je prestregla. Vrban je hropeč stopil v vežo, razpel roke in pokazal gor in dol:
„Na oba kraja vam je odprto!“
Nato se je zaklenil v sobo.
Še isto noč so štiri hčere resnično navezale cule in odšle od hiše. Polo-nica je še ostala v samotnem domu.
VI POROKA
Vsa objokana je drugo jutro postavila Polonica pred očeta zajtrk. Nobeden ni izpregovoril. Tiho sta zajemala, niti žlica ni škrtnila, le šum potoglavih jesenskih muh je kalil tihoto.
Vrban je že zarana opazil, da ni deklet, ko se ni nobena, razen Polonice, prikazala ne v hlevu ne na dvorišču. Bolelo ga je in trlo, da se mu je treslo osrčje. Vardeval je sam, premetaval škafe, da je pokalo; ne za konje ne za krave ni imel lepe besede. Sedaj ga je grizel še molk Polonice.
Pojedla sta. Polonica je segla po skledi, potem pa se tiho prekrižala.
„Na glas!“ je bruhnil Vrban.
S tankim, na jok ubranim glasom je molila Polonica. Ko je bila s posodo že pri vratih, je oče zamolklo kot sam zase zinil:
„Tak so šle!“
,,So,“ je odgovorila Polonica in mu kazala hrbet.
„No, in ti? “
Polonica se je obrnila, držeč v naročju skledo, in rekla:
„Jaz ne grem od vas.“
Nato jo je posilil jok, da je Vrban bolj občutil, kot razumel: „Oh, oče, še žal vam bo!“ Nekaj preroškega je zvenelo skozi te dekletove solze. Toda Vrban se je potuhnil in zaklical za Po-lonico skozi vrata:
„Pa ostani; one naj iščejo dote kjer koli, pri meni ne! Tebi pa ne bo žal.“ Nato je oblekel suknjič, sunil stol, ki se mu je postavil na pot, in odšel — najemat dekle.
„Salabolt, če bi jih moral iz tal izkopati ali s kljuke sneti - dobil jih bom vendarle."
Šel je skozi vasi in še malo mu ni bilo mar, da so ženske gledale za njim,
mahale z rokami in ga opravljale, kar je dala sapa, češ lastne otroke preganja dedec meseni in vlači tuje babnice k hiši. Pa ne grem služit v tako, uh.
In vendar je Vrban še tisti večer pripeljal dve dekli.
Seveda, dekli sta bili pri hiši, toda hčera ni bilo, zlasti ne hčera Vrba-novih, trdo vzgojenih in pridnih, ki so očetu z oči brale ukaze. Vrban je priganjal, učil, razkazoval, sam delal za žive in mrtve — toda ena dekla-mu je ušla že prvi teden.
Vrban je opazil grozoto razdejanja pri hiši. Zdelo se mu je, da se vse podira. Ponoči so ga trle skrbi, da je vzdihoval za rajno Polono in prebil s podprto glavo cele ure. Zato ni mogel več strpeti in je hitel s poroko.
Ko je v prvi omotici sanjal o drugi ženi, je sklepal, da napravi svatovščino za vse sosede: „Naj se najedo in napi jejo in naplešejo na moj račun, saj imam.“ Po teh dogodkih pa je drugače ukrenil. Ko ga je sosed Čebin vprašal, kako kaj misli vabiti, mu je z enim stavkom vse razodel: „Na sva-tovščini nas bo s konjem vred pet.“
Dasi je Čebin Vrbanov odgovor raztrosil naglo po vsej vasi, mu sosedje niso marali veijeti. Da bi Vrban svato-val kot dninar, ki se poroči na roke, tega jim Cebinova beseda ni mogla dopovedati. „Če že nori, tak umazanec pa le ne bo,“ so se pomenkovale sosede in vsaka je skrivaj kupila vina in
pripravila cvrtja za „belega ženina“, kojih pride vabit.
Toda motile so se; Vrban je bil mož, ki je držal, kar je sklenil. Nikamor ga ni bilo vabit.
Po oklicih ga je vzelo rano jutro, pozni večer ga je spet dal z ženo vred. Poročila sta se v mestu.
VII
SPOZNANJE Ko je Suhadolka prijela za kuhalnico, se je Polonica umaknila iz kuhinje. Lotila se je polja in živine. Če jo je ,,mlada“ — samo tako je govorila o njej užaljena Polonica — vprašala, kje je ta in taka posoda, ji je odgovarjala: „Mora že kje biti, le iščiteVrban je nekajkrat zarežal nad hčerjo, ki se je pa naredila gluho in šla po svojih opravkih.
Prvi teden po poroki je bil Vrban Židane volje. Dasi so na mižo prihajale jedi, ki bi jih Vrban od Poloničine kuhe ne bil užival brez hudega godrnjanja, je molčal in jedel, da bi dajal poguma še Polonici in dekli, ki sta se nalašč kočljivo pritikali jedi. Pa ni bilo samo s kuho in jedjo takisto. Vsaka vas, ne, že vsaka družina in vsako gospodinjstvo in gospodarstvo ima svoje navade, ki gredo od roda do roda v desetletja in stoletja. Zato ni čuda, da Suhadolka ni za'dela vsega na voljo Vrbanovih, dasi se je trudila, tem manj pa, ko sta bila Vrban in vsa hiša vajena gospodinjske roke rajne Polone, ki je štirideset let kot ponižen
blagoslov dihala skrb za vsako najmanjšo stvarco pri hiši. In še prav posebno težko je bilo po novem ustreči Vrbanu, ki so mu navade segale sedemdeset let nazaj in so bile ukoreninjene in podedovane iz preteklega stoletja.
Toda prvi in še drugi teden je Vrban prenašal vse z nerazumljiv potrpežljivostjo, kakor da ni videl, in je v omotici slutil v „novi“ Poloni svojo pokojno ženo.
Tem jasneje pa je spogledovala Polona. Res, da se že leto in dan ni več ukvarjala z gospodinjstvom ob snahi, toda bila je vendarle dolga leta dobra in skrbna gospodinja. Sedaj pa je uvi-devala, daje prišla k možu in k hiši, ki ji bo kljub vsemu prizadevanju vendarle tujka. S Polonico je bila prijazna, kakor bi bila z lastno hčerjo. Toda Polonica se ni podala. Zamrza do mačehe, ki je bila po njenih mislih tako odveč pri hiši, je vrtala v njenem srcu čedalje bolj. Nikdar ni bila odurna z njo. Tod‘a ves hlad, ki je dihal iz besed, iz vedenja, ko ni nikoli vprašala mačehe po najmanjši zadevici, je Suhadolka s tankim ženskim čutom spoznavala in od dne do dne bolj trpela. Toda Polonico bi bila še strpela, da ni vse bolj obupavala nad Vrbanom. Želela je, da bi bil vsaj zarežal nad njo, kot je nad deklo in hčerjo. Tako pa je lovila samo njegove poglede, ki so ji venomer govorili:
„Polona, ti nisi Polona!“
RADIO LJUBLJANA
tropasovno hlajenje
zgornji pas hladilnika -super hlajenje pod-1B°C
HLADILNIKI
H715 135L H 721 230L H717 175L H728 2BOL
spodnji pas hladilnika -zmeren hlad za živila
DOLENJSKI UST
TELEVIZIJSKI
SPORED
»Končno le striptiz!«
V	vašem listu ste 4. februarja objavili na 16. strani zelo pomemben članek „Končno le striptiz“. Živimo v času gospodarskih težav, katere le nekaterim povzročajo skrbi, v vseh dolenjskih občinah pa težaven položaj. Prosim naslov, naj takoj priporoči vsem našim nerazvitim občinam, naj nujno uvedejo striptiz in se bodo tako hitro in učinkotivo uvrstile med srednjerQzvite slovenske občine.
Naj se razvija seksualna revolucija, saj bomo tako lažje pozabljali na priborjene socialistične ideje ter na politične in gospodarske težave!
S.	KOŠIR Mozelj pri Kočevju
PUTNIK-RESTAVRACIJA TREBNJE
razpisuje prosta delovna mesta:
1. receptorke
2. dveh natakarjev — natakaric
POGOJI:
pod 1. srednja ekonomska šola s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov pod 2. kvalificiran natakar — natakarica Prošnje sprejema uprava Putnika Trebnje do zasedbe delovnih mest.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in dobre mame
MARIJE ZUPANČIČ
iz Grmovelj pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, j* podarili vence in cvetje ter nas tolažili v najtežjih trenutkih. Obenem se zahvaljujemo vsem zdravnikom, medicinskim sestram ter strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mestom ki so ji lajšali trpljenje v težki bolezni. Iskrena hvala za podarjeno cvetje vrtnariji Brestanica, ter vsem darovalcem cvetja iz Zagreba. Lepa hvala Andreju Mojstroviču iz Novega mesta ter Janovim iz Dobruške vasi in sovaščanom, kakor tudi obema duhovnikoma za spremstvo in govor. Se enkrat vsem iskrena hvala!
2alujoči: mož Janez, sinova Ivan in Jože z ženama, sestre Rezika, Kristina, Pepca, Urška in Ančka ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST — kdor si ga naroči zdaj: do konca marca 1971 BREZPLAČNO!
VSAK DAN: Poročila ob 5.00, .00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
2.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
2.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 o 8.00.
PETEK, 19. februarja: 8.10 Oper-a matineja. 10.15 Pri vas doma.
1.00 Poročila - Turistični napotki a tuje goste. 12.30 Kmetijski na-/eti - inž. Miljeva Kač: Zimsko in pomladansko škropljenje sadnega revja in jagodičja. 12.40 Z ansam-
ć, lom Borisa Franka. 13 30 Pri-oročajo vam ... 14.35 Naši poslu lici čestitajo in pozdravljajo. 15.3t. ilasbeni intermezzo. 16.00 Vrtiljak". 17.10 Človek in zdravje.
7.20 Operni koncert. 18.15 Glasina lirika Cesarja Francka. 19.00
. .ahko noč, otroci! 19.15 Minute z nsamblom Maksa Kumra. 20.00 ,Naj narodi pojo ..20.30 „Top->ops“. 21.15 Oddaja o morju in po-norščakih. 22.15 Besede in zvoki z ogov domačih.
^ SOBOTA, 20. februarja: 8.10 jlasbena matineja. 9.05 Pionirski ednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Uročila - Turistični napotki za :uje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
-	Dr. Nežka Snoj: Zatiranje pršiča-/osti in nosemavosti. 12.40 Poje >aritonist Edvard Sršen. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Od vasi do /asi. 15.JO Glasbeni intermezzo. 16J.00 „Vrtiljak". 17.10 Gremo v cino. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z »nsamblom Mihe Dovžana. 20.00 spoznavajmo svet in domovino.
22.20 Oddaja za naše izseljence.
j NEDELJA, 21. februarja: 6.00 lo 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska gra za otroke - Marjan Marinc: .Zmešnjava pa taka". 9.05 Srečanje / studiu 14. 10.05 Še pomnite, tovariši . . . Mihailo Marič: Opozorila na napad so bila zaman. 10.25 Pesmi I borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo | - vmes ob 11.00 Poročila - Turi-i stični napotki za tuje goste. 11.50 j Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedelj-. ska reportaža. 13.50 Z domačimi »• -nsambli. 14.30 Humoreska tega tedna - W. Iversen: Pritepeni pes.
15.05	do 17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Iz opernega sveta.
17.30	Radijska igra - Miljana Buljan: ,.Tajni predal14. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 ,,V nedeljo zvečer".
22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 22. februarja:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan i svet pravljic in zgodb. 9.40 S pevcema Meto Malus in Arsenom Dedičem. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. iOton Križan: Noveliranje predpisov v zvezi s semenom. 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje moški zbor ,.Lončar" iz Ribnice.
16.00 ,,Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Richard Wagner: ,,Mojstri pevci nuernberški". 22.15
t Za ljubitelje jazza.
Dve mladi goli dekleti se ljubita na odru, tretja pa recitira verze iz Hamleta. To je vsebina „igre" Gerharda Ruehma „Ofe-lija in besede ki so jo uprizorili v Zuerichu. Policija ni intervenirala, občinstvo pa je bilo
*	lavdušeno in je „igralce“ pozdravilo s ploskanjem.
TOREK, 23. februarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Narodne pesmi iz Vranjanskega okoliša. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Peter Kunstelj: Razlike med živino naprednih in nazadnjaških rejcev. 12.40 Melodije iz filmov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 „Moj svet je glasba".
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 16.40 „Rad imam glasbo". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje!
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Prodajalna melodij. 21.15 Lahka glasba. 22.15 S popevkami; po svetu.
SREDA, 24. februarja:	8.10
Operna matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti -Venceslav Štraus: Spravilo in prevoz lesa na Idrijskem. 12.40 Zvoki iz glasbenih revij. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Koncertni valčki.
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 „Glasbeni večeri RTV -Ljubljana". 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 25. februarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za tuje goste.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Dušan Terčelj: Odziv pridelovalcev in trgovine na novi republiški zakon o označevanju vina. 12.40 V ritmu koračnic. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 „Pesem iz mladih grl". 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Novi posnetki jugoslovanske simfonične glasbe. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah (prenos Hamburg).
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM
ZA VAS
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročn^ kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opiavimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NEDELJA, 21. februarja: 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec) (Bg) - 9.30 Po domače s Fanti treh^dolin, Triom Brajko in Boštjančiči (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) -
10.50 Otroška matineja: Čarobna piščal, Svet, v katerem živimo (Lj)
- .... TV kažipot (Lj) Športno popoldne (Lj) - 18.30 Mestece Pey-ton - serijski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30	3-2-1 (Lj) - 20. 35 „Naše malo misto" - humoristična oddaja (Zg) - 21.35 Videofon (Zg) -
21.50 Športni pregled (JRT) -
22.35	Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 22. februarja:
9.05	Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) -
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev. (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina -ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.35 Napoved sporeda (Lj) - 17.40 Mendo in Slavica (Zg) - 18.00 Risanka (Lj)18.15 Reportaža (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj)
- 19.05 Maksimeter - zabavno glasbena oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. T. Linhart: Županova Micka - predstava SNG Celje (Lj) - ... Kulturne diagonale (Lj) -	. Poročila (Lj)
TOREK, 23. februaija: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) -
11.00 Osnovne splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.50 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.45 Tiktak: R. Schumann: Karneval (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Niso samo rože rdeče: Narobe svet (Lj) —
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Infarkt srčne mišice - bič 20. stoletja - I. del (Lj) 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Dvomi norček — ameriški film (Lj) - 22.50 Srečanje z ansamblom Teodosijevski in pevko Esmo Redjepovo (Lj) - 23.20 Poročila (Lj)
SREDA, 24. februarja: 8.15 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 15.50 Oddaja za srednjo šolo (Bg) - 16.20 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 17.05 Madžarski TV pregled (do 17.20) (Bg)
- 17.55 Čarobna piščalka - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Glasba za staro in mlado (Bg)
- 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naš ekran (Lj) - 19.20 Na sedmi stezi -športna oddaja (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1945 (Lj) -21.35 Lyon: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - pari, prenos v barvah (EVR-Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
' ČETRTEK, 25. februarja: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) -11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.50 Tiktak Čudežna kitara (Lj) - 18.05 Glasbeni ciciban: Snežak (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svet, v katerem živimo (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Četrtkovi razgledi: Amerikanci (Lj) - 21.35 S. Maugham: Človek z vestjo (Lj) - 22.25 Lyon: Prvenstvo v umetnostnem drsanju: moški — posnetek v barvah (EVR-Lj) - 23.25 Poročila (Lj)
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
4
4
0
+
*
HOVBHfSTO
NIKDAR V ZADREGI
hladilnik gorenje je več j kot hladilnik ^ IM
r . ;> .	•
samopostrežba w f«! shramba
minibar	\W-# m
Portret tega tedna
IZ FRANCUB JE PRIŠLA HARMONIKA Z NJIM
»Ne bom pozabil sprejema«
V tovarni BETI sloni velika odgovornost na mladih — Dokaz, ki pa ni edini primer: 27-letni Mirko Jelenič je postal sekretar podjetja
Uglajeni nastop Mirka Jeleniča in njegova sposobnost, da za vsakega človeka najde ustrezno besedo, je gotovo ena izmed lastnosti, ki je poleg šolskega znanja mlademu strokovnjaku pomagala do tako hitrega vzpona.
„Ko sem iz Dola pri Suhorju pred leti hodil v metliško šolo, si še v sanjah nisem
upal pomisliti na tako delovno mesto, “ je med drugim dejal. Hotel je poudariti, kako trda je pot belokranjskega otroka do izobrazbe in v svet.
„Po gimnaziji v Črnomlju sem bil na pravni fakulteti štipendist , Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Po njenem razpadu smo štipendisti ostali brez obveznosti. Več kot leto dni sem se na študiju v Ljubljani prebijal s skromnim študentskim posojilom, razen tega sem delal na servisu. Sele zadnje leto študija sem ponovno dobil štipendijo, dala mi jo je metliška BETI.
Ko sem postal absolvent, sem šel v tovarno na prakso. Bilo je leta 1968. Ker tovar-
na na več razpisov ni mogla dobiti pravnika, sem moral kar ostati v službi Najprej sem bil sekretar organov samoupravljanja, nato pravni referent, konec 1970 pa sem postal sekretar. “
- Se niste zbali velike odgovornosti?
„Veliko sem o tem premišljal. V kolektivu, kjer je 1300 ljudi, bi za to delovno mesto gotovo potrebovali človeka z izkušnjami Toda ni ga, zato sem sklenil poskusiti. Tudi na drugih odgovornih mestih v proizvodnji in v upravi so vrstniki mojih let. Za naš kolektiv je značilno, da 70 bdst. odgovornih mest v podjetju zasedajo mladi ljudje. Prav tako je v organih upravljanja, saj je v centralnem delavskem svetu 60 odst. mladincev in tudi predsednik je mladinec. “
- Kakšen je odnos redkih starejših kadrov do mladih ?
,.Poudariti moram, da ima zlasti direktor izreden smisel za delo z mladimi ljudmi Mene je na primer pred tremi leti poklical v pisarno, mi razložil položaj podjetja in njegovo razvojno pot, obenem pa povedal, kaj vse pričakuje od nas, mladih strokovnjakov. Tega razgovora ne bom pozabil.”
- Kako se sicer počutite v kolektivu?
„Zelo dobro, saj sem med domačimi ljudmi. Prostega časa res nimam, saj hodim domov šele pozno popoldne, toda zaenkrat to kar lepo prenašam. “
- Torej vam BETI ni odskočna deska za boljšo službo v kakem večjem kraju?
„Sploh ne! Pri takem razumevanju in odnosih kot vladajo zdaj, ne pomislim, da bi šel kam drugam, “n g
Slavko Zdinaršič iz Mokronoga in njegov način
Četudi drugega ne bi bilo, se mu zaradi njegovih sobot in nedelj zdi vredno živeti. Ko ženine copate podrsavajo v kuhinji, sedi v mali sobi in prebira melodije na paolo soprani, izvrstni italijanski harmoniki, ter se predaja neskončnosti kombinacij v glasbi. Sobota in nedelja sta dneva, ko mu zgodaj zjutraj ni treba na delo v Ljubljano.
Kadarkoli sem ga poslušal na nastopu, me je vedno mikalo zvedeti, kakšen jč ta Slavko, ta dobrodušni, duhoviti mali mož, ki zna spravljati tipke v tak besen ples in nanizati tako zaporedje tonov, da mora človeku zaigrati srce.
Že pred 22 leti, ko je prvič nastopil pri Radiu Ljubljana, so mu poznavalci dejali, da bi bil lahko bleščeč instrumentalist. V Ljubljani imajo zdaj posnetih kakih 10 njegovih skladb in blizu 40 instrumentalnih izvedb drugih avtoijev, v lanskem decembru pa mu je Jugoton izdal tudi prvo ploščo s štirimi njegovimi skladbami.
Slavku se komajda zdi vredno govoriti o tem, zakaj ni se hotel poklicno posvetiti glasbi, ker se ni želel vreči v brezglavi vrtinec nenehnega boja za uspeh in priznanje. Glasba mu je več kot poklic, predaj? se ji iz ljubezni, živijo zase, za prijatelje in znance.
Rodil se je v Franciji pred 45 leti. Že njegov oče je bil vnet član slovenskega izseljenskega prosvetnega društva in je sina vpisal v glasbeno šolo. Tam se je Slavko naučil glasbene abecede, navzel pa se je tudi nekaterih prvin francoskega melosa, francoskih glasbenih značilnosti. To se, kot sam pravi, še sedaj čuti v njegovem igranju.
Po vojni so se Žnidaršičevi naselili v Mokronogu, kjer se je Slavko pridružil skupini godbenikov, ki jih je vodil dr. Fene. Vendar se ni razvil v vaškega harmonikaša, ki igra na veselicah in porokah. Preveč preprosto se mu zdi tako igranje, premalo ima akordov in harmonij, da bi zadovoljilo njegovo željo po muziciranju, nima molov, ki dajejo otožno razpoloženje. Pravi, da sicer ne nasprotuje
Mrak je vsiljivo lezel skozi majhna okna, tako da je bil molk v izbi še težji Ura, ki je rezala mir na enakomerne kosce, se je nenadoma ustavila. Kot bi čakal na to, se je Gačnik ozrl nanjo in udaril s pestjo po mizi
„ Vstani/ Za našo mizo do sedaj še ni sedela candra!“
„Pa saj sem morala v tovarni tudi delati
„Molči, seme izprijeno! Ti je mar tovarna naredila otroka? Z dedci si se vlačila, zdaj pa imaš, pri sedemnajstih letih, križana gora/“ Roka je spet zamahnila. Mati je še bridke je zaihtela v predpasnik.
JANJA KASTELIC:
„Zonegavljena prideš domov, zdaj boš pa ti nas učila, kaj je lepo in prav? Čisto na kratko bom opravil. Tole si zapomni: zate in za tvoj greh ne bo prostora pod našo streho, vsaj dokler sem jaz živ, ne. Mesto te je izpridilo, naj te ima zdaj tako, kot si. Sama si si iz tiščala
„Ivan, naj ti bo odpuščena beseda/“ je zaihtela Gačnica in se za hčerjo pomaknila k peči
„Tiho, stara! Cmeriš se zdaj, cmeriš! Poprej pa zmeraj sama potuha! I, naj gre v mesto, si bo vsaj kaj napravila No, kaj se je izcimilo iz vajinega ,,ruipravljanja“? Kaj? Par kikelj, takih, pedenj nad koleni, da je bilo mene zanjo sram, ko se je guncala v njih, pa zdaj tole, čemur besede ne najdem.
Fejr
Vstal je, stopil k peči in ves zardel od besa nadaljeval: „Zasmrdelo ti je pošteno delo, kaj, pa žuljev te je postalo sram. “
Pet prstov je pustilo sledove na Tilkmem licu.
„Kar je, je. Bomo že kako prebili Samo ljudje, sosedje, kaj poreko oni? Pet far se nam bo posmehovalo. Ježeš, taka sramota! Le kako si mogla zaiti na stranpot? Fant je fant, toliko časa drežnja vate, da dobi svoje, potem pa te še pozna ne več. Vsi so enaki Ampak ti, ti, kaj te nismo zmeraj lepo učili? “
„Učili, učili, delat ste me učili! Kaj vse mi znate povedati zdaj, ko je prepozno. Poprej pa ste hiteli le to, da je treba samo delati, ne pa brskati po knjigah. Če sem kdaj kaj povprašala, ste me brž odpravili, naj se ne praskam tam, kjer me ne skrbi Manj ko človek ve, bolje zanj. Ga vsaj glava ne boli, tako ste ... “ Udarec je presekal stavek
sramoto in greh, sama ju nosi!”
Na stežaj je odprl težke duri in jih zaloputnil za Tilko, ki je zbežala v sadovnjak za hišo.
„Gorje tistemu, ki bi napravil kaj meni navzkriž/“ je mrko pribil, pogledal izpod čela h Gačnici, napravil nekaj požirkov tropinovca in šel ven, da ne bi slišal njenega joka
•
Gačnik sam je z nožem prerezal Tilkino pikasto ruto. Tilkino truplo je zdrsnilo ob njem in obležalo v rosni travi pod jablano.
„Kaj se ji je bilo treba! Enega otroka bi že še spravili pokonci, saj smo svojih šest,”'je mrmral predse in skrivaj obrisal solzo v rokav.
bolj preprostemu igranju, saj se je le tako mogoče približati preprostim ljudem.
Koje mokronoški instrumentalni trio, ki ga poleg njega sestavljata še učitelj Frane Videčnik in kmetovalec Sandi Borštnar, nastopil v oddaji RTV Ljubljana „Slovenski ansambli tekmujejo“, so Slavku ponudili, naj bi izdal tudi prvo ploščo. Znani harmonikar Jože Kam-pič, ki zna ceniti glasbeno znanje, se je zanj še posebej zavzel.
Uspehi so Slavka opogumili, da bo spomladi posnel nekaj svojih skladb z novomeško pevko Tatjano Gros. Ko sem ga v nedeljskem dopoldnevu obiskal, je imel pred seboj prav te melodije. Raztegnil je meh in s prijetnimi zvoki napolnil najina srca.	M.	LEGAN
Plesalke vlečejo
Odkar se je začel v motelu „Jasnica“ barski program, v katerem je najpri-vlačnejša točka umetniško slačenje prikupne mladenke, je med mošidm spolom v Ribniški dolini prijetrio razburjenje.
Marsikateri mož bi šel gledat jasniški lepotici, a ga je strah, da ne bi zvedela njegova boljša polovica ali pa da ne bi zgubil ugleda v družbi Toda prilika dela tatu, umetniško slačenje zvabi marsikoga v jasniški bar. Program v baru je vsak večer za vse - ki imajo denar.
Za zaključek naj povemo, da v ribniški (pa tudi kočevski) občini v teh dneh niso glavna točka razprav med ljudmi devalvacija, stabilizacija in podražitve, ampak program v baru na Jasnici in
^seveda barske cene.
Rokovnjaški napad na gluhonemega čevljarja!.
LONDON - Zaradi okvare na motorju britansko-francosko nadzvočno potniško letalo concorde do srede marca ne bo letelo. Poskusni pilot, ki vodi britanski prototip, Trubshavv, je povedal, da se je med nedavnim poskusnim poletom od-krušil del motorja in padel v morje, zato bodo zdaj spremenili nekatere podrobnosti na obeh prototipih.
V ponedeljek, 15. februaija okoli 23. ure, je neznanec pri gostišču Breg v Novem mestu rokovnjaško napadel gluhonemega Mihaela Hrovata, 31, čevljarja Industrije obutve, doma iz Irče vasi, in mu vzel 5.000 din ter hranilno knjižico z vpisanimi 20.000 din prihrankov.
Hrovat je o tem napadu takoj obvestil postajo milice v Novem mestu in čez nekaj ur so varnostni organi že prijeli osumljenca: Štefana Brajdiča, upokojenca iz ciganskega taborišča v Jedinščici.
V torek, 16. februaija opoldne, je osumljenega Štefana Brajdiča zaslišal preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča Anton Trunkelj. Pri tem prvem zaslišanju Brajdič dejanja ni priznal. Zoper njega je preiskovalni sodnik odredil preiskovalni zapor.
Uplenil je 18 volkov
8. januarja ponoči je lovec Ivan Grajš iz Dolge vasi pri Kočevju uplenil volka, naslednjo noč pa volkuljo. Skupno je lovec Grajš doslej položil na dlako 18 volkov.
Že precej dni je lovec Grajš poskušal volkove, ki so tulili na pobočjih Fridrihštajna in Mestnega vrha. Parili so se. Grajš pa je imel puško v popravilu.
Komaj je 8. februarja dobil iz popravila puško, že stajo mahnila z lovcem Jožetom Škodo iz^ Kočevja nad volkove. Povzpela sta se na visoko čakališče pri krmišču za medvede. Tolsta luna je lepo osvetljevala okolico. Grajš je najprej položil kuno in šele precej kasneje streljal na volka, kije zatulil in zbežal. Na nastrelu ni lovec našel ničesar, niti dlake. Šel je po volčjih stopinjah in kakih 150 m daleč našel velikega mrtvega volka.
Naslednjega dne je bil lovec Grajš že popoldne spet na čaka-lišču na drevesu. Kmalu je prišel večer. Grajš je v četrt urnih presledkih trobil na lovski rog in tako klical volkove.
Okoli 9. ure je prišel na krmišče medved, ki je odvlekel del mrhovine kakih 100 m v stran med drevje in klade .. . Toda, glej ga vraga! Le meter pred medvedovim gobcem je senca, ki se premika. To je lahko le volk, ki hoče ukrasti medvedu zrezek! Le volk si upa tako blizu medvedu in le medved se ne boji volka.
Že je pomeril proti volku, ko je zaslišal nov šum. Lisica? Ne! Lisica ne pride nikoli tako blizu medveda ali volka. Torej je volk! Okoli kroži več volkov!
Grajš je pomeril v to novo senco in sprožil. Krogla je za-
dela v živo. Volk je padel in obležal. Koje lovec prišel k plenu, je videl, da je uplenil odraslo volkuljo.
Lovec Grajš je tako uplenil na čakanju svojega osemnajstega volka. Temu načinu lova volkov daje prednost. Grajš je spet precej pomagal loviščem in divjadi. Volk namreč pokonča na leto okoli 50 srn, 3 do 5 jelenov in veliko drugih živali. Volkulja poleže vsako leto 3 do 9 mladičev. V kočevskih loviščih se klati stalno okoli 10 volkov.
B ožo ima že 250 novih naročnikov!
Lestvica najprizadev-nejših sodelavcev se tudi v zadnjem tednu ni spremenila. ,,Vodeči“ Božo Kuzmički iz Sevnice sije samo še utrdil doslej priborjeni naskok, ko nam je poslal še 7 naročilnic; zdaj ima že 250 naročnikov!
Vnema drugih najboljših sodelavcev sicer ne pojenjuje, vendar hitremu pismonoši iz Sevnice le ne morejo v korak. Na drugem mestu je še vedno novomeški Mustafa z 230 naročniki, tretji pa je Jože Radešček iz Šentjerneja s 119 naročniki. — Sledijo jim Martin Stopar iz Podbočja, Franc Žnidaršič iz Novega mesta, Ivan Voljčanšek iz Sromelj, Franc Glogovšek iz Brežic, Jože Erjavec iz Brusnic, tov. Gorenc iz Mirne peči in Jože Jankovič s Senovega.
Med sodelavci iz podjetij in s terena pa so doslej najboljši:	Ivanka
Zemljak iz sevniške „Lisce" (40 novih naročnikov), Cveto Križ iz Kočevja (32), Jože GUha iz Žužemberka (25) itd.
Akcijo nadaljujemo — in se priporočamo!
UPRAVA LISTA
L
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik, Ciril Gril. Jože Jeke. Ivan Kastner, Lojzka Potrč, Slavko Smerdelj in Franc Stajdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Marjan Legan. Jože Primc. Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vltkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — 7.a inozemstvo 100 dinarlev oz. 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet 10°,, popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah).
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 (itn. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja'do preklica cenik št. 4 od fi. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RAfllN Dri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni tre 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokon*sov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske prav'ce« v Ljubljani.
BliTaTimfi-HTTu HM UHHHtiTl m